22.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/1

A.

ker se je pogajalski krog iz Dohe začel leta 2001, s cilji ustvariti nove priložnosti za trgovino, okrepiti pravila za večstransko trgovino, urediti obstoječa neravnovesja v trgovinskem sistemu in trgovino usmeriti v korist trajnostnemu razvoju, s poudarkom na gospodarski vključitvi držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih, kar izvira iz prepričanja, da lahko večstranski sistem, temelječ na pravičnejših in enakopravnejših pravilih, prispeva k pravični in prosti trgovini, ki bo pripomogla k razvoju vseh celin,

B.

ker deklaracija iz Dohe ponovno potrjuje zavezo o posebnem in diferenciranem obravnavanju držav v razvoju, s čimer bi se upošteval njihov neenak položaj,

C.

ker so konec julija 2008 zastali pogovori na ministrski ravni v okviru STO za sklenitev kroga iz Dohe,

D.

ker je gospodarska kriza še zlasti močno prizadela mednarodno trgovino, saj trgovinski tokovi upadajo še precej bolj kot svetovna proizvodnja,

E.

ker bi izboljšanje pravil Svetovne trgovinske organizacije o spodbujanju trgovine koristilo vsem članicam organizacije, saj bi to povečalo pravno varnost, znižalo stroške trgovinskih transakcij in preprečevalo zlorabe,

F.

ker je sedma ministrska konferenca STO, ki je potekala od 30. novembra do 2. decembra 2009 v Ženevi, poudarila velik pomen trgovine in pogajalskega kroga iz Dohe za gospodarsko okrevanje in zmanjševanje revščine v državah v razvoju,

G.

ker je bilo 1. decembra 2009 na delovni seji sedme ministrske konference prvič po uveljavitvi Lizbonske pogodbe v Svetovni trgovinski organizaciji uporabljeno ime Evropska unija,

1.

ponovno izraža svojo zavezanost večstranskemu trgovinskemu sistemu in Svetovni trgovinski organizaciji kot poroku za sistem, ki temelji na pravilih; meni, da ima Svetovna trgovinska organizacija osrednjo vlogo pri zagotavljanju boljšega upravljanja globalizacije in pravičnejše razporeditve njenih koristi;

2.

meni, da so v sedanji gospodarski krizi pravila in zaveze STO članicam v veliki meri omogočile, da jim ni bilo treba poseči po ukrepih za omejevanje trgovine, hkrati pa tudi prožnost pri sprejemanju ukrepov za okrevanje gospodarstva;

3.

spodbuja članice Svetovne trgovinske organizacije, naj v vseh svojih dvostranskih in večstranskih trgovinskih odnosih ter prihodnjih sporazumih ostanejo zavezane boju proti protekcionizmu;

4.

ponovno potrjuje svojo trdno podporo umestitvi razvoja na osrednje mesto razvojne agende iz Dohe in članice STO poziva, naj izpolnijo ambiciozne cilje ministrske deklaracije iz Dohe iz leta 2001 in s tem zagotovijo uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov;

5.

meni, da se razvite države, če naj bi v celoti izpolnile zavezo o dokončanju pogajalskega kroga, ne bi smele prizadevati za pogajalske cilje, ki bi lahko škodovali razvojnim ciljem pogajalskega kroga; meni tudi, da morajo rastoča gospodarstva zagotoviti, da ne bodo s svojimi razvojnimi cilji škodovala ciljem drugih držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav;

6.

priznava napredek, dosežen pri razvojni agendi iz Dohe po ministrski konferenci v Hongkongu; je seznanjen z zavezanostjo na sedmi ministrski konferenci v Ženevi, ki je na pogajanjih o razvojni agendi iz Dohe ni bilo;

7.

odločno podpira zaključek razvojne agende iz Dohe na podlagi celostnega, smelega in uravnoteženega izida pogajanj, ki bo koristil gospodarski rasti in razvoju po vsem svetu, pa tudi verodostojnosti večstranskega trgovinskega sistema; meni, da bi bil lahko uspešen zaključek razvojne agende iz Dohe pomemben dejavnik pri spodbujanju okrevanja svetovnega gospodarstva po finančni in gospodarski krizi;

8.

poziva države z gospodarstvi v vzponu, naj prevzamejo odgovornost kot svetovni gospodarski akterji ter se prilagajajo v skladu s svojo ravnjo razvoja in (sektorske) konkurenčnosti; poudarja pomen trgovine sever–jug in jug–jug;

9.

poziva razvite države in države z gospodarstvi v vzponu, naj upoštevajo pobudo EU „Vse razen orožja“ in najmanj razvitim državam ponudijo dostop na trg brez kakršnih koli carin in brez kvot; poudarja tudi pomen razširjenega okvira za pomoč trgovini;

10.

poziva Komisijo, naj si prizadeva za doseganje ciljev pogajalskega mandata, in sicer glede zaščite geografskih označb in pravic intelektualne lastnine, dostopa do trga za industrijske proizvode in storitve ter javna naročila v razvitih državah in v državah v razvoju ter glede minimalnih zahtev za okoljske in socialne standarde;

11.

