|
ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.325.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 325 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 53 |
|
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
|
IV Informacije |
|
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Svet |
|
|
2010/C 325/01 |
||
|
|
Evropska komisija |
|
|
2010/C 325/02 |
||
|
2010/C 325/03 |
||
|
|
INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM |
|
|
|
Nadzorni organ Efte |
|
|
2010/C 325/04 |
||
|
|
V Objave |
|
|
|
SODNI POSTOPKI |
|
|
|
Sodišče Efte |
|
|
2010/C 325/05 |
||
|
2010/C 325/06 |
||
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2010/C 325/07 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6029 – Danish Crown/D&S Fleisch) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
|
2010/C 325/08 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6054 – First Reserve Corporation/Blackstone/PBF Energy) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
|
2010/C 325/09 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6052 – London & Continental Railways/Lend Lease Europe/Stratford City Business District) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
|
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Svet
|
2.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 325/1 |
Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu za področje kulture 2011–2014
2010/C 325/01
SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,
|
1. |
upoštevajoč cilje, ki si jih je Evropska unija zastavila na področju kulture v členu 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
|
2. |
sklicujoč se na Resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo (1) in na njene strateške cilje, kot so spodbujanje kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga, uveljavljanje kulture, ki spodbuja ustvarjalnost, v okviru lizbonske strategije za rast, zaposlovanje, inovacije in konkurenčnost in kulture kot bistvenega elementa v mednarodnih odnosih Unije; |
|
3. |
upoštevajoč Poročilo Komisije z dne 19. julija 2010 o izvajanju evropske agende za kulturo (2) in spremni delovni dokument Komisije (3); |
|
4. |
v prepričanju, da kultura lahko prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 za delovna mesta ter pametno, trajnostno in vključujočo rast (4); |
|
5. |
upoštevajoč dejstvo, da pomeni delovni načrt Sveta za kulturo 2008–2010 zlasti z uporabo odprte metode usklajevanja pomembno novo fazo pri razvoju sodelovanja držav članic na področju kulture, pri čemer sta se izboljšali skladnost in prepoznavnost delovanja EU na tem področju, poudarjena pa je bila tudi povezovalna vloga kulture; |
|
6. |
upoštevajoč rezultate dela, ki je bilo opravljeno v okviru delovnega načrta Sveta za kulturo 2008–2010, ter zlasti opredelitev in izmenjavo dobrih praks v okviru delovnih skupin, ki jih ustanovijo države članice, in njihova priporočila; |
|
7. |
strinjajoč se z ugotovitvijo, da mora delovni načrt iz Priloge I temeljiti na tem delu in priporočilih ter zajeti štiriletno obdobje, v katerem bi bilo mogoče izvesti vmesni pregled, |
SE STRINJAJO, DA:
|
— |
se ob upoštevanju načela subsidiarnosti sprejme delovni načrt za obdobje 2011–2014 iz Priloge I, pa tudi načela v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem delovnih skupin držav članic, kot so navedena v Prilogi II, |
|
— |
se na podlagi načel in pooblastil iz prilog I in II ustanovijo delovne skupine, ki jih bodo sestavljali pooblaščeni strokovnjaki iz držav članic, in da se spremlja njihovo delo, |
|
— |
se izvajajo prednostne naloge iz delovnega načrta, ki so v Prilogi I: — Prednostna naloga A: kulturna raznolikost, medkulturni dialog ter dostopna in vključujoča kultura, — Prednostna naloga B: sektor kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti, — Prednostna naloga C: kompetence in mobilnost, — Prednostna naloga D: kulturna dediščina, vključno z mobilnostjo zbirk, — Prednostna naloga E: kultura v zunanjih odnosih, — Prednostna naloga F: statistični podatki s področja kulture. |
Namen izvajanja teh prednostnih nalog je doseči konkretne in uporabne rezultate, zlasti v zvezi z delovnimi skupinami,
POZIVAJO KOMISIJO IN DRŽAVE ČLANICE, NAJ:
|
— |
se redno posvetujejo z udeleženimi stranmi in jih obveščajo o napredku, doseženih rezultatih in izvajanju priporočil delovnih skupin, da bi zagotovili ustreznost in prepoznavnost dejavnosti, |
|
— |
izvedejo vmesno oceno izvajanja delovnega načrta, da bi ga lahko po potrebi prilagodili ali spremenili glede na dosežene rezultate in premike v politikah na ravni Unije, |
POZIVAJO KOMISIJO IN PREDSEDSTVA SVETA, NAJ:
|
— |
seznanijo države članice s pobudami, nanašajočimi se na druga področja delovanja Komisije in/ali Sveta, ki vplivajo na kulturo, |
POZIVAJO PREDSEDSTVA SVETA, NAJ:
|
— |
v okviru trojke predsedstev pri pripravi svojega programa upoštevajo prednostne naloge iz delovnega načrta, poročajo o njegovem izvajanju in uporabijo rezultate, dosežene v njegovem okviru, |
|
— |
preučijo, ali bi bilo primerno organizirati zlasti:
|
|
— |
preučijo možnost, da se v okviru izvajanja delovnega načrta organizirajo srečanja visokih uradnikov ministrstev za kulturo in visokih uradnikov iz drugih sektorjev, |
POZIVAJO KOMISIJO, NAJ:
|
— |
po eni strani redno obvešča države članice o delu platform za strukturirani dialog s civilno družbo in po drugi strani obvešča te platforme o delu, ki poteka v okviru delovnega načrta, |
|
— |
pripravi letno srečanje z državami kandidatkami, državami članicami Evropskega združenja za prosto trgovino in drugimi tretjimi državami, ki sodelujejo v programu Kultura, da bi jih obveščala o opravljenem delu v okviru delovnega načrta in jim omogočila, da razpravljajo z državami članicami, predsedniki delovnih skupin in Komisijo, |
|
— |
do zaključka prvega polletja leta 2014 na podlagi prostovoljnih prispevkov držav članic sprejme končno poročilo o izvajanju in primernosti delovnega načrta. Na podlagi tega poročila bo v drugi polovici leta 2014 pripravljen nov delovni načrt. |
POZDRAVLJAJO
namero Komisije, da podpre ukrepe držav članic za izvajanje delovnega načrta iz Priloge I.
(1) UL C 287, 29.11.2007, str. 1.
(2) COM(2010) 390 konč.
(3) SEC(2010) 904.
(4) Sklepi Evropskega sveta, 17. junij 2010 (dok. EUCO 13/1/10 REV 1).
