|
ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.302.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 302 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 53 |
|
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
|
II Sporočila |
|
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2010/C 302/01 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5958 – GS/TPG/Ontex) ( 1 ) |
|
|
2010/C 302/02 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 2 ) |
|
|
|
IV Informacije |
|
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2010/C 302/03 |
||
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
|
(2) Besedilo velja za EGP, razen kar zadeva proizvode iz Priloge I k Pogodbi |
|
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/1 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.5958 – GS/TPG/Ontex)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 302/01
Komisija se je 30. septembra 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
|
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5958. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/2 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP, razen kar zadeva proizvode iz Priloge I k Pogodbi)
2010/C 302/02
|
Datum sprejetja odločitve |
1.3.2010 |
||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 636/09 |
||||
|
Država članica |
Poljska |
||||
|
Regija |
— |
||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Pomoc dla sektora leśnictwa – pomoc dla Lasów Państwowych na projekty retencyjne |
||||
|
Pravna podlaga |
Ustawa z dnia 6 grudnia 2006 r. o zasadach prowadzenia polityki rozwoju |
||||
|
Vrsta ukrepa |
Individualna pomoč |
||||
|
Cilj |
Pomoč v gozdarstvu |
||||
|
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
||||
|
Proračun |
300 milijonov PLN |
||||
|
Intenzivnost |
85 % |
||||
|
Trajanje |
2010–2015 |
||||
|
Gospodarski sektorji |
Gozdarstvo |
||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/3 |
Menjalni tečaji eura (1)
8. novembra 2010
2010/C 302/03
1 euro =
|
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
|
USD |
ameriški dolar |
1,3917 |
|
JPY |
japonski jen |
112,88 |
|
DKK |
danska krona |
7,4535 |
|
GBP |
funt šterling |
0,86270 |
|
SEK |
švedska krona |
9,2940 |
|
CHF |
švicarski frank |
1,3435 |
|
ISK |
islandska krona |
|
|
NOK |
norveška krona |
8,0850 |
|
BGN |
lev |
1,9558 |
|
CZK |
češka krona |
24,575 |
|
EEK |
estonska krona |
15,6466 |
|
HUF |
madžarski forint |
274,60 |
|
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
|
LVL |
latvijski lats |
0,7093 |
|
PLN |
poljski zlot |
3,9193 |
|
RON |
romunski leu |
4,2875 |
|
TRY |
turška lira |
1,9621 |
|
AUD |
avstralski dolar |
1,3770 |
|
CAD |
kanadski dolar |
1,3960 |
|
HKD |
hongkonški dolar |
10,7880 |
|
NZD |
novozelandski dolar |
1,7680 |
|
SGD |
singapurski dolar |
1,7922 |
|
KRW |
južnokorejski won |
1 549,24 |
|
ZAR |
južnoafriški rand |
9,5560 |
|
CNY |
kitajski juan |
9,2939 |
|
HRK |
hrvaška kuna |
7,3495 |
|
IDR |
indonezijska rupija |
12 396,12 |
|
MYR |
malezijski ringit |
4,3038 |
|
PHP |
filipinski peso |
60,058 |
|
RUB |
ruski rubelj |
42,8150 |
|
THB |
tajski bat |
41,267 |
|
BRL |
brazilski real |
2,3607 |
|
MXN |
mehiški peso |
17,0462 |
|
INR |
indijska rupija |
61,8200 |
(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
V Objave
UPRAVNI POSTOPKI
Evropska komisija
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/4 |
Prvi razpis za zbiranje predlogov v okviru Sklepa Komisije C(2010) 7499 o merilih in ukrepih za financiranje komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije v skladu s sistemom za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, vzpostavljenim z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta
2010/C 302/04
Objavi se prvi razpis za zbiranje predlogov v okviru zgoraj navedenega sklepa z dne 3. novembra 2010.
Poziva se k predložitvi predlogov v okviru razpisa. Razpisni roki, podrobnejše informacije o razpisu in navodila vložnikom glede oddaje predlogov so na voljo na naslednji spletni strani Evropske komisije:
http://ec.europa.eu/clima/funding/ner300/index_en.htm
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
Evropska komisija
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/5 |
Umik priglasitve koncentracije
(Zadeva COMP/M.5913 – CEZ/EPH/MIBRAG Group)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 302/05
(Uredba Sveta (ES) št. 139/2004)
Evropska komisija je 25. oktobra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije med CEZ, EPH in MIBRAG Group. Priglasitelj(-a/-i) je (sta/so) 3. novembra 2010 Komisijo obvestil(-a/-i) o umiku priglasitve.
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/6 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.5995 – VW/Karmann)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 302/06
|
1. |
Komisija je 21. oktobra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Volkswagen AG („VW“, Nemčija) z nakupom sredstev pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad deli sredstev, ki jih ima insolventno podjetje Wilhelm Karmann GmbH („Karmann“, Nemčija), ki ga sestavljata enota za tehnični razvoj in kovinarska enota, v Nemčiji. |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5995 – VW/Karmann na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/7 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.6003 – Renco Group/Body Systems)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 302/07
|
1. |
Komisija je 22. oktobra 2010 v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) prejela priglasitev predlagane koncentracije, s katero skupina The Renco Group („TRG“, ZDA), ki je prek svojega hčerinskega podjetja v popolni lasti Inteva Products LLC dejavno na področju avtomobilskih delov, z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad podjetjem Body Systems Inc. („BSI“, Nizozemska), ki je hčerinsko podjetje v popolni lasti podjetja Arvin Meritor. |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6003 – Renco Group/Body Systems na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/8 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.6011 – ATP/PFA/Folksam Group/CPD/FIH Group)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 302/08
|
1. |
Komisija je 29. oktobra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetja Arbejdsmarkedets Tillægspension („ATP“, Danska), Pension forsikringsaktieselskab („PFA“, Danska), Folksam ömsesidig livsförsäkring in Folksam ömsesidig sakförsäkring (skupaj „Folksam Group“, Švedska) ter C.P. Dyvig & Co. A/S („CPD“, Danska) z nakupom delnic pridobijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad celotnim podjetjem FIH Erhvervsbank A/S („FIH“, Danska). |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, iz Obvestila. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6011 – ATP/PFA/Folksam Group/CPD/FIH Group na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/9 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.5983 – Tyco Electronics/ADC Telecommunications)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 302/09
|
1. |
Komisija je 28. oktobra 2010 v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) prejela priglasitev predlagane koncentracije, s katero podjetje Tyco Electronics Minnesota Inc., ki je hčerinsko podjetje v posredni popolni lasti podjetja Tyco Electronics („TE“, ZDA), z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Surrey ADC Telecommunications, Inc. („ADC“, ZDA). |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5983 – Tyco Electronics/ADC Telecommunications na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/10 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.5932 – News Corp/BSkyB)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 302/10
|
1. |
Komisija je 3. novembra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje News Corporation („News Corp“, ZDA) z javno ponudbo za odkup pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotno skupino British Sky Broadcasting Group plc. („BSkyB“, Združeno kraljestvo). |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5932 – News Corp/BSkyB na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
DRUGI AKTI
Evropska komisija
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/11 |
Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
2010/C 302/11
V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.
POVZETEK
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
„MOULES DE BOUCHOT DE LA BAIE DU MONT-SAINT-MICHEL“
št. ES: FR-PDO-0005-0547-30.03.2006
ZOP ( X ) ZGO ( )
Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.
1. Pristojna služba v državi članici:
|
Naziv: |
Institut national de l'origine et de la qualité |
|||
|
Naslov: |
|
|||
|
Tel. |
+33 0153898000 |
|||
|
Faks |
+33 0153898060 |
|||
|
E–naslov: |
info@inao.gouv.fr |
2. Vlagatelj:
|
Naziv: |
Comité de défense des «Moules de bouchot de la Baie du Mont-Saint-Michel» |
|||
|
Naslov: |
|
|||
|
Tel. |
+33 0299488615 |
|||
|
Faks |
+33 0299488615 |
|||
|
E–naslov: |
— |
|||
|
Sestava: |
proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( ) |
3. Vrsta proizvoda:
|
Skupina 1.7: |
sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi |
4. Specifikacija:
(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)
4.1 Ime:
„Moules de Bouchot de la Baie du Mont-Saint-Michel“
4.2 Opis:
Večinoma žive klapavice vrste Mytilus edulis (manj kot 5 % klapavic Mytilus galloprovincialis ali križanih klapavic galloprovincialis-edulis), ki se gojijo na kolih ter za katere sta značilna gladka temna lupina pravilne oblike in meso rumene do oranžne barve; med njimi ne sme biti rakovic ali peščenih zrn. Meso je kremasto in topljivo, okus pa je pretežno sladek.
Dolge so povprečno 4 cm ali več, vsebnost ogljikovih hidratov je več kot 4 % kuhanega mesa, minimalni delež mesa pa 120 po kazalniku Lawrencea in Scotta. Postopki merjenja in nadzora, ki se uporabljajo za ugotavljanje pripadnosti vrsti, povprečne dolžine in minimalnega deleža mesa v posameznih pošiljkah klapavic, pripravljenih za prodajo, so natančno opredeljeni v delu 5, v katerem je opisana metoda pridobivanja.
4.3 Geografsko območje:
Geografsko območje proizvodnje vključuje območje gojenja, ki zajema območje plimovanja v zalivu Mont-Saint-Michel (to je južno od črte, ki povezuje Carolles in Pointe de la Chaîne z mejo med departmajema Ille-et-Vilaine in Manche na zahodu), območje priprave in pakiranja pa zajema občine Cancale, Cherrueix, Le Vivier-sur-Mer, Mont-Dol, Hirel, Saint-Benoît-des-Ondes in Saint-Méloir-des-Ondes.
Območje, na katerem so nameščeni koli, in območje skladiščenja zajemata:
|
— |
dele morskega območja z vodovjem, značilnim za splošni sistem biološke proizvodnje v zalivu Mont-Saint-Michel, ki jih zaznamuje zlasti počasen promet; |
|
— |
in obsežno območje plimovanja z usedlinami iz drobnega peska s školjkami Macoma Balthica ali drobnega do srednjega zoogenega peska nizkih vodovij. |
Na tem območju imajo klapavice na voljo veliko posebne in raznolike hrane, kar je povezano z:
|
— |
zelo obsežnim območjem plimovanja, |
|
— |
pokritostjo z drobnim peskom, na katerem se razvijajo posebni bentični organizmi, |
|
— |
medsebojnimi vplivi toka, nastalega zaradi najizrazitejšega plimovanja v Franciji, in tokov rek, ki se izlivajo v zaliv, ter |
|
— |
prehodi in medsebojnimi vplivi različnih ekosistemov, na primer polderjev, blatnih obrežij in morskih močvirij. |
Območje priprave in pakiranja se ujema s starimi običaji, ki se pri gojenju klapavic uporabljajo od 50. let 20. stoletja, in se razprostira v bližini tradicionalnih poti, ki omogočajo dostop do kolov na nizkem predelu območja plimovanja po vodi ali kopnem.
4.4 Dokazilo o poreklu:
Vsak gospodarski subjekt, ki sodeluje pri proizvodnji klapavic „Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel“, se mora s podpisom identifikacijske izjave zavezati, da bo upošteval specifikacijo proizvoda. Na podlagi te izjave je mogoče sestaviti seznam vseh gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v procesu proizvodnje, pranja, določanja velikosti in pakiranja proizvodov z zaščiteno označbo.
Zahteva se več registrov, in sicer po eden za evidentiranje praks gojenja in prečiščevanja, nadzor nad količino klapavic, uskladiščenih v skladiščih ali bazenih, nadzor nad količino klapavic, za katere sta bila izvedena postopka pranja in sortiranja po velikosti, in nazadnje še za nadzor nad količino zapakiranih klapavic.
Da bi zagotovili sledljivost, so klapavice, za katere naj bi se izdala zaščitena označba porekla „Moules de bouchot de la baie du Mont Saint-Michel“, v različnih proizvodnih fazah (gojenje, pranje, sortiranje po velikosti in pakiranje) fizično ločene od drugih klapavic.
Vsaka embalaža se označi s sistemom za označevanje, ki vključuje navedbo teže, imena proizvajalca, podatkov o odpremnem centru, datuma pakiranja in zaporedne številke embalaže.
Za celoten postopek so določeni analitični in organoleptični preizkusi, s katerimi se zagotovita kakovost in tipičnost klapavic.
4.5 Metoda pridobivanja:
Te klapavice se gojijo na navpično postavljenih kolih (v francoščini „bouchots“), ki se v ravni vrsti zasadijo v tla na območju plimovanja.