spodbuja Evropsko unijo, naj prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju oprijemljivega napredka pri sedanjih pogajanjih STO, da se zaključi pogajalski krog iz Dohe; poleg tega naj z zbliževanjem različnih stališč držav članic STO spodbudi polno sodelovanje držav v razvoju in najmanj razvitih držav v svetovni trgovini;

12.

poziva Komisijo, naj strogo spoštuje pogajalski mandat, ki ji ga je podelil Svet in kjer je kot omejitev njenega ukrepanja določena že uvedena reforma skupne kmetijske politike, če pri trgovinskih partnerjih pridobi enakovredne koncesije, ter naj odločno brani stališče Evropske unije o geografskih označbah;

13.

poziva Komisijo, naj pri sporazumu o bananah, ki je ta čas v zaključni fazi, pridelovalcem v državah AKP in Skupnosti zagotovi resnično pravno varnost ter da so upoštevane finančne posledice tega sporazuma;

14.

opozarja na zavezo članic STO, sprejeto na ministrski konferenci v Hong Kongu, o zagotovitvi vzporedne odprave vseh oblik izvoznih subvencij in vzpostavitvi pravil za vse izvozne ukrepe z enakim učinkom;

15.

poziva razvite države in rastoča gospodarstva, naj zagotovijo, da bodo države v razvoju s sporazumom pridobile politična orodja, ki jih potrebujejo za zaščito in razvoj svojega kmetijskega sektorja in lokalne proizvodnje hrane, boljši življenjski standard na podeželju in večjo zanesljivost preskrbe s hrano (splošni dostop do ustreznih količin hrane po dostopni ceni); zato poziva, da se v sporazum vključijo jasne določbe o posebni in diferencirani obravnavi, zlasti v zvezi s posebnimi proizvodi in posebnimi zaščitnimi mehanizmi;

16.

poziva k ambicioznim izidom pogajanj o dostopu do trga za nekmetijske proizvode, ki bodo zagotovili dejanske nove možnosti dostopa do trga s pomočjo znatnega znižanja veljavnih stopenj in hkrati omogočali posebno in diferencirano obravnavo; daje prednost prizadevanju za sektorske pobude na področjih, ki so izvozno zanimiva za EU;

17.

poziva Komisijo, naj ohrani trdno pogajalsko stališče, katerega cilj bo resnično boljši dostop do trga za proizvode EU in storitve v razvitih državah in državah z gospodarstvi v vzponu;

18.

poziva k ukrepom, s katerimi bi zagotovili, da bodo trgovinski sporazumi v sektorju finančnih storitev vključevali ukrepe, ki bodo zagotavljali skladnost s cilji mednarodne skupnosti in skupine G20 glede ureditve teh storitev, zlasti preprečevanja črnih lukenj in davčnih utaj;

19.

poziva k intenzivnejšim pogovorom na področju storitev, da bi dosegli večjo liberalizacijo storitev na splošno ter hkrati ohranili nacionalne politične cilje članic STO ter njihovo pravico do urejanja javnih storitev;

20.

ugotavlja, da je treba pretehtati institucionalno reformo Svetovne trgovinske organizacije, da se izboljšajo njeno delovanje ter demokratična legitimnost in odgovornost; v tem pogledu poudarja pomen parlamentarne razsežnosti Svetovne trgovinske organizacije; poziva Komisijo k dejavni vlogi pri prihodnji institucionalni reformi STO in pri promoviranju parlamentarne skupščine STO;

21.

meni, da mora STO bolje obravnavati povezave med trgovino in novimi globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, zanesljivost in neodvisnost preskrbe s hrano in dostojne razmere za delo;

22.

poziva k okrepljenemu sodelovanju med STO in drugimi mednarodnimi organizacijami in organi, kot so Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Mednarodna organizacija dela, Program Združenih narodov za okolje, Razvojni program Organizacije združenih narodov in Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj, da se zagotovita vzajemna podpora in skladnost med trgovinskimi in netrgovinskimi vprašanji; pri tem podpira prizadevanja za sprejetje mednarodnih meril in regulativno sodelovanje;

23.

podpira krepitev obstoječih in sklepanje novih dvostranskih in regionalnih prostotrgovinskih sporazumov (STO-plus) kot dopolnilo večstranskemu okviru;

24.

poziva Komisijo, naj se pri potekajočih pogajanjih tesno poveže s Parlamentom; zato opozarja na potrebo po ponovnih pogajanjih o okvirnem sporazumu med Parlamentom in Komisijo, ki bi odražal določbe Lizbonske pogodbe o trgovini, v skladu s katerimi za trgovinsko politiko EU velja strožji demokratični nadzor; namerava revidirati okvirni sporazum z namenom vzpostavitve polnega sodelovanja Parlamenta pri mednarodnih trgovinskih pogajanjih EU ter zagotovitve zlasti, tega, da:

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu direktorju Svetovne trgovinske organizacije.