PRILOGA I
Prednostna naloga A: kulturna raznolikost, medkulturni dialog ter dostopna in vključujoča kultura
Evropska agenda za kulturo – spodbujanje kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga (strateški cilj 1)
Evropa 2020 – vključujoča rast (prednostna naloga 3)
|
Akterji |
Tematska področja |
Delovna orodja in metode |
Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored |
||
|
Države članice: |
|
Delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic (odprta metoda koordinacije) (1). |
|
||
|
Strokovnjaki bodo opredelili politike in dobre prakse javnih umetniških in kulturnih institucij, da bi spodbujali bolj dostopno kulturo, ki bo vključevala več udeležencev, med drugim tudi ogrožene skupine ali skupine, ki živijo v revščini in socialni izključenosti (2). |
2011–2012 Opredelitev politik in priročnik dobrih praks za javne umetniške in kulturne institucije |
|||
|
Strokovnjaki bodo opredelili politike in dobre prakse pri urejanju prostorov za srečanja različnih kultur in socialnih skupin v javnih umetniških in kulturnih institucijah, in pri tem zlasti izpostavili medkulturni vidik dediščine, spodbujanje izobraževanja na področju umetnosti in kulture ter razvoj medkulturnih kompetenc. |
2012–2013 Opredelitev politik in priročnik dobrih praks za javne umetniške in kulturne institucije |
|||
|
Države članice: |
|
Delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic (odprta metoda koordinacije) (1). Strokovnjaki (4) bodo opredelili dobre prakse, ki naj bi jih uporabljali pri razvijanju te ključne kompetence in njenem vključevanju v izobraževalne politike, na podlagi znanja in odnosov, opredeljenih v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (5). |
2013–2014 Priročnik dobrih praks za pristojne organe na področju kulture in izobraževanja na nacionalni in evropski ravni |
||
|
Komisija: |
Spodbujanje mest, ki si prizadevajo za vključevanje na področju kulture |
Komisija bo opredelila dobre prakse in instrumente za spodbujanje mest, ki si prizadevajo za vključevanje na področju kulture, na podlagi rezultatov projektov o obvladovanju raznolikosti v mestih, ki jih sofinancira EU (6). |
Od leta 2011 naprej Opredelitev dobrih praks |
||
|
Komisija: |
Spodbujanje večjezičnosti |
Študija o potencialu podnaslavljanja za spodbujanje učenja tujih jezikov. Namen študije je oceniti, kako in do kolikšne mere uporaba podnapisov spodbuja in omogoča lažje učenje tujih jezikov in prispeva k njihovemu obvladovanju; tako naj bi ustvarili ugodnejše okolje za učenje jezikov in pri tem zlasti izpostavili kulturno razsežnost. |
Končno poročilo naj bi bilo predloženo v drugem četrtletju 2011 |
Prednostna naloga B: sektor kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti
Evropska agenda za kulturo – uveljavljanje kulture, ki spodbuja ustvarjalnost (strateški cilj 2)
Evropa 2020 – pametna in trajnostna rast (prednostni nalogi 1 in 2)
|
Akterji |
Tematska področja |
Delovna orodja in metode |
Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored |
||
|
Države članice: |
|
Delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic (odprta metoda koordinacije) (7). Strokovnjaki bodo opredelili, primerjali in oblikovali modele dobrih praks na tem področju za upravne organe in nosilce kulturnih dejavnosti, zlati predstavnike kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti, na podlagi Sklepov Sveta z dne 10. maja 2010 (8) in študije o prispevku kulture k regionalnemu in lokalnemu razvoju. Poleg tega bodo preučili vplive sektorja kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti na širše gospodarstvo, zlasti z vidika inovativnosti, ter možnosti za boljšo uporabo podpornih programov Unije za spodbujanje teh vplivov. |
2011 Priročnik Razmišljanje o pobudi za ozaveščanje na evropski ravni, ki jo skupaj izvajajo Komisija in države članice, da bi spodbudile vključevanje kulture v politike regionalnega in lokalnega razvoja ter podprle strategije za pametno specializacijo |
||
|
Države članice: |
|
Delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic (odprta metoda koordinacije) (7). Strokovnjaki bodo opredelili dobre prakse na področju spodbujanja internacionalizacije in izvoza kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti. |
2012–2013 Priročnik dobrih praks |
||
|
Države članice: |
|
Delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic (odprta metoda koordinacije) (7). Strokovnjaki pripravijo priročnik, namenjen tistim, ki financirajo kulturne in ustvarjalne dejavnosti, ter porabnikom teh sredstev, in sicer na podlagi analize obstoječih mehanizmov financiranja in fiskalnih ukrepov, izvedene v okviru dveh študij, ki ju je naročila Komisija (9). Pri tem bodo upoštevane druge dejavnosti na tem področju na evropski ravni, kot je bilo napovedano v zeleni knjigi Komisije „Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti“ (10). |
2013–2014 Priročnik dobrih praks s študijami primerov |
||
|
Komisija: |
Nadaljnje ukrepanje na podlagi zelene knjige „Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti“ |
Komisija bo preučila rezultate javne razprave in do konca leta 2010 objavila analizo prispevkov, na podlagi katerih naj bi v prvi polovici leta 2011 pripravila pobudo o spodbujanju kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti in podpori tem dejavnostim. |
Od leta 2011 naprej |
||
|
Komisija: |
Ustanovitev Evropske zveze za ustvarjalne dejavnosti |
Komisija bo ustanovila Evropsko zvezo za ustvarjalne dejavnosti, na podlagi tesnega sodelovanja svojih služb, med njimi generalnega direktorata za podjetništvo. |
Od leta 2011 naprej |
||
|
Komisija: |
Spodbujanje kulturnega turizma kot pospeševalca trajnega družbenega in gospodarskega razvoja |
V podlagi sporočila Komisije o novem okviru evropske turistične politike (11) bo Komisija vzpostavila tesno sodelovanje svojih služb, tudi generalnega direktorata za podjetništvo, da bi spodbudila razvoj kulturnega turizma in dejavnosti, ki so z njim povezane, ter opredelila dobre prakse za trajno upravljanje kulturnega turizma, vključno z materialno in nematerialno dediščino, v okviru celostnih strategij za regionalni razvoj. |
Od leta 2011 naprej |
Prednostna naloga C: kompetence in mobilnost
Evropska agenda za kulturo – spodbujanje kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga in uveljavljanje kulture, ki spodbuja ustvarjalnost (strateška cilja 1 in 2)
Evropa 2020 – pametna, trajnostna in vključujoča rast (prednostne naloge 1, 2 in 3)
|
Akterji |
Tematska področja |
Delovna orodja in metode |
Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored |
||
|
Države članice: |
|
Delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic (odprta metoda koordinacije) (12). Strokovnjaki bodo na podlagi študije „Pomen mobilnosti“ iz leta 2008 analizirali in ocenili programe in načrte za podporo mobilnosti, da bi ugotovili, s kakšnimi ovirami in težavami se srečujejo predvsem mali podjetniki ter mladi umetniki in kulturni delavci. Prav tako bodo opredelili dobre prakse, ki omogočajo odpravo teh težav. |
2011–2012 Rezultati analize; opredelitev ovir in dobrih praks |
||
|
Države članice: |
|
Delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic (odprta metoda koordinacije) (12). Strokovnjaki bodo opredelili in oblikovali modele posameznih vrst uspešnih partnerstev in dobrih praks, vključno z njihovimi pozitivnimi učinki. |
2012–2013 Priročnik Razmislek o evropski pobudi, ki bi jo dala Komisija skupaj s partnerji iz držav članic na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, za spodbujanje ustvarjalnih partnerstev |
||
|
Države članice: |
|
Delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic (odprta metoda koordinacije) (12). Strokovnjaki bodo opredelili uspešne prakse pri pripravi, izvedbi in spremljanju rezidenčnega bivanja umetnikov, pri čemer bo posebna pozornost namenjena krepitvi zmogljivosti in zmanjšanju neenakosti med tovrstnim bivanjem doma in v tujini. Te prakse naj bi omogočile krepitev zmogljivosti v EU, pa tudi pri organizaciji rezidenčnih bivanj umetnikov v tretjih državah, in pripomogle k vzpostavitvi omrežja na ravni EU. |
2013–2014 Priročnik dobrih praks za pripravo, organizacijo in spremljanje rezidenčnega bivanja, vzpostavljanje mrež in podpornih mehanizmov |
||
|
Komisija: |
Opredelitev in razvoj kompetenc s pomočjo področnih svetov za „kulturo“ (14) |
Komisija bo ob tesnem sodelovanju svojih služb, vključno z GD za zaposlovanje in socialne zadeve, preučila možnost ustanovitve področnih svetov za „kulturo“ na ravni EU. Naloga teh svetov je pripomoči k oblikovanju politik za zadevno področje tako, da izvedejo analizo možnega razvoja trga dela za zadevno področje in da bolje zadostijo potrebam po kompetencah na tem področju. |
Od leta 2011 naprej Izmenjava informacij in dobrih praks |
||
|
Komisija: |
Spodbujanje medijske pismenosti |
Študija o medijski pismenosti. V študiji bodo preskušena in bolje opredeljena merila, ki bodo omogočila oceno stopnje medijske pismenosti v državah članicah, v skladu z določbami direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (15), v katerih je predvideno, da bo Komisija pripravila poročilo o stopnji medijske pismenosti v državah članicah. |
2010–2011 |
||
|
Komisija: |
Nadaljnje oblikovanje predlogov za standarde obveščanja o mobilnosti |
Skupina strokovnjakov, ki jo bo sestavila Komisija, bo pripravila predloge za standarde obveščanja, in sicer na podlagi priporočil, ki jih je o mobilnosti kulturnih delavcev junija 2010 izdelala delovna skupina v okviru odprte metode koordinacije (delovni načrt 2008–2010). Komisija bo leta 2011 predložila predlog priporočila Sveta o storitvah obveščanja o mobilnosti. |
2011 Podroben predlog za vsebino in standarde obveščanja in svetovanja |
