27.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/1

1.

Namen predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, o katerem je bilo Sodišče zaprošeno za mnenje, je spremeniti sedanje kadrovske predpise in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev predvsem zaradi prilagoditve njihovih pravil posebni naravi ESZD (2), ki bo pomagala visokemu predstavniku Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pri izpolnjevanju njegovih nalog v skladu s členom 27(3) Pogodbe o Evropski uniji. V Pogodbi je določeno, da ESZD opravlja svoje delo v sodelovanju z diplomatskimi službami držav članic, sestavljajo pa jo uradniki iz ustreznih oddelkov generalnega sekretariata Sveta in Komisije ter napoteni uslužbenci iz nacionalnih diplomatskih služb držav članic.

2.

Organizacija in delovanje ESZD sta opredeljena v sklepu Sveta z dne 26. julija 2010 (3) v skladu s členom 27(3) PEU.

3.

V skladu s predlogom uredbe bo ESZD v kadrovskih predpisih obravnavana kot institucija. Poleg tega je predlagano, da bo ESZD na začetku zaposlila izključno uradnike iz generalnega sekretariata Sveta in iz Komisije ter uslužbence, napotene iz diplomatskih služb držav članic. Poleg tega je predlagano, da bodo uslužbenci iz diplomatskih služb držav članic zaposleni kot začasni uslužbenci. V uvodnih izjavah Sklepa Sveta je določeno, da mora visoki predstavnik pri zapolnitvi prostega delovnega mesta v ESZD po 1. juliju 2013 obravnavati prijave uradnikov iz drugih institucij EU (4).

4.

V skladu s Sklepom Sveta bo imela ESZD notranjo službo in delegacije Unije v tretjih državah ter pri mednarodnih organizacijah. Vsaka delegacija Unije deluje pod vodstvom vodje delegacije, ki je pristojen za vse uslužbence v delegaciji Unije, tudi za uradnike Komisije, ki ne pripadajo ESZD, vendar delajo v delegacijah Unije.

5.

Sodišče meni, da bo velik izziv iz različnih delov ESZD oblikovati enotno službo z ustreznim občutkom pripadnosti za delovanje v interesu Unije. Predpogoj za uspeh je, da bodo uslužbenci iz vseh delov ESZD obravnavani enako ter da bodo imeli enake pravice in obveznosti ne glede na to, ali so uradniki EU ali začasni uslužbenci iz diplomatskih služb držav članic.

6.

Sodišče opozarja na dejstvo, da bo ESZD delovno samostojno telo sui generis s svojim oddelkom v proračunu, hkrati pa bo na ravni delegacij Unije še naprej ustrezna služba Komisije za izvrševanje številnih različnih operativnih odobrenih sredstev iz proračunskega oddelka Komisije.

7.

V delegacijah Unije bodo zaposleni uslužbenci ESZD in Komisije. Vodje delegacij Unije bodo pristojni za vse zaposlene v delegaciji, ne glede na njihov status, in za vse njene dejavnosti. Odgovorni bodo visokemu predstavniku, vendar bo imela tudi Komisija pravico dajati navodila delegacijam Unije, ta pa se bodo izvrševala pod skupno odgovornostjo vodij delegacij. To pomeni, da bodo vodje delegacij poročali dvema različnima pristojnima organoma, kar lahko povzroči konflikte pri prednostnem redu.

8.

Sodišče, kot je že poudarilo v svojem mnenju št. 4/2010 (5), meni, da je izjemno pomembno ohraniti in povečati odgovornost ter kakovost upravljanja na ravni delegacij Unije.

9.

Sodišče ugotavlja, da predlog vsebuje tri dele: spremembe kadrovskih predpisov predvsem z uvedbo novega naslova s posebnimi določbami, ki se uporabljajo za ESZD (člen 1), spremembe pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (člen 2) in druge določbe v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem ESZD, ki ne bodo del besedila kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (člen 3).

10.

Predlagani novi člen 95 določa, da pooblastila, ki so prenesena na organ za imenovanja, izvaja visoki predstavnik. Vendar se pooblastila za imenovanje vodij delegacij izvajajo na podlagi seznama kandidatov, ki ga je odobrila Komisija v okviru svojih pristojnosti v skladu s Pogodbo. Sodišče zaradi večje jasnosti predlaga, naj bo besedilo natančnejše in naj jasno določa, na katera pooblastila, prenesena na Komisijo, se to nanaša. Prav tako naj bo določeno, kdo mora pripraviti predlog seznama kandidatov, ki ga mora Komisija odobriti.

11.

Predlagani člen 96 v prvem odstavku določa, da se uradnik Komisije, ki dela v delegaciji Unije, ravna po navodilih vodje delegacije, zlasti glede organizacijskih in upravnih zadev ter izvrševanja proračuna v skladu s pravnimi akti, sprejetimi na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ker ta določba zadeva uradnike, ki niso zaposleni v ESZD, bi bilo primerno, da se sklic na to določbo navede v členu 11 kadrovskih predpisov, ki ureja obveznosti uradnikov Komisije. Poleg tega je to določbo glede na sedanje besedilo mogoče razumeti tako, kot da obstajajo primeri, ko se uradniku Komisije, ki je zaposlen v delegaciji Unije, ni treba ravnati po navodilih vodje delegacije. Vendar je v členu 21a kadrovskih predpisov že jasno določen postopek za primere, ko uradnik meni, da so navodila, ki jih je dobil, nepravilna. Sodišče ugotavlja, da je besedilo uvodne izjave 4 v predlogu uredbe v tem pogledu bolj jasno kot predlagano besedilo člena 96 in povsem nedvoumno.

12.

Predlagani člen 98(1) določa, da visoki predstavnik pri zapolnitvi prostih delovnih mest v ESZD najpozneje od 1. julija 2013 obravnava tudi prijave uradnikov iz drugih institucij in ne le prijave uradnikov Sveta, Komisije in ESZD ali uslužbencev iz nacionalnih diplomatskih služb. Ta predlog Komisije, ki ima podporo v uvodnih izjavah sklepa Sveta o organizaciji in delovanju ESZD (glej odstavek 3), ni skladen z zahtevami iz člena 27(3) PEU, ki določa, da so v ESZD zaposleni uradniki iz ustreznih oddelkov generalnega sekretariata Sveta in Komisije ter napoteni uslužbenci iz nacionalnih diplomatskih služb.

13.

Predlagani člen 98(2) določa, da organ za imenovanja pri zapolnitvi delovnega mesta v Svetu ali Komisiji uradnike ESZD, ki so bili pred tem uradniki zadevne institucije, obravnava kot notranje kandidate. Ker ta določba ne zadeva ESZD, bi jo bilo primerneje uvesti v člen 29(1)(a) kadrovskih predpisov.

14.

Predlagani člen 99(1) določa, da je disciplinska komisija Komisije tudi disciplinska komisija ESZD, razen če se visoki predstavnik odloči ustanoviti disciplinsko komisijo za ESZD. Slednja možnost bi se morala uporabiti zelo preudarno, da se preprečijo vsa nepotrebna podvajanja nalog, funkcij in virov. Poleg tega Sodišče opozarja na predlagane spremembe finančne uredbe (6), ki določajo, da za vodje delegacije, kadar delujejo kot odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa, veljajo iste naloge, obveznosti in odgovornosti kot za vse druge odredbodajalce Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa in da se sklicujejo na Komisijo kot na svojo institucijo. Te določbe bi bilo treba upoštevati pri določitvi obsega pristojnosti ločene disciplinske komisije za ESZD.

15.

Člen 8 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev vsebuje določbe o trajanju zaposlitve pri različnih kategorijah začasnih uslužbencev. Zaradi večje skladnosti bi bilo tudi posebne določbe o napotenih uslužbencih iz nacionalnih diplomatskih služb, ki bodo v ESZD zaposleni za začasno zapolnitev stalnega delovnega mesta, primerneje vključiti v ta člen namesto v predlagani člen 50b(2).

16.

Predlagani novi člen 50c(1) omogoča, da se lahko uslužbence nacionalnih diplomatskih služb, napotene za začasno zapolnitev stalnega delovnega mesta v ESZD, naprej napoti zunaj ESZD pod enakimi pogoji kot zaposlene uradnike, dokler takšna napotitev ne prekoračuje datuma izteka pogodbe. V praksi bi se lahko zaradi takšnih nadaljnjih napotitev med napotitvijo zgodilo, da uslužbenci zapustijo ESZD kmalu zatem, ko so bili napoteni vanjo. Sodišče ne vidi potrebe po takšni določbi, ki ni v interesu nemotenega delovanja ESZD in lahko povzroči težavne in nepregledne ureditve.

17.

Predlagani novi člen 50c(3) začasnim uslužbencem iz nacionalnih diplomatskih služb omogoča, da delajo do 67. leta starosti. Sodišče ugotavlja, da uvedba takšnih določb samo za začasne uslužbence ESZD, ne pa tudi za druge začasne uslužbence, ne bi bila skladna z načelom enake obravnave vseh uslužbencev iste kategorije (7).

18.

Predlagano novo besedilo člena 121 določa, da se lahko v posebnih okoliščinah poleg izpolnjevanja obveznosti plačevanja prispevkov za socialno varnost po veljavnih predpisih v kraju zaposlitve vzpostavi tudi samostojen ali dopolnilen sistem socialne varnosti. Sodišče ugotavlja, da bi morala biti ta določba pravna podlaga za zahtevo za dokončna pravila o delovanju samostojnega ali dopolnilnega sistema socialne varnosti. Ta določba bi morala obravnavati tudi odgovornost institucij za zaščito in povračilo premoženja sklada ter za opredelitev podrobnih določb za izplačila pravic uslužbencev (8).

19.

Člen 3 predlogov vsebuje druge določbe v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem ESZD, zlasti določbo, ki bo visokemu predstavniku omogočila prednostno obravnavo kandidatov iz nacionalnih diplomatskih služb držav članic zaradi zagotavljanja ustrezne zastopanosti. Te določbe v svoji sedanji obliki ne bodo postale del besedila spremenjenih kadrovskih predpisov ali spremenjenih pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, kar ni skladno z namenom predloga za spremembo kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi morale biti vse določbe določene v glavnem besedilu spremenjenih kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ali v njihovih prilogah.