22.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/5

A.

ker je spoštovanje človekovih pravic ena temeljnih vrednot Unije (člen 2 PEU), kar se odraža tudi v njenem zunanjem delovanju, saj v skladu s členom 21(1) PEU „Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava“,

B.

ker je Evropska unija zavezana boju proti terorizmu v vseh njegovih razsežnostih, najsi izvira ali deluje znotraj ali zunaj njenih meja, pri čemer Unija z različnimi instrumenti in sredstvi deluje v mejah, ki so opredeljene z vladavino prava in spoštovanjem temeljnih pravic; ker si je treba še posebej prizadevati, da bo zagotovljeno, da se na tem področju temeljne pravice v celoti spoštujejo in da so vsi ukrepi, sprejeti za boj proti terorizmu, sorazmerni, primerni in učinkoviti,

C.

ker sredstva, s katerimi želi Unija doseči zgoraj navedene cilje, med njimi boj proti terorizmu, vključujejo omejevalne ukrepe (sankcije) (čeprav se ne omejujejo le nanje) proti pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom; ker se še naprej porajajo vprašanja, ali so Združeni narodi in EU v zadostni meri dokazali, da se s temi ukrepi uspešno omejuje financiranje terorističnih dejanj, ter ob upoštevanju dejstva, da imajo ti ukrepi velik vpliv na verodostojnost EU in Združenih narodov ter njuni zavezanosti temeljnim pravicam,

D.

ker se v skladu s splošno prakso EU tukaj brez razlikovanja uporabljata izraza „sankcije“ in „omejevalni ukrepi“ (15); ker je Svet opozoril, da bi morale biti sankcije usmerjene tako, da imajo čim večje posledice za tiste, na katerih ravnanje se želi vplivati; pri tem bi morala natančna usmeritev na najmanjši možni obseg skrčiti vsak negativen humanitarni učinek, tveganje nenamernih posledic za osebe, ki niso tarče ukrepov, in možne negativne učinke na sosednje države,

E.

ker člen 215(2) PDEU določa, da „kadar sklep, sprejet v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji, tako predvideva, lahko Svet po postopku iz odstavka 1 sprejme omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom“; in ker prvi odstavek člena 75 PDEU določa, da „če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 67, zlasti kar zadeva preprečevanje terorizma in z njim povezanih dejavnosti ter boj proti njim, Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita okvir upravnih ukrepov glede pretoka kapitala in plačil, kot so zamrznitev sredstev, finančnega premoženja ali ekonomskih dobičkov, ki pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom ali so v njihovi posesti ali imetništvu“,

F.

ker drugi pododstavek člena 275 PDEU določa tudi, da „je Sodišče pristojno […] za odločanje o tožbah, vloženih v skladu s pogoji četrtega pododstavka člena 263 te pogodbe, v katerih se nadzira zakonitost sklepov, ki predvidevajo omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, ki jih je Svet sprejel na podlagi poglavja 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji“,

G.

ker sta v členu 16(2) PDEU Evropski parlament in Svet pozvana, da vzpostavita jasen in stabilen okvir za varstvo osebnih podatkov s pravili „o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic v okviru dejavnosti s področja uporabe prava Unije in o prostem pretoku takih podatkov“; ker isti člen določa, da „upoštevanje teh pravil nadzirajo neodvisni organi“; ker se razume, da bi omenjena pravila veljala tudi pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij Unije na področju skupne zunanje in varnostne politike; ker je treba člen 39 PEU (v poglavju 2 z naslovom Posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki) razumeti kot odstopanje od člena 16 PDEU, ki določa, da „Svet sprejme sklep o določitvi pravil o varstvu fizičnih oseb, ko države članice obdelujejo osebne podatke pri opravljanju dejavnosti s področja uporabe tega poglavja, in o prostem pretoku takih podatkov“; ker enako kot člen 16(2) PDEU določa, da „upoštevanje teh pravil nadzirajo neodvisni organi“,

H.

ker je v omenjeni zadevi Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu in Komisiji Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo Uredbo (ES) št. 881/2002, kar zadeva Jasina Abdulaha Kadija in družbo Al Barakaat International Foundation, in je izrazilo mnenje, da mora organ Skupnosti, ki odloči o zamrznitvi sredstev in ekonomskih virov posameznika ali subjekta v skladu z Uredbo (ES) št. 881/2002, posamezniku ali subjektu, ki ga ukrep zadeva, sporočiti, na kateri podlagi temelji odločitev, da se na ta način spoštuje pravica do obrambe, zlasti pravica do zaslišanja in pravica do sodnega pregleda odločitve; glede na to, da te osebe ali subjekti niso bili obveščeni o dokazih, ki so bili zbrani proti njim, niso mogli v zadovoljivih pogojih braniti svojih pravic pred sodstvom Skupnosti,

I.

ker sodna praksa Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti poudarja, da je sodni pregled odločitev toliko pomembnejši, saj je edino procesno jamstvo za ravnovesje med potrebo po boju proti mednarodnemu terorizmu in varstvom temeljnih pravic (16); ker so prejšnje sodbe Sodišča prve stopnje (združene zadeve T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu  (17) potrdile tri zaporedne odločitve Sveta o tem, da se odvetnikom Joseja Marie Sisona ne dovoli dostop do listin, na podlagi katerih se je Svet odločil, da ga uvrsti na seznam oseb, ki so tarča posebnih omejevalnih ukrepov v skladu s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001,