||
|
Komisija: |
Analiza upravnih praks na področju mobilnosti umetnikov (med drugim pri pridobivanju vizumov, v zvezi z davki ali socialno varnostjo) |
Komisija bo organizirala tematske seminarje, na katerih bodo sodelovali predstavniki javnih organov držav članic, služb Komisije in „končni uporabniki“, ter olajšala izmenjavo informacij in dobrih praks. |
2011–2014 Priročnik dobrih praks za nacionalne javne organe |
Prednostna naloga D: kulturna dediščina, vključno z mobilnostjo zbirk
Evropska agenda za kulturo – spodbujanje kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga (strateški cilj 1)
Evropa 2020 – trajnostna in vključujoča rast (prednostni nalogi 2 in 3)
|
Akterji |
Tematska področja |
Delovna orodja in metode |
Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored |
|
Države članice: |
Preučitev načinov in sredstev za poenostavitev postopka posojanja in sposojanja |
Delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic (odprta metoda koordinacije) (16). Strokovnjaki bodo opredelili dobre prakse v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z mobilnostjo zbirk. |
2011–2012 Priročnik o delovanju državnih garancij (vključno s smernicami glede dobrih praks, predlogami in „navodili za uporabnike“) V zvezi z drugimi zadevnimi vprašanji priročnik dobrih praks za nacionalne organe |
|
Države članice in Komisija: |
Nadaljnja digitalizacija kulturne dediščine, tudi kinematografske |
Skupina za razmislek pod okriljem Komisije bo do konca leta 2010 predložila priporočila za digitalizacijo, spletni dostop in ohranitev evropske kulturne dediščine v digitalni dobi. |
Poročilo bo predstavljeno do konca leta 2010, nadaljnji ukrepi pa leta 2011 |
|
Delovna skupina strokovnjakov iz držav članic za digitalizacijo in digitalno arhiviranje bo nadaljevala razprave v zvezi s financiranjem in upravljanjem Europeane po letu 2013. |
2011–2012 |
||
|
Komisija bo do leta 2012 predlagala trajnostni model financiranja Europeane v skladu z Evropsko digitalno agendo (17) in njenim ključnim ukrepom št. 15 ter s sklepi Sveta z dne 10. maja 2010 o Europeani: naslednji koraki (18). |
2012 |
||
|
Člani Delovne skupine kinematografskih strokovnjakov (podskupina za kinematografsko dediščino) bodo izmenjali dobre prakse v zvezi z nadaljnjimi ukrepi po sklepih Sveta z dne 18. novembra 2010 o evropski kinematografski dediščini, vključno z izzivi digitalne dobe (19). |
Od leta 2011 naprej |
||
|
Države članice in Komisija: |
Uvedba znaka evropske dediščine (20) |
Komisija bo pripravila prijavne obrazce in smernice, da bi olajšali izbirne in nadzorne postopke, v tesnem sodelovanju z evropskim izbirnim svetom. |
2011–2012 |
|
V okviru prehodnega postopka prvi izbori spomenikov. |
2013–2014 |
||
|
Komisija: |
Preprečevanje nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami in boj proti njej |
Ob upoštevanju dognanj študije o preprečevanju nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami in boju proti njej, ki se še izvaja (poročilo po pričakovanjih sredi leta 2011), bo Komisija vzpostavila okrepljeno sodelovanje med svojimi službami. Skupina ali skupine strokovnjakov, ki jih bo v sodelovanju z državami članicami ustanovila Komisija (21), bi lahko na podlagi obstoječih dokumentov in kodeksov ter ob upoštevanju ustreznih zadevnih instrumentov Unije predlagale priročnik s smernicami glede dobrih praks in poklicni kodeks o potrebni skrbnosti v boju proti nedovoljeni trgovini in krajam |
2012–2013 Priročnik za boj proti nedovoljeni trgovini in krajam |
|
Komisija: |
Analiza sistemov za ocenjevanje umetnin |
Izvedena bo primerjalna raziskava o sistemih za ocenjevanje umetnin, kar zadeva državne garancije, zavarovanje in deljeno odgovornost. |
Poročilo leta 2012 |
Prednostna naloga E: kultura v zunanjih odnosih
Evropska agenda za kulturo – uveljavljanje kulture kot bistvenega elementa v mednarodnih odnosih Unije (strateški cilj 3)
Evropa 2020 – uporaba instrumentov zunanje politike
|
Akterji |
Tematska področja |
Delovna orodja in metode |
Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored |
|
Države članice in Komisija: |
Oblikovanje strateškega pristopa in razvijanje sodelovanja |
Predsedstva Sveta naj ocenijo, ali je ustrezno organizirati skupno neuradno srečanje visokih uradnikov ministrstev za kulturo in visokih uradnikov, pristojnih za kulturo na ministrstvih za zunanje zadeve, da bi oblikovali strateški pristop za kulturo v okviru zunanjih odnosov in okrepili sodelovanje na tem področju. Visoki uradniki bodo sami določili časovni razpored dela, teme za razpravo in pričakovane rezultate. |
2011–2014 |
|
Razvoj orodij za izmenjavo informacij |
Komisija bo ob upoštevanju dogovorjenega modela vzpostavila spletni prostor za izmenjavo informacij, kot je bilo dogovorjeno maja 2010 na Majorki na srečanju predstavnikov generalnih direktoratov za kulturo na ministrstvih za zunanje zadeve. Države članice in Komisija bodo redno posodabljale vsebino, da bi ta spletni prostor lahko uporabljali za praktično sodelovanje in razpravo. |
Vzpostavitev instrumenta za izmenjavo informacij leta 2011 |
|
|
Države članice in Komisija: |
Spodbujanje k ratifikaciji in izvajanju Unescove konvencije iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov |
Nadaljnje spodbujanje k ratifikaciji konvencije in njenih ciljev v odnosih s tretjimi državami. Nadaljnje izvajanje konvencije in vključitev njenih ciljev v zadevne politike na evropski in državni ravni. |
Nepretrgano |
|
Komisija: |
Spodbujanje odnosov na področju kulture s tretjimi državami |
Po potrebi sklic sestanka skupin strokovnjakov za prispevek k razpravam o določenem vprašanju in lažje oblikovanje strategij glede odnosov na področju kulture s tretjimi državami. Te skupine strokovnjakov (22) bodo pozvane, naj obravnavajo zlasti specifične teme v regionalnem okviru, denimo temo kultura in sosednje države (evro-sredozemsko partnerstvo, vzhodno partnerstvo, podonavska regija itd.), kultura v gospodarstvih v vzponu ali kultura in razvoj. |
Od leta 2011 naprej, če je to potrebno |
Prednostna naloga F: statistični podatki s področja kulture
|
Akterji |
Tematska področja |
Delovna orodja in metode |
Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored |
|
Države članice in Komisija: |
Izboljšanje metod v zvezi s statističnimi podatki s področja kulture |
Poročilo mreže ESS-Net o statističnih podatkih s področja kulture, ki naj bi bilo predloženo konec leta 2011, bo podlaga za razpravo o upoštevanju priporočil ter o prednostnih nalogah in delovnih metodah v prihodnje. |
Od leta 2012 naprej Predlog za metodološki okvir |
|
Komisija: |
Izboljšanje obveščanja glede statističnih podatkov s področja kulture |
Nova izdaja Eurostatove „žepne knjige“ s statističnimi podatki s področja kulture. |
Objava leta 2011 |
|
Komisija: |
Boljša priprava statističnih podatkov s področja mobilnosti |
Skupina strokovnjakov, ki jo bo ustanovila Komisija, bo predlagala skupen način vzorčenja za zbiranje podatkov o mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev (23). |
2012–2013 Priročnik za uprave in kulturne ustanove o načinu vzorčenja podatkov s področja mobilnosti |
(1) Načela v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem delovnih skupin so navedena v Prilogi II.
(2) V tej zvezi glej Sklepe Sveta z dne 18. novembra 2010 o vlogi kulture pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti (dok. 15448/10).
(3) Na podlagi priporočil delovne skupine za odprto metodo usklajevanja iz junija 2010 o sinergijah med kulturo in izobraževanjem, predvsem izobraževanjem na področju umetnosti (delovni načrt 2008–2010).
(4) Sestava te skupine bo glavni dejavnik pri upoštevanju njenih izsledkov v okviru prihodnje faze izvajanja delovnega načrta „Izobraževanje in usposabljanje 2020“ (strateški okvir za evropsko sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju), zato bi bilo priporočljivo, da bi v njej sodelovali strokovnjaki ministrstev za izobraževanje. Skupini bodo pomagale pristojne službe Komisije.
(5) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(6) Npr.: Medkulturna mesta (projekt, sofinanciran v okviru programa Kultura), Odprta mesta (projekt, sofinanciran v okviru programa Urbact II) ali mreža CLIP (Mesta za lokalno politiko vključevanja – sofinancirano iz sredstev sklada Eurofound).
(7) Načela v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem delovnih skupin so navedena v Prilogi II.
(8) Sklepi Sveta z dne 10. maja 2010 o prispevku kulture k regionalnemu in lokalnemu razvoju (UL C 135, 26.5.2010, str. 15).
(9) The entrepreneurial dimension of the cultural and creative industries, Utrecht School of the Arts, oktober 2010, in Access to finance activities of the European Creative Industry Alliance, Jenny Tooth, januar 2010.
(10) COM(2010) 183 konč.
(11) COM(2010) 352 konč.
(12) Načela v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem delovnih skupin so navedena v Prilogi II.
(13) „Ustvarjalna partnerstva“ med kulturo in drugimi področji, na primer izobraževanjem in usposabljanjem, poslovnim svetom, področjem raziskav ali javnim sektorjem, omogočajo prenos ustvarjalnih kompetenc s področja kulture na druga področja.
(14) V področnih svetih za zaposlovanje in kompetence na ravni EU so zbrani ključni akterji iz določenega gospodarskega sektorja, vključno s predstavniki sindikatov in organizacij delodajalcev, oziroma akterji s področja izobraževanja in usposabljanja ter drugi akterji, na primer tisti, ki sodelujejo pri gospodarskem razvoju.
(15) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.
(16) Načela v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem delovnih skupin so navedena v Prilogi II.
(17) COM(2010) 245 konč./2.
(18) UL C 137, 27.5.2010, str. 19.
(19) Dok. 14711/10.