Na kole se posejejo na vrveh, napolnjenih z mladimi školjkami, in sicer najpozneje 31. oktobra tekočega leta, pri čemer je treba upoštevati določeni največji delež, ki ga je mogoče posejati na posamezen kol.
Klapavice se gojijo na območju, ki je namenjeno gojenju in na katerem so v vrstah navpično postavljeni koli, katerih razporeditev in gostota sta določeni za označbo.
Klapavice se gojijo najmanj 11 zaporednih mesecev, pri čemer jih je treba najmanj 8 mesecev po setvi gojiti na zadevnih kolih; gojenje ne sme trajati več kot 24 mesecev.
Klapavice se pobirajo med 15. junijem in 15. februarjem leta, ki sledi letu setve na zadevne kole, ter med 15. junijem in 31. julijem, če se gojijo že najmanj 18 mesecev. Po pobiranju jih je mogoče uskladiščiti ali jih v zaprtih posodah z ogradami potopiti v nepotopljive bazene, ki se polnijo z morsko vodo in so nameščeni v obratih za prečiščevanje ali odpremnih centrih.
Po izteku morebitnega obdobja skladiščenja ali potopitve v bazene je treba klapavice ločiti drugo od druge ter jih umiti in prebrati v odpremnih centrih, postavljenih znotraj opredeljenega območja priprave in pakiranja.
Pošiljke klapavic, pripravljene za pakiranje ali odvzete za analitični pregled, morajo vsebovati manj kot 5 % klapavic vrste Mytilus galloprovincialis ali križanih klapavic galloprovincialis-edulis in manj kot 20 % klapavic, manjših od 4 cm.
Metoda, po kateri se izračuna minimalni delež mesa, je podrobno opisana v specifikaciji proizvoda. V primeru izjemnih podnebnih ali bioloških razmer je mogoče za posamezno letino navedeni delež mesa klapavic zmanjšati z nacionalno določbo, in sicer za največ 5 % v primerjavi z deležem, opredeljenim v delu 4.2 (opis proizvoda).
Klapavice se zapakirajo znotraj opredeljenega območja priprave in pakiranja; skupaj se zapakirajo klapavice iz istega odpremnega centra. Ta postopek je treba izvesti največ 18 ur po končanem pranju in sortiranju klapavic po velikosti.
Klapavice se odpremijo in prodajajo v največ 15-kilogramski embalaži. Dokončno jih je mogoče zapakirati v 2–7-kilogramske vreče ali 0,5–7-kilogramske posode.
4.6 Povezava:
Občine, v katerih se gojijo klapavice z označbo porekla „Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel“, se razprostirajo po obrežju zaliva Mont-Saint-Michel, ki leži na spodnjem delu morskega zaliva med Normandijo in Bretanjo.
Zaliv Mont-Saint-Michel, katerega posebnost je obsežno območje plimovanja z zelo majhnim naklonom in najizrazitejšim plimovanjem na francoskih obalah, je pravcati mozaik ekosistemov (polderji, slana močvirja, blatna obrežja, estuariji …), ki ga zaznamujejo medsebojni vplivi kopnih in morskih predelov ter prehodov med kopnim in morjem.
Vodovje, ki prekriva to obsežno območje s plitvo vodo, se že spomladi močno segreje in je zaradi drobnega ali drobnega do srednjega peska precej kalno. Ko vodovje vstopi v zaliv, se giblje zelo počasi, razen med nihanji, povezanimi s plimovanjem in vetrom.
Posebnost zaliva Mont-Saint-Michel je še, da v njem ne prebiva veliko endemičnih populacij vrste Mytilus. Klapavice Mytilus galloprovincialis tu niso zelo razširjene, klapavice Mytilus edulis pa se ne razmnožujejo.
Zaradi takih izjemnih naravnih pogojev je nekaj strokovnjakov iz charentskih departmajev konec 50. let prejšnjega stoletja tukaj začelo klapavice gojiti na kolih. Ti proizvajalci so se zavedli tveganj, ki jih je prinesla prevelika proizvodnja za okolje in proizvod, zato so za nameščanje kolov določili stroge predpise. Nazadnje so gojitelji klapavic na podlagi analitičnih in organoleptičnih preizkusov opredelili še postopek začetka in konca pobiranja, da bi se tako izognili prezgodnjemu pobiranju, ko klapavice še ne dosežejo zadostne velikosti.
Klapavica iz zaliva Mont-Saint-Michel spada v vrsto Mytilus edulis; goji se na kolih in se jasno razlikuje od klapavic iste vrste, ki se enako gojijo v drugih bazenih, in sicer zlasti zaradi zelo polne lupine, velike vsebnosti ogljikovih hidratov, mesa rumene do oranžne barve, topljive in kremaste teksture ter pretežno sladkega okusa.
Klapavice „Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel“ so prav zaradi teh značilnosti referenčni proizvod na trgu, kar se kaže zlasti v njihovi prodajni ceni, ki je višja od cene proizvodov z drugih gojišč.
Gojitelji klapavic iz aiguillonskega zaliva so v 50. letih prejšnjega stoletja med iskanjem novih krajev, primernih za gojenje klapavic na kolih, ugotovili, da zaliv Mont-Saint-Michel, ki se odlikuje po zelo majhnem in zelo enakomernem naklonu območja plimovanja ter tradicionalnih poteh, ki omogočajo dostop po vodi ali kopnem, ponuja posebno ugodne razmere.
Tamkajšnje batimetrične razmere klapavicam omogočajo, da zelo dobro izkoristijo prednosti gojenja na kolih, ter hkrati zagotavljajo toploto in kalnost vodovja, ki ugodno vplivata na s hranilnimi snovmi bogate vire, zato klapavice ne potrebujejo nobenega prehranskega dodatka. Ker se poleg tega vodovje zelo dolgo zadržuje na dnu zaliva, ostanejo zaporedne generacije fitoplanktona dolgo v stiku s klapavicami in jim tako zagotavljajo veliko hrane.
Različni ekosistemi zaliva Mont-Saint-Michel zagotavljajo še druge bogate prehranske vire ter tako pripomorejo k izjemni polnosti in posebnim organoleptičnim lastnostim klapavic iz tega zaliva. Med različnimi viri je treba opozoriti na pomen mikroalg, ki jih najdemo na površini blatnih obrežij območja plimovanja, saj je bilo ugotovljeno, da 96 % kremenastih skeletov, odkritih v želodčni vsebini klapavic iz zaliva Mont-Saint-Michel, pripada štirim vrstam kremenastih alg, ki tvorijo kolonije na teh usedlinah.
Poleg tega klapavicam, naseljenim v tem zalivu, ni treba tekmovati za prostor in hrano ter se zato hitro razvijajo, saj zaradi posebnih značilnosti vodovja tam ne živijo klapavice Mytilus galloprovincialis, klapavice Mytilus edulis pa se ne razmnožujejo.
Ne nazadnje lahko klapavice „Moules de bouchot de la baie Mont Saint Michel“ opisane vire izkoristijo tudi zaradi različnih ukrepov za obvladovanje virov in ohranjanje okolja, ki so jih razvili strokovnjaki.
Zato naravne značilnosti geografskega okolja zaliva Mont-Saint-Michel, ki jih strokovnjaki vse od začetka te proizvodnje preudarno izrabljajo, na kolih gojenim klapavicam Mytilus edulis zagotavljajo posebne značilnosti.
4.7 Nadzorni organ:
|
Naziv: |
Institut national de l'origine et de la qualité (I.N.A.O.) |
|||
|
Naslov: |
|
|||
|
Tel. |
+33 0153898000 |
|||
|
Faks |
+33 0142255797 |
|||
|
E–naslov: |
info@inao.gouv.fr |
|
Naziv: |
Direction générale de la concurrence, de la consommation et de la répression des fraudes (D.G.C.C.R.F.) |
|||
|
Naslov: |
|
|||
|
Tel. |
+33 0144871717 |
|||
|
Faks |
+33 0144973037 |
|||
|
E–naslov: |
— |
4.8 Označevanje:
V zvezi z označevanjem klapavic z označbo „Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel“ je določeno, da mora vsaka posamezna embalaža vsebovati ime zaščitene označbe porekla „Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel“, zapisano s črkami, ki so velike vsaj kot največji znaki na oznaki, zaznamek „appellation d'origine protégée“ („zaščitena označba porekla“) in logotip Skupnosti ZOP neposredno pred imenom označbe porekla brez vmesnih navedb ali neposredno za njim.
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/16 |
Objava vloge za spremembo v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
2010/C 302/12
V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo za spremembo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.
VLOGA ZA SPREMEMBO
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9
„BEAUFORT“
ES št.: FR-PDO-0217-0106-07.07.2009
ZGO ( ) ZOP ( X )
1. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša:
|
— |
|
ime proizvoda |
|
— |
|
opis proizvoda |
|
— |
|
geografsko območje |
|
— |
|
dokazilo o poreklu |
|
— |
|
metoda pridobivanja |
|
— |
|
povezanost |
|
— |
|
označevanje |
|
— |
|
nacionalne zahteve |
|
— |
|
drugo (navedite) |
2. Vrsta spremembe:
|
— |
|
sprememba enotnega dokumenta ali povzetka |
|
— |
|
sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena |
|
— |
|
sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006) |
|
— |
|
začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006) |
3. Spremembe:
3.1 Opredelitev geografskega območja:
Na seznam občin, vključenih v geografsko območje ZOP Beaufort, se dodajo naslednje občine ali deli občin: Tours en Savoie in Montsapey (departma Savoie) v celoti ter deloma Albertville (departma Savoie), in sicer katastrske enote E2, E3 in E4.
Obrazložitev:
Prejete so bile zahteve za vključitev v območje proizvodnje ZOP Beaufort.
Izvedena je bila študija s strokovnim odborom, da bi bolje opredelili elemente, značilne za območje proizvodnje. Na podlagi te študije je bila izdelana lestvica meril, v skladu s katero je bilo mogoče ugoditi nekaterim predloženim zahtevam.
Elemente, značilne za območje proizvodnje sira „Beaufort“, je mogoče povzeti, kot je navedeno spodaj.
To območje obsega geološki del notranjih Alp, za katerega je značilna kristalna struktura tal, ki združuje tla z ilovnatimi in sedimentnimi lastnostmi. Na visoko ležečih odprtih območjih in obširnih pobočjih so se izoblikovale obsežne travnate površine (ali planinski pašniki), ki ležijo na nadmorski višini od 1 500 do 3 000 metrov.
Različne nadmorske višine omogočajo rast trave skozi celotno poletno obdobje, ki traja od junija do septembra, travniki pa so bogati s krmilnimi rastlinami.
Ljudje so vzpostavili kmetijski sistem v več stopnjah, ki vključuje uporabo dolinskega dna, pogosto namenjenega košnji, s katero se dopolni uporaba planinskih pašnikov, na katerih se pasejo molznice. Ljudje in živali poleti sledijo rasti trave in se selijo glede na nadmorsko višino.
Sir „Beaufort“ je torej rezultat prilagoditve človeka naravnim omejitvam te severnoalpske regije.
In ne nazadnje so na celotnem območju proizvodnje že v preteklosti izdelovali masten sir iz toplotno obdelane stisnjene sirnine, ta dejavnost pa se je ohranila vse do danes.
Dokazano je, da tamkajšnji prebivalci sir „Beaufort“ izdelujejo že od 17. stoletja.
Ko je bilo potrjeno, da imajo predlagana ozemlja zgoraj navedene značilnosti, je bilo odločeno, da se vključijo na območje proizvodnje sira Beaufort.
3.2 Povezava z geografskim območjem:
Sprejeta ni bila nobena vsebinska sprememba; oblikovanje po shemi, določeni z Uredbo (ES) št. 510/2006.
ENOTNI DOKUMENT
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
„BEAUFORT“
št. ES: FR-PDO-0217-0106-07.07.2009
ZGO ( ) ZOP ( X )
1. Ime:
„Beaufort“
2. Država članica ali tretja država:
Francija
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:
3.1 Vrsta proizvoda:
|
Skupina 1.3: |
Siri |
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:
Beaufort je sir, izdelan iz toplotno obdelane in stisnjene sirnine, in sicer izključno iz surovega usirjenega polnomastnega kravjega mleka, ki se toplotno obdela, stisne ter soli v slanici in nato še po površini; zorenje tega sira traja najmanj 5 mesecev. Sirno testo je prožno in kremasto, je slonokoščene do svetlo rumene barve ter ima lahko nekaj manjših vodoravnih razpok in luknjic (v francoščini tudi „œils de perdrix“). Hlebci so ploski z vbočeno stranico, tehtajo od 20 do 70 kg, njihov premer je od 35 do 75 cm, višina stranice pa meri od 11 do 16 cm; skorja se med zorenjem obdeluje z vtiranjem ter je čista in trdna enotne rumene do rjave barve; ko se sir popolnoma posuši, vsebuje najmanj 48 % maščob (100 g zrelega sira vsebuje najmanj 61 g suhe snovi).
Vsak hlebec se označi z modro kazeinsko nalepko, ki vsebuje identifikacijsko oznako posameznega obrata.
Če se sir prodaja predhodno zapakiran, je treba na kosih obvezno pustiti del skorje, značilne za proizvode s to označbo, s katere pa je dovoljeno odstraniti rdečo mažo. Pri prodaji naribanega sira je prepovedana uporaba označbe „Beaufort“.
Mleko, iz katerega se sir proizvaja, je treba pridobiti le iz čred, sestavljenih iz krav molznic lokalnih pasem tarine in abondance, ki izpolnjujejo merila iz glavnega dela rodovniške knjige in je bila torej njihova pripadnost pasmi potrjena na podlagi priznanih fenotipskih značilnosti.
3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):
Surovine, iz katerih je izdelan sir „Beaufort“, so:
|
— |
polnomastno surovo mleko, ki lahko vsebuje ali neohlajeno mleko posamezne molže ali mešanico mleka dveh molž, pri čemer se druga molža opravi v dveh urah po neohlajeni molži in se mleko druge molže ohladi, |
|
— |
sirišče, ki se pridobi z namakanjem siriščnika v prekuhani sirotki. Po potrebi je kot dodatek mogoče uporabiti tudi kupljeno sirišče, |
|
— |
termofilne starterske kulture, ki jih večinoma tvorijo laktobacili. Prekuhana sirotka z dodanim siriščnikom se hkrati uporabi kot starterska kultura in za pridobitev sirišča, |
|
— |
sol, ki se vnese med prvim 24-urnim soljenjem v slanici in pozneje med zorenjem, |
|
— |
sir je opremljen z modro kazeinsko nalepko in elementi sledljivosti, zapisanimi z jedilnim črnilom. |
Pri proizvodnji sira „Beaufort“ je prepovedano uporabiti kateri koli drug proizvod.
3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):
Krma krav molznic čistih pasem tarine in abondance vsebuje:
|
— |
pozimi najmanj 13 kg sena, ki mu je mogoče dodati 3 kg zmlete dehidrirane lucerne. Dopolnilna krma povprečno ne sme presegati 1/3 teže osnovnega obroka v posamezni čredi molznic v laktaciji. Sestavljena krma vsebuje opredeljene vrste in genetsko nespremenjene sorte, ki morajo imeti naslednje tehnične značilnosti: 0,94 UFL, 123 PDIE in 119 PDIN, |
|
— |
poleti popaseno travo. V dolini je mogoč enak dodatek kot pozimi, in sicer povprečno 2,5 kg na dan na kravo v laktaciji v posamezni čredi molznic. Na planinskih pašnikih je mogoče v posamezni čredi molznic povprečno dodati največ 1,5 kg na kravo v laktaciji na dan, |
|
— |
med obema vrstama osnovnih obrokov je spomladi in jeseni dovoljeno 15-dnevno prehodno obdobje. |
Krmo, pridobljeno zunaj opredeljenega območja, je mogoče uporabiti le kot dopolnilo. Najmanj 75 % potreb po senu in paši črede molznic je treba zadovoljiti z viri z opredeljenega geografskega območja, da se tako najmanj 75 % mleka proizvede iz krme, ki izhaja s tega območja.
Najmanj 20 % letnih potreb po senu je treba zadovoljiti s senom s tega geografskega območja.
Črede se tradicionalno vodijo na travišča, kamor se odlagajo tudi živalski iztrebki. Na travnike, pašnike in planinske pašnike, ki se uporabljajo za proizvodnjo sira „Beaufort“, je prepovedano odlagati blato iz čistilnih naprav ali predelane proizvode.
3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:
Postopki pridobivanja mleka, proizvodnje sira in najmanj petmesečnega zorenja se opravijo na opredeljenem geografskem območju.
3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:
Če se sir prodaja predhodno zapakiran, je treba na kosih obvezno pustiti del skorje, značilne za proizvode s to označbo, s katere pa je dovoljeno odstraniti rdečo mažo. Pri prodaji naribanega sira je prepovedana uporaba označbe „Beaufort“.
3.7 Posebna pravila za označevanje:
Siri z označbo porekla „Beaufort“ morajo biti označeni z imenom označbe, napisanim s črkami, ki so najmanj enake dvema tretjinama velikosti največjih črk na oznaki.
Na oznaki, v oglasih ter na računih in trgovski dokumentaciji je prepovedano uporabljati kakršno koli oznako ali drugo navedbo kot dodatek k označbi porekla razen:
|
— |
posebnih blagovnih ali tovarniških znamk, |
|
— |
izrazov „été“ („poletje“) in „chalet d'alpage“ („planšarska koča“), katerih uporaba je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
|
Sir, proizveden v posebnih razmerah, zaradi katerih je mogoče uporabljati oznako „chalet d'alpage“, mora imeti poleg modre kazeinske nalepke za „Beaufort“ še dodatno kazeinsko nalepko, kot je opisana zgoraj. Proizvajalci, ki uporabljajo oznako „chalet d'alpage“, morajo poleg tega vsako leto, preden odidejo na planinske pašnike, organu Institut national des appellations d'origine predložiti izjavo, s katero se zavežejo, da bodo upoštevali posebne pogoje proizvodnje, kot so opredeljeni zgoraj.
Če se sir prodaja predhodno zapakiran, je treba na kosih obvezno pustiti del skorje, značilne za proizvode s to označbo, s katere pa je dovoljeno odstraniti rdečo mažo.
Pri prodaji naribanega sira je prepovedana uporaba označbe „Beaufort“.
4. Kratka opredelitev geografskega območja:
Regija, v kateri se proizvaja sir „Beaufort“, se razprostira na območju pogorja Beaufortain ter dolin Tarentaise in Maurienne. Obsega del departmaja Savoie in mejni predel v departmaju Haute-Savoie.
Na opredeljenem geografskem območju, ki obsega ozemlje spodaj navedenih občin, se opravijo postopki pridobivanja mleka ter proizvodnje in zorenja sira.
|
|
Departma Savoie
|
|
|
Departma Haute-Savoie Okrožje Bonneville: Kanton Sallanches: občina Praz-sur-Arly. Kanton Saint-Gervais-les-Bains: del občine Contamines-Montjoie s štirimi planinskimi pašniki, ki so v katastrski knjigi poimenovani La Roselette, Les Besoëns, Les Tierces in Les Coins. |
5. Povezanost z geografskim območjem:
5.1 Posebnosti geografskega območja:
Naravno okolje, ki zaznamuje proizvode z označbo „Beaufort“, pripada pogorjem notranjega območja Alp, ki ga opredeljujejo:
|
— |
kompaktna notranja pogorja iz kristalnih kamnin in sedimentne kamnine briançonskega območja, |
|
— |
deloma zunanja pogorja iz kristalnih kamnin, ki združujejo mehke sedimentne kamnine, na primer skrilavce, s trdimi kristalnimi kamninami, |
|
— |
neobstoj obsežnih predelov trdih apnenčastih strmin, |
|
— |
„mehke“ reliefne oblike, na splošno značilne za ilovnata tla, ki izključujejo plazenje velikih kosov materiala, |
|
— |
podnebje, značilno za notranje in vmesne Alpe, ki niso neposredno izpostavljene zahodnim tokovom (večinoma manj padavin in večja osončenost kot v preostalih severnih Alpah), kar sovpada z gozdno mejo, ki jo tvori macesen, in z njenimi bližnjimi obrobji. |
V tej posebni regiji najdemo obsežne travnate površine s planinskimi pašniki na nadmorski višini od 1 500 do 3 000 m (najpogostejša alpska višina), ki so poraščene z rastlinjem, bogatim z dvokaličnicami, ki „začinijo“ krmo. Te obsežne površine in njihova stopničasta razporeditev po prostranih pobočjih so ena od pomembnih značilnosti območja proizvodnje sira z označbo ZOP Beaufort.
Na teh planinskih pašnih površinah so se razvile planšarske prakse, ki jih niti posamično niti kot celoto ali enoten sistem v takem obsegu ne srečamo nikjer drugod v Alpah.
To organizacijo je pregledno opisal M. DUBOIS (1996), ki je snov črpal iz del ARBOSA (1922), BLANCHARDA (1938) in REFFAYA (1967).
„Na začetku 20. stoletja je bilo mogoče ločiti dva velika planšarska sistema:
|
— |
velika gorska območja, na katerih se je pod vodstvom pastirjev zadrževalo veliko krav molznic (od 50 do več kot 100), ki so bile nujno potrebne za vsakodnevno proizvodnjo sira velikih dimenzij iz toplotno obdelane stisnjene sirnine, |
|
— |
majhna gorska območja, za katera je bilo značilno družinsko planšarstvo. Molža se je izvajala v planšariji, gnojnica ali gnoj pa sta se porazdelila po zasebnih delih planinskih pašnikov, ki so se obdelovali ali kosili. Pašniki so se morda menjavali ali zaradi premikov na višjo nadmorsko višino ali pa zaradi uporabe drugega gorskega pobočja. Vendar so bile take menjave veliko redkejše kot na velikih gorskih območjih. Majhne črede je pasel pastir. V planšarijah je potekala proizvodnja majhnih sirov, kot sta reblochon ali tomme. Včasih se je mleko že dostavljalo v sirarske zadruge.“ |
V Alpah se je mlečna govedoreja ohranila le na severnih predelih z dovolj vlažnim podnebjem. V preostalih alpskih predelih so v 60. letih prejšnjega stoletja planinske pašnike zasedle ovce in v nekoliko manjšem številu tudi koze.
Geografsko območje sira z označbo „Beaufort“ še danes zaznamujejo obsežni planinski pašniki in številne pastirske postojanke. Visokogorske pastirske postojanke regij tega geografskega območja namreč vključujejo 92 % vseh visokogorskih pastirskih postojank v departmaju Savoie.
|
— |
Premiki čred na velikih planinskih pašnikih so se ohranili zaradi dodelanega mobilnega molznega stroja, zato ni več treba seliti celotne planšarije. Srečamo se z obema sistemoma (velikih in majhnih gorskih območij), navadno pogojenima z (ne)opremljenostjo z mobilnim molznim strojem, ki se premešča na dva do sedem dni. Nočne ograde se prebranajo, če je na voljo dovolj časa. Na območju dolin Val d'Arly in Maurienne je še vedno pogosta molža v planšariji. |
|
— |
Predelava na planinskih pašnikih je veliko redkejša, saj jo je izpodrinil razvoj predelovalnih obratov v dolini. Vendar pa mora biti v sistemu planinskih pašnikov v primerjavi z drugimi sistemi za pridobivanje mleka še vedno navzočih precej ljudi, zato so se ohranile majhne strukture, ki jih danes v nižinskih predelih ni več. |
V regijah Beaufortain in Tarentaise se uporabljajo tudi intenzivne oskrbovalne prakse: molzni stroj se včasih preseli tudi dvakrat na dan, ograde za čakanje in počitek pa se redno branajo. Planšarjenje na teh planinskih pašnikih, katerih nadmorska višina in lega se med seboj zelo razlikujeta, temelji na načelu sledenja rasti trave, pri čemer se izkoristi dobra razporeditev rastlinstva.
Zaradi planinskih pašnikov je bilo in je še vedno mogoče razbremeniti dolinske enote rabe, da se tako omogočita košnja in uskladiščenje krme za zimo. Torej so razmere še zlasti ugodne na dnu dolin, kjer ležijo ravne enote rabe za košnjo.
To ravnovesje se je precej preoblikovalo, ko so se izboljšale prometne povezave: danes je predelava na planinskih pašnikih redka, saj je mogoče mleko prepeljati v dolino. Proizvodnja sirov torej danes poteka v dolini, pri čemer so izjema planšarije, ki proizvajajo sir „Beaufort Chalet d'Alpage“.
Kleti na planinskih pašnikih sicer omogočajo začetek zorenja, vendar ta postopek dokončajo strokovnjaki v dolini.
5.2 Posebnosti proizvoda:
„Beaufort“ je med siri iz toplotno obdelane stisnjene sirnine že zelo dolgo posebej cenjen. Tako je bilo ime Beaufort že v kmetijski raziskavi iz leta 1929 jasno ločeno od drugih vrst grojerja. „Gozdarski inšpektor navaja, da se grojer Beaufort prodaja pod imenom ‚Beaufort‘ in ne preprosto kot ‚Gruyère‘ (grojer), saj ga je pod tem imenom mogoče dražje prodati.“
Tako ločevanje najdemo tudi na straneh, posvečenih proizvodnji grojerja v departmaju Savoie, tokrat izpod peresa ravnatelja zadružne sirarske šole Bourg-Saint-Maurice. V uvodu navaja: „Sir grojer se v Franciji proizvaja izključno v vzhodnih departmajih Jura, Doubs, Haute-Savoie in Savoie, in sicer iz delno posnetega mleka.“ Nato dodaja, da so glavna proizvodna središča v departmaju Savoie v okrožjih Albertville in Chambéry, „kjer se proizvaja skoraj izključno grojer, podoben siroma emental in comté. V drugih savojskih regijah, to je dolinah Beaufort, Haute-Tarentaise in Maurienne, se proizvaja zelo značilna posebna vrsta grojerja, ‚Beaufort‘, ki je izdelan iz polnomastnega – torej neposnetega – mleka. Ta vrsta sira se večinoma proizvaja na visokogorskih planinskih pašnikih na nadmorski višini med 1 500 in 2 000 m …“ V nadaljevanju neposredno omenja ime „Beaufort“, saj navaja, da se temu siru s planinskih pašnikov „pravi Beaufort“. Beaufortainski grojer, ki ga cenijo vse številnejši obiskovalci te regije, ima torej posebno ime: Beaufort. Za sir so značilne nekatere posebnosti, med drugim proizvodnja na planinskih pašnikih, ki je v drugih alpskih predelih izginila tudi zaradi pojava sirarskih zadrug.
V odloku št. 45-1245 iz leta 1945, s katerim so bili opredeljeni vsi francoski siri, je bilo ime „Beaufort“ uporabljeno za sire, „proizvedene izključno iz kravjega mleka, iz toplotno obdelane, stisnjene in soljene sirnine, ki imajo suho skorjo … ter se proizvajajo le na območju departmajev Savoie in Haute Savoie“.
„Beaufort“ se še zdaj razlikuje od vseh drugih sirov iz toplotno obdelane stisnjene sirnine, in sicer zlasti zaradi:
|
— |
proizvodnje neposredno po molži iz surovega polnomastnega mleka, |
|
— |
uporabe lesenega oblikovala, t. i. „obroča za oblikovanje“, zaradi katerega se stranice hlebcev tega sira vbočijo, |
|
— |
tradicionalnih predelovalnih praks (uporaba kultur divjih kvasovk z oblikovanjem sira v lanenem prtu in oblikovalu za „Beaufort“, zaradi česar je treba sir med stiskanjem obračati) in |
|
— |
testa brez odprtin ali skoraj brez njih. |
5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):
Posebnosti okolja, opisane v točki 5.1, so pripomogle k bogatemu rastlinstvu in raznolikosti obstoječih rastlinskih združb. Tu najdemo vse fitosociološke združbe travnikov, delno poraslih planjav in vresišč, ki se uporabljajo za planinske pašnike.
DORIOZ in drugi (2000) menijo, da „gre za kakih deset rastlinskih združb, ki skupaj štejejo več kot 250 do 300 višjih rastlinskih vrst. Tako raznoliko pokritost z rastlinjem je mogoče pojasniti z edafskimi kontrasti in medsebojnimi vplivi med vrstami tal in uporabljanimi praksami (DORIOZ, 1995; INRA, 1994). Tla se zelo hitro spreminjajo – tudi na deset metrov, in sicer glede na trajanje snežne odeje, lokalno kamninsko podlago, vodne izvire in pretok vode po pobočjih ter končno tudi glede na nagib kamnin na enem ali drugem pobočju iste gore (DORIOZ in VAN OORT, 1991). Zaradi take raznolikosti je lahko v isti četrtini meseca ali celo v istem pašnem dnevu na voljo zelo različna krma, ki obsega celo paleto okolij – od rastlinja apnenčastih tal do acidofilnih rastlin in od kserofilov do svežega rastlinja (LEGROS in drugi, 1987; DORIOZ, 1995).“
Grenobelski inštitut Cemagref je v nedavni študiji (BORNARD in BASSIGNANA, 2001a in 2001b) ločil 19 različnih vrst travišč glede na agronomsko uporabo, ki se neprekinjeno nadaljujejo v Val d'Aosta. Avtorji o nekaterih od teh vrst travišč ugotavljajo podobnosti s travnimi površinami v vlažnih severnih zunanjih Alpah na eni strani (BORNARD in DUBOST, 1992; BRAU-NOGUE, 1996) in travnimi površinami južnih notranjih francoskih Alp na drugi strani (JOUGLET, 1999).
Če so padavine sorazmerno omejene, kar je značilnost notranjih Alp, tako rastlinje planinskih pašnikov z vidika zbujanja teka – podobno kot sredozemsko rastlinje, ki slovi po aromatičnih vonjavah in okusih – verjetno tvori aromatično mešanico, ki se izraža v zelo posebnem in tipičnem okusu sira „Beaufort“ (DUMONT in ADDA, 1978; BUCHIN in drugi, 1999; ASSELIN in drugi, 1999, ter DORIOZ in drugi, 2000).
Nekateri strokovnjaki za planinske pašnike zato pogosto menijo, da združbe „snežnih globeli“, značilne za okolje z dolgotrajno snežno odejo (z vrstami, kot je Ligusticum mutellina), zagotavljajo travo, ki zelo ugodno vpliva na kakovost sira (PARTY, 1995).
Planšarski sistem temelji na uporabi tega velikega rastlinskega bogastva, in sicer s pašo čred lokalnih pasem tarine in abondance, za katere se uporabljajo pastirske prakse, popolnoma podrejene okolju. E. QUITTET je že leta 1963 zapisal: „Pasma tarine se ponaša z izjemno vzdržljivostjo in odpornostjo proti najtežavnejšim življenjskim razmeram, kar je večinoma pridobila s svojim načinom življenja (poleti prebiva na planinskih pašnikih na nadmorski višini med 1 500 in 2 000 m). Kljub rednim otelitvam ostaja dolgo zdrava. Znana je po tem, da lahko pozimi kljub le osnovni krmi daje sprejemljive količine mleka … Pasma tarine je odlična molzna pasma zlasti za ostro podnebje.“
S predelavo „toplega mleka“ se ohranijo izvorne lastnosti mleka, kar je popolnoma ustrezno za proizvodnjo mastnih izdelkov, brez posnemanja in z uporabo divjih kvasovk. Z uporabo vbočenega obroča za oblikovanje se je mogoče prilagajati precejšnjim razlikam v količini mleka, pridobljenega na planinskih pašnikih, ohraniti temperaturo v notranjosti sira med stiskanjem, stabilizirati obliko hlebca … Zorenje v hladni kleti je bistvena faza, s katero se zagotovi kakovost sira; pri tem se zagotovijo razmere, ki se čim bolj ujemajo s podnebnimi razmerami proizvodnih območij, postopek pa je popolnoma ustrezen za proizvodnjo mastnih sirov.
Vse proizvodne in predelovalne prakse so strnjene v skladen sistem, ki se navezuje na posebnosti proizvoda in omogoča, da se raznolike arome, ki jih daje posebno rastlinstvo, izrazijo tudi v končnem proizvodu.
Sklic na objavo specifikacije:
(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)
http://www.inao.gouv.fr/repository/editeur/pdf/CDCAOP/CDCBeaufort.pdf
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.
|
9.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 302/24 |
DRŽAVNE POMOČI – NEMČIJA
Državna pomoč C 22/10 (ex N 701/09)
Pomoč za strokovne sodelavce za inovacije (R&R)
Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 302/13
Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 29. septembra 2010 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Nemčijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom.
Zainteresirane strani lahko predložijo svoje pripombe o ukrepu, v zvezi s katerim Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:
|
Commission européenne |
|
Direction générale de la concurrence |
|
Greffe des aides d'État |
|
1049 Bruxelles/Brussel |
|
BELGIQUE/BELGIË |
|
Faks +32 22961242 |
Te pripombe se pošljejo Nemčiji. Zainteresirana stran, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.
BESEDILO POVZETKA
POSTOPEK
Nemški organi so z dopisom z dne 17. decembra 2009 Komisijo uradno obvestili o spremembi sheme za strokovne sodelavce za inovacije v zvezni deželi Saški. Ta shema je bila podaljšanje sheme, prvotno sprejete (N 583/94) 19. decembra 1994 z okvirom Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj iz leta 1986 ter podaljšane leta 1998 in leta 2005.
OPIS UKREPA
V okviru sheme je pomoč dodeljena za ustvarjanje delovnih mest za „strokovne sodelavce za inovacije“, tj. univerzitetne diplomante ali diplomante drugih višje- in visokošolskih izobraževalnih ustanov, ki so končali vsaj tri leta terciarnega izobraževanja, mlade raziskovalce iz univerz in raziskovalnih organizacij, ki jih bodo zaposlila MSP. Strokovni sodelavci bodo na novo ustvarjenih delovnih mestih zaposleni za najmanj 12 mesecev ter se bodo v času trajanja sheme ukvarjali s projekti na področju raziskav, razvoja in inovacij, usmerjenimi v inovativno tehnologijo ali upravljanje inovacij v okviru MSP.
Pravna podlaga sheme:
|
— |
Odstavka 23 in 44 zakona o proračunu zvezne dežele Saške (Haushaltsordnung des Freistaates Sachsen (Sächsische Haushaltsordnung – SäHO)) z dne 10. aprila 2001 (SächsGVBl. S. 153), kakor ju spreminja odstavek 2 zakona z dne 12. decembra 2008 (SächsGVBl. S. 866). |
|
— |
Splošni upravni predpisi ministrstva za finance zvezne dežele Saške (Verwaltungsvorschriften des Sächsischen Staatsministeriums der Finanzen zur Sächsischen Haushaltsordnung (VwV-SäHO)) z dne 27. junija 2005 (SächsABl. SDr. S. S 226), kakor jih spreminjajo Verwaltungsvorschrift z dne 28. decembra 2006 (SächsABl. 2007 S. 180) in Verwaltungsvorschrift z dne 11. decembra 2007 (SächsABl. SDr. S. 538). |
|
— |
Operativni program zvezne dežele Saške za Evropski socialni sklad s ciljem „kohezija“ (Operationelles Programm des Freistaates Sachsen für den Europäischen Sozialfonds (ESF) im Ziel „Konvergenz“) za obdobje 2007–2013, CCI-Nr.: 2007 DE 051 PO 004 z dne 20. julija 2007. |
Proračun sheme, ki se bo izvrševala do 31. decembra 2015, znaša 30 milijonov EUR. Organ, ki dodeli pomoč, je razvojna banka dežele Saške – Sächsische Aufbaubank – Förderbank (SAB) iz Dresdna.
Upravičenci do pomoči so MSP s poslovno enoto (Betriebsstätte) v zvezni deželi Saški.Pomoč v obliki neposredne dotacije se bo dodeljevala za največ 36 mesecev, pri čemer bo upravičenec v prvih 24 mesecih upravičen do 50 % strokov plač, v zadnjih 12 mesecih pa le do 25 %. Skupni znesek pomoči ne presega 62 500 EUR na osebo. Vsako zadevno podjetje bo lahko načeloma prejemalo pomoč za dve delovni mesti za strokovne sodelavce za inovacije. Priglašena shema se ne bo kumulirala s pomočjo, prejeto iz drugih virov za pokrivanje istih stroškov.
OCENA
Nemčija je kljub omejenim zneskom pomoči izrecno zavrnila izpolnjevanje pogojev iz Uredbe o pomoči de minimis (1) in izvajanje ukrepa kot pomoč de minimis, kar je izvzeto iz področja uporabe člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in tako ne pomeni državne pomoči. Poleg tega so nemški organi predlagali, da je treba ukrep oceniti neposredno na podlagi Pogodbe.
Komisija dvomi, da bi bilo treba shemo oceniti neposredno na podlagi Pogodbe, in se sprašuje, ali ne bi bil morda Okvir za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 2006 (2) ustrezna pravna podlaga za oceno združljivosti sheme z notranjim trgom ali morda določbe o pomoči za zaposlovanje iz Uredbe o splošnih skupinskih izjemah (3).
Okvir za raziskave in razvoj ter inovacije
V oddelku 5.1 Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije sta pomoč in s tem tudi zmanjšanje stroškov zaposlovanja neposredno povezana z dejanskim projektom R&R, ki ga izvaja podjetje, ter zato z določenimi upravičenimi stroški. Vendar shema določa, da se osebje, katerih dejavnost ne bi bila omejena na določene projekte R&R, zaposli za določen ali nedoločen čas, a se dokaj nejasno nanaša na splošne dejavnosti na področju raziskav in razvoja, ne da bi natančno opredelila konkretne rezultate.
V oddelku 5.7 Okvira za raziskave in razvoj ter inovacije so določeni pogoji za posojanje visokokvalificiranega osebja. Med drugim se lahko tako osebje napoti v MSP, ki prejemajo pomoč, le iz raziskovalne organizacije ali velikega podjetja. V priglašenem ukrepu ni določena napotitev takega osebja, ampak zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, na primer oseb, ki so pred kratkim diplomirale in so brez zaposlitve.
Zato Komisija dvomi, da je priglašena shema v skladu z Okvirom za raziskave in razvoj ter inovacije.
Pomoč za zaposlovanje
V členu 15 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah je določena pomoč MSP za naložbe in zaposlovanje. Dovoljene intenzivnosti pomoči so 20 % upravičenih stroškov v primeru malih podjetij in 10 % v primeru srednjih podjetij. Priglašene intenzivnosti pomoči presegajo te pragove.
Na podlagi priglašene sheme bi bila podjetja do stroškov plač upravičena tri leta, medtem ko je v Uredbi o splošnih skupinskih izjemah pomoč dovoljena za največ dve leti.
V Uredbi o splošnih skupinskih izjemah je navedeno, da se lahko stroški plač krijejo le do take mere, do katere se nanašajo na zaposlitev, ki se ustvari neposredno z naložbenim projektom. Na podlagi informacij, ki jih je Nemčija do zdaj poslala, se zdi, da strokovni sodelavci za inovacije na podlagi priglašene sheme ne bi bili povezani z naložbenim projektom.
Zato Komisija dvomi, da priglašena shema upošteva merila iz člena 15 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.
Člen 40 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah dovoljuje pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v smislu člena 2(18) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Uredba o splošnih skupinskih izjemah dovoljuje zneske pomoči, ki ustrezajo 50 % stroškov plač in se izplačujejo do največ 12 mesecev, ter določa dodatne pogoje. Komisija zlasti glede pomoči, ki se izplačuje do 36 mesecev, in opredelitve prikrajšanega delavca dvomi, da zasnova in področje uporabe ukrepa izpolnjujeta merila iz Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.
Ocena neposredno na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Komisija na podlagi zgoraj navedenih razlogov in po predhodni oceni ukrepa dvomi, da je priglašena pomoč združljiva s členom 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije bodisi glede na Okvir za raziskave in razvoj ter inovacije bodisi glede na Uredbo o splošnih skupinskih izjemah.
Ker spada priglašeni ukrep na področje uporabe Okvira za raziskave in razvoj ter inovacije in Uredbe o splošnih skupinskih izjemah, mora Komisija pri uporabi svoje diskrecijske pravice po členu 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije upoštevati obe besedili. Komisija meni, da Nemčija na tej stopnji ni zagotovila prepričljivih argumentov, da bi znova uporabila diskrecijsko pravico po členu 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 se lahko vse nezakonite pomoči izterjajo od prejemnika.
BESEDILO DOPISA
„Die Kommission hat für die oben genannte Maßnahme beschlossen, aus den im Folgenden dargestellten Gründen das förmliche Prüfverfahren nach Artikel 108 Absatz 2 des Vertrags über die Arbeitsweise der Europäischen Union (nachstehend ‚AEUV‘ genannt) zu eröffnen.
1. VERFAHREN
|
(1) |
Deutschland meldete mit Schreiben vom 17. Dezember 2009, das am selben Tag registriert wurde, bei der Kommission gemäß Artikel 108 Absatz 3 AEUV die Änderung einer Regelung für Innovationsassistenten in Sachsen an. Die Kommission forderte mit Schreiben vom 17. Februar 2010 ergänzende Informationen an. Mit Schreiben vom 19. Februar 2010, das am selben Tag registriert wurde, beantragte Deutschland eine Verlängerung der Antwortfrist, die die Kommission mit Schreiben vom 25. Februar 2010 gewährte. |
|
(2) |
Am 24. März 2010 fand ein Treffen zwischen Vertretern Deutschlands und der Kommission statt. Mit Schreiben vom 12. April 2010, das am selben Tag registriert wurde, beantragte Deutschland eine weitere Verlängerung der Antwortfrist, die die Kommission mit Schreiben vom 19. April 2010 gewährte. Mit Schreiben vom 12. Mai 2010, das am selben Tag registriert wurde, erteilte Deutschland zusätzliche Auskünfte. Mit Schreiben vom 14. Juni 2010 forderte die Kommission weitere Informationen an, die Deutschland mit Schreiben vom 12. Juli 2010, das am selben Tag registriert wurde, erteilte. Am 23. Juli 2010 übermittelte die Kommission ein Schreiben an den sächsischen Ministerpräsidenten. |
2. BESCHREIBUNG DER MASSNAHME
2.1 Ursprüngliche Beihilferegelung
|
(3) |
Die ursprüngliche Beihilferegelung wurde am 19. Dezember 1994 (4) (N 583/94) nach dem Gemeinschaftsrahmen für staatliche Forschungs- und Entwicklungsbeihilfen von 1986 (5) angenommen. |
|
(4) |
Die erste Verlängerung der ursprünglichen Regelung wurde von der Kommission am 3. März 1998 nach dem Gemeinschaftsrahmen für staatliche Forschungs- und Entwicklungsbeihilfen von 1996 (6) angenommen (N 493/97). Eine weitere Verlängerung wurde am 26. Januar 2005 (7) ebenfalls nach dem Gemeinschaftsrahmen für staatliche Forschungs- und Entwicklungsbeihilfen von 1996 genehmigt (N 550/04) und lief am 31. Dezember 2009 aus. |
2.2 In Rede stehende Beihilferegelung
|
(5) |
Ziel der Regelung ist nach Angaben Deutschlands die ‚Schaffung und Sicherung zukunftsfähiger Arbeitsplätze durch die Erhöhung der Innovations- und Wettbewerbsfähigkeit von kleinen und mittleren Unternehmen (KMU) (8) der gewerblichen Wirtschaft […] und die Erhöhung der beruflichen Mobilität zwischen Wissenschaft und Wirtschaft‘. Deutschland zufolge soll die Regelung die Innovationskapazität von KMU verbessern und zu stärkerem wirtschaftlichem Wachstum, höherer Wettbewerbsfähigkeit von KMU und mehr Beschäftigung führen, womit ein Beitrag zur Umsetzung der Strategie von Lissabon geleistet werde. Deutschland begründet die geplante Verlängerung damit, dass die Zahl der Unternehmen, die Innovationsassistenten beschäftigen, weiter erhöht werden müsse, da die Assistenten aller Voraussicht nach zu einer stärkeren Beteiligung von KMU an FuEuI-Vorhaben Sachsen und damit zur Verringerung des Unterschieds zu den westdeutschen Bundesländern beitragen würden. |
|
(6) |
Deutschland zufolge haben die FuE-Tätigkeiten von Unternehmen in Sachsen als Folge der Planwirtschaft und des Transformationsprozesses noch immer kein den westdeutschen Bundesländern vergleichbares Niveau erreicht. So liege der Anteil von Beschäftigten, die in einem Unternehmen mit mehr als 250 Mitarbeitern tätig sind, in den westdeutschen Ländern bei 31 %, in Sachsen hingegen bei nur 22 %. Die wirtschaftliche Struktur des KMU-Sektors in Sachsen erweise sich als eine wesentliche Beschränkung bei der Gewinnung und Umsetzung neuer Forschungsergebnisse, was u. a. zurückzuführen sei auf geringere Möglichkeiten der Eigenfinanzierung von FuE, schlechtere Fremdfinanzierungskonditionen, höhere Eingangsbarrieren wegen des höheren Fixkostenanteils und der bei einem Misserfolg von Innovationsprojekten schwerer wiegenden existentiellen Konsequenzen, begrenztere Möglichkeiten für die Einstellung qualifizierten Personals aufgrund der erforderlichen Gehaltszahlungen und die fehlende Kapazität, um sich überhaupt mit FuE befassen zu können. Insgesamt arbeiteten in Deutschland etwa 81 % des FuE-Personals der Wirtschaft in Großunternehmen mit über 500 Beschäftigten. In Sachsen liege dieser Anteil bei lediglich etwa 33 %. Die relative Schwäche der sächsischen Wirtschaft zeigt sich Deutschland zufolge auch bei der Wahl des Arbeitsortes hochqualifizierter Personen. So habe Sachsen von den erwerbstätigen akademischen Nachwuchskräften des Prüfungsjahrgangs 2005 unter Berücksichtigung von Zu- und Abwanderungen einen Schwund von über 21 % zu verzeichnen gehabt. Bei den klassischen technischen Studiengängen wie der Elektrotechnik und dem Maschinenbau sowie bei den Wirtschaftsingenieuren habe der Saldo für Fachhochschulabsolventen sogar bei – 36 % und für Universitätsabsolventen bei – 41 % gelegen. Sachsen liege mit einer FuE-Intensität in der Wirtschaft von 1,07 % des BIP weit hinter dem erfolgreichsten Bundesland, das 3 % erreicht, zurück. Pro 1 000 Erwerbspersonen habe Sachsens Wirtschaft im Jahr 2005 4,3 FuE-Beschäftigte aufgewiesen, der deutsche Durchschnitt habe bei 7,5 gelegen. Aus Sachsen seien 2008 nur 2,0 % aller Patentanmeldungen in Deutschland gekommen. Ferner bestehe ein großes Produktivitätsgefälle: Die Produktivität in Sachsen liege um mehr als 20 % unter dem deutschen Durchschnitt und sogar unter dem Schnitt der ostdeutschen Länder. |
|
(7) |
Was die besondere Form der Regelung und die festgelegten Voraussetzungen angeht, macht Deutschland geltend, eine Beschränkung auf Innovationsassistenten aus Forschungseinrichtungen oder großen Unternehmen mit mehrjähriger Berufserfahrung laufe dem Ziel der Regelung zuwider, dass möglichst viele Innovationsassistenten eingestellt werden. Im Rahmen der Regelung sollten Berufsanfänger unmittelbar im Anschluss an ihr Studium eingestellt werden, damit das aktuellste, gerade an den Hochschulen gelehrte Wissen in die KMU gelange. Die Innovationsassistenten sollten die begünstigten KMU dabei unterstützen, ihre Innovationskapazität zu verbessern und überhaupt FuE-Tätigkeiten aufzunehmen. Die Einstellung hochqualifizierten Personals mit mehrjähriger Berufserfahrung würde dagegen weit über das Ziel der in Rede stehenden Regelung hinausgehen und sei vielmehr für KMU geeignet, die im Innovationsprozess bereits weiter fortgeschritten sind. |
2.2.1 Innovationsassistenten
|
(8) |
Gefördert werden soll die Schaffung von Stellen für ‚Innovationsassistenten‘. Zu verstehen sind darunter Absolventen von Hochschulen, Fachhochschulen und Berufsakademien, die ein mindestens dreijähriges Studium abgeschlossen haben, sowie junge Forscher von Hochschulen und Forschungseinrichtungen, die von KMU beschäftigt werden. |
|
(9) |
Für die Assistenten müssen neue Stellen geschaffen werden, d. h., sie dürfen nicht andere Mitarbeiter ersetzen. Während des Förderzeitraums müssen sie an einem Thema im Bereich FuEuI mit innovativem, technologieorientiertem Inhalt oder im Innovationsmanagement innerhalb des KMU arbeiten. |
|
(10) |
Die Assistenten werden für einen Zeitraum von mindestens 12 Monaten eingestellt. Eine den Gepflogenheiten entsprechende Probezeit ist zulässig. |
2.2.2 Rechtsgrundlage
|
(11) |
Folgende Vorschriften bilden die Rechtsgrundlage der Regelung: |
|
(12) |
§§ 23 und 44 der Haushaltsordnung des Freistaates Sachsen (Sächsische Haushaltsordnung — SäHO) vom 10. April 2001 (SächsGVBl. S. 153), zuletzt geändert durch Artikel 2 des Gesetzes vom 12. Dezember 2008 (SächsGVBl. S. 866); |
|
(13) |
Verwaltungsvorschriften des Sächsischen Staatsministeriums der Finanzen zur Sächsischen Haushaltsordnung (VwV-SäHO) vom 27. Juni 2005 (SächsABl. SDr. S. 226), geändert durch die Verwaltungsvorschrift vom 28. Dezember 2006 (SächsABl. 2007 S. 180) und die Verwaltungsvorschrift vom 11. Dezember 2007 (SächsABl. SDr. S. 538); |
|
(14) |
Operationelles Programm des Freistaates Sachsen für den Europäischen Sozialfonds (ESF) im Ziel ‚Konvergenz‘ in der Förderperiode 2007-2013, CCI-Nr.: 2007 DE 051 PO 004, Fassung vom 20. Juli 2007. |
2.2.3 Haushaltsmittel, Laufzeit und Bewilligungsbehörde
|
(15) |
Die für die Regelung bis zum 31. Dezember 2015 angesetzten Haushaltsmittel belaufen sich auf 30 Mio. EUR. |
|
(16) |
Bewilligungsbehörde ist die Sächsische Aufbaubank (SAB) in Dresden. |
2.2.4 Beihilfeempfänger und Beihilfebetrag
|
(17) |
Beihilfeempfänger im Rahmen der Regelung sind KMU mit Betriebsstätte in Sachsen. |
|
(18) |
Die Beihilfe hat die Form eines Direktzuschusses. Sie wird für höchstens 36 Monate gewährt. Während der ersten 24 Monate kann der Begünstigte bis zu 50 % der Lohnkosten erhalten, während der letzten 12 Monate nur 25 %. Insgesamt darf der Beihilfebetrag 62 500 EUR je Person nicht übersteigen. |
|
(19) |
Je Unternehmen sind zwei Stellen für Innovationsassistenten förderfähig. Werden nachstehende Voraussetzungen erfüllt, können im Rahmen der Regelung Beihilfen für weitere Innovationsassistenten gewährt werden: Erstens müssen die ursprünglich eingestellten Innovationsassistenten einen langfristigen Vertrag erhalten, und zweitens muss das jeweilige KMU nachweisen, dass pro neuem Innovationsassistenten, für den Fördergelder fließen, eine neue Stelle im Produktionsbereich geschaffen wird. Sonst kann ein KMU erst nach Ablauf eines Zeitraums von 24 Monaten nach dem Ende der Beschäftigung des letzten Innovationsassistenten, für den eine Beihilfe gewährt wurde, weitere Innovationsassistenten einstellen. |
2.2.5 Kumulierung
|
(20) |
Deutschland hat erklärt, dass die Beihilfen im Rahmen der angemeldeten Regelung nicht mit Zuwendungen anderer Stellen zur Deckung derselben Kosten kumuliert werden. |
3. WÜRDIGUNG
3.1 Vorliegen einer staatlichen Beihilfe im Sinne von Artikel 107 Absatz 1 AEUV
|
(21) |
Gemäß Artikel 107 Absatz 1 AEUV sind staatliche oder aus staatlichen Mitteln gewährte Beihilfen gleich welcher Art, die durch die Begünstigung bestimmter Unternehmen oder Produktionszweige den Wettbewerb verfälschen oder zu verfälschen drohen und den Handel zwischen Mitgliedstaaten beeinträchtigen, mit dem Binnenmarkt unvereinbar. |
|
(22) |
Die Maßnahme gilt als staatliche Beihilfe, wenn folgende Kriterien erfüllt sind: i) Die Maßnahme muss eine staatliche oder aus staatlichen Mitteln gewährte Förderung sein, ii) dem Unternehmen muss daraus ein wirtschaftlicher Vorteil erwachsen, iii) der Vorteil muss selektiv sein und iv) die Maßnahme verfälscht den Wettbewerb oder droht ihn zu verfälschen und beeinträchtigt den Handel zwischen Mitgliedstaaten. Es liegt eine staatliche Beihilfe vor, wenn die Voraussetzungen des Artikels 107 Absatz 1 AEUV kumulativ erfüllt sind. |
|
(23) |
Die angemeldete Maßnahme wurde von der sächsischen Landesregierung als Beihilferegelung angenommen. Die Sächsische Aufbaubank wurde mit der Zahlung von Direktzuschüssen beauftragt, die Zahlungen aus staatlichen Mitteln darstellen. Da die Bank an die von der sächsischen Landesregierung verabschiedete Rechtsgrundlage gebunden ist, ist die Maßnahme dem Staat zuzurechnen. |
|
(24) |
Die angemeldete Maßnahme sieht vor, dass eine begrenzte Anzahl von Unternehmen um einen Teil der Lohnkosten entlastet wird, die sie normalerweise selbst tragen müssten. |
|
(25) |
Förderfähig im Rahmen der Regelung sind Unternehmen aus allen Wirtschaftszweigen. Fast alle, wenn nicht gar sämtliche Wirtschaftzweige unterliegen dem Wettbewerb. Da die finanzielle Förderung durch den Staat die Stellung der begünstigten Unternehmen im Vergleich zur Stellung derjenigen ihrer Wettbewerber, die mangels Betriebsstätte in Sachsen nicht förderfähig sind, stärken könnte, droht die Regelung den Wettbewerb zu verfälschen. Da zudem die Erzeugnisse begünstigter Unternehmen innerhalb der EU gehandelt werden oder gehandelt werden können, ist die Beihilfe geeignet, den Handel zwischen Mitgliedstaaten zu beeinträchtigen. |
|
(26) |
In Anbetracht der relativ geringen Beihilfebeträge (höchstens 62 500 EUR je Assistent in drei Jahren und zwei Assistenten pro Unternehmen) forderte die Kommission Deutschland auf, in Erwägung zu ziehen, die Maßnahme derart umzugestalten, dass sie unter die De-minimis-Verordnung (9) fallen würde. In diesem Fall könnte davon ausgegangen werden, dass der Wettbewerb nicht verfälscht und/oder der Handel nicht beeinträchtigt würde. Deutschland wies diese Möglichkeit jedoch mit der Begründung ausdrücklich zurück, dass der dadurch entstehende hohe Verwaltungsaufwand für die KMU zu geringer allgemeiner Akzeptanz der Regelung führen würde. Die angestrebten positiven Auswirkungen auf die Innovationskapazität der KMU würden ausbleiben. |
|
(27) |
Daher stellt die angemeldete Regelung eine staatliche Beihilfe im Sinne von Artikel 107 Absatz 1 AEUV dar. |
3.2 Anmeldungt der Beihilfe
|
(28) |
Deutschland hat die Verlängerung und Änderung der Regelung vor der Durchführung angemeldet und somit die Stillhalteklausel des Artikels 108 Absatz 3 AEUV eingehalten. |
|
(29) |
Was die mit der Entscheidung N 550/04 genehmigte Beihilferegelung angeht, stellt die Kommission jedoch fest, dass Deutschland anscheinend seiner Pflicht nicht nachgekommen ist, diese Regelung durch zweckdienliche Maßnahmen so zu ändern, dass sie ab dem 1. Januar 2008 mit dem Gemeinschaftsrahmen für staatliche Beihilfen für Forschung, Entwicklung und Innovation von 2006 (10) (nachstehend ‚FuEuI-Gemeinschaftsrahmen‘) vereinbar ist. Die Kommission wird dies im Rahmen eines gesonderten Verfahrens näher prüfen. |
3.3 Vereinbarkeit der Maßnahme
|
(30) |
Nach Artikel 107 Absatz 3 Buchstabe c AEUV kann die Kommission staatliche Beihilfen für mit dem Binnenmarkt vereinbar erklären, wenn sie die Entwicklung gewisser Wirtschaftszweige oder Wirtschaftsgebiete fördern, soweit sie die Handelsbedingungen nicht in einer Weise verändern, die dem gemeinsamen Interesse zuwiderläuft. |
|
(31) |
Die Kommission verfügt im Rahmen von Artikel 107 Absatz 3 AEUV über einen weiten Beurteilungsspielraum (11). Daher hat sie in Leitlinien und Mitteilungen Kriterien für die Vereinbarkeit bestimmter Arten von Beihilfen mit dem Binnenmarkt nach Artikel 107 Absatz 3 AEUV festgelegt. Nach ständiger Rechtsprechung ist die Kommission im Bereich der Beihilfenkontrolle an die von ihr herausgegebenen Leitlinien und Mitteilungen gebunden, soweit diese nicht von den Regeln des AEUV abweichen und sie von den Mitgliedstaaten akzeptiert sind (12). |
|
(32) |
Daher ist zunächst zu prüfen, ob die angemeldete Beihilfe in den Geltungsbereich einer bzw. mehrerer dieser Leitlinien oder Mitteilungen fällt und als mit dem Binnenmarkt vereinbar gelten kann, weil sie alle darin festgelegten Voraussetzungen für die Vereinbarkeit erfüllt. Die in Rede stehende Maßnahme kann unter den FuEuI-Rahmen fallen. Sie kann auch unter die in der Allgemeinen Gruppenfreistellungsverordnung aus dem Jahr 2008 (nachstehend ‚AGVO‘ genannt) (13) enthaltenen Regeln für allgemeine Beschäftigungs- und Ausbildungsbeihilfen fallen. Nach Erwägungsgrund 7 dieser AGVO sollten die Mitgliedstaaten unbeschadet der AGVO weiterhin die Möglichkeit haben, Beihilfen anzumelden, mit denen unter die AGVO fallende Ziele verfolgt werden. Bei der rechtlichen Würdigung solcher Beihilfen stützt sich die Kommission insbesondere auf die AGVO sowie auf die Kriterien, die in spezifischen, von der Kommission angenommenen Leitlinien oder Gemeinschaftsrahmen festgelegt sind, sofern die betreffende Beihilfemaßnahme unter solche spezifischen Regelungen fällt. Aus diesem Erwägungsgrund ergibt sich, dass die in der AGVO festgelegten Kriterien zur rechtlichen Würdigung angemeldeter Beihilfen ebenfalls als Leitlinien oder Mitteilung dienen können. |
3.3.1 Würdigung auf der Grundlage des FuEuI-Rahmens
3.3.1.1
|
(33) |
Der FuEuI-Rahmen gilt laut seinem Abschnitt 2.1 für staatliche Beihilfen für Forschung, Entwicklung und Innovation. Im selben Abschnitt ist festgehalten, dass Personalkosten bei zahlreichen der unter den Gemeinschaftsrahmen fallenden Maßnahmen zwar beihilfefähig sind und außerdem eine Maßnahme über Beihilfen für das Ausleihen von hochqualifiziertem Personal eingeführt wurde, dass allgemeine Beschäftigungsbeihilfen für Forscher jedoch weiterhin unter die einschlägigen Beihilfevorschriften für Beschäftigungsbeihilfen fallen. |
|
(34) |
Die angemeldete Beihilfe, deren ausdrücklicher Zweck es ist, Innovationen in KMU zu fördern und die berufliche Mobilität zwischen Wissenschaft und Wirtschaft zu erhöhen, fällt daher in den Geltungsbereich sowohl des FuEuI-Rahmens als auch einschlägiger Beihilfevorschriften für Beschäftigungsbeihilfen. |
|
(35) |
Dem FuEuI-Rahmen zufolge sind Personalkosten vor allem dann förderfähig, wenn das begünstigte Unternehmen bestimmte FuE-Vorhaben durchführt (Abschnitt 5.1.4 FuEuI-Rahmen) oder wenn es beabsichtigt, hochqualifiziertes Personal von einer anderen Einrichtung auszuleihen (Abschnitt 5.7 FuEuI-Rahmen). |
3.3.1.2
|
(36) |
Abschnitt 5.1 des FuEuI-Rahmens zufolge müssen Beihilfen, einschließlich Beihilfen in Form eines Zuschusses zu Personalkosten, unmittelbar mit einem konkreten, von einem Unternehmen durchgeführten FuE-Vorhaben in Verbindung stehen. Abschnitt 5.1.4 des Rahmens erlaubt die Förderung von Personalkosten für Forscher, Techniker und sonstige Personen, soweit diese mit dem Forschungsvorhaben beschäftigt sind, wobei die Beihilfeintensität je nach Art der Forschung (Grundlagenforschung, industrielle Forschung oder experimentelle Entwicklung) zwischen 25 und 100 % liegen kann. |
|
(37) |
Mit der zu würdigenden Regelung soll jedoch die befristete oder unbefristete Beschäftigung von Personal, das keinem bestimmten FuE-Vorhaben zugeordnet ist, finanziell gefördert werden. Im Entwurf der Rechtsgrundlage der Regelung wird lediglich verlangt, dass die im Rahmen der Regelung eingestellte Person an einem Thema aus dem Bereich Forschung und Entwicklung mit technologieorientiertem Inhalt oder im Innovationsmanagement innerhalb des KMU arbeitet. |
|
(38) |
Beim derzeitigen Verfahrensstand ist die Kommission der Auffassung, dass diese vage Aufgabenbeschreibung für die im Rahmen der Regelung eingestellten Mitarbeiter eine auch nur teilweise Zuordnung der Tätigkeiten der Innovationsassistenten zu spezifischen Forschungsvorhaben nicht erlaubt. Daher geht die Kommission beim derzeitigen Stand davon aus, dass die Beschäftigungskosten im Rahmen der Regelung nicht als förderfähige Kosten nach Abschnitt 5.1.4 des FuEuI-Rahmens angesehen werden können. |
|
(39) |
Aus diesen Gründen hegt die Kommission Zweifel, ob die angemeldete Regelung die Voraussetzungen des Abschnitts 5.1 des FuEuI-Rahmens erfüllt. |
3.3.1.3
|
(40) |
In Abschnitt 5.7 des FuEuI-Rahmens werden die Voraussetzungen im Zusammenhang mit dem Ausleihen hochqualifizierten Personals festgelegt. So darf das ausgeliehene Personal kein anderes Personal ersetzen, sondern ist in einer neu geschaffenen Funktion in dem begünstigten Unternehmen zu beschäftigen und muss zuvor wenigstens zwei Jahre in der Forschungseinrichtung oder dem Großunternehmen, die bzw. das das Personal ausleiht, beschäftigt gewesen sein. |
|
(41) |
Ferner muss das abgeordnete Personal innerhalb des KMU, das die Beihilfe erhält, im Bereich FuEuI arbeiten. Förderfähig sind sämtliche Personalkosten für das Ausleihen und die Beschäftigung hochqualifizierten Personals einschließlich der Kosten für das Einschalten einer Vermittlungseinrichtung sowie einer Mobilitätszulage für das abgeordnete Personal. Die Beihilfehöchstintensität beträgt 50 % der förderfähigen Kosten über einen Zeitraum von höchstens drei Jahren je Unternehmen und ausgeliehener Person. |
|
(42) |
Die angemeldete Maßnahme sieht die Abordnung solchen Personals nicht vor. Vielmehr sollen befristete Einstellungen mit Aussicht auf unbefristete Übernahme erfolgen. Die Definition der Innovationsassistenten als Absolventen von Hochschulen, Fachhochschulen oder Berufsakademien, die ein mindestens dreijähriges Studium abgeschlossen haben, sowie als junge Forscher von Hochschulen und Forschungseinrichtungen entspricht nicht der in Abschnitt 2.2 Buchstabe k des FuEuI-Rahmens festgelegten Definition hochqualifizierten Personals als ‚Forscher, Ingenieure, Designer und Marketingspezialisten mit Universitätsabschluss und wenigstens fünf Jahren einschlägiger Berufserfahrung‘, wozu auch eine Promotionstätigkeit gerechnet werden kann. |
|
(43) |
Angesichts dieser offenkundigen Unterschiede hegt die Kommission Zweifel, ob die angemeldete Regelung die Voraussetzungen des Abschnitts 5.7 des FuEuI-Rahmens erfüllt. |
3.3.2 Würdigung als Beschäftigungsbeihilfe nach der AGVO
|
(44) |
Die AGVO hat das in Abschnitt 2.1 des FuEuI-Rahmens als einschlägige Beihilfevorschriften für Beschäftigungsbeihilfen genannte Instrument ersetzt. Daher ist zu prüfen, ob die angemeldete Beihilfe in den Geltungsbereich der AGVO fällt und ob gegebenenfalls die darin festgelegten Kriterien erfüllt sind. |
3.3.2.1
|
(45) |
Der in ihrem Artikel 1 abgesteckte Geltungsbereich der AGVO umfasst unter Buchstabe b auch Investitions- und Beschäftigungsbeihilfen für KMU. Die angemeldete Regelung fällt als Beschäftigungsbeihilfe für KMU somit in den Geltungsbereich der AGVO. |
|
(46) |
Die Voraussetzungen für die Vereinbarkeit werden in Bezug auf Investitions- und Beschäftigungsbeihilfen für KMU in Artikel 15 und in Bezug auf Beihilfen für die Einstellung benachteiligter Arbeitnehmer in Artikel 40 der AGVO dargelegt. |
3.3.2.2
|
(47) |
Artikel 15 der AGVO regelt Investitions- und Beschäftigungsbeihilfen für KMU. Die Beihilfeintensität darf bei kleineren Unternehmen 20 % der beihilfefähigen Kosten und bei mittleren Unternehmen 10 % der beihilfefähigen Kosten nicht überschreiten. Die geschätzten Lohnkosten für direkt durch ein Investitionsvorhaben geschaffene Arbeitsplätze sind über einen Zeitraum von zwei Jahren förderfähig. |
|
(48) |
Die Kommission stellt fest, dass erstens die angemeldete Beihilfeintensität in den beiden ersten Jahren 50 und im dritten Jahr 25 % der Lohnkosten beträgt, was die erlaubten Werte überschreitet. |
|
(49) |
Zweitens wären die Lohnkosten im Rahmen der angemeldeten Regelung über drei Jahre förderfähig, während nach der AGVO höchstens zwei Förderjahre zulässig sind. |
|
(50) |
Drittens sind der AGVO zufolge Lohnkosten nur insoweit förderfähig, wie sie sich auf direkt durch ein Investitionsvorhaben geschaffene Arbeitsplätze beziehen. Die bisher von Deutschland übermittelten Angaben deuten darauf hin, dass im Rahmen der angemeldeten Regelung kein direkter Zusammenhang zwischen den Innovationsassistenten und einem Investitionsvorhaben besteht. |
|
(51) |
Aus diesen Gründen ist die Kommission beim derzeitigen Stand der Auffassung, dass die angemeldete Regelung die Voraussetzungen des Artikel 15 der AGVO nicht erfüllt. |
3.3.2.3
|
(52) |
Artikel 40 der AGVO regelt Beihilfen für die Einstellung benachteiligter Arbeitnehmer. |
|
(53) |
Der Begriff des ‚benachteiligten Arbeitnehmers‘ wird in Artikel 2 Absatz 18 der AGVO näher bestimmt. Die Kommission stellt beim derzeitigen Stand fest, dass die Beihilferegelung nicht auf die Einstellung benachteiligter Arbeitnehmer beschränkt zu sein scheint. Sie zweifelt daher, ob diese Voraussetzung erfüllt ist und fordert Deutschland auf, klarzustellen, ob die Regelung auf benachteiligte Arbeitnehmer beschränkt ist. |
|
(54) |
Nach Artikel 40 der AGVO ist eine Beihilfeintensität von 50 % der Lohnkosten zulässig. Die Kommission stellt fest, dass die in Rede stehende Regelung diese Voraussetzung erfüllt. |
|
(55) |
Nach Artikel 40 der AGVO sind die Lohnkosten jedoch nur über einen Zeitraum von höchstens 12 Monaten beihilfefähig. Da die angemeldete Regelung einen Förderzeitraum von bis zu 36 Monaten vorsieht, ist diese Voraussetzung nicht erfüllt. |
|
(56) |
Nach Artikel 40 der AGVO muss die Einstellung eines Innovationsassistenten ferner einen Nettozuwachs an Beschäftigten im Vergleich zur durchschnittlichen Beschäftigtenzahl in den vorausgegangenen zwölf Monaten zur Folge haben oder aber die Stelle sollte im Anschluss an das freiwillige Ausscheiden, die Invalidisierung, den Eintritt in den Ruhestand aus Altersgründen, die freiwillige Reduzierung der Arbeitszeit oder die rechtmäßige Entlassung eines Mitarbeiters wegen Fehlverhaltens und nicht infolge des Abbaus von Arbeitsplätzen frei geworden sein. Da im Rahmen der Regelung neue Stellen für die Assistenten geschaffen werden müssen, d. h., die Assistenten keine anderen Mitarbeiter ersetzen dürfen, ist diese Voraussetzung erfüllt. |
|
(57) |
Schließlich schreibt Artikel 40 der AGVO vor, dass der benachteiligte Arbeitnehmer — außer bei rechtmäßiger Entlassung wegen Fehlverhaltens — Anspruch hat auf eine dauerhafte Beschäftigung über den Mindestzeitraum, der in den einschlägigen einzelstaatlichen Rechtsvorschriften oder in Tarifvereinbarungen über Beschäftigungsverträge niedergelegt ist. Der Kommission liegen beim derzeitigen Stand keine ausreichenden Informationen vor, um feststellen zu können, ob diese Voraussetzung erfüllt ist. |
|
(58) |
Zuvorderst deswegen, weil der Förderzeitraum im Rahmen der Regelung 12 Monate je Innovationsassistenten überschreitet und die Regelung nicht auf Personen beschränkt ist, die der Begriffsbestimmung eines ‚benachteiligten Arbeitnehmers‘ nach Artikel 2 Absatz 18 der AGVO entsprechen, hegt die Kommission beim derzeitigen Stand Zweifel, ob alle Voraussetzungen des Artikels 40 der AGVO erfüllt sind. |
3.3.3 Würdigung unmittelbar auf der Grundlage von Artikel 107 Absatz 3 Buchstabe c AEUV
|
(59) |
Deutschland zufolge sollte die angemeldete Beihilfe unmittelbar auf der Grundlage von Artikel 107 Absatz 3 Buchstabe c AEUV gewürdigt und von den im FuEuI-Rahmen und in der AGVO festgelegten Voraussetzungen abgesehen werden. |
|
(60) |
Nach vorläufiger Prüfung stellt die Kommission fest, dass die angemeldete Maßnahme in den Geltungsbereich sowohl des FuEuI-Rahmens als auch der AGVO zu fallen scheint. |
|
(61) |
Daher ist die Kommission beim derzeitigen Stand der Auffassung, dass sie bei der Nutzung ihres Beurteilungsspielraums im Rahmen von Artikel 107 Absatz 3 Buchstabe c AEUV aus den in den Erwägungsgründen 31 ff. dargelegten Gründen diese beiden Texte heranzuziehen hat. |
|
(62) |
Wenn zwingende Gründe vorliegen, kann die Kommission ihren Beurteilungsspielraum jedoch erneut nutzen, sofern sie sich innerhalb der vom AEUV und den allgemeinen Rechtsgrundsätzen abgesteckten Grenzen und insbesondere des Gleichbehandlungsgrundsatzes bewegt, wie er vom Gerichtshof ausgelegt wurde (14). Dazu ist in der Regel die Eröffnung eines förmlichen Prüfverfahrens erforderlich, damit alle Beteiligten Stellung nehmen können. |
|
(63) |
In diesem Zusammenhang darf die Kommission Beihilfen der Rechtsprechung des Gerichtshofs zufolge als mit dem Binnenmarkt vereinbar erklären, wenn sie einem Ziel von gemeinsamem Interesse dienen (15), zur Erreichung dieses Ziels notwendig sind (16) und die Handelsbedingungen nicht in einer Weise verändern, die dem gemeinsamen Interesse zuwiderläuft. |
3.3.3.1
|
(64) |
Mit der Maßnahme wird das Ziel verfolgt, Innovationen zu fördern und Arbeitsplätze zu schaffen. Diese Ziele wurden jedoch auch im FuEuI-Rahmen und in der AGVO als Ziele von gemeinsamem Interesse anerkannt. |
3.3.3.2
|
(65) |
Um festzustellen, ob eine Beihilfe notwendig ist, prüft die Kommission in ihrer ständigen Praxis insbesondere, ob das Beihilfeinstrument geeignet ist, das im gemeinsamen Interesse liegende Ziel zu verwirklichen, d. h., das Marktversagen zu beheben (17). Bei der Würdigung der Notwendigkeit einer Beihilfe prüft die Kommission in erster Linie folgende Fragen (18):
|
|
(66) |
Deutschland argumentiert im vorliegenden Fall, es sei notwendig, KMU bei der Ausarbeitung von FuE-Vorhaben, die im Rahmen konkreter FuE-Regelungen in Sachsen förderfähig sein könnten, zu unterstützen. Die Innovationsassistenten würden grundlegende Ideen für potenzielle FuE-Vorhaben einbringen. Hochschulabsolventen seien dazu besser geeignet und außerdem kostengünstiger als im Rahmen des FuEuI-Rahmens förderfähiges ausgeliehenes hochqualifiziertes Personal. Zugleich werde die Beschäftigung und besonders die Beschäftigung junger Absolventen in der Region gefördert, so dass eine einzige Maßnahme beiden Zielen diene: der Intensivierung von FuE-Tätigkeiten und der Schaffung von Arbeitsplätzen. Da die geförderten KMU dem verarbeitenden Gewerbe angehörten, sei starker Handel innerhalb der EU zu erwarten, doch könnte die Verfälschung des Wettbewerbs, soweit sie dem gemeinsamen Interesse zuwiderläuft, aufgrund des begrenzten Beihilfebetrags (in der Regel höchstens 125 000 EUR je KMU über einen Zeitraum von drei Jahren) außer Acht gelassen werden. |
|
(67) |
Deutschland hat die geltend gemachte besondere Lage Sachsens bislang nicht hinreichend mit Vergleichszahlen aus anderen ostdeutschen Bundesländern oder anderen EU-Regionen in ähnlicher Lage untermauert. In der in den Erwägungsgründen 6 und 7 beschriebenen Situation befinden sich, in mehr oder minder starkem Maße, die meisten Regionen in den neuen Mitgliedstaaten, die von der Planwirtschaft auf die Marktwirtschaft umgestellt haben. |
|
(68) |
Die Kommission ist daher der Auffassung, dass die von Deutschland im Rahmen der vorläufigen Prüfung der Maßnahme übermittelten und in den Erwägungsgründen 6 und 7 dargelegten Angaben bislang keinen zwingenden Grund für eine Würdigung der Regelung unmittelbar auf der Grundlage von Artikel 107 Absatz 3 Buchstabe c AEUV bilden. |
|
(69) |
Beim derzeitigen Stand ist die Kommission der Auffassung, dass die von Deutschland verfolgten Ziele auch mittels solcher staatlicher Beihilfen erreichbar sind, die die im FuEuI-Rahmen und in der AGVO niedergelegten Voraussetzungen erfüllen. So könnte Deutschland insbesondere folgende Beihilfen gewähren: De-minimis-Beihilfen je KMU in Höhe von bis zu 200 000 EUR, Beihilfen im Rahmen des FuEuI-Rahmens für konkrete FuE-Vorhaben und die Ausleihung hochqualifizierten Personals, Beschäftigungsbeihilfen über einen Zeitraum von bis zu zwei Jahren, sofern die Beschäftigung mit einem konkreten Investitionsvorhaben in Zusammenhang steht, und Beihilfen für die Einstellung benachteiligter Arbeitnehmer über einen Zeitraum von bis zu 12 Monaten. |
|
(70) |
Die Kommission vertritt beim derzeitigen Stand daher die Auffassung, dass die von Deutschland unterbreiteten Elemente unzureichend sind und Deutschland nicht nachgewiesen hat, dass die im Rahmen der Regelung zu erfüllenden Voraussetzungen vom FuEuI-Rahmen und der AGVO abweichen müssen. |
3.3.3.3
|
(71) |
Die Kommission hat die Vorschriften im FuEuI-Rahmen und in der AGVO jeweils so gestaltet, dass die nach diesen allgemeinen Vorschriften genehmigten Beihilfen die Handelsbedingungen nicht in einer dem gemeinsamen Interesse zuwiderlaufenden Weise verändern. |
|
(72) |
Nach Prüfung der verfügbaren Informationen scheint die angemeldete Regelung eine Betriebsbeihilfe in Form eines Lohnkostenzuschusses in Höhe von 50 % über einen Zeitraum von drei Jahren darzustellen. Betriebsbeihilfen verfälschen Wettbewerb und Handel in der Regel stärker als Investitionsbeihilfen. Die Beihilfeintensität liegt mit 50 % relativ hoch, und die Laufzeit von drei Jahren ist verhältnismäßig lang. Trotz des begrenzten Gesamtbeihilfebetrags je gefördertem KMU hat die Kommission beim derzeitigen Stand Zweifel, ob die angemeldete Regelung die Handelsbedingungen nicht in einer dem gemeinsamen Interesse zuwiderlaufenden Weise verändern würde. |
|
(73) |
Auf der Grundlage von Abschnitt 3.3.3.2 kann die Kommission beim derzeitigen Stand daher nicht den Schluss ziehen, dass die angeblichen positiven Folgen der Maßnahme die eventuell verursachten Verfälschungen überwiegen. |
4. ZUSAMMENFASSUNG DER ZUM AUSDRUCK GEBRACHTEN ZWEIFEL
|
(74) |
Aus den vorstehend dargelegten Gründen hegt die Kommission nach einer vorläufigen Prüfung der Maßnahme Zweifel, ob die angemeldete Beihilfe auf der Grundlage entweder des FuEuI-Rahmens oder der AGVO als mit Artikel 107 Absatz 3 Buchstabe c AEUV vereinbar angesehen werden kann. |
|
(75) |
Die Kommission zweifelt daran, dass die Innovationsassistenten die Voraussetzungen der Abschnitte 5.1 und 5.7 des FuEuI-Rahmens bezüglich Beschäftigungsbeihilfen erfüllen. |
|
(76) |
Die Kommission hegt auch Zweifel, ob Beihilfeintensitäten für FuE-Tätigkeiten unmittelbar auf Lohnkostenzuschüsse für Innovationsassistenten angewendet werden können, deren Beschäftigung nicht, wie in Abschnitt 5.1 des FuEuI-Rahmens gefordert, mit einem konkreten FuE-Vorhaben in Zusammenhang steht. |
|
(77) |
Ferner zweifelt die Kommission an der Vereinbarkeit der Maßnahme mit Abschnitt 5.7 des FuEuI-Rahmens, vor allem in Bezug auf die befristete/unbefristete Einstellung anstelle einer Ausleihung von Personal und aufgrund der Tatsache, dass die Definition der Innovationsassistenten im Rahmen der Regelung die Voraussetzungen nicht erfüllt, um als hochqualifiziertes Personal im Sinne von Abschnitt 2.2 Buchstabe k des FuEuI-Rahmens gelten zu können. |
|
(78) |
Des Weiteren zweifelt die Kommission daran, dass die Maßnahme die Voraussetzungen der Artikel 15 (Investitions- und Beschäftigungsbeihilfen für KMU) und 40 (Beihilfen für die Einstellung benachteiligter Arbeitnehmer) der AGVO erfüllt. |
|
(79) |
Bezüglich Artikel 15 beziehen sich die Zweifel der Kommission besonders auf den Förderzeitraum, die Beihilfeintensität und den Zusammenhang mit einem Investitionsvorhaben. |
|
(80) |
Bezüglich Artikel 40 betreffen die Zweifel vor allem den Förderzeitraum und das Fehlen einer ersichtlichen Beschränkung der Regelung auf benachteiligte Arbeitnehmer im Sinne von Artikel 2 Absatz 18 der AGVO. Ferner liegen der Kommission keine ausreichenden Informationen vor, um feststellen zu können, ob der Anspruch auf eine dauerhafte Beschäftigung über den Mindestzeitraum, der in den einschlägigen einzelstaatlichen Rechtsvorschriften oder in Tarifvereinbarungen über Beschäftigungsverträge niedergelegt ist, gewährleistet wird. |
|
(81) |
Da Deutschland nicht ausreichend begründet hat, weshalb die angemeldete Beihilfe nicht in den Geltungsbereich des FuEuI-Rahmens und der AGVO fallen sollte, ist die Kommission verpflichtet, bei der Nutzung ihres Beurteilungsspielraums im Rahmen von Artikel 107 Absatz 3 Buchstabe c AEUV diese beiden Texte als Grundlage heranzuziehen. Beim derzeitigen Sachstand geht die Kommission davon aus, dass Deutschland keine zwingenden Gründe dafür angeführt hat, dass die Kommission ihren Beurteilungsspielraum im Rahmen von Artikel 107 Absatz 3 Buchstabe c AEUV erneut nutzen sollte. |
|
(82) |
Die vorläufige Prüfung der angemeldeten Maßnahme lässt den Schluss nicht zu, dass die Maßnahme mit dem Binnenmarkt vereinbar ist, so dass die Kommission alle erforderlichen Anhörungen vornehmen und hierzu das Verfahren nach Artikel 108 Absatz 2 AEUV einleiten muss. |
5. BESCHLUSS
|
(83) |
Aus diesen Gründen fordert die Kommission Deutschland im Rahmen des Verfahrens nach Artikel 108 Absatz 2 AEUV auf, innerhalb eines Monats nach Eingang dieses Schreibens Stellung zu nehmen und alle für die Würdigung der Beihilfemaßnahme sachdienlichen Informationen zu übermitteln. |
|
(84) |
Die Kommission erinnert Deutschland an die aufschiebende Wirkung von Artikel 108 Absatz 3 AEUV und verweist auf Artikel 14 der Verordnung (EG) Nr. 659/1999 des Rates, wonach alle rechtswidrigen Beihilfen unter Umständen vom Empfänger zurückzufordern sind. |
|
(85) |
Die Kommission weist Deutschland darauf hin, dass sie die Beteiligten durch Veröffentlichung des vorliegenden Schreibens und einer aussagekräftigen Zusammenfassung dieses Schreibens im Amtsblatt der Europäischen Union von dem Vorgang in Kenntnis setzen wird. Außerdem wird sie die Beteiligten in den EFTA-Staaten, die das EWR-Abkommen unterzeichnet haben, durch die Veröffentlichung einer Bekanntmachung in der EWR-Beilage zum Amtsblatt der Europäischen Union und die EFTA-Überwachungsbehörde durch die Übermittlung einer Kopie dieses Schreibens in Kenntnis setzen. Alle Beteiligten werden aufgefordert, innerhalb eines Monats ab dem Datum dieser Veröffentlichung Stellung zu nehmen.“ |
(1) Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379, 28.12.2006, str. 5.).
(2) Okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije, (UL C 323, 30.12.2006, str. 1).
(3) Uredba Komisije (ES) str. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), (UL L 214, 9.8.2008, str. 3).
(4) ABl. C 395 vom 31.12.1994, S. 14.
(5) ABl. C 83 vom 11.4.1986, S. 2.
(6) ABl. C 45 vom 17.2.1996, S. 5.
(7) ABl. C 95 vom 20.4.2005, S. 9.
(8) Im Sinne der KMU-Definition in der Empfehlung der Kommission vom 6. Mai 2003 betreffend die Definition der Kleinstunternehmen sowie der kleinen und mittleren Unternehmen (ABl. L 124 vom 20.5.2003, S. 36).
(9) Verordnung (EG) Nr. 1998/2006 der Kommission vom 15. Dezember 2006 über die Anwendung der Artikel 87 und 88 EG-Vertrag auf De-minimis-Beihilfen (ABl. L 379 vom 28.12.2006, S. 5).
(10) ABl. C 323 vom 30.12.2006, S. 1.
(11) Rechtssache C-142/87, Belgien/Kommission, Slg. 1990, I-959, Randnr. 56, und Rechtssache C-39/94, SFEI und andere/La Poste und andere, Slg. 1996, I-3547, Randnr. 36.
(12) Rechtssache C-313/90, CIRFS und andere/Kommission, Slg. 1993, I-1125, Randnr. 36, Rechtssache C-311/94, IJssel-Vliet, Slg. 1996, I-5023, Randnr. 43, und Rechtssache C-351/98, Spanien/Kommission, Slg. 2002, I-8031, Randnr. 53.
(13) Verordnung (EG) Nr. 800/2008 der Kommission vom 6. August 2008 zur Erklärung der Vereinbarkeit bestimmter Gruppen von Beihilfen mit dem Gemeinsamen Markt in Anwendung der Artikel 87 und 88 EG-Vertrag (allgemeine Gruppenfreistellungsverordnung) (ABl. L 214 vom 9.8.2008, S. 3).
(14) Siehe insbesondere Urteil des Gerichtshofs vom 24. März 1993, Comité International de la Rayonne et des Fibres Synthétiques (CIRFS)/Kommission (C-313/90, Sgl. 1993, I-1125).
(15) Urteil des Gerichts vom 14. Januar 2009, Kronoply/Kommission (T-162/06, Slg. S. II-1, insbesondere Randnrn. 65, 66, 74 und 75).
(16) Urteil des Gerichts vom 7. Juni 2001, Agrana Zucker und Stärke / Kommission (T-187/99, Slg. II-1587, Randnr. 74), Urteil des Gerichts vom 14. Mai 2002, Graphischer Maschinenbau/Kommission (T-126/99, Slg. II-2427, Randnrn. 41-43), Urteil des Gerichtshofs vom 15. April 2008, Nuova Agricast (Rechtssache C-390/06, Slg. I-2577, Randnrn. 68-69).
(17) Gemeinschaftsrahmen für staatliche Beihilfen für Forschung, Entwicklung und Innovation, Abschnitt 1.3 (ABl. C 323 vom 30.12.2006, S. 1), Leitlinien der Gemeinschaft für staatliche Umweltschutzbeihilfen, Randnummer 1.3 (ABl. C 82 vom 1.4.2008, S. 1).
(18) Gemeinschaftsrahmen für staatliche Beihilfen für Forschung, Entwicklung und Innovation, Abschnitt 1.3 (ABl. C 323 vom 30.12.2006, S. 1), Leitlinien der Gemeinschaft für staatliche Umweltschutzbeihilfen, Randnummer 1.3 (ABl. C 82 vom 1.4.2008, S. 1).