J.

ker so raziskave pokazale, da je v nacionalnih sistemih zamrznitev sredstev začasen ukrep, sprejet za čas odločanja sodišča o tem, ali je oseba vpletena v kriminalno dejavnost, ter ker je treba ugotoviti, da na ravni Združenih narodov in EU teh sankcij ne moremo jemati kot začasne ukrepe za čas odločanja sodišča, temveč kot de facto alternativo odločanju sodišča (18),

K.

ker je resolucija varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/1822 (2008) prinesla nekatere izboljšave, in sicer: zahtevo, da se obrazložitev v zvezi s podlago za uvrstitev osebe na seznam objavi na spletni strani odbora za sankcije; obveznost držav članic, da v skladu z domačo zakonodajo in prakso sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se osebo ali subjekt, ki je uvrščen na seznam, o tem pravočasno obvesti, obvestilu pa se priloži kopija izvlečka iz izreka v tej zadevi, ki je dostopen javnosti, in druge pomembne informacije; vzpostavitev središča, na katerem se lahko osebe, ki so uvrščene na črni seznam, pritožijo (19); popolni pregled vseh imen na skupnem seznamu,

L.

ker še vedno ni mednarodnega pravnega mehanizma za nadzor/pregledovanje točnosti podatkov, ki so podlaga za uvrščanje na črni seznam s strani odbora Združenih narodov za sankcije, ali potrebe po sprejetih ukrepih in njihove sorazmernosti; ker posamezniki še vedno nimajo pravice do sodnega varstva ali varstva kvazisodnega organa na ravni Združenih narodov (20),

1.

meni, da je treba razmisliti o splošnem okviru za vse ciljno usmerjene sankcije, ki jih EU uvede proti fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, ki bo zagotavljal spoštovanje temeljnih pravic tistih, proti katerim so ukrepi usmerjeni;

2.

meni, da je na specifičnem področju protiterorističnih sankcij težko v praksi upravičiti razlikovanje med „notranjo“ in „zunanjo“ nevarnostjo, še zlasti ko bi te sankcije lahko kršile tudi pravice državljanov EU in oseb, ki stalno prebivajo v EU, v skladu z Listino (21); meni, da bi bilo treba v skladu s členom 75 PDEU določiti pravni okvir za ukrepe v zvezi s pretokom kapitala in plačili, kot so zamrznitev sredstev, finančnega premoženja ali ekonomskih dobičkov, ki pripadajo ali so v posesti ali imetništvu fizičnih ali pravnih oseb, skupin ali nedržavnih subjektov, vključno z ukrepi, usmerjenimi proti nekaterim osebam in subjektom, ki so povezani z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kajda in talibani, kot je poudaril tudi Odbor za pravne zadeve; takšen pristop bi omogočal ustrezno raven demokratične odgovornosti, in sicer s posredovanjem Parlamenta prek postopka soodločanja (običajni zakonodajni postopek); upoštevati bi bilo treba tudi ustrezno udeležbo nacionalnih parlamentov;

3.

meni, da bi bilo treba pri prihodnjih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 215(2) PDEU, kot na primer pri omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju in nekaterih posebnih omejevalnih ukrepih, uperjenih proti fizičnim in pravnim osebam, subjektom in organom, povezanim z razmerami v Somaliji, upoštevati možnost neobveznega posvetovanja s Parlamentom (v skladu s slovesno izjavo o Evropski uniji, ki jo je Evropski svet sprejel v Stuttgartu 19. junija 1983 in ki predvideva neobvezno posvetovanje s parlamentom v mednarodnih zadevah, četudi pogodbe tega ne določajo); takšen pristop bi bil v skladu z duhom Lizbonske pogodbe in v skladu s prejšnjo (posvetovalno) vlogo Parlamenta na tem področju;

4.

znova izraža zahtevo, da se na letni ravni temeljito oceni izvajanje določb o omejevalnih ukrepih in njihovo učinkovitost ter da se hkrati ustrezno in pravočasno obvešča Parlament o teh vprašanjih; meni, da morajo v ta namen sankcije vedno spremljati jasna merila uspešnosti;

5.

poziva Komisijo, naj oblikuje mrežo neodvisnih strokovnjakov, ki bo zadolžena za predložitev predlogov Svetu o najbolj primernih omejevalnih ukrepih v določenih razmerah, za redno poročanje o spremembah razmer glede na referenčna merila in zastavljene cilje ter po potrebi za svetovanje glede bolj učinkovitega izvajanja sankcij; meni, da bi oblikovanje take mreže prineslo več preglednosti, izboljšalo splošno raven razprave o sankcijah in okrepilo izvajanje in redno spremljanje sankcij v posebnih primerih;

6.

poudarja, da dejavnosti nevladnih organizacij veliko prispevajo k razvoju, demokraciji in človekovim pravicam ter da bi posvetovanje z njimi o politikah EU za boj proti terorizmu koristilo pri pridobivanju dragocenih informacij o razmerah na terenu; poleg tega poudarja, da jih represivni protiteroristični ukrepi, ne bi smeli ovirati pri uresničevanju ciljev na področju razvoja, demokracije in človekovih pravic;