(20) Če bo sprejet predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine.
(21) Ker je na tem področju bistvenega pomena kombinacija strokovnih znanj, bodo v delovno skupino vključeni zlasti strokovnjaki z ministrstev za kulturo, muzejski strokovnjaki, strokovnjaki pravosodnih in carinskih organov ter organov kazenskega pregona.
(22) Po potrebi bodo z njimi tesno sodelovale tudi druge službe Komisije.
(23) Skupino bodo sestavljali člani ESSnet in predstavniki ustreznih pilotnih projektov.
PRILOGA II
Načela v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem delovnih skupin držav članic v okviru delovnega načrta za področje kulture 2011–2014
|
— |
Sodelovanje držav članic pri delu delovnih skupin je prostovoljno, države članice pa se jim lahko kadarkoli priključijo. |
|
— |
Vsaka država članica, ki bi želela sodelovati pri delu posamezne delovne skupine, pooblasti strokovnjaka, ki bo član delovne skupine. Država članica bo poskrbela, da bo imel pooblaščeni strokovnjak praktične izkušnje z zadevnega področja na nacionalni ravni in da bo zagotavljal povezavo s pristojnimi nacionalnimi organi. Komisija bo usklajevala postopke za imenovanje strokovnjakov. Da bi pridobili najustreznejšega strokovnjaka za obravnavano temo, bodo države članice po potrebi lahko za vsako novo tematsko področje pooblastile različne strokovnjake. |
|
— |
Delovne skupine zaporedno obravnavajo cilje, določene v delovnem načrtu, pri tem pa v čim večji meri upoštevajo časovne roke iz Priloge I. |
|
— |
Opredelitev in časovni razpored ciljev, ki jih je treba doseči, se lahko spremenita na podlagi vmesnega pregleda glede na dosežene rezultate in premike v politikah na ravni Unije. |
|
— |
Delovne skupine same imenujejo predsednika ali predsednike za vsako tematsko področje, zajeto v prednostnih nalogah. |
|
— |
Vsaka delovna skupina lahko za pomoč pri delu po potrebi k sodelovanju povabi neodvisne strokovnjake z drugih področij. |
|
— |
Delovne skupine lahko ustrezno in po potrebi k sodelovanju povabijo predstavnike platform za strukturirani dialog s civilno družbo, da ti sodelujejo pri posebnih vprašanjih njihovih razprav. |
|
— |
Predsedujoči delovnim skupinam po potrebi poročajo Odboru za kulturne zadeve o napredku razprav v posameznih delovnih skupinah. Odbor za kulturne zadeve ima možnost usmerjati delovne skupine, da bi zagotovili želene rezultate in uskladili njihove razprave. |
|
— |
Delovne skupine za vsak cilj iz Priloge I predložijo poročilo o opravljenem delu, ki bo vsebovalo konkretne in uporabne rezultate. Ti so glede na cilje lahko predstavljeni v obliki priročnikov dobrih praks, političnih smernic ali priporočil za nadaljnje ukrepanje. Poročila lahko vsebujejo tudi priporočila za oblikovanje kakršnih koli ustreznih instrumentov, ki jih lahko uporabijo Komisija ali pa države članice. |
|
— |
Dnevni redi in zapisniki sej teh delovnih skupin so sistematično dostopni vsem državam članicam, ne glede na stopnjo njihovega sodelovanja na posameznem področju. Poročila delovnih skupin se objavijo. |
|
— |
Komisija delovnim skupinam nudi administrativno in logistično podporo. Kolikor je to mogoče, jim pri delu pomaga tudi z vsemi drugimi ustreznimi sredstvi (vključno s študijami, ki zadevajo njihovo zadevno področje). |
|
— |
Omenjena poročila bodo podlaga za končno poročilo Komisije o izvajanju delovnega načrta. |
Evropska komisija
|
2.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 325/10 |
Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih refinančnih operacijah (1):
1,00 % 1. decembra 2010
Menjalni tečaji eura (2)
1. decembra 2010
2010/C 325/02
1 euro =
|
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
|
USD |
ameriški dolar |
1,3115 |
|
JPY |
japonski jen |
110,37 |
|
DKK |
danska krona |
7,4528 |
|
GBP |
funt šterling |
0,83930 |
|
SEK |
švedska krona |
9,1540 |
|
CHF |
švicarski frank |
1,3178 |
|
ISK |
islandska krona |
|
|
NOK |
norveška krona |
8,0600 |
|
BGN |
lev |
1,9558 |
|
CZK |
češka krona |
24,961 |
|
EEK |
estonska krona |
15,6466 |
|
HUF |
madžarski forint |
280,45 |
|
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
|
LVL |
latvijski lats |
0,7097 |
|
PLN |
poljski zlot |
4,0202 |
|
RON |
romunski leu |
4,2973 |
|
TRY |
turška lira |
1,9610 |
|
AUD |
avstralski dolar |
1,3615 |
|
CAD |
kanadski dolar |
1,3360 |
|
HKD |
hongkonški dolar |
10,1864 |
|
NZD |
novozelandski dolar |
1,7589 |
|
SGD |
singapurski dolar |
1,7176 |
|
KRW |
južnokorejski won |
1 508,78 |
|
ZAR |
južnoafriški rand |
9,2045 |
|
CNY |
kitajski juan |
8,7390 |
|
HRK |
hrvaška kuna |
7,4243 |
|
IDR |
indonezijska rupija |
11 812,03 |
|
MYR |
malezijski ringit |
4,1338 |
|
PHP |
filipinski peso |
57,184 |
|
RUB |
ruski rubelj |
41,2445 |
|
THB |
tajski bat |
39,443 |
|
BRL |
brazilski real |
2,2349 |
|
MXN |
mehiški peso |
16,2214 |
|
INR |
indijska rupija |
59,4664 |
(1) Stopnja, ki je bila uporabljena v zadnji operaciji, izvedeni pred navedenim dnevom. V primeru razpisa z variabilno obrestno stopnjo je obrestna stopnja mejna stopnja.
(2) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
|
2.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 325/11 |
Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za 27 držav članic, ki veljajo od 1. decembra 2010
(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))
2010/C 325/03
Izhodiščne obrestne mere so izračunane v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6). Glede na uporabo referenčne obrestne mere je izhodiščni obrestni meri še vedno treba prišteti ustrezno razliko, določeno v tem obvestilu. Diskontni stopnji je tako treba prišteti razliko 100 bazičnih točk. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi izvedbene uredbe (ES) št. 794/2004 se tudi obrestna mera za vračilo državne pomoči izračuna tako, da se izhodiščni obrestni meri doda 100 bazičnih točk, razen če ni s posebno odločbo določeno drugače.
Spremenjene obrestne mere so prikazane v odebeljenem tisku.
Prejšnja razpredelnica je objavljena v UL C 265, 30.9.2010, str. 5.
|
Od |
Do |
AT |
BE |
BG |
CY |
CZ |
DE |
DK |
EE |
EL |
ES |
FI |
FR |
HU |
IE |
IT |
LT |
LU |
LV |
MT |
NL |
PL |
PT |
RO |
SE |
SI |
SK |
UK |
|
1.12.2010 |
31.12.2010 |
1,45 |
1,45 |
4,15 |
1,45 |
2,03 |
1,45 |
1,88 |
1,85 |
1,45 |
1,45 |
1,45 |
1,45 |
5,97 |
1,45 |
1,45 |
2,85 |
1,45 |
3,15 |
1,45 |
1,45 |
4,49 |
1,45 |
7,82 |
1,38 |
1,45 |
1,45 |
1,35 |
|
1.10.2010 |
30.11.2010 |
1,24 |
1,24 |
4,15 |
1,24 |
2,03 |
1,24 |
1,88 |
2,27 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
5,97 |
1,24 |
1,24 |
2,85 |
1,24 |
3,99 |
1,24 |
1,24 |
4,49 |
1,24 |
7,82 |
1,38 |
1,24 |
1,24 |
1,35 |
|
1.9.2010 |
30.9.2010 |
1,24 |
1,24 |
4,15 |
1,24 |
2,03 |
1,24 |
1,88 |
2,27 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
5,97 |
1,24 |
1,24 |
2,85 |
1,24 |
3,99 |
1,24 |
1,24 |
4,49 |
1,24 |
7,82 |
1,18 |
1,24 |
1,24 |
1,35 |
|
1.8.2010 |
31.8.2010 |
1,24 |
1,24 |
4,92 |
1,24 |
2,03 |
1,24 |
1,88 |
2,27 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
5,97 |
1,24 |
1,24 |
2,85 |
1,24 |
3,99 |
1,24 |
1,24 |
4,49 |
1,24 |
7,82 |
1,18 |
1,24 |
1,24 |
1,35 |
|
1.7.2010 |
31.7.2010 |
1,24 |
1,24 |
4,92 |
1,24 |
2,03 |
1,24 |
1,88 |
2,27 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
5,97 |
1,24 |
1,24 |
2,85 |
1,24 |
3,99 |
1,24 |
1,24 |
4,49 |
1,24 |
7,82 |
1,02 |
1,24 |
1,24 |
1,35 |
|
1.6.2010 |
30.6.2010 |
1,24 |
1,24 |
4,92 |
1,24 |
2,03 |
1,24 |
1,88 |
2,77 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
5,97 |
1,24 |
1,24 |
3,45 |
1,24 |
4,72 |
1,24 |
1,24 |
4,49 |
1,24 |
7,82 |
1,02 |
1,24 |
1,24 |
1,16 |
|
1.5.2010 |
31.5.2010 |
1,24 |
1,24 |
4,92 |
1,24 |
2,03 |
1,24 |
1,88 |
2,77 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
5,97 |
1,24 |
1,24 |
4,46 |
1,24 |
6,47 |
1,24 |
1,24 |
4,49 |
1,24 |
7,82 |
1,02 |
1,24 |
1,24 |
1,16 |
|
1.4.2010 |
30.4.2010 |
1,24 |
1,24 |
4,92 |
1,24 |
2,39 |
1,24 |
1,88 |
3,47 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
5,97 |
1,24 |
1,24 |
5,90 |
1,24 |
8,97 |
1,24 |
1,24 |
4,49 |
1,24 |
9,92 |
1,02 |
1,24 |
1,24 |
1,16 |
|
1.3.2010 |
31.3.2010 |
1,24 |
1,24 |
4,92 |
1,24 |
2,39 |
1,24 |
1,88 |
4,73 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
7,03 |
1,24 |
1,24 |
7,17 |
1,24 |
11,76 |
1,24 |
1,24 |
4,49 |
1,24 |
9,92 |
1,02 |
1,24 |
1,24 |
1,16 |
|
1.1.2010 |
28.2.2010 |
1,24 |
1,24 |
4,92 |
1,24 |
2,39 |
1,24 |
1,88 |
6,94 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
1,24 |
7,03 |
1,24 |
1,24 |
8,70 |
1,24 |
15,11 |
1,24 |
1,24 |
4,49 |
1,24 |
9,92 |
1,02 |
1,24 |
1,24 |
1,16 |
INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM
Nadzorni organ Efte
|
2.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 325/12 |
Poziv k predložitvi pripomb o državni pomoči v zvezi s prodajo nekaterih zgradb na ograjenem notranjem delu oporišča Haslemoen Leir v skladu s členom 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča
2010/C 325/04
Z Odločbo št. 96/10/COL z dne 24. marca 2010 v verodostojnem jeziku na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Nadzorni organ Efte začel postopek v skladu s členom 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča. Norveškim organom je bil v vednost poslan izvod odločbe.
Nadzorni organ Efte („Nadzorni organ“) poziva države Efte, države članice EU in zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o zadevnem ukrepu v enem mesecu od objave tega obvestila na naslednji naslov:
|
EFTA Surveillance Authority |
|
Registry |
|
Rue Belliard 35 |
|
1040 Bruxelles/Brussel |
|
BELGIQUE/BELGIË |
Pripombe se posredujejo norveškim organom. Zainteresirana stran, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.
POVZETEK
Postopek
Nadzorni organ je z dopisom z dne 5. februarja 2007 prejel pritožbo glede tega, da je mestna občina Våler družbi Haslemoen AS prodala 29 zgradb na ograjenem notranjem delu oporišča Haslemoen Leir. V dopisih z dne 25. maja 2007 in 14. novembra 2007 je Nadzorni organ od norveških organov zahteval informacije.
Norveški organi so zahtevane informacije poslali v dopisih z dne 6. julija 2007 in 21. decembra 2007.
Ocena ukrepa pomoči
Nadzorni organ ugotavlja, da 29 zgradb, ki jih je kupila družba Haslemoen AS, ni bilo posebej ovrednotenih za prodajo. Nadzorni organ nadalje ni prejel nobenega pojasnila ali informacij glede tega, zakaj je prodajna cena 4 milijonov NOK ustrezala tržni vrednosti.
Vendar je nedavno pred tem norveška država zadevno zemljišče prenesla na mestno občino Våler, iz smernic Nadzornega organa o prodaji zemljišč pa sledi, da, če je bila v predhodnem postopku prodaje določena tržna vrednost, lahko organ javne uprave za določitev tržne vrednosti uporabi svojo osnovno ceno, razen če je med nakupom in prodajo zemljišča preteklo precej časa (1).
V tej zadevi se tako pojavljata dve vprašanji. Prvo, ali je bil predhodni prenos z države na mestno občino Våler izveden pod tržnimi pogoji. Drugo, če je bil, ali je mestna občina Våler naknadno prodala zemljišče družbi Haslemoen AS po ceni, ki ustreza vsaj njegovi osnovni ceni.
Kar zadeva prvo vprašanje, Nadzorni organ meni, da je bila glede tržne vrednosti zadevnih zemljišč v okviru pogajanj med državo in mestno občino Våler velika negotovost. To je razvidno iz tega, da prihaja do razhajanj med prvim poročilom družbe Agdestein, ki je ocenilo tržno vrednost ograjenega notranjega dela oporišča na 39 milijonov NOK (29 milijonov NOK za prodajo v enem kosu), in drugo oceno cenilcev Alhauga in Bakkeja, ki sta vrednost ocenila z 0.
Po mnenju Nadzornega organa kaže to razhajanje negotovost, ki je neločljivo povezana z oceno tovrstnega zemljišča, in sicer nekdanjega vojaškega oporišča s starimi zgradbami (stanovanjskimi in drugimi zgradbami, kot so kino in športni objekti), ki se nahaja na oddaljenem območju. Norveška vlada in mestna občina Våler sta se dogovorili, da bosta prvega cenilca pozvali, naj ponovno prouči ugotovitve iz prvega poročila družbe Agdestein. V drugem poročilu družbe Agdestein je bila vrednost zemljišča znova ocenjena na podlagi povprečnega zneska prejšnjih dveh poročil („vmesna vrednost“) in je bila ustrezno prilagojena.
Vseeno se zastavlja vprašanje, ali je mestna občina družbi Haslemoen AS prodala 29 zgradb na ograjenem notranjem delu oporišča po ceni, ki ustreza vsaj njihovi osnovni ceni.
Za „vmesno vrednost“, prilagojeno zaradi različnih razlogov, je bilo v drugem poročilu družbe Agdestein ugotovljeno, da je znašala 12,4 milijona NOK za zgradbe na ograjenem notranjem delu oporišča. Če se za 29 zadevnih zgradb uporabi metoda „vmesne vrednosti“, se zdi, da znaša njihova vrednost 11 920 000 NOK (23 840 000/2), kar pa je znatno več kot dejanska prodajna cena 4 milijonov NOK.
Norveški organi so trdili, da izraža cena 4 milijonov NOK, ki jo je družba Haslemoen AS plačala za zgradbe, tržno vrednost, po tem ko se upošteva (i) ceno, ki jo je mestna občina Våler prvotno plačala za nakup celotnega oporišča Haslemoen Leir, (ii) vrednost ustne ponudbe za nekatere zgradbe, ki so ostale na ograjenem notranjem delu oporišča, in (iii) oceno vrednosti drugih zgradb na ograjenem notranjem delu oporišča, ki jih bo mestna občina Våler obdržala.
Kar zadeva domnevno ustno ponudbo, Nadzorni organ opozarja, da ni bil po njegovih podatkih sklenjen noben sporazum. Poleg tega Nadzorni organ ni prejel nobene dokumentacije o taki ponudbi.
Nadzorni organ ima tudi pomisleke glede tega, da bi se morali rabati, odobreni mestni občini Våler ob prvotnem nakupu zemljišča, uporabiti tudi pri prodaji zgradb družbi Haslemoen AS.
Iz tega sledi, da Nadzorni organ dvomi, da so 4 milijoni NOK, ki jih je družba Haslemoen AS plačala mestni občini Våler za 29 zgradb na ograjenem notranjem delu oporišča, pomenili tržno vrednost.
Sklepna ugotovitev
Nadzorni organ se je na podlagi navedenega odločil, da začne formalni postopek preiskave na podlagi člena 1(2) Sporazuma EGP. Zainteresirane strani lahko predložijo svoje pripombe v enem mesecu od objave te odločbe v Uradnem listu Evropske unije.
EFTA SURVEILLANCE AUTHORITY DECISION
No 96/10/COL
of 24 March 2010
to initiate the procedure provided for in Article 1(2) in Part I of Protocol 3 to the Surveillance and Court Agreement with regard to the sale of certain buildings at the Inner Camp at Haslemoen Leir
(Norway)
THE EFTA SURVEILLANCE AUTHORITY (2),
Having regard to the Agreement on the European Economic Area (3), in particular to Articles 61 to 63 and Protocol 26 thereof,
Having regard to the Agreement between the EFTA States on the Establishment of a Surveillance Authority and a Court of Justice (4), in particular to Article 24 thereof,
Having regard to Article 1(2) of Part I and Articles 4(4) and 6 of Part II of Protocol 3 to the Surveillance and Court Agreement (5),
Having regard to the Authority’s Guidelines on the application and interpretation of Articles 61 and 62 of the EEA Agreement (6), and in particular the Chapter on State Aid Elements in Sales of Land and Buildings by Public Authorities thereof,
Whereas:
I. FACTS
1. Procedure
By letter dated 5 February 2007, the Authority received a complaint regarding a sale of land by the Municipality of Våler. The letter was received and registered by the Authority on 22 February 2007 (Event No 427226).
By letters dated 25 May 2007 and 14 November 2007 (Event No 422506 and Event No 449988), the Authority requested information from the Norwegian authorities.
By letters dated 6 July 2007 and 21 December 2007 (Event No 428521 and Event No 458787 respectively), the Norwegian authorities replied to the information requests.
Various mail correspondence has also taken place with the complainant.
2. Description of the sale and the contested measure
2.1. Background: the sale of the military camp Haslemoen Leir to the municipality
Following a decision by the Norwegian Parliament, the Norwegian Government was requested to sell military properties that were no longer used for military purposes. The relevant local municipalities were given a right of first refusal to the properties.
The military camp Haslemoen Leir, had been an army base since the 1950s and it is composed of (i) forest areas; (ii) cultivated area; (iii) housing area (Storskjaeret); and (iv) an area called the Inner Camp. Military activities at Haslemoen were terminated on 30 June 2003 and a sales process for the camp was initiated thereafter with Haslemoen Leir being put on the market in October 2004. The property was subsequently sold by the Norwegian State to Våler Municipality by a sales contract dated 16 April 2005. The price paid by Våler Municipality for the entire military camp was NOK 46 million.
Prior to the sale, the value of the camp had been estimated by several asset valuers.
The Norwegian State had commissioned Agdestein Takst & Eiendomsrådgivning to undertake a value assessment of the property and their report was presented on 22 December 2004 (hereinafter the first Agdestein Report). The first Agdestein Report focussed on the part of Haslemoen Leir called Inner Camp and examined each of the 44 buildings on that plot, before concluding that the estimated value of the entire Inner Camp was NOK 39 million. The first Agdestein Report also concluded that the estimated value should be reduced with NOK 10 million to NOK 29 million (i.e. almost 30 %), if all buildings were sold as one unit (7).
Våler Municipality had engaged the asset valuers Mr Alhaug and Mr Bakke to evaluate the buildings in the Inner Camp. Based on the fact that the new owner would assume the risk related to developing the entire property and the refurbishment costs that were necessary for the area, the Alhaug and Bakke Report dated 18 January 2005 (hereinafter the Alhaug and Bakke Report) concluded that the value of the Inner Camp was NOK 0 (zero).
In order to reconcile the findings in the two valuation reports and reach an estimated sales price, the Norwegian State requested Agdestein Takst & Eiendomsrådgivning to make a second value assessment of the property, taking into account the diverging value assessments. The new assessment is set out in a report dated 3 March 2005 (hereinafter the second Agdestein Report). In this document, a new estimated value (a ‘bridge value’) of NOK 14,5 million was reached based on the average of the sum of the two separate assessments (8). The second Agdestein Report thereafter made an upwards adjustment of NOK 1 million, reflecting inter alia the value of undeveloped land and the conditions of the buildings in question, fixing the estimated value at NOK 15,5 million.
An additional reduction of 20 % of the estimated value of the property was thereafter made, based on the assumption that all the different areas (i.e. the forest areas, the cultivated area, the housing area, and the Inner Camp) in the Haslemoen Leir would be sold together in one single package. The Inner Camp was valued at NOK 12,4 million (15,5 – 20 % = 12,4).
As mentioned above, Våler Municipality paid NOK 46 million for the entire Haslemoen Leir.
2.2. The sale by Våler Municipality of several buildings at the Inner Camp to Haslemoen AS
Våler Municipality had prior to the acquisition of Haslemoen Leir declared that it did not intend to carry out any activities on the military camp itself, but would instead involve external operators to develop the area in an appropriate manner and to generate as many new job opportunities as possible.
2.2.1.
The Norwegian authorities have explained that several parties showed interest in the different properties at the Inner Camp at Haslemoen Leir when they were put up for sale. However, Våler Municipality wanted to find a buyer that would ensure a uniform development and optimal utilisation of the Inner Camp. It was, according to Våler Municipality, important for the Municipality to sell the Inner Camp as a whole package, even if this would reduce the overall price as the buyer would allegedly take on an increased risk when acquiring the entire property.
Some prospective buyers decided to cooperate and established a new company together named Haslemoen AS. Allegedly, the company was an attractive buyer for Våler Municipality, as it had the intention to use the property for accommodation as well as different cultural and sporting activities and events. Target groups were the army, security services providers, and the car industry.
By a contract dated 22 May 2006, Våler Municipality agreed to sell 29 out of the total 44 buildings in the Inner Camp area at the Haslemoen military camp to the company Haslemoen AS for a total amount of NOK 4 million (9). The buildings covered by the contract of 22 May 2006 include barracks, mess halls for officers and soldiers with kitchen facilities, auditorium, movie theatre, school building, central heating, garages, office building and a hospital ward.
2.2.2.
The Norwegian authorities have explained that the asset valuer Mr Bakke, who had previously carried out a value assessment on behalf of the Municipality when the property was purchased from the Norwegian State, assisted the Municipality in the sales process with Haslemoen AS. However, no specific value assessment was carried out of the buildings covered by the contract between Våler Municipality and Haslemoen AS. The Norwegian authorities have explained that the valuations carried out when Våler Municipality initially bought the property were partially used again.
Mr. Bakke made an overview of sales prices dated 2 May 2006, which provides a justification for the purchase price of NOK 4 million. This report explains that the value of the buildings that Våler Municipality will maintain ownership over at the Inner Camp is estimated at NOK 3,6 million. This conclusion is partially based on the individual valuations carried out in the first Agdestein report (10). Moreover, the report indicates that Våler Municipality received an offer of NOK 5 million presented orally from another buyer for 11 buildings at the Inner Camp (11). Considering that the second Agdestein Report had evaluated all the buildings at the Inner Camp at NOK 12,4 million, Våler Municipality is of the opinion that the sales price of NOK 4 million for the 29 buildings sold to Haslemoen AS corresponds to their market price. It is argued that the total amount for all the buildings is NOK 12,6 million (3,6 + 5 + 4) and this is even more than what Våler Municipality paid for the buildings when they were initially bought from the Norwegian State (i.e. NOK 12,4 million).
3. Comments by the Norwegian authorities
The Norwegian authorities acknowledge that Våler Municipality applied a formal procedure to calculate the price of the buildings that differed slightly from the method described in the Authority’s Guidelines in order to exclude the presence of state aid. However, the Norwegian authorities are of the opinion that the sales price of NOK 4 million for the 29 buildings in the Inner Camp represents the market value and the procedure chosen for ensuring this was considered rational and secure.
Moreover, the Norwegian authorities are of the opinion that the sales contract between Våler Municipality and Haslemoen AS contains several elements that have a price reducing effect. One of these elements is an obligation imposed on the buyer to rent out the purchased school building for a period of one year for free.
The Norwegian authorities argue that although only part of the 44 buildings were bought, the sales contract between Våler Municipality and Haslemoen AS is nevertheless based on the assumption that the buyer would develop and operate the entire Inner Camp as well as the areas outside as one unit together with Våler Municipality (12).
The sales price of NOK 4 million reflects this assumption and this is the reason why the application of a 30 % and an additional 20 % rebate was justified when reaching the final price.
The Norwegian authorities have stressed that Våler Municipality endeavoured to handle the sale in a manner that would not raise problems with regard to the EEA state aid rules.
II. ASSESSMENT
1. Assessment of state aid
1.1. State aid within the meaning of Article 61(1) EEA
Article 61(1) EEA reads as follows:
‘Save as otherwise provided in this Agreement, any aid granted by EC Member States, EFTA States or through State resources in any form whatsoever which distorts or threatens to distort competition by favouring certain undertakings or the production of certain goods shall, in so far as it affects trade between Contracting Parties, be incompatible with the functioning of this Agreement.’
Aid falling within this provision is, as a rule, incompatible with the EEA Agreement and hence prohibited, provided that the following four conditions are fulfilled:
|
1. |
the aid is granted by ‘EC Member States, EFTA States or through state resources in any form whatsoever’; |
|
2. |
the aid ‘distorts or threatens to distort competition’; |
|
3. |
the aid favours ‘certain undertakings or the production of certain goods’; and |
|
4. |
the aid ‘affects trade between the Contracting Parties’. |
The State Aid Guidelines, and its Chapter on State aid elements in sales of land and buildings by public authorities, explains how the Authority interprets and applies the provisions of the EEA Agreement governing state aid when it comes to assessing sale of public land and buildings. Section 2.1 describes a sale through an unconditional bidding procedure, while Section 2.2 describes a sale without an unconditional bidding procedure (by way of an independent expert evaluation). These two procedures allow EFTA States to handle sales of land and buildings in a way that precludes the existence of state aid.
In the case at hand, none of these procedures was followed and therefore it cannot be excluded that state aid was granted in connection with the sale of the 29 buildings from Våler Municipality to Haslemoen AS.
The Authority considers that the sale of the 29 buildings at the Inner Camp could amount to state aid if the sale took place at a price below market value.
1.2. Market investor principle
1.2.1.
If the transaction was carried out in accordance with the market economy investor principle, i.e., if the municipality sold the land at its market value and the conditions of the transaction would have been acceptable for a private seller, the transaction would not involve the grant of state aid.
1.2.2.
The Authority notes that no separate valuation of the buildings that were purchased by Haslemoen AS was carried out for the purpose of this sale. Furthermore, no explanation or information has been presented to the Authority as to why the price of NOK 4 million corresponded to market value.
However, the property in question had shortly before been transferred from the Norwegian state to the municipality and in that process no less than 3 different value assessments were collected in order to determine the market value. It follows from the Authority’s guidelines on sale of land that, to the extent a preceding sales process has determined the market value, a public authority may use its primary cost as an indication for the market value unless a significant period of time has elapsed between the purchase and the sale of the land (13). This is further explained so that the market value may not be set below the public authority’s primary cost during at least three years after the acquisition unless an independent valuer specifically identifies a general decline in market prices.
Thus, in the present case two questions arise. First whether the preceding transaction between the state and Våler Municipality was carried out on market terms. Second, if it did, whether Våler Municipality subsequently sold the property to Haslemoen AS for a price corresponding at least to its primary cost.
As regards the first question the Authority considers that there was great uncertainty about the market value of the properties in question in the negotiations between the state and Våler Municipality. This is illustrated by the gap between the first Agdestein report, which estimated the value of the Inner camp at NOK 39 million (NOK 29 million if sold en bloc) and the second assessment by Alhaug and Bakke, which considered the value to be 0.
In the view of the Authority, this gap illustrates the uncertainty inherent in an assessment of this type of land, namely a former military camp with old buildings, both residential housing and other buildings such as a cinema and sports facilities, located in a remote area. Although an alternative could have been to appoint a third, independent expert to review the estimated value, the Government and Våler Municipality agreed to ask the first value assessor to re-examine the conclusions reached under the first Agdestein report. The second Agdestein report estimated a new value for the property based on the average of the sum of the two previous reports (‘bridge value’) and adjusted it accordingly.
The question arises however whether the municipality sold the 29 buildings in the Inner camp to Haslemoen AS for a price corresponding at least to its primary cost.
The ‘bridge value’ in the second Agdestein Report, adjusted for various reasons, concluded that the value was NOK 12,4 million for all the buildings at the Inner Camp. If one applies the bridge value method to the 29 buildings in question, the value seems to amount to NOK 11 920 000 (23 840 000/2) (14).This amount is substantially higher than the actual sales price of NOK 4 million. The Norwegian authorities have argued that the price of NOK 4 million paid by Haslemoen AS for the 29 buildings reflects the market value after taking into account (i) the price Våler Municipality initially paid when it purchased the entire Haslemoen Leir, (ii) the value of an oral offer made for some of the remaining buildings in the Inner Camp, and (iii) the estimated value of other buildings in the Inner Camp that Våler Municipality will keep.
As for the alleged oral offer, the Authority notes that to its knowledge no agreement has been concluded. Moreover, the Authority has not received any documentation for such an offer.
1.2.3.
Moreover, the Authority notes that the Norwegian Authorities argue that the same rebate which were granted to Våler Municipality when the property was initially bought should be applicable to the sale of the 29 buildings to Haslemoen AS.
First, the Norwegian State granted a 30 % rebate to Våler Municipality for acquiring all buildings in the Inner Camp. Based on the information submitted, it is not clear to the Authority why that rebate, which was based on a sale en bloc, should be granted by Våler Municipality when it resold 29 of the 44 buildings to Haslemoen AS.
Second, the additional 20 % rebate granted by the Norwegian State to Våler Municipality was based on the acquisition of all properties in the Haslemoen Leir military camp (Inner Camp, forest areas, cultivated areas, etc.). In the opinion of the Authority, this rebate is not applicable to the sale of only some buildings at the Inner Camp of the military camp.
Thus, even if the Authority would accept that a sale of the military camp en bloc would reduce the market value, it is in doubt that similar rebates would reflect market conditions when only parts of the camp were sold.
1.2.4.
In light of all the above, the Authority has doubts as to whether the NOK 4 million that Haslemoen AS paid for acquiring the 29 buildings at the Inner Camp from Våler Municipality represented the market value. Consequently, on the basis of the information provided by the Norwegian authorities, the Authority cannot conclude that the sale of the buildings in question to Haslemoen AS for the sales price of NOK 4 million was carried out in accordance with the market investor principle.
1.3. The presence of state aid
1.3.1.
In order to qualify as state aid, the measure must be granted by the State or through state resources. The concept of the State does not only refer to the central government but embraces all levels of the state administration (including municipalities) as well as public undertakings.
If the municipality sold the buildings below their market price, it would have foregone income. Under this assumption, Haslemoen AS should have paid more for the buildings and therefore there would be a transfer of resources from Våler Municipality. For these reasons, the Authority considers that if the sale did not take place in accordance with conditions acceptable for a private market investor, as set out above, state resources within the meaning of Article 61(1) of the EEA Agreement would be involved.
1.3.2.
Second, the measure must be selective in that it favours ‘certain undertakings or the production of certain goods’.
To constitute state aid, the measure must confer on Haslemoen AS advantages that relieve it of charges that are normally borne from its budget. If the transaction was carried out under favourable terms, in the sense that Haslemoen AS would most likely have had to pay a higher price for the properties if the sale had been conducted according to the market investor principle, the company would have received an advantage within the meaning of the state aid rules. The Authority considers that if Haslemoen AS was able to buy the property for less than its market value, the difference between the price actually paid and the fair market value would constitute an advantage.
Third, the aid measure must be selective in that it favours ‘certain undertakings or the production of certain goods’. In the case at hand, there is only one possible beneficiary of the measure under assessment, i.e. Haslemoen AS. The measure is thus selective.
1.3.3.
Finally, to be considered state aid, the measure must distort competition and affect trade between the Contracting Parties. Under settled case law (15) for the purpose of these provisions, the mere fact that an aid strengthens a firm’s position compared with that of other firms, which are competitors in intra-EEA trade, is enough to allow the conclusion to be drawn that intra-EEA trade is affected.
The Authority considers that the real estate market in central eastern Norway is not limited to local undertakings. Haslemoen AS is in competition with similar undertakings in Norway and other EEA States. A sales price below market value favouring Haslemoen AS would distort or threaten to distort competition and affect trade between Contracting Parties. Consequently, the Authority considers that conditions two and four set out in section 4.1 above, are fulfilled.
1.3.4.
In light of what has been found above, the Authority considers that it cannot be excluded that state aid was involved in the context of the Muncipality of Våler’s sale of buildings to Haslemoen AS.
2. Procedural requirements
Pursuant to Article 1(3) of Part I of Protocol 3, ‘the EFTA Surveillance Authority shall be informed, in sufficient time to enable it to submit its comments, of any plans to grant or alter aid. … The State concerned shall not put its proposed measures into effect until the procedure has resulted in a final decision’.
The Norwegian authorities did not notify the sale of certain buildings at the Inner Camp in the Haslemoen Leir to the Authority. The Authority therefore concludes that the Norwegian authorities have not respected their obligations pursuant to Article 1(3) of Part I of Protocol 3.
3. Compatibility of the aid
Should aid have been granted regarding the sale of certain buildings at the Inner Camp in Haslemoen Leir, it has to be considered whether such aid could be compatible with the EEA Agreement by virtue of Article 61(3) of the EEA Agreement.
On the basis of the information the Authority has received, Article 61(3)(a)-(c) of the EEA Agreement appears to be inapplicable. In the view of the Authority, the sale is not designed to promote the economic development of areas where the standard of living is abnormally low or where there is serious underemployment, to promote a project of common European interest or to facilitate the development of certain economic activities or of certain economic areas.
The Authority therefore doubts that the transaction under assessment can be justified under the state aid provisions of the EEA Agreement.
4. Conclusion
Based on the information submitted by the Norwegian authorities, the Authority cannot exclude the possibility that the measure under scrutiny constitute aid within the meaning of Article 61(1) of the EEA Agreement. Furthermore, the Authority has doubts as to whether this measures can be regarded as complying with Article 61(3) of the EEA Agreement. The Authority thus doubts that the above measure is compatible with the functioning of the EEA Agreement.
Consequently, and in accordance with Article 10 in Part II of Protocol 3 to the Surveillance and Court Agreement, the Authority is obliged to open the procedure provided for in Article 1(2) in Part I of Protocol 3 of the Surveillance and Court Agreement. The decision to open proceedings is without prejudice to the final decision of the Authority, which may conclude that the measure in question is compatible with the functioning of the EEA Agreement.
In light of the foregoing considerations, the Authority, acting under the procedure laid down in Article 1(2) in Part I of Protocol 3 to the Surveillance and Court Agreement, requests the Norwegian authorities to submit their comments within one month of the date of receipt of this Decision.
In light of the foregoing consideration, the Authority requires that, within one month of receipt of this decision, the Norwegian authorities provide all documents, information and data needed for assessment of the compatibility of the sale of certain buildings at the Inner Camp at the Haslemoen Leir to Haslemoen AS. It requests the Norwegian authorities to forward a copy of this letter to Haslemoen AS immediately.
The Authority would like to remind the Norwegian authorities that, according to the provisions of Protocol 3 to the Surveillance and Court Agreement, any incompatible aid unlawfully put at the disposal of the beneficiaries will have to be recovered, unless this recovery would be contrary to a general principle of EEA law.
HAS ADOPTED THIS DECISION:
Article 1
The EFTA Surveillance Authority has decided to open the formal investigation procedure provided for in Article 1(2) of Part I of Protocol 3 against Norway regarding the sale of certain buildings at the Inner Camp in the Haslemoen Leir.
Article 2
The Norwegian authorities are invited, pursuant to Article 6(1) of Part II of Protocol 3, to submit their comments on the opening of the formal investigation procedure within one month from the notification of this Decision.
Article 3
The Norwegian authorities are requested to provide within one month from notification of this decision, all documents, information and data needed for assessment of the compatibility of the aid measure.
Article 4
This Decision is addressed to the Kingdom of Norway.
Article 5
Only the English version is authentic.
Done at Brussels, 24 March 2010.
For the EFTA Surveillance Authority
Per SANDERUD
President
Kurt JÄGER
College Member
(1) Oddelek 2.2.d) Smernic Nadzornega organa o prodaji zemljišč in zgradb, „Stroški za organe javne uprave“.
(2) Hereinafter referred to as the Authority.
(3) Hereinafter referred to as the EEA Agreement.
(4) Hereinafter referred to as the Surveillance and Court Agreement.
(5) Hereinafter referred to as Protocol 3.
(6) Guidelines on the application and interpretation of Articles 61 and 62 of the EEA Agreement and Article 1 of Protocol 3 to the Surveillance and Court Agreement, adopted and issued by the Authority on 19.1.1994, published in the Official Journal of the European Union (hereinafter referred to as OJ) L 231 of 3.9.1994 p. 1 and EEA Supplement No 32 of 3.9.1994 p. 1. Hereinafter referred to as the State Aid Guidelines. The updated version of the State Aid Guidelines is published on the Authority’s website: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/
(7) Storskjaeret was valued at NOK 15 million if sold as one unit. The forest and cultivated areas were not valued at this time.
(8) The price estimated at NOK 29 million in the first Agdestein Report was added to the price of NOK 0 in the Alhaug and Bakke Report, and was then divided by two. A new price of NOK 14,5 million for the Inner Camp was thus reached.
(9) When examining the sales contract and counting the buildings concerned, it is however not entirely clear to the Authority whether the contract covers 29 or 30 buildings.
(10) This evaluation was also based on an assessment carried out by Mr Alhaug for the municipality. This assessment does however not appear to be included in the evaluation report, dated 15.3.2006, that has been provided to the Authority.
(11) Details of the terms of this offer or any finalised and signed contract has not been communicated to the Authority.
(12) The sales contract relates however only to the purchase of 29 of the 44 buildings at the Inner Camp.
(13) Section 2.2.d) of the Authority’s Guidelines on sale of land and buildings, ‘Cost to the Authorities’.
(14) This reflects the sum of the estimated value for the 29 buildings as derived from the first Agdestein Report, divided by two in order to reflect the ‘bridge value’ logic. This is however a conservatively calculated value as some of the estimates in the first Agdestein Report group several buildings together. It is therefore unclear what the estimated value of the individual buildings were. Since not all of these buildings grouped together have been sold by Våler Municipality, the Authority has disregarded the entire estimated value of these buildings grouped together. In this way, the calculated value reflects a conservative interpretation of the most favourable scenario for the Norwegian authorities.
(15) See e.g. Case C 730/79, Philip Morris Holland BV v EC Commission, ECR 1980, p. 2671.
V Objave
SODNI POSTOPKI
Sodišče Efte
|
2.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 325/21 |
Zahteva za svetovalno mnenje Sodišča Efte, predložena s strani Héraðsdómur Reykjavíkur, z dne 26. marca 2010 v zadevi Þór Kolbeinsson proti Republiki Islandiji
(Zadeva E-2/10)
2010/C 325/05
Na Sodišče Efte je bila z dopisom z dne 26. marca 2010 s strani Héraðsdómur Reykjavíkur (okrajno sodišče v Reykjavíku), ki ga je vložišče sodišča prejelo 6. aprila 2010, vložena zahteva za svetovalno mnenje v zadevi Þór Kolbeinsson proti Republiki Islandiji glede naslednjih vprašanj:
|
1. |
Ali je v skladu z določbami Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu in Direktive Sveta 92/57/EGS z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS), da delavec zaradi svoje sokrivde odgovarja za škodo, ki je nastala kot posledica nesreče pri delu, če je bilo ugotovljeno, da delodajalec ni na lastno pobudo spoštoval pravil glede varnosti in razmer pri delu? |
|
2. |
Če je odgovor na predhodno vprašanje nikalen, ali mora Republika Islandija povrniti škodo delavcu, ki je utrpel poškodbo pri delu in je moral v nasprotju z navedenima direktivama delno ali v celoti kriti škodo, ki je nastala zaradi njegove sokrivde, ker država navedenih direktiv ni pravilno prenesla v islandsko zakonodajo? |
|
2.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 325/22 |
Zahteva za svetovalno mnenje Sodišča Efte, ki jo je vložilo knežje višje sodišče (Fürstliches Obergericht) 19. maja 2010 v zadevi Dr. Joachim Kottke proti Präsidial Anstalt in Sweetlye Stiftung
(Zadeva E-5/10)
2010/C 325/06
Na sodišče Efte je bila z dopisom z dne 19. maja 2010, ki ga je poslal Fürstliches Obergericht (knežje pritožbeno sodišče) in ga je tajništvo sodišča prejelo 27. maja 2010, vložena zahteva za svetovalno mnenje v zadevi Dr. Joachim Kottke proti Präsidial Anstalt in Sweetlye Stiftung glede naslednjih vprašanj:
|
1. |
Ali Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru, ki je v Lihtenštajnu začel veljati 1. maja 1995, pomeni (večstransko) pogodbo, ki zaradi prepovedi diskriminacije zlasti iz člena 4 Sporazuma prepoveduje zahtevo zagotovitve varščine za stroške postopka pritožnikov, ki prebivajo v drugi državi članici EGP, če pritožnikom, ki prebivajo v Lihtenštajnu, ni treba zagotoviti varščine za take stroške? Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: |
|
2. |
Ali je določba iz točke 1 Dela 57(2) civilnega zakonika (Zivilprozessordnung) Lihtenštajna, na podlagi katere je opustitev obveznosti zagotovitve varščine za pritožnike, ki prebivajo v drugi državi članici, odvisna od možnosti izvršbe v državi stalnega prebivališča, skladna s Sporazumom EGP, zlasti s splošno prepovedjo diskriminacije iz točke 4 Sporazuma, če zadeva pritožnike, ki prebivajo v drugi državi članici EGP? |
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
Evropska komisija
|
2.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 325/23 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.6029 – Danish Crown/D&S Fleisch)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 325/07
|
1. |
Komisija je 23. novembra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Danish Crown AmbA („Danish Crown“, Danska) z nakupom sredstev pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad delom podjetja D&S Fleisch GmbH („D&S“, Nemčija). |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, iz Obvestila. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6029 – Danish Crown/D&S Fleisch na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).
|
2.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 325/24 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.6054 – First Reserve Corporation/Blackstone/PBF Energy)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 325/08
|
1. |
Komisija je 24. novembra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji The Blackstone Group LP („Blackstone“, ZDA) in First Reserve Corporation („FRC“, ZDA) s sporazumom pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem PBF Energy Company LLC („PBF“, ZDA). |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, iz Obvestila. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6054 – First Reserve Corporation/Blackstone/PBF Energy na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).
|
2.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 325/25 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.6052 – London & Continental Railways/Lend Lease Europe/Stratford City Business District)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 325/09
|
1. |
Komisija je 25. novembra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji London & Continental Railways Limited („LCR“, Združeno kraljestvo) in Lend Lease Europe Limited, ki pripada skupini Lend Lease („Lend Lease“, Avstralija), z nakupom delnic v novoustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje, pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Stratford City Business District Limited („SCBD“, Združeno kraljestvo). |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, iz Obvestila. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6052 – London & Continental Railways/Lend Lease Europe/Stratford City Business District na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).