27.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/1

---

RESOLUCIJA SVETA

z dne 18. novembra 2010

o strukturiranem dialogu EU o športu

2010/C 322/01

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

1.   OB SKLICEVANJU NA:

(i)	člen 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa zlasti, da „Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge“ in razvija „evropsko razsežnost v športu“;

(ii)	izjavo Evropskega sveta o športu v Prilogi 5 sklepov predsedstva (Bruselj, 12. december 2008), ki poziva k okrepitvi konstruktivnega dialoga z Mednarodnim olimpijskim komitejem in predstavniki iz športnega sveta.

2.   ZAVEDAJOČ SE:

(i)	da na nacionalni, regionalni in lokalni ravni že nekaj časa obstajajo različni mehanizmi dialoga s področja športa;

(ii)	da je več zaporednih predsedstev EU organiziralo vrsto neformalnih sestankov ministrov za šport in športnih direktorjev;

(iii)

da na ravni EU poteka dialog z zainteresiranimi stranmi s področja športa na različnih ravneh, zlasti v okviru foruma EU za šport;

(iv)	evropskega socialnega dialoga v športnem sektorju, v okviru katerega je bil leta 2008 ustanovljen odbor za sektorski socialni dialog o nogometu.

3.   MENI, DA:

(i)	je po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe nastopilo novo obdobje prednostnih nalog EU na področju športa;

(ii)	bi bil okrepljen dialog med EU in zainteresiranimi stranmi s področja športa priložnost za nadaljnjo in dobro strukturirano izmenjavo mnenj o prednostnih nalogah, izvajanju in nadaljnjih ukrepih, kar zadeva sodelovanje EU na področju športa;

(iii)

je treba še naprej razvijati takšen dialog, in sicer z utrjevanjem obstoječih struktur in praks, zlasti letnega športnega foruma EU;

(iv)	poleg tega obstaja posebna potreba po tem, da se že obstoječ dialog razširi, tako da bo v povezavi z zasedanji Sveta potekal tudi na visoki ravni.

4.   ZATO SE STRINJA, DA NAJ BI PREDSEDSTVO SVETA:

(i)	načeloma ob robu zasedanja Sveta redno sklicevalo neformalne sestanke vodilnih predstavnikov javnih organov EU in športnega gibanja, da bi izmenjali mnenja o vprašanjih s področja športa v EU;

(ii)	po obveznih posvetovanjih pripravilo dnevni red vsakega sestanka, pri čemer bi bila največja pozornost namenjena vprašanjem, ki so že bila ali še bodo obravnavana na zasedanjih Sveta;

(iii)

na sestanek povabilo omejeno število udeležencev, tako da bi bili v enakem številu zastopani javni organi EU na eni strani in predstavniki športnega gibanja na drugi;

(iv)	na te sestanke povabilo predstavnike Sveta (trojka predsedstev in predstavnik naslednje trojke ob pomoči sekretariata Sveta), Evropske komisije in Evropskega parlamenta;

(v)	skušalo zagotoviti, da bi bilo zastopstvo športnega gibanja na sestankih reprezentativno, široko in uravnoteženo, s posebnim poudarkom na organih EU in drugih evropskih organih.

Pri odločanju o seznamu povabljenih predstavnikov športnega gibanja bi moralo predsedstvo v celoti upoštevati dnevni red zasedanja Sveta, prednostne naloge trojke predsedstev in morebitna nujna ali aktualna vprašanja, vključno s tistimi, ki so izpostavljena v okviru letnega foruma EU za šport. Pri tem bi bilo po potrebi treba upoštevati kontinuiteto zastopanosti.

Pri tem bi moralo predsedstvo upoštevati naslednje smernice:

—	raznolikost športnega sveta naj bi se odrazila predvsem z upoštevanjem naslednjih vidikov: olimpijskih in neolimpijskih športov, poklicnih in ljubiteljskih športov, tekmovalnih in rekreativnih športov, pa tudi množičnih športov in športov za invalide,

—	upoštevati bi bilo treba interese različnih akterjev v športnem sektorju, tudi tistih z evropsko razsežnostjo, kot so krovne organizacije, evropske in nacionalne zveze, klubi ter športniki in športnice,

—	upoštevati bi bilo treba posebno naravo športnega sektorja,

—	upoštevati bi bilo treba tudi mednarodno razsežnost sodelovanja EU na področju športa.

---

27.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/3

---

SKLEP SVETA

z dne 22. novembra 2010

o imenovanju članov in nadomestnih članov upravnega odbora Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu

2010/C 322/02

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (1) in zlasti člena 8 Uredbe,

ob upoštevanju seznamov kandidatov, ki so jih Svetu predložile vlade držav članic ter organizacije delodajalcev in delavcev predložile Svetu,

ob upoštevanju seznamov članov in nadomestnih članov Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je s sklepom z dne 8. novembra 2007 (2) imenoval člane in nadomestne člane upravnega odbora Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za obdobje od 8. novembra 2007 do 7. novembra 2010.

(2)	Člani in nadomestni člani upravnega odbora bi morali biti imenovani za obdobje treh let –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za člane in nadomestne člane upravnega odbora Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za obdobje od 8. novembra 2010 do 7. novembra 2013 so imenovani:

I.   PREDSTAVNIKI VLAD

Država	Člani	Nadomestni člani
Belgija	Willy IMBRECHTS	Christian DENEVE
Bolgarija	Atanas KOLCHAKOV	Darina KONOVA
Češka	Daniela KUBÍČKOVÁ	Anežka SIXTOVÁ
Danska	Charlotte SKJOLDAGER	Annemarie KNUDSEN
Nemčija	Ulrich RIESE	Kai SCHÄFER
Estonija	Tiit KAADU	Pille STRAUSS-RAATS
Irska	Daniel KELLY	Mary DORGAN
Grčija	Elissavet GALANOPOULOU	Antonios CHRISTODOULOU
Španija	Concepción PASCUAL LIZANA	Mario GRAU RIOS
Francija	Mireille JARRY	Laurent GRANGERET
Italija
Ciper	Leandros NICOLAIDES	Anastassios YIANNAKI
Latvija	Renārs LŪSIS	Jolanta GEDUŠA
Litva	Aldona SABAITIENĖ	Vilija KONDROTIENĖ
Luksemburg
Madžarska
Malta
Nizozemska	M. P. FLIER	M. G. DEN HELD
Avstrija	Gertrud BREINDL	Eva-Elisabeth SZYMANSKI
Poljska	Danuta KORADECKA	Daniel Andrzej PODGÓRSKI
Portugalska	Luís Filipe NASCIMENTO LOPES	José Manuel dos SANTOS
Romunija	Marian TĂNASE	Anca Mihaela PRICOP
Slovenija	Tatjana PETRIČEK	Jože HAUKO
Slovaška	Laurencia JANČUROVÁ	Elena PALIKOVÁ
Finska	Leo SUOMAA	Erkki YRJÄNHEIKKI
Švedska	Mikael SJÖBERG	Stefan HULT
Združeno kraljestvo	Clive FLEMING	Stuart BRISTOW

II.   PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ DELAVCEV

Država	Člani	Nadomestni člani
Belgija	François PHILIPS	Herman FONCK
Bolgarija	Aleksander ZAGOROV	Ivan KOKALOV
Češka	Jaroslav ZAVADIL	Miroslav KOSINA
Danska	Jan KAHR FREDERIKSEN	Lone JACOBSEN
Nemčija
Estonija	Argo SOON	Ülo KRISTJUHAN
Irska	Sylvester CRONIN	Esther LYNCH
Grčija	Ioannis ADAMAKIS	Ioannis VASSILOPOULOS
Španija	Marisa RUFINO	Pedro J. LINARES
Francija	Gilles SEITZ	Henri FOREST
Italija	Sebastiano CALLERI	Gabriella GALLI
Ciper	Maria THEOCHARIDOU	Nicos ANDREOU
Latvija	Ziedonis ANTAPSONS	Mārtiņš PUŽULS
Litva	Vitalius JARMONTOVIČIUS	Gediminas MOZŪRA
Luksemburg
Madžarska	Károly GYÖRGY	Erika KOLLER
Malta
Nizozemska	H. VAN STEENBERGEN	Sonja BALJEU
Avstrija
Poljska	Mariusz ŁUSZCZYK	Iwona PAWLACZYK
Portugalska
Romunija
Slovenija	Lučka BÖHM	Andreja MRAK
Slovaška	Bohuslav BENDÍK	Alexander ŤAŽÍK
Finska	Raili PERIMÄKI	Erkki AUVINEN
Švedska	Christina JÄRNSTEDT	Börje SJÖHOLM
Združeno kraljestvo	Hugh ROBERTSON	Liz SNAPE

III.   PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ DELODAJALCEV

Država	Člani	Nadomestni člani
Belgija	Kris DE MEESTER	André PELEGRIN
Bolgarija	Georgi STOEV
Češka	Karel PETRŽELKA	Martin RÖHRICH
Danska	Thomas PHILBERT NIELSEN
Nemčija	Eckhard METZE	Herbert BENDER
Estonija	Marek SEPP	Veronika KAIDIS
Irska	Theresa DOYLE	Kevin ENRIGHT
Grčija	Pavlos KYRIAKOGGONAS	Natassa AVLONITOU
Španija	Pilar IGLESIAS VALCARCE	Laura CASTRILLO NÚÑEZ
Francija	Nathalie BUET	Patrick LÉVY
Italija	Fabiola LEUZZI
Ciper	Polyvios POLYVIOU	Lena PANAYIOTOU
Latvija	Liene VANCĀNE
Litva	Vaidotas LEVICKIS	Jonas GUZAVIČIUS
Luksemburg	François ENGELS	Pierre BLAISE
Madžarska	Géza BOMBERA
Malta	Joe DELIA	John SCICLUNA
Nizozemska	W. M. J. M. VAN MIERLO	G. O. H. MEIJER
Avstrija	Christa SCHWENG	Alexandra SCHÖNGRUNDNER
Poljska
Portugalska	Marcelino PENA E COSTA	Luís HENRIQUE
Romunija	Ovidiu NICOLESCU	Adrian IZVORANU
Slovenija	Igor ANTAUER	Maja SKORUPAN
Slovaška	Róbert MAJTNER
Finska	Katja LEPPÄNEN	Rauno TOIVONEN
Švedska	Bodil MELLBLOM	Cecilia ANDERSON
Združeno kraljestvo	Neil CARBERRY	Keith SEXTON

Člen 2

Svet bo še neimenovane člane in nadomestne člane imenoval pozneje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 216, 20.8.1994, str. 1.

(2)  UL C 271, 14.11.2007, str. 4.

---

27.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/8

---

SKLEP SVETA

z dne 22. novembra 2010

o imenovanju članov in nadomestnih članov upravnega odbora Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer

2010/C 322/03

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1365/75 z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (1) in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju seznamov kandidatov, ki so jih Svetu predložile vlade držav članic, organizacije delavcev in delodajalcev,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je s sklepom z dne 19. novembra 2007 (2) imenoval člane in nadomestne člane upravnega odbora Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za obdobje od 1. decembra 2007 do 30. novembra 2010.

(2)	Člane in nadomestne člane upravnega odbora, ki predstavljajo vlade držav članic ter organizacije delavcev in delodajalcev, bi bilo treba imenovati za obdobje treh let.

(3)	Komisija imenuje svoje predstavnike v upravnem odboru –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za člane in nadomestne člane upravnega odbora Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za obdobje od 1. decembra 2010 do 30. novembra 2013 so imenovani:

I.   PREDSTAVNIKI VLAD

Država	Člani	Nadomestni člani
Belgija	Michel DE GOLS	Jan BATEN
Bolgarija	Dragomir DRAGANOV	Teodora DEMIREVA
Češka	Vlastimil VÁŇA	Martina KAJÁNKOVÁ
Danska	Lone HENRIKSEN	Lisbet MØLLER NIELSEN
Nemčija	Andreas HORST	Sebastian JOBELIUS
Estonija	Märt MASSO	Ester RÜNKLA
Irska	Paul CULLEN
Grčija	Stamatia PISSIMISSI	Ioannis KONSTANTAKOPOULOS
Španija	María de MINGO CORRAL	José ZAPATERO RANZ
Francija	Valérie DELAHAYE-GUILLOCHEAU	Marie-Soline CHOMEL
Italija
Ciper	Orestis MESSIOS	Yiota KAMBOURIDOU
Latvija	Ineta TĀRE	Ineta VJAKSE
Litva	Rita SKREBIŠKIENĖ	Evaldas BACEVIČIUS
Luksemburg
Madžarska
Malta
Nizozemska	Lauris BEETS	Martin BLOMSMA
Avstrija	Andreas SCHALLER	Petra HRIBERNIG
Poljska	Jerzy CIECHAŃSKI	Joanna MACIEJEWSKA
Portugalska	José Luís FORTE	Fernando RIBEIRO LOPES
Romunija	Sorin Ioan BOTEZATU	Liana Ramona MOSTENESCU
Slovenija	Vladka KOMEL	Metka ŠTOKA-DEBEVEC
Slovaška
Finska	Pirjo HARJUNEN	Antti NÄRHINEN
Švedska	Per NYSTRÖM	Åsa FORSSELL
Združeno kraljestvo

II.   PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ DELAVCEV

Država	Člani	Nadomestni člani
Belgija	Herman FONCK	François PHILIPS
Bolgarija	Keti KOYNAKOVA	Ivan KOKALOV
Češka	Hana MÁLKOVÁ	Tomáš PAVELKA
Danska	Ole PRASZ
Nemčija	Dieter POUGIN	Friederike POSSELT
Estonija	Kalle KALDA	Kadi ALATALU
Irska	Sally Anne KINAHAN	Liam BERNEY
Grčija
Španija	Antonia RAMOS	Ramón BAEZA
Francija	Emmanuel COUVREUR
Italija	Uliano STENDARDI	Giulia BARBUICCI
Ciper	Nicolaos EPISTITHIOU	Andreas MATSAS
Latvija	Ruta PORNIECE	Linda ROMELE
Litva	Kristina KRUPAVIČIENĖ	Danutė ŠLIONSKIENĖ
Luksemburg	Viviane GOERGEN	René PIZZAFERRI
Madžarska	Erzsébet HANTI
Malta	William PORTELLI
Nizozemska	Erik PENTENGA	Leon MEIJER
Avstrija	Karin ZIMMERMANN	Sonja FREITAG
Poljska	Bogdan OLSZEWSKI	Piotr OSTROWSKI
Portugalska	Vítor Manuel Vicente COELHO	Armando FARIAS
Romunija	Cecilia GOSTIN
Slovenija	Pavle VRHOVEC	Maja KONJAR
Slovaška	Erik MACÁK	Margita DÖMÉNYOVÁ
Finska	Juha ANTILA	Leila KURKI
Švedska	Mats ESSEMYR	Sten GELLERSTEDT
Združeno kraljestvo	Hugh ROBERTSON	Elena CRASTA

III.   PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ DELODAJALCEV

Država	Člani	Nadomestni člani
Belgija	Kris DE MEESTER	Roland WAEYAERT
Bolgarija	Dimiter BRANKOV	Nikola ZIKATANOV
Češka	Vladimíra DRBALOVÁ	Pavla BŘEČKOVÁ
Danska	Benjamin HOLST	Nils Juhl ANDREASEN
Nemčija	Lutz MÜHL	Renate HORNUNG-DRAUS
Estonija	Eve PÄÄRENDSON	Tarmo KRIIS
Irska	Brendan McGINTY	Eamonn McCOY
Grčija	Rena BARDANI	Christina GEORGANTA
Španija	Miguel CANALES GUTIÉRREZ	Rosario ESCOLAR POLO
Francija	Emmanuel JAHAN	Emmanuel JULIEN
Italija	Stefania ROSSI	Paola ASTORRI
Ciper	Lena PANAYIOTOU	Polyvios POLYVIOU
Latvija	Eduards FILIPPOVS	Anita LICE
Litva	Andrius GUZAVIČIUS	Dovilė BAŠKYTĖ
Luksemburg	Pierre OESCH	Magalie LYSIAK
Madžarska	Antal CSUPORT	Istvan KOMOROCZKI
Malta	Santo PORTERA
Nizozemska	W. M. J. M. VAN MIERLO	Gerard A. M. VAN DER GRIND
Avstrija	Ruth LIST	Heidrun MAIER-DE-KRUIJFF
Poljska	Piotr SARNECKI	Adam AMBROZIK
Portugalska	Marcelino PENA E COSTA	António VERGUEIRO
Romunija
Slovenija	Tatjana PAJNKIHAR	Igor ANTAUER
Slovaška	Martin HOŠTÁK	Viola KROMEROVÁ
Finska	Seppo SAUKKONEN	Anu SAJAVAARA
Švedska	Sverker RUDEBERG	Niklas BECKMAN
Združeno kraljestvo	Neil CARBERRY	Ben DIGBY

Člen 2

Svet bo še neimenovane člane in nadomestne člane imenoval kasneje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 139, 30.5.1975, str. 1.

(2)  UL C 282, 24.11.2007, str. 10.

---

27.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/12

---

Menjalni tečaji eura (1)

26. novembra 2010

2010/C 322/04

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3225
JPY	japonski jen	110,92
DKK	danska krona	7,4540
GBP	funt šterling	0,84470
SEK	švedska krona	9,3070
CHF	švicarski frank	1,3252
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,1770
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,725
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	279,90
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7096
PLN	poljski zlot	4,0275
RON	romunski leu	4,3125
TRY	turška lira	1,9707
AUD	avstralski dolar	1,3715
CAD	kanadski dolar	1,3523
HKD	hongkonški dolar	10,2671
NZD	novozelandski dolar	1,7653
SGD	singapurski dolar	1,7455
KRW	južnokorejski won	1 539,23
ZAR	južnoafriški rand	9,4290
CNY	kitajski juan	8,8178
HRK	hrvaška kuna	7,4218
IDR	indonezijska rupija	11 919,98
MYR	malezijski ringit	4,1830
PHP	filipinski peso	58,626
RUB	ruski rubelj	41,5390
THB	tajski bat	40,065
BRL	brazilski real	2,2862
MXN	mehiški peso	16,5244
INR	indijska rupija	60,6430

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

27.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/13

---

DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

(INVESTICIJSKO ZLATO, OPROŠČENO PLAČILA)

Seznam zlatnikov, ki ustrezajo merilom iz točke 2 člena 344(1) Direktive Sveta 2006/112/ES (Posebna ureditev za investicijsko zlato)

Velja za leto 2011

2010/C 322/05

POJASNILO

(a)	Ta seznam odraža prispevke, ki so jih države članice poslale Komisiji v roku iz člena 345 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

(b)	Za kovance, vključene na ta seznam, se šteje, da izpolnjujejo merila iz člena 344 in se zato v navedenih državah članicah štejejo za investicijsko zlato. Posledično je njihova dobava oproščena plačila DDV za celotno koledarsko leto 2011.

(c)	Oprostitev velja za vse izdaje kovancev, navedene na tem seznamu, razen za kovance, katerih čistost je manjša od 900 tisočink.

(d)	Tudi če kovanca na tem seznamu ni, je njegova dobava še vedno oproščena plačila, kadar kovanec izpolnjuje merila za oprostitev, določena v Direktivi o DDV.

(e)	Seznam je sestavljen po abecednem vrstnem redu, po imenih držav in apoenih. Znotraj iste kategorije so kovanci razporejeni glede na naraščajočo vrednost valute.

(f)	Apoen na seznamu odraža valuto, prikazano na kovancih. Kadar valuta na kovancih ni prikazana v latinici, je njihov apoen, kadar je to mogoče, na seznamu prikazan v oklepajih.

DRŽAVA IZDAJE	KOVANCI
AFGANISTAN	(20 AFGHANI) 10 000 AFGHANI (1/2 AMANI) (1 AMANI) (2 AMANI) (4 GRAMS) (8 GRAMS) 1 TILLA 2 TILLAS
ALBANIJA	20 LEKE 50 LEKE 100 LEKE 200 LEKE 500 LEKE
ALDERNEY	5 POUNDS 25 POUNDS 1 000 POUNDS
ANDORA	50 DINERS 100 DINERS 250 DINERS 1 SOVEREIGN
ANGVILA	5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 100 DOLLARS
ARGENTINA	1 ARGENTINO
ARUBA	10 FLORIN 25 FLORIN
AVSTRALIJA	5 DOLLARS 15 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 150 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS 1 000 DOLLARS 2 500 DOLLARS 3 000 DOLLARS 10 000 DOLLARS 1/2 SOVEREIGN (= 1/2 POUND) 1 SOVEREIGN (= 1 POUND)
AVSTRIJA	10 CORONA (= 10 KRONEN) 20 CORONA (= 20 KRONEN) 100 CORONA (= 100 KRONEN) 1 DUCAT (4 DUCATS) 10 EURO 25 EURO 50 EURO 100 EURO 4 FLORIN = 10 FRANCS (= 4 GULDEN) 8 FLORIN = 20 FRANCS (= 8 GULDEN) 25 SCHILLING 100 SCHILLING 200 SCHILLING 200 SHILLING/10 EURO 500 SCHILLING 1 000 SCHILLING 2 000 SCHILLING
BAHAMI	10 DOLLARS 20 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 150 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS 2 500 DOLLARS
BELGIJA	10 ECU 20 ECU 25 ECU 50 ECU 100 ECU 50 EURO GOLD 100 EURO 10 FRANCS 20 FRANCS 5 000 FRANCS
BELIZE	25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS
BERMUDI	10 DOLLARS 25 DOLLARS 30 DOLLARS 50 DOLLARS 60 DOLLARS 100 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS
BUTAN	1 SERTUM 2 SERTUMS 5 SERTUMS
BOLIVIJA	4 000 PESOS BOLIVIANOS
BOCVANA	5 PULA 150 PULA 10 THEBE
BRAZILIJA	300 CRUZEIROS (4 000 REIS) (5 000 REIS) (6 400 REIS) (10 000 REIS) (20 000 REIS)
BRITANSKI DEVIŠKI OTOKI	100 DOLLARS
BOLGARIJA	(1 LEV) (5 LEVA) (10 LEVA) (20 LEVA) (100 LEVA) (125 LEVA) (1 000 LEVA) (10 000 LEVA) (20 000 LEVA)
BURUNDI	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
KANADA	1 DOLLAR 2 DOLLARS 5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 175 DOLLARS 200 DOLLARS 350 DOLLARS 1 SOVEREIGN
KAJMANSKI OTOKI	25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS
ČAD	3 000 FRANCS 5 000 FRANCS 10 000 FRANCS 20 000 FRANCS
ČILE	2 PESOS 5 PESOS 10 PESOS 20 PESOS 50 PESOS 100 PESOS 200 PESOS
KITAJSKA	5/20 YUAN (1/20 oz) 10/50 YUAN (1/10 oz) 25/100 YUAN (1/4 oz) 50/200 YUAN (1/2 oz) 100/500 YUAN (1 oz) 5 (YUAN) 10 (YUAN) 20 (YUAN) 25 (YUAN) 50 (YUAN) 100 (YUAN) 150 (YUAN) 200 (YUAN) 250 (YUAN) 300 (YUAN) 400 (YUAN) 450 (YUAN) 500 (YUAN) 1 000 (YUAN)
KOLUMBIJA	1 PESO 2 PESOS 2 1/2 PESOS 5 PESOS 10 PESOS 20 PESOS 100 PESOS 200 PESOS 300 PESOS 500 PESOS 1 000 PESOS 1 500 PESOS 2 000 PESOS 15 000 PESOS
KONGO	10 FRANCS 20 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
COOKOVO OTOČJE	100 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS
KOSTARIKA	5 COLONES 10 COLONES 20 COLONES 50 COLONES 100 COLONES 200 COLONES 1 500 COLONES 5 000 COLONES 25 000 COLONES
KUBA	4 PESOS 5 PESOS 10 PESOS 20 PESOS 50 PESOS 100 PESOS
CIPER	50 POUNDS
ČEŠKA	1 000 KORUN (1 000 Kč) 2 000 KORUN (2 000 Kč) 2 500 KORUN (2 500 Kč) 5 000 KORUN (5 000 Kč) 10 000 KORUN (10 000 Kč)
ČEŠKOSLOVAŠKA	1 DUKÁT 2 DUKÁT 5 DUKÁT 10 DUKÁT
DANSKA	10 KRONER 20 KRONER
DOMINIKANSKA REPUBLIKA	30 PESOS 100 PESOS 200 PESOS 250 PESOS
EKVADOR	1 CONDOR 10 SUCRES
SALVADOR	25 COLONES 50 COLONES 100 COLONES 200 COLONES 250 COLONES
EKVATORIALNA GVINEJA	250 PESETAS 500 PESETAS 750 PESETAS 1 000 PESETAS 5 000 PESETAS
ETIOPIJA	400 BIRR 600 BIRR 10 (DOLLARS) 20 (DOLLARS) 50 (DOLLARS) 100 (DOLLARS) 200 (DOLLARS)
FIDŽI	5 DOLLARS 10 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS
FINSKA	100 EURO 1 000 MARKKAA 2 000 MARKKAA
FRANCIJA	1/4 EURO 10 EURO 20 EURO 50 EURO 100 EURO 200 EURO 250 EURO 500 EURO 1 000 EURO 5 000 EURO 5 FRANCS 10 FRANCS 20 FRANCS 40 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS 500 FRANCS 655,97 FRANCS
GABON	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS 1 000 FRANCS 3 000 FRANCS 5 000 FRANCS 10 000 FRANCS 20 000 FRANCS
GAMBIJA	200 DALASIS 500 DALASIS 1 000 DALASIS
NEMČIJA	1 DM 100 EURO
GIBRALTAR	1/25 CROWN 1/10 CROWN 1/5 CROWN 1/2 CROWN 1 CROWN 2 CROWNS 50 PENCE 1 POUND 5 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS 1/25 ROYAL 1/10 ROYAL 1/5 ROYAL 1/2 ROYAL 1 ROYAL
GVATEMALA	5 QUETZALES 10 QUETZALES 20 QUETZALES
GUERNSEY	1 POUND 5 POUNDS 10 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS
GVINEJA	1 000 FRANCS 2 000 FRANCS 5 000 FRANCS 10 000 FRANCS
HAITI	20 GOURDES 50 GOURDES 100 GOURDES 200 GOURDES 500 GOURDES 1 000 GOURDES
HONDURAS	200 LEMPIRAS 500 LEMPIRAS
HONGKONG	1 000 DOLLARS
MADŽARSKA	1 DUKAT 4 FORINT = 10 FRANCS 8 FORINT = 20 FRANCS 50 FORINT 100 FORINT 200 FORINT 500 FORINT 1 000 FORINT 5 000 FORINT 10 000 FORINT 20 000 FORINT 50 000 FORINT 100 000 FORINT 500 000 FORINT 10 KORONA 20 KORONA 100 KORONA
ISLANDIJA	500 KRONUR 10 000 KRONUR
INDIJA	1 MOHUR 15 RUPEES 1 SOVEREIGN
INDONEZIJA	2 000 RUPIAH 5 000 RUPIAH 10 000 RUPIAH 20 000 RUPIAH 25 000 RUPIAH 100 000 RUPIAH 200 000 RUPIAH
IRAN	(1/2 AZADI) (1 AZADI) (1/4 PAHLAVI) (1/2 PAHLAVI) (1 PAHLAVI) (2 1/2 PAHLAVI) (5 PAHLAVI) (10 PAHLAVI) 50 POUND 500 RIALS 750 RIALS 1 000 RIALS 2 000 RIALS
IRAK	(5 DINARS) (50 DINARS) (100 DINARS)
OTOK MAN	1/20 ANGEL 1/10 ANGEL 1/4 ANGEL 1/2 ANGEL 1 ANGEL 5 ANGEL 10 ANGEL 15 ANGEL 20 ANGEL 1/25 CROWN 1/10 CROWN 1/5 CROWN 1/2 CROWN 1 CROWN 50 PENCE 1 POUND 2 POUNDS 5 POUNDS 50 POUNDS (1/2 SOVEREIGN) (1 SOVEREIGN) (2 SOVEREIGNS) (5 SOVEREIGNS)
IZRAEL	20 LIROT 50 LIROT 100 LIROT 200 LIROT 500 LIROT 1 000 LIROT 5 000 LIROT 5 NEW SHEQALIM 10 NEW SHEQALIM 20 NEW SHEQALIM 5 SHEQALIM 10 SHEQALIM 500 SHEQEL
ITALIJA	20 EURO 50 EURO
SLONOKOŠČENA OBALA	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
JAMAJKA	100 DOLLARS 250 DOLLARS
JERSEY	1 POUND 2 POUNDS 5 POUNDS 10 POUNDS 20 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS 1 SOVEREIGN
JORDANIJA	2 DINARS 5 DINARS 10 DINARS 25 DINARS 50 DINARS 60 DINARS
KATANGA	5 FRANCS
KENIJA	100 SHILLINGS 250 SHILLINGS 500 SHILLINGS
KIRIBATI	150 DOLLARS
LATVIJA	100 LATU
LESOTO	1 LOTI 2 MALOTI 4 MALOTI 10 MALOTI 20 MALOTI 50 MALOTI 100 MALOTI 250 MALOTI 500 MALOTI
LIBERIJA	12 DOLLARS 20 DOLLARS 25 DOLLARS 30 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS 2 500 DOLLARS
LUKSEMBURG	5 EURO 10 EURO 20 FRANCS 40 FRANCS
MACAU	250 PATACAS 500 PATACAS 1 000 PATACAS 10 000 PATACAS
MALAVI	250 KWACHA
MALEZIJA	100 RINGGIT 200 RINGGIT 250 RINGGIT 500 RINGGIT
MALI	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
MALTA	50 EURO 5 (LIRI) 10 (LIRI) 20 (LIRI) 25 (LIRI) 50 (LIRI) 100 (LIRI) LM 25
MARSHALLOVI OTOKI	20 DOLLARS 50 DOLLARS 200 DOLLARS
MAURITIUS	100 RUPEES 200 RUPEES 250 RUPEES 500 RUPEES 1 000 RUPEES
MEHIKA	1/20 ONZA 1/10 ONZA 1/4 ONZA 1/2 ONZA 1 ONZA 2 PESOS 2 1/2 PESOS 5 PESOS 10 PESOS 20 PESOS 50 PESOS 250 PESOS 500 PESOS 1 000 PESOS 2 000 PESOS
MONAKO	10 EURO 20 EURO 100 EURO 20 FRANCS 100 FRANCS 200 FRANCS
MONGOLIJA	750 (TUGRIK) 1 000 (TUGRIK)
NEPAL	1 ASARPHI 1 000 RUPEES
NIZOZEMSKA	(1 DUKAAT) (2 DUKAAT) 10 EURO 20 EURO 50 EURO 1 GULDEN 5 GULDEN 10 GULDEN
NIZOZEMSKI ANTILI	5 GULDEN 10 GULDEN 50 GULDEN 100 GULDEN 300 GULDEN
NOVA ZELANDIJA	5 DOLLARS 10 DOLLARS 150 DOLLARS 1,56 grammes/1/20 ounce 3,11 grammes/1/10 ounce 7,77 grammes/1/4 ounce 15,56 grammes/1/2 ounce 31,1 grammes/1 ounce
NIKARAGVA	50 CORDOBAS
NIGERIJA	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
NORVEŠKA	10 KRONER 20 KRONER 1 500 KRONER
OMAN	25 BAISA 50 BAISA 100 BAISA 1/4 OMANI RIAL 1/2 OMANI RIAL OMANI RIAL 5 OMANI RIALS 10 OMANI RIALS 15 OMANI RIALS 20 OMANI RIALS 25 OMANI RIALS 75 OMANI RIALS
PAKISTAN	3 000 RUPEES
PANAMA	100 BALBOAS 500 BALBOAS
PAPUA NOVA GVINEJA	100 KINA
PERU	1/5 LIBRA 1/2 LIBRA 1 LIBRA 5 SOLES 10 SOLES 20 SOLES 50 SOLES 100 SOLES
FILIPINI	1 000 PISO 1 500 PISO 5 000 PISO
POLJSKA	50 ZŁOTYCH (orzeł bielik) 50 ZŁOTYCH 100 ZŁOTYCH (orzeł bielik) 100 ZŁOTYCH 200 ZŁOTYCH (orzeł bielik) 200 ZŁOTYCH 500 ZŁOTYCH (orzeł bielik)
PORTUGALSKA	1 ESCUDO 100 ESCUDOS 200 ESCUDOS 500 ESCUDOS 5 EURO 8 EURO 10 000 REIS
ROMUNIJA	12 1/2 LEI 20 LEI 25 LEI 50 LEI 100 LEI 500 LEI 1 000 LEI 2 000 LEI 5 000 LEI
RODEZIJA	1 POUND 5 POUNDS 10 SHILLINGS
RUSIJA	10 (ROUBLES) 15 (ROUBLES) 25 (ROUBLES) 50 ( ROUBLES) 100( ROUBLES) 200( ROUBLES) 1 000 (ROUBLES) 10 000 (ROUBLES)
RUANDA	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
SAN MARINO	20 EURO 50 EURO 1 SCUDO 2 SCUDI 5 SCUDI 10 SCUDI
SAUDOVA ARABIJA	1 GUINEA (= 1 SAUDI POUND)
SENEGAL	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS 250 FRANCS 500 FRANCS 1 000 FRANCS 2 500 FRANCS
SRBIJA	10 DINARA 20 DINARA
SEJŠELI	1 000 RUPEES 1 500 RUPEES
SIERRA LEONE	20 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS 2 500 DOLLARS 1/4 GOLDE 1/2 GOLDE 1 GOLDE 5 GOLDE 10 GOLDE 1 LEONE
SINGAPUR	1 DOLLAR 2 DOLLARS 5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 150 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS
SLOVAŠKA	100 EURO 5 000 KORUN (5 000 Sk) 10 000 KORUN (10 000 Sk)
SLOVENIJA	100 EURO 5 000 TOLARS 20 000 TOLARS 25 000 TOLARS
SALOMONOVI OTOKI	10 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS
SOMALIJA	20 SHILLINGS 50 SHILLINGS 100 SHILLINGS 200 SHILLINGS 500 SHILLINGS 1 500 SHILLINGS
JUŽNA AFRIKA	1/10 KRUGERRAND 1/4 KRUGERRAND 1/2 KRUGERRAND 1 KRUGERRAND 1/10 oz NATURA 1/4 oz NATURA 1/2 oz NATURA 1 oz NATURA 1/2 POND 1 POND 1/10 PROTEA 1 PROTEA 1 RAND 2 RAND 5 RAND 25 RAND 1/2 SOVEREIGN (= 1/2 POUND) 1 SOVEREIGN (= 1 POUND)
JUŽNA KOREJA	2 500 WON 20 000 WON 25 000 WON 30 000 WON 50 000 WON
ŠPANIJA	2 (ESCUDOS) 10 (ESCUDOS) 20 EURO 100 EURO 200 EURO 400 EURO 10 PESETAS 20 PESETAS 25 PESETAS 5 000 PESETAS 10 000 PESETAS 20 000 PESETAS 40 000 PESETAS 80 000 PESETAS 100 (REALES)
SUDAN	25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS
SURINAM	20 DOLLARS 50 DOLLARS 100 GULDEN
SVAZI	2 EMALANGENI 5 EMALANGENI 10 EMALANGENI 20 EMALANGENI 25 EMALANGENI 50 EMALANGENI 100 EMALAGENI 250 EMALAGENI 1 LILANGENI
ŠVEDSKA	10 KRONOR 20 KRONOR 1 000 KRONOR 2 000 KRONOR
ŠVICA	10 FRANCS 20 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
SIRIJA	(1/2 POUND) (1 POUND)
TANZANIJA	1 500 SHILINGI 2 000 SHILINGI
TAJSKA	(150 BAHT) (300 BAHT) (400 BAHT) (600 BAHT) (800 BAHT) (1 500 BAHT) (2 500 BAHT) (3 000 BAHT) (4 000 BAHT) (5 000 BAHT) (6 000 BAHT)
TONGA	1/2 HAU 1 HAU 5 HAU 1/4 KOULA 1/2 KOULA 1 KOULA
TUNIZIJA	2 DINARS 5 DINARS 10 DINARS 20 DINARS 40 DINARS 75 DINARS 10 FRANCS 20 FRANCS 100 FRANCS 5 PIASTRES
TURČIJA	(25 KURUSH) (= 25 PIASTRES ) (50 KURUSH) (= 50 PIASTRES) (100 KURUSH) (= 100 PIASTRES) (250 KURUSH) (= 250 PIASTRES) (500 KURUSH) (= 500 PIASTRES) 1/2 LIRA 1 LIRA 500 LIRA 1 000 LIRA 10 000 LIRA 50 000 LIRA 100 000 LIRA 200 000 LIRA 1 000 000 LIRA 60 000 000 LIRA
OTOKA TURKS IN CAICOS	100 CROWNS
TUVALU	50 DOLLARS
UGANDA	50 SHILLINGS 100 SHILLINGS 500 SHILLINGS 1 000 SHILLINGS
ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI	(500 DIRHAMS) (750 DIRHAMS) (1 000 DIRHAMS)
ZDRUŽENO KRALJESTVO	(1/3 GUINEA) (1/2 GUINEA) 50 PENCE 2 POUNDS 5 POUNDS 10 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS QUARTER SOVEREIGN (1/2 SOVEREIGN) (= 1/2 POUND) (1 SOVEREIGN) (= 1 POUND) (2 SOVEREIGNS) (5 SOVEREIGNS)
URUGVAJ	5 000 NUEVO PESOS 20 000 NUEVO PESOS 5 PESOS
ZDA	2,5 DOLLARS 5 DOLLARS 10 DOLLARS (AMERICAN EAGLE) 20 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS
VATIKAN	20 EURO 50 EURO 10 LIRE GOLD 20 LIRE 100 LIRE GOLD
VENEZUELA	(10 BOLIVARES) (20 BOLIVARES) (100 BOLIVARES) 1 000 BOLIVARES 3 000 BOLIVARES 5 000 BOLIVARES 10 000 BOLIVARES 5 VENEZOLANOS
ZAHODNA SAMOA	50 TALA 100 TALA
JUGOSLAVIJA	20 DINARA 100 DINARA 200 DINARA 500 DINARA 1 000 DINARA 1 500 DINARA 2 000 DINARA 2 500 DINARA 5 000 DINARA 1 DUCAT 4 DUCATS
ZAIR	100 ZAIRES
ZAMBIJA	250 KWACHA

---

27.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/27

---

Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov

2010/C 322/06

1.   Kakor določa členu 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 (1) o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, Evropska komisija obvešča, da se bodo v nadaljnjem besedilu navedeni protidampinški ukrepi iztekli na datum iz spodnje razpredelnice, razen če bo uveden pregled v skladu z naslednjim postopkom.

2.   Postopek

Proizvajalci Unije lahko vložijo pisni zahtevek za pregled. Zahtevek mora vsebovati zadostne dokaze, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda verjetno nadaljevala ali ponovila.

Če se Komisija odloči za pregled zadevnih ukrepov, bodo uvozniki, izvozniki, zastopniki države izvoznice in proizvajalci Unije dobili priložnost, da razširijo ali spodbijejo zadeve iz zahtevka za pregled ali dajo pripombe k njim.

3.   Rok

Proizvajalci Unije lahko na podlagi navedenega predložijo pisni zahtevek za pregled Evropski komisiji, Generalni direktorat za trgovino (enota H-1) N-105 4/92, 1049 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË (2), kadar koli po datumu objave tega obvestila, vendar najpozneje tri mesece pred datumom iz spodnje razpredelnice.

4.   To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009.

Izdelek	Država porekla ali izvoza	Ukrepi	Sklic	Datum izteka veljavnosti
mrtvopečeni (sintran) magnezijev oksid	Ljudska republika Kitajska	Protidampinška dajatev	Uredba Sveta (ES) št. 716/2006 (UL L 125, 12.5.2006, str. 1)	13.5.2011

---

(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  Faks +32 22956505.

---

27.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/28

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6039 – GE/Dresser)

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 322/07

1.

Komisija je 19. novembra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje General Electric Group („GE“, ZDA) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Dresser Holdings, Inc. („Dresser“, ZDA).

2.	Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: — za GE: svetovno podjetje za raznovrstno proizvodnjo, tehnologijo in storitve, — za Dresser: svetovni proizvajalec energetske infrastrukture ter ponudnik naftnih in plinskih proizvodov ter storitev (energetski in kompresorski sistemi, ventili ipd.).

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6039 – GE/Dresser na naslov: European Commission Directorate-General for Competition Merger Registry J-70 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

---

27.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/29

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6074 – ČEZ/EPH/Mibrag Group)

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 322/08

1.

Komisija je 19. novembra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje HC Fin3 NV (Nizozemska), ki je v celoti v lasti podjetja Energetický a průmyslový holding, a.s. („EPH“, Češka), in podjetje ČEZ, a.s. („ČEZ“, Češka) z nakupom delnic pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem JTSD Braunkohlebergbau GmbH („JTSD“, Nemčija) in podružnico, ki je v celoti v njegovi lasti, tj. Mitteldeutsche Braunkohlengesellschaft mbH („Mibrag“, Nemčija – Mibrag in njegove podružnice se skupaj imenujejo „Mibrag Group“), ki sta trenutno pod nadzorom podružnice podjetja ČEZ, tj. Severočeské doly a.s. („SD“, Češka), ter pravne osebe s posebnim namenom sekuritizacije Lignite Investments (Ciper), ki je v celoti v lasti g. Křetínskega.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: — za EPH: strateški vlagatelj v energetski sektor in velik vlagatelj v industrijo, — za JTSD: družba z omejeno odgovornostjo, ki v celoti nadzira Mibrag, — za Mibrag Group: v glavnem dejavno na področju izkopavanja ortolignita, daljinskega ogrevanja, upravljanje elektrarn na lignit v Nemčiji, — za SD: izkopavanje lignita na Češkem, — za ČEZ: različne dejavnosti v energetskem sektorju, npr. (i) proizvodnja, (ii) distribucija ter (iii) prodaja električne energije in toplote na Češkem ter (iv) trgovanje z električno energijo in upravljanje elektrarn v nekaterih drugih evropskih državah.

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6074 – ČEZ/EPH/Mibrag Group na naslov: European Commission Directorate-General for Competition Merger Registry J-70 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

---

27.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/30

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6072 – Carlyle/Primondo Operations)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 322/09

1.

Komisija je 19. novembra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje The Carlyle Group („Carlyle“, ZDA) prek svojega hčerinskega podjetja CEP III Participations S.à r.l. SICAR („CEP III“, ZDA) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad določenimi maloprodajnimi dejavnostmi podjetja Primondo Operations z blagovnimi znamkami „Walz“ (Nemčija), „Bon’A Parte“ (Danska), „Elégance“ (Nemčija), „Mirabeau“ (Nemčija), „Planet Sports“ (Nemčija) in „Vertbaudet“ (Nemčija), ki je pod nadzorom skupine Primondo Specialty Group („Primondo“, Nemčija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: — za Carlyle: upravljanje alternativnih naložb po vsem svetu, podpora skladom z globalnimi naložbami v štirih naložbenih disciplinah (odkup podjetij, alternativno kreditiranje, kapital za rast in nepremičnine) po različnih gospodarskih panogah, — za Primondo Operations: trgovina na drobno po pošti ali internetu (spletno trgovanje); trgovina na drobno z oblačili, obutvijo, tekstilom, izdelki za nego dojenčkov, športno opremo, igrami in igračami v prodajalnah; trgovina na debelo z oblačili in obutvijo.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6072 – Carlyle/Primondo Operations na naslov: European Commission Directorate-General for Competition Merger Registry J-70 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).

---

27.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/31

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 322/10

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ΚΑΤΣΙΚΑΚΙ ΕΛΑΣΣΟΝΑΣ“ (KATSIKAKI ELASSONAS)

ES št.: EL-PDO-0005-0734-14.01.2009

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime:

„Κατσικάκι Ελασσόνας“ (Katsikaki Elassonas)

2.   Država članica ali tretja država:

Grčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.1 –

Meso (in drobovina)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Ime se uporablja za sveže meso sesnih kozličkov, starih 30–55 dni in težkih 5,5–9,0 kg, ki so potomci koz s fenotipskimi lastnostmi avtohtonih grških pasem, ki živijo na celotnem celinskem delu Grčije. Živali imajo naslednje fenotipske lastnosti: srednja višina, dobro razvit trup, sorazmerna telesna zgradba, različne barve, pri čemer prevladuje črna, dolga dlaka, rogovi, povprečno velika ušesa, kratke, vendar močne noge, izjemna odpornost, zmernost pri prehranjevanju, velika živahnost, prilagojenost na suho in vroče podnebje, slabe pašnike in ekstenzivne pogoje krmljenja, pozna spolna zrelost, redki primeri rojstev več mladičev hkrati , majhna proizvodnja mleka (mleko vsebuje veliko maščob (5 %) in beljakovin (3,5 %)), odpornost na izredne vremenske razmere in na bolezni ter zmožnost dolgotrajne hoje. Te črede koz pripadajo lokalni grški pasmi (Capra prisca) ali pa so rezultat križanja te pasme s samci pasme Skopelos. Koze živijo pod pogoji ekstenzivne ali polekstenzivne reje v pokrajini Elassona, kot je ta regija opredeljena in razmejena spodaj, in se pasejo na gorskih pašnikih na visoki nadmorski višini (nad 250 metrov).

Trži se le sveže meso, in sicer (a) v obliki celih trupov, (b) v obliki polovic ali (c) v kosih.

Organoleptične lastnosti mesa „Katsikaki Elassonas“:

meso „Katsikaki Elassonas“ ima značilno aromo ter prijeten vonj in okus; je mehko in sočno meso s pH vrednostjo 7,0–7,2. Plast maščobe je zelo tanka ali je sploh ni, pri čemer ni podkožne maščobe; trup je koščen in vsebuje veliko linolenske kisline. Barva mesa je v skladu s predpisi Skupnosti različna, in sicer od bele do bledo rožnate. Meso v skladu z zakonodajo Skupnosti spada v kategorijo lahkih kozličkov.

Kemijske lastnosti mesa „Katsikaki Elassonas“:

Katsikaki Elassonas	Delež vlage (v %) (povprečna vrednost)	Delež beljakovin (v %) (povprečna vrednost)	Delež maščobe (v %) (povprečna vrednost)	Delež pepela (v %) (povprečna vrednost)
	77,71	19,63	1,02	1,18

Barva mesa

L = 43,17 + 0,46 svetleča se

a = 7,28 + 0,79 rdeča

b = 10,40 + 0,63 rumena

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Kozlički se do zakola prehranjujejo izključno z mlekom svojih mater. Koze se prosto pasejo na gorskih pašnikih (nad 250 metrov) in umetnih travnikih. Krmi se tri do pet mesecev dodajajo dopolnilne krmne mešanice (večinoma žita, stročnice, zelenjava, slama, detelja in proizvodi iz oljnic), ki se večinoma proizvajajo na opredeljenem geografskem območju, ter vitamini in minerali. Majhni umetni travniki se gnojijo z naravnim hlevskim gnojem živali s tega gospodarskega območja, saj uporaba insekticidov, pesticidov in umetnih gnojil ni dovoljena.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Zaklani kozliček lahko nosi ime „Katsikaki Elassonas“ le, če:

(a)	sta oba njegova starša živela na opredeljenem območju pred parjenjem vsaj osem mesecev;

(b)	se je kozliček skotil in do zakola redil na opredeljenem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Na celotne trupe, polovice in kose je treba namestiti naslednjo oznako:

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Območje obsega:

(a)	pokrajino Elassona, prefekturo Larisa, in

(b)	okrožje Damasios v občini Tirnavos v tej prefekturi.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Opredeljeno geografsko območje je gorato in polgorato območje z nadmorsko višino med 250 in 2 550 metri. Šestdeset odstotkov območja pokrivajo pašniki z raznovrstnimi travami, zelišči in aromatičnimi rastlinami. Zemljišča, ki so v pokrajini Elassona primerna za pašo, vključujejo naravne pašnike, kmetijska zemljišča, ki se uporabljajo za gojenje živalske krme, zemljo v prahi in sezonske pašnike. Naravne pašnike prekrivajo trava, grmičevje in delno gozd. Najpomembnejša značilnost regije je velika raznovrstnost rastlinskih vrst z veliko vrstami aromatičnih rastlin.

Zelnato vegetacijo sestavljajo zlasti trave in nekoliko manj tudi stročnice in košarnice. Najpogosteje je mogoče najti poddružine Festuceae, Hordeae, Pemineae, Aerostideae, Phalatideae in Aneneae. Najpogostejše travnate rastline vključujejo vrste Festuca rubra, Dactylis glomerata, Bromus sp., Trifolium sp., Stipa sp., Lolium sp. itd. Grmičasti pašniki veliko prispevajo k izpolnjevanju potreb živali, saj zagotavljajo mlade poganjke in zelnato vegetacijo, ki raste v senci krošnje; zmogljivost pašnika je 1,39 glav velike živine.

Lokalne črede koz so majhne, zmerne pri prehranjevanju ter prilagojene goratemu in polgoratemu terenu na opredeljenem geografskem območju. Ekstenzivna kozjereja je sestavni del kulture in ohranjanja naravnega okolja ter ključni del vsakdanjega življenja v pokrajini Elassona.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Na trupu zaklane koze „Katsikaki Elassonas“ so mišice enakomerno razporejene. Trup je lahek, plast maščobe pa je zelo tanka ali je sploh ni, pri čemer ni podkožne maščobe. Meso „Katsikaki Elassonas“ vsebuje več beljakovin (19,63 %) kot pri kozličkih iz drugih regij (18,9 %), skupna vsebnost maščob je manjša kot 1,02 % v primerjavi s 4,83 % v drugih regijah, meso pa je bele do bledo rožnate barve, kar se razlikuje od bledo rdeče barve mesa kozličkov z nižinskih območij. Analize maščobnih kislin iz trupov kažejo, da imajo kozlički iz pokrajine Elassona več linolenske kisline (C18:3) kot kozlički z nižinskih območij. Meso kozličkov iz pokrajine Elassona je mehko in sočno, poleg tega pa ima značilno aromo ter prijeten vonj in okus, tudi ko ni popolnoma sveže. Zaradi navedenih razlogov je povpraševanje po mesu „Katsikaki Elassonas“ na več mestnih območjih, kot so Larisa, Katerini, Atene, Solun in Kreta, in v tujini zelo veliko.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Kakovostne lastnosti mesa „Katsikaki Elassonas“ so rezultat posebnih tal in vremenskih razmer na tem območju (gorati in polgorati teren) z bogato vegetacijo, veliko različnimi rastlinami (le na gori Olimp je mogoče najti 1 700 vrst) in veliko aromatičnimi rastlinami. Živali, ki se pasejo na gorskih in polgorskih pašnikih v pokrajini Elassona, zaužijejo veliko različnih trav, zelišč in rastlin. Pogosto prehodijo velike razdalje, zato je njihova telesna zgradba drugačna kot pri živalih, ki živijo na nižji nadmorski višini, in zlasti hlevskih živalih. Zaradi antioksidativnih snovi v več aromatičnih rastlinah imata kozje mleko in predvsem meso kozličkov posebno in značilno aromo in okus, zaradi katerih sta pri potrošnikih zelo priljubljena.

Intenzivnost arome in linolenska kislina (C18:3), ki jo je mogoče v večjih količinah najti pri živalih, ki se prosto pasejo, sta pozitivno povezani, te zaželene lastnosti mesa sesnih kozličkov pa so povezane tudi s tlemi, rastlinstvom in mikroklimo v pokrajini Elassona.

Na kozličkih iz Elassone so se opravili preskusi maščobnih kislin, ki so pokazali višjo vsebnost linolenske kisline (C18:3) kot pri kozličkih z nižinskih območij. Na aromo vplivajo tudi način krmljenja in vzreje živali, njihova pasma, starost in stanje glede razmnoževanja.

Organoleptične lastnosti mesa „Katsikaki Elassonas“ izhajajo iz:

(a)	majhnih lokalnih pasem koz, ki so zmerne pri prehranjevanju, odporne in v celoti prilagojene na posebno geografsko okolje;

(b)	bivanja na prostem in vsakodnevne paše koz na pašnikih;

(c)	raznovrstnega rastlinstva, trav, zelišč in aromatičnih rastlin;

(d)	razpona nadmorske višine (250–2 550 metrov);

(e)	tal in mikroklime v regiji;

(f)	dejstva, da se kozlički prehranjujejo izključno z mlekom svojih mater;

(g)	visoke vsebnosti linolenske maščobne kisline (C18:3);

(h)	kratkega obdobja, v katerem se samicam (kozam) dajejo dopolnilne krmne mešanice, ki so večinoma proizvedene v pokrajini Elassona.

Kozjereja in proizvodnja mesa „Katsikaki Elassonas“ sta zgodovinski dejavnosti, ki sta se uveljavili skozi stoletja; meso se trži v Larisi, Kateriniju, Atenah, Solunu in v tujini (Italija, Španija in Ciper).

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.minagric.gr/greek/data/Προδιαγραφές%20προϊόντος%20ΚΑΤΣΙΚΑΚΙ%20ΕΛΑΣΣΟΝΑΣ.doc

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---

27.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/35

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 322/11

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„JABŁKA GRÓJECKIE“

ES št.: PL-PGI-0005-0730-01.12.2008

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Jabłka grójeckie“

2.   Država članica ali tretja država:

Poljska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6:

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Jabolka spodaj naštetih sort se lahko prodajajo kot „jabłka grójeckie“ v razredu „ekstra“ in razredu I, če ob prodaji izpolnjujejo v spodnji preglednici opredeljene minimalne zahteve glede barve, velikosti in čvrstosti mesa. „Jabłka grójeckie“ imajo tudi praviloma 5 % višjo raven kislosti, kot je povprečje za zadevno sorto. Vendar je vrednost tega parametra odvisna od atmosferskih razmer, ki prevladujejo med rastno sezono.

Sorta	Barva kot % površine	Velikost razreda „ekstra“ (mm)	Velikost razreda I (mm)	Najmanjša čvrstost mesa (kg/cm2)
Alwa	55	60	55	5,5
Belle de Boskoop (boskop) in mutanti	38	70	65	6
Braeburn	55	70	65	6
Cortland	55	70	65	4,5
Celeste	38	70	65	5,5
Delikates	55	70	65	5
Delbarestival in mutanti	38	60	55	5,5
Early Geneva	55	60	55	6
Elise	80	70	65	6
Elstar	38	60	55	4,5
Empire	80	60	55	5
Fuji	55	70	65	6
Gala in mutanti	38	60	55	5,5
Gloster	55	70	65	5,5
Golden Delicious (zlati delišes) in mutanti	10	70	65	5
Idared	55	70	65	5,5
Jerseymac	55	60	55	5,5
Jonagold in mutanti	38	70	65	5
Jonagored in mutanti	80	70	65	5
Lobo	55	70	65	4,5
Ligol	55	70	65	5,5
Mutsu	10	70	65	6
Paula Red	55	70	65	5,5
Pinova in mutanti	38	70	65	5,5
Piros	38	60	55	5,5
Rubin	80	70	65	4,5
Shampion (šampion) in mutanti	55	70	65	4,5

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Pri pridelavi „jabłka grójeckie“ je treba na območju iz točke (4) izvajati naslednje postopke:

—	zemeljska pripravljalna dela,

—	zasajanje,

—	obrezovanje in oblikovanje,

—

gnojenje,

—	namakanje,

—	varstvo rastlin,

—	obdelava za izboljšanje kakovosti sadja,

—

obiranje.

„Jabłka grójeckie“ morajo biti pridelana na območju iz točke (4) v skladu z načinom integrirane pridelave jabolk ali po specifikacijah GLOBALGAP.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

—

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

V Mazovijskem vojvodstvu:

—	celotno okrožje Grójecki (občine: Belsk Duży, Błędów, Chynów, Goszczyn, Grójec, Jasieniec, Mogielnica, Nowe Miasto n. Pilicą, Pniewy in Warka),

—	občina Mszczonów v okrožju Żyrardowski,

—	občine Tarczyn, Prażmów in Góra Kalwaria v okrožju Piaseczyński,

—	občina Sobienie Jeziory v okrožju Otwocki,

—	občina Wilga v okrožju Garwoliński,

—	občini Grabów n. Pilicą in Magnuszew v okrožju Kozienicki,

—	občine Stromiec, Białobrzegi in Promna v okrožju Białobrzeski;

V Lodzskem vojvodstvu:

—	občine Biała Rawska, Sadkowice, Regnów in Cielądz v okrožju Rawski,

—	občina Kowiesy v okrožju Skierniewicki.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

5.1.1   Naravni dejavniki

Proizvodno območje „jabłka grójeckie“ je v osrednji Poljski na Varšavski ravnini in planoti Rawa in v dolini Białobrzegi ter osrednjem delu doline Visle. To so geografske regije, ki sestavljajo osrednje in južno mazovijsko nižavje.

Podzolne ali psevdopodzolne prsti, ki so nastale na peščenih, ilovnatih in obrobnih naplavinah, spadajo v povprečne in manj cenjene razrede prsti, idealne za sadovnjake jablan, ki prevladujejo na teh območjih. Povprečna letna količina padavin na tem območju je 600 mm. Rastna sezona traja približno 200 dni, zato je mogoče pridelovati večino jabolčnih sort. Razmeroma milo, skoraj celinsko podnebje varuje regijo pred večjimi izgubami pridelka tudi pri sortah, ki so občutljive za zmrzal.

Ta regija ima značilno mikroklimo, za katero so v času pred obiranjem (septembra in začetek oktobra) značilne nizke nočne temperature (ki se spustijo tudi do 0 °C).

Opredeljeno območje pridelave „jabłka grójeckie“ je zelo enotno. Jablane so zasajene v vseh krajih regije, od njenega središča, ki je Grójec, do meja. Koncentracija pridelka, ki doseže 70 % na območju okrog mesta Grójec, se zmanjšuje s povečevanjem razdalje od mesta; takoj za mejami opredeljenega pridelovalnega območja postanejo zasajene jablane redkejše. Zato se regija imenuje „največji evropski sadovnjak“.

5.1.2   Zgodovinski in človeški dejavniki

Začetki „največjega evropskega sadovnjaka“, kakor se imenuje območje okrog mesta Grójec, sega v čas kraljice Bone, ki je bila znana po zanimanju za vrtnarstvo in sadjarstvo. Leta 1545 je dobila veliko zemljišče v okrožju Grójec, za katero je pozneje lastnikom vrtov podelila različne privilegije. Pravni položaj sadjarstva se je pozneje okrepil s kraljevim odlokom, ki ga je leta 1578 izdal njen sin. Ta je dal začetno spodbudo za razvoj sadovnjakov, zlasti sadovnjakov jablan. Zgodovinska dela vsebujejo številne navedbe o razvoju graščinskih in kmečkih sadovnjakov na območju okrog mesta Grójec.

Pomembno vlogo v zgodovini „jabłka grójeckie“ je imela tudi duhovščina (Roch Wójcicki iz Belska, Niedźwiedzki iz Łęczeszycea, Stefan Roguski iz Goszczyna in Edward Kawiński iz Konaryja), katere člani so bili v 19. stoletju najpomembnejše osebnosti v sadjarstvu te regije.

Na začetku 20. stoletja so bili ustanovljeni gospodarski sadovnjaki, katerih lep primer je delo Jana Cieślaka iz Podgórzyc. Cieślak je veliko naredil za izpopolnitev znanja o pridelavi in shranjevanju jabolk (leta 1918 je zgradil prvo skladišče za sadje na Poljskem).

Na začetku 20. stoletja so se pojavili tudi prvi svetovalci. Eden najbolj znanih v regiji je bil Witalis Urbanowicz, ki je zaslovel leta 1909, ko je sestavil „deset vrtnarskih zapovedi“.

Obdobje zelo hitrega povečanja pridelave sadja na območju mesta Grójec, s katerim je izjemno tesno povezan prof. Szczepan Pieniążek, se je začelo ob koncu druge svetovne vojne. Na njegovo pobudo je bil ustanovljen Raziskovalni inštitut za sadjarstvo in cvetličarstvo (Instytut Sadownictwa i Kwiaciarstwa), ki je lokalnim sadjarjem prenašal najnovejše znanje in izkušnje. Njegov študent Eligiusz Gajewski je na njegovo priporočilo ustanovil poskusno kmetijo Inštituta za sadjarstvo in cvetličarstvo (Zakład Doświadczalny Instytutu Sadownictwa i Kwiaciarstwa) v kraju Nowa Wieś. Ta se je razvila v model kmetije, ki sadjarjem v mestu Grójec prenaša praktično znanje in izkušnje.

Sčasoma se je pridelava „jabłka grójeckie“ razširila, a leta 1958 lokalnim kmetom ni uspelo uspešno obrati jabolk, kar je spodbudilo namestnika predsednika okrožnega prezidija nacionalnega sveta v Grójecu, Wacława Przytockija, k organizaciji festivala cvetoče jablane (Dni Kwitnących Jabłoni), da bi tako promovirali jabolka in regijo kot celoto. Na začetku je bil festival cvetoče jablane vsako leto organiziran v drugem kraju in pod različnimi imeni: „Dni Kwitnących Jabłoni“, „Dni Kwitnącej Jabłoni“, „Grójeckie Dni Kwitnącej Jabłoni“, „Grójeckie Dni Kwitnących Jabłoni“, „Kwitnące Jabłonie“ in „Święto Kwitnących Jabłoni“, to pa je tudi ime, ki se zdaj uporablja že več kot deset let.

5.2   Posebnosti proizvoda:

„Jabłka grójeckie“ imajo praviloma 5 % obsežnejšo rdečico od povprečne. Čudovita rdečica jabolkom daje ne samo prijeten videz, ampak nakazuje tudi večjo vsebnost barvil, v glavnem antocianov in karetonoidov, v tkivu lupine. „Jabłka grójeckie“ so tudi 5 % bolj kisla, kot je povprečje za zadevno sorto. Vrednost tega parametra pa je seveda odvisna od atmosferskih razmer, ki prevladujejo med rastno sezono.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Povezanost „jabłka grójeckie“ z geografskim območjem iz točke (4) izvira iz posebnih odlik, opisanih v točki (5.2), pridobljenih zaradi naravnih dejavnikov, opisanih v točki (5.1.1), in spodaj opisanega slovesa.

Naravne razmere na območju pridelave „jabłka grójeckie“, zlasti tla in posebna mikroklima, pomenijo, da „jabłka grójeckie“ hitreje pridobijo barvo in imajo intenzivnejšo rdečico ter visoko stopnjo kislosti, ki jo cenijo predelovalci po vsej Evropi. Nizke nočne temperature ugodno vplivajo na fiziološke procese, ki potekajo v jabolkih tik pred obiranjem. Vzrok za to je, da so oksidacijski procesi med nočnim počitkom manj intenzivni, zato se razmerje med sladkorjem in kislino izboljša, kar znatno prispeva k prefinjenemu okusu „jabłka grójeckie“.

Edinstvene lastnosti „jabłka grójeckie“ so zaradi posebne mikroklime območja pridelave tesno povezane z njim. Poleg tega so na območju mesta Grójec za obdobje pred obiranjem značilna velika znižanja temperature (septembra in začetek oktobra tudi do 0 °C). Na kratko, tla in posebna mikroklima ustvarjajo edinstvene naravne razmere, v katerih „jabłka grójeckie“ hitreje pridobijo barvo in nadpovprečno rdečico ter močno kislost, ki jo cenijo predelovalci po vsej Evropi.

Zaradi ugodnih razmer za pridelavo jabolk na območju mesta Grójec imajo ta izjemen sloves, ki se krepi že skoraj 500 let. Za večino ljudi, ki živijo v Mazovijskem in sosednjih vojvodstvih, je Grójec sopomenka za pridelavo jabolk. Sklice na sadjarstvo je mogoče najti po celotnem območju: v grbu okrožja Grójecki in številnih občin (Chynów, Belsk Duży, Błędów, Jasieniec, Kowiesy in Sadkowice) so upodobljena jabolka; v krajevnih imenih, kot sta Sadków in Sadkowice („sad“ je poljska beseda za sadovnjak); v ploskem reliefu na domu vrtnarstva v kraju Grójec, ki prikazuje obiranje jabolk; v izjemno priljubljenem letnem festivalu cvetoče jablane in v nacionalni konferenci sadovnjakov, ki poteka vsako leto v tem kraju; ter v imenih, ki so dodeljena mestnim predelom, kot je stanovanjsko naselje Zielony Sad („Zeleni sadovnjak“).

Lokalni sadjarji zaradi večstoletne tradicije skoraj brezhibno obvladajo oskrbo jablan. Tudi lokalna industrija je v glavnem prilagojena potrebam sadjarstva, sestavljajo pa jo obrati za predelavo sadja, trgovske družbe, skupine pridelovalcev, dobavitelji potrebščin za sadovnjake, izdelovalci strojev itd.

Na območju mesta Grójec so zdaj intenzivni sadovnjaki nizkih dreves, v katerih zraste skoraj 40 % vseh jabolk, pridelanih v državi; v nekaterih občinah je intenzivnost pridelka kar 70-odstotna.

Odličen sloves proizvoda, ki je posledica podnebnih razmer in dolge tradicije pridelave jabolk, je potrdila anketa, septembra 2008 izvedena med potrošniki po vsej državi. Rezultati ankete so pokazali, kako močno je območje mesta Grójec povezano s sadjarstvom in zlasti s pridelavo jabolk. 27,7 % anketirancev je omenilo povezavo med območjem mesta Grójec in sadjarstvom. 19 % Poljakov to območje povezuje s pridelavo jabolk. V vojvodstvih, ki mejijo na Mazovijsko, je delež anketirancev, ki povezujejo Grójec z jabolki, še večji in znaša 32 % v Lodzkem vojvodstvu in 36 % v Svetokriškem.

Sloves „jabłka grójeckie“ potrjujejo tudi članki o njih. Na primer: „Co czwarte jabłko z Grójca“ (1991), „Z Grójca do Szwecji“ (1992), „Jabłko ekologiczne“ (1993), „Eurojabłka z Grójeckiego“ (1995), „Sady po klęsce“ (2000), „Jabłkowe centrum Europy?“ (2001) in „Grójeckie jabłka najlepsze“ (2007).

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.minrol.gov.pl/index.php?/pol/Jakosc-zywnosci/Produkty-regionalne-i-tradycyjne/Wnioski-przeslane-do-UE-od-kwietnia-2006-roku

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---