7.

poudarja, da se pripombe, ki sledijo, med drugim nanašajo na vsebino predlogov, ki jih je predložila Komisija v skladu s prejšnjim pravnim okvirom in so postali z novim pravnim okvirom iz Lizbonske pogodbe zastareli; poudarja, da je sklicevanje na Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (22) zastarelo;

8.

poudarja, da so bili zamrznitev sredstev in finančnih virov nekaterih oseb, skupin in subjektov ocenjeni kot ustrezno orodje za izpolnitev zaveze o boju proti terorizmu ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic; poudarja, da morajo te ukrepe ves čas spremljati močna in ustrezna varovala ter poroštva, pri čemer je treba upoštevati izredno resne posledice, ki jih ima oblikovanje črnih seznamov za posameznike in organizacije; izpostavlja, da se v zvezi z omejevalnimi ukrepi, uperjenimi proti nekaterim osebam in subjektom, povezanim z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kajda in talibani, uporablja člen 75 PDEU;

9.

poudarja, da je treba temeljito premisliti o pomembnih posledicah, ki bi jih imele protiteroristične sankcije za kazensko pravo, ter da je treba na nacionalni ravni sprejeti ustrezna varovalna sredstva v zvezi z oblikovanjem črnih seznamov;

10.

poudarja, da so bili postopki oblikovanja seznamov in umika z njih v sklopu sankcij, ki sta jih uvedla Evropska unija in Združeni narodi, deležni ostrih kritik, saj niso zagotavljali ustrezne zaščite temeljnih pravic (tako postopkovnih kot dejanskih) ter pravne varnosti; zato pozdravlja nedavne pobude na ravni EU za opravo omenjenih pomanjkljivosti; vendar pa obžaluje, da je Svet pokazal omejeno zanimanje za to, da bi zagotovil, da bi revidirana Uredba (ES) št. 881/2002 spoštovala temeljne pravice zadevnih oseb in subjektov;

11.

se v zvezi z obrazložitvijo, ki mora biti predložena, sprašuje, ali predlog Komisije in besedilo Sveta ustrezata zahtevam iz sodbe v prej omenjeni zadevi Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu in Komisiji, v kateri se Sodišče sklicuje na obvezno navedbo razlogov, zaradi katerih je bilo ime posameznika ali subjekta vključeno na seznam, in še posebej poudarja pravico posameznikov in subjektov, da so seznanjeni z dokazi, zbranimi proti njim;

12.

poudarja, da dokazi v nekaterih primerih temeljijo predvsem na podatkih, ki so jih posredovale obveščevalne službe, ki morda delujejo v skladu s posebnimi nacionalnimi predpisi; ponavlja svoje stališče iz leta 2008, da izvršni privilegij ne bi smel preprečevati polnega uveljavljanja pravice do pravičnega sojenja ali voditi v nekaznovanje v primerih kršitev mednarodne zakonodaje; v zvezi s tem poziva nacionalne parlamente, naj izvajajo popolni nadzor nad dejavnostmi vlade ter skrbijo za dosledno in pravočasno izvajanje evropskega pravnega okvira, temelječega na členu 15 PDEU; poudarja, da je treba Parlament vključiti v delo konference odborov za nadzor obveščevalnih služb držav članic, ki je že bila vzpostavljena;

13.

poziva k temeljiti in hitri izvedbi ocene o učinkovitosti protiterorističnih sankcij, ki sta jih uvedla Evropska unija in Združeni narodi; nadalje z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi imele protiteroristične sankcije pri reševanju sporov in pri razvojnih prizadevanjih v številnih regijah nasprotni učinek od zaželenega, zato poziva, da se pri ocenjevanju sankcij ta faktor upošteva;

14.

meni, da bi bilo nujno treba izboljšati postopke Združenih narodov pri oblikovanju seznamov in umiku z njih ter da bi si morale države članice prizadevati tudi za izboljšanje internih postopkov za izvajanje usmerjenih sankcij, kot je bilo omenjeno v prej omenjenemu poročilu in dopolnilu Odbora za pravne zadeve in človekove pravice pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope;

15.

meni, da je treba pozdraviti namero iz skupnega stališča Sveta 2008/632/SZVP in kasnejši predlog (predlog uredbe), ki razširjata omejevalne ukrepe tudi na tiste posameznike in subjekte, odgovorne za kršitve človekovih pravic, ki niso del oblasti, prav tako pa pozdravlja uskladitev zakonodaje z nedavnimi sodbami Sodišča Evropskih skupnosti o temeljni pravici posameznikov in subjektov, proti katerim so sprejeti omejevalni ukrepi, do ustreznega sodnega postopka;

16.

meni, da je treba opraviti natančen nadzor, da bi lahko ocenili, ali razlogi, zaradi katerih so bili sprejeti omejevalni ukrepi, še obstajajo, ter našli način, kako te ukrepe združiti z verodostojnimi pobudami za spodbujanje demokracije in človekovih pravic v Zimbabveju;

17.

pozdravlja in podpira določbe, ki bi zagotovile, da bo Evropska unija izpolnila svoje mednarodne zaveze o takojšnjem izvajanju usmerjenih sankcij, ki so jih Združeni narodi sprejeli proti posameznikom in subjektom, za katere je ugotovljeno, da sodelujejo pri dejanjih, ki ogrožajo mir, varnost ali stabilnost Somalije ali jih podpirajo, da so kršili embargo na orožje ali da so ovirali dostavo humanitarne pomoči;

18.

se v luči omenjenega primera Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu in Komisiji sprašuje, kot je že bilo izpostavljeno, o ustreznosti besedil, ki jih je Komisija predlagala v zvezi z informacijami, ki jih je treba posredovati osebam s seznama, in sicer informacij o razlogih, zaradi katerih so bila imena posameznikov ali subjektov vključena na seznam, ter informacij o njihovih zakonitih pravicah;

19.

poudarja, kot je izpostavil Odbor za pravne zadeve, da se za zadevne ukrepe uporablja člen 215 PDEU, vendar je treba pred tem izpolniti vrsto pogojev: ukrepi morajo na primer temeljiti na predlogu podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisija pa mora vanje vključiti določbe, potrebne za pravna varovala;

20.

meni, da bi bilo treba za sprejetje izvedbenih ukrepov, ko se člen 215 PDEU uporablja kot pravna podlaga za bodoče predloge, upoštevati člen 291 PDEU;

21.

pozdravlja nove določbe v predlaganem besedilu Komisije o Al Kajdi, vendar opozarja na pripombe evropskega nadzornika za varstvo podatkov glede varstva osebnih podatkov, ki izrecno omenja obrazložitev izjem pri načelih varstva podatkov, ki so morda potrebne, in pravico do dostopa do tajnih podatkov; poudarja dejstvo, da se zadržki, ki jih je izrekel evropski nadzornik za varstvo podatkov, lahko smiselno nanašajo na vse tri predloge Komisije; obžaluje, da je bila v členu 7e(5) iz besedila Sveta črtana izrecna omemba pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (23), in da se ta omenja le v členu 7d(1);

22.

ugotavlja, da mora biti morebitno pošiljanje podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 45/2001, da se zagotovi ustrezno varstvo teh podatkov; v predlog bo morda treba vključiti določbe v zvezi s tem, morda pa bodo potrebni tudi posebni dogovori z Združenimi narodi; ugotavlja, da v predlogu ni obravnavana odgovornost v primeru nezakonite obdelave in objave osebnih podatkov;

23.

poudarja dejstvo, da bi moralo biti obveščanje zadevnih oseb in subjektov, h kateremu je pozvalo Sodišče Evropskih skupnosti, karseda obsežno ter da bi bilo treba pojasniti podatke o fizičnih osebah s seznamov, navedene v prilogah (24);

24.

ugotavlja, da lahko igrajo neodvisni organi za varstvo podatkov pomembno vlogo pri preverjanju zakonitosti obdelave osebnih podatkov, zbranih za namene oblikovanja črnih seznamov teroristov, ter da lahko prevzamejo vlogo kvazisodnega organa, ki bo učinkovito dopolnjeval pregled, ki ga izvajajo pravosodne oblasti (25);

25.

meni, da je treba čimprej sprejeti splošni okvir o varstvu podatkov iz člena 16 PDEU ter da je treba sprejeti tudi posebne določbe, ki jih predpisuje člen 39 PEU;

26.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnima sekretarjema Združenih narodov in Sveta Evrope.

22.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/12

A.

ker Unija „posameznika postavlja v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice“ (preambula Listine o temeljnih pravicah) in ker ima „vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije, ne glede na nosilec dokumenta“ (člen 42 Listine o temeljnih pravicah),

B.

ker Lizbonska pogodba spreminja pravno podlago uredbe o dostopu do dokumentov, hkrati pa tudi pravni okvir, v katerem se bo uredba uporabljala, zlasti kar zadeva odnos med institucijami Unije in njenimi državljani (1),

C.

ker bi moral ta odnos odslej temeljiti na demokratičnih načelih, očrtanih v novem naslovu II Pogodbe EU, kjer je navedeno, da „Unija spoštuje načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij“ (člen 9), ter da ima „vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani.“ (člen 10(3)),

D.

ker je gonilo popolne integracije Evropske skupnosti v Evropsko unijo ter odprave medvladne ureditve, ki je vse doslej veljala na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah, pripravljenost držav članic „okrepiti demokratično in učinkovito delovanje institucij“ (preambula PEU),

E.

ker morajo vse institucije, organi, uradi in agencije EU, ne le Parlament, Svet in Komisija (ki jih že zavezuje člen 255 predhodne Pogodbe ES), v skladu s tem novim pravnim okvirom odslej „pri svojem delu kar najbolj upoštevati načelo javnosti delovanja“ (člen 15(1) PDEU),

F.

ker sta v skladu s Pogodbo EU in sodno prakso Sodišča Evropske unije (2) javnost delovanja in udeležba civilne družbe nujna pogoja za spodbujanje dobrega upravljanja institucij EU ter posledično učinkovitosti postopka odločanja,

G.

ker imajo državljani v skladu s temeljnimi načeli demokracije pravico poznati in spremljati postopek odločanja, ter ker bi morale institucije EU in predstavniki držav članic, kadar nastopajo kot člani Sveta pred zakonodajnim in nezakonodajnim postopkom odločanja, med njim in po njem, zagotoviti večjo preglednost, da bi državljanom Unije in nacionalnim parlamentom omogočili celosten vpogled v to, kdo kaj počne in zakaj, ter spremljanje dejavnosti svojih predstavnikov,

H.

ker institucije EU „dajejo državljanom in predstavniškim združenjem možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije“ ter „vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo“ (člen 11(1) in (2) PEU),

I.

ker Lizbonska pogodba zahteva nadaljnje izboljšave v preglednosti in javnem dostopu do dokumentov; ker so v sodni praksi Sodišča Evropske unije že razjasnjene nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki jih je tako treba sedaj razlagati v smeri lažjega dostopa, kakor jih je razlagal tudi Parlament, ko je bila uredba sprejeta; ker Parlament ne bo sprejel nobenih zakonodajnih predlogov Komisije ali Sveta o zmanjševanju dostopa javnosti do dokumentov ali o krnjenju pravic državljanov do informiranosti,

J.

ker bi morali biti načeli javnosti in preglednosti delovanja vodilni načeli ne le v postopku odločanja, temveč tudi pri načinu priprave besedila in vključevanja vseh potrebnih informacij za izpolnjevanje načel sorazmernosti in subsidiarnosti, kar je v interesu državljanov EU in nacionalnih parlamentov, in ker bi to moralo veljati tudi za sodstvo; ker bi bilo treba zagotoviti preglednost in dostop do dokumentov tudi v zvezi z izvajanjem politik EU na vseh ravneh in v zvezi s porabo sredstev EU, kakor je predvideno v t. i. Evropski pobudi za preglednost, ki jo je sprožila Komisija,

K.

ker je Sodišče Evropske unije potrdilo, da preglednost in dostop do informacij „omogoča[ta] javno razpravo o razhajanjih med različnimi mnenji ter daje[ta] institucijam večjo legitimnost v očeh evropskih državljanov in povečuje[ta] njihovo zaupanje. Pomanjkanje informacij in razprav lahko namreč pri državljanih vzbudi dvome o zakonitosti posameznega akta in legitimnosti celotnega postopka odločanja“ (združeni zadevi C-39/05 P in C-52/05 P, odstavek 59),

L.

ker bi bilo treba sprejeti dolgo pričakovane pravne, finančne in operativne ukrepe, da bi zagotovili jasen in pravočasen dostop do vseh dokumentov, povezanih s posameznim zakonodajnim postopkom, najsi pripadajo notranjim službam ali zunanjim interesnim skupinam; ker bi lahko dostop do teh informacij omogočiti na medinstitucionalnem spletnem mestu, kjer bi bili povezani notranji registri institucij (kot je prenovljeno spletno mesto EUR-LEX, ki ga upravlja Urad za publikacije Evropske unije); ker bi bilo treba ustrezno spremeniti notranja pravila, treba pa bi bilo tudi hitro skleniti zavezujoče medinstitucionalne sporazume na podlagi člena 295 PDEU,

M.

ker nove pristojnosti Evropske unije, zlasti Parlamenta, na področjih, kot so mednarodni sporazumi o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, zahtevajo okrepitev pravnega okvira v zvezi s členoma 4 in 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001, tako da bo ustrezno zagotovljena varnost EU, hkrati pa bo Evropskemu parlamentu kot predstavniku evropskih državljanov omogočen popoln nadzor,

N.

ker je več držav članic EU že sprejelo svoj zakon o prostem dostopu do informacij ali splošna pravila o dostopu do informacij in dokumentov javnih institucij,

1.

meni, da bi bilo treba zdaj, ko je začela veljati Lizbonska pogodba, nujno posodobiti Uredbo (ES) št. 1049/2001, tako da se:

2.

ugotavlja, da je Komisija dne 2. decembra 2009, dan po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, sprejela sporočilo (KOM(2009)0665), s katerim je zgolj posodobila pravno podlago prvotnega predloga brez vsebinskih sprememb;

3.

obžaluje, da kljub jasnim pozivom z dne 11. marca 2009:

4.

poziva sedanje in prihodnje predsedstvo Sveta, naj nemudoma začne medinstitucionalni dialog na politični ravni z namenom najpozneje do 30. junija 2010 pripraviti novo ureditev dostopa do dokumentov;

5.

v zvezi s tem toplo pozdravlja srečanje medinstitucionalnega odbora o dostopu do dokumentov, ki je potekalo dne 15. decembra 2009 v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1049/2001; je seznanjen s sklepi tega srečanja, zlasti glede:

6.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

22.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/16

A.

ker je Svet v svojih zgoraj navedenih sklepih z dne 17. novembra 2009 priznal, da so se odprle nove možnosti za začetek dialoga in tesnejše sodelovanje med Evropsko unijo in Belorusijo, da bi se spodbudil dejanski napredek k demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, ter znova izkazal pripravljenost za okrepitev odnosov Evropske unije z Belorusijo, če bo ta dosegla dodaten napredek na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države, in ji ponudil pomoč pri doseganju teh ciljev,

B.

ker Evropska unija Belorusijo pri zadevah, kot so energetska varnost, transport, kulturno sodelovanje, okolje in varnost hrane, obravnava kot ključno partnerico,

C.

ker je Svet po oceni dogodkov v Belorusiji, ki so sledili odločitvi, sprejeti dne 16. marca 2009 v skladu s pogoji iz Skupnega stališča Sveta 2009/314/SZVP, sklenil, da podaljša omejitvene ukrepe za nekatere beloruske uradnike, vendar jih začasno ne izvaja do oktobra 2010,

D.

ker so bili od oktobra 2008 narejeni pozitivni koraki, kot sta izpustitev političnih zapornikov in izdaja dovoljenja za distribucijo dveh neodvisnih časopisov,

E.

ker je Komisija v odziv na pozitivne ukrepe Belorusije s to državo že vzpostavila poglobljen dialog na področjih, kot so energija, okolje, carina, transport in varnost hrane,

F.

ker je Svet vključil Belorusijo v svoj sklep o pobudi o vzhodnem partnerstvu z dne 20. marca 2009, ki jo je v zgoraj navedenem sporočilu z dne 3. decembra 2008 sprožila Komisija, da bi okrepila sodelovanje s številnimi vzhodnoevropskimi državami, ker je eden ciljev sodelovanja Belorusije pri pobudi o vzhodnem partnerstvu in njegovi parlamentarni veji Euronest okrepiti sodelovanje med Belorusijo in EU, tudi na medosebni ravni,

G.

ker mednarodna zveza novinarjev na podlagi svojega poročila o misiji za ugotavljanje dejstev v Minsku (od 20. do 24. septembra 2009) in v sodelovanju s številnimi mednarodnimi nevladnimi organizacijami ni ugotovila bistvenega napredka pri medijski svobodi v Belorusiji,

H.

ker se je Belorusija zavezala, da bo upoštevala priporočila OVSE in njenega Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) za izboljšanje volilne zakonodaje in njeno uskladitev z mednarodnimi merili za demokratične volitve ter da se bo o predlaganih spremembah posvetovala z OVSE; ker je beloruski državni zbor pred kratkim sprejel reformo volilnega zakonika, ne da bi se poprej posvetoval z OVSE,

I.

ker Belorusija ostaja edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen; ker so bile v preteklih mesecih izrečene nove smrtne obsodbe,

J.

ker je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko 2. novembra 2009 izjavil, da so „odnosi med Evropsko unijo kot močno konsolidirano partnerico eden temeljnih dejavnikov pri zagotavljanju neodvisnosti in suverenosti Belorusije ter njenega gospodarskega, znanstvenega in tehnološkega razvoja“,

1.

podpira odločitev Sveta, da podaljša omejitev potovanja za nekatere beloruske uradnike, hkrati pa teh ukrepov začasno ne izvaja do oktobra 2010;

2.

poudarja, da morata okrepljen politični dialog in vzpostavitev dialoga o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Belorusijo privesti do konkretnih rezultatov in znatnega napredka na področju demokratičnih reform ter spoštovanja človekovih pravic in pravne države;

3.

pozdravlja plodno in dejavno sodelovanje Belorusije pri pobudi vzhodnega partnerstva, katere cilj je okrepiti demokracijo in pravno državo ter spodbujati sodelovanje v Evropi; meni, da je njeno sodelovanje pri tej pobudi korak proti nadaljnjemu spodbujanju dialoga z Evropsko unijo in tesnejšemu zbliževanju, temelječem na pripravljenosti in zavezanosti Belorusije, da doseže zastavljene cilje; pozdravlja tristransko sodelovanje med Litvo, Belorusijo in Ukrajino v okviru vzhodnega partnerstva s poudarkom na projektih celovitega upravljanja meja, prometa in tranzita, skupne kulturne in zgodovinske dediščine, socialnega varstva in varne oskrbe z energijo;

4.

poziva Komisijo, naj na podlagi akcijskih načrtov, oblikovanih v okviru evropske sosedske politike, pripravi predlog skupnega začasnega načrta za določitev prednostnih nalog za reforme v Belorusiji, da bi ponovno oživel prekinjeni proces ratifikacije sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Belorusijo; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba čim prej po dokončanju in izvedbi vseh političnih reform znova začeti izvajati sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Belorusijo, ki miruje že od leta 1997;

5.

poziva Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj, naj pri pregledu svojih mandatov razmislita o povečanju finančne podpore Belorusiji in pri tem posebno pozornost posvetita položaju malih in srednjih podjetij ter tako spodbudita prehod Belorusije v demokratsko državo s pluralistično družbo in tržnim gospodarstvom; meni, da bi morala biti ta morebitna finančna podpora odvisna od doseganja znatnega napredka na spodaj naštetih področjih;

6.

poziva Komisijo, naj preuči ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, trgovine, naložb, energetske in prometne infrastrukture ter čezmejnega sodelovanja med Evropsko unijo in Belorusijo; je seznanjen s prizadevanji in dosežki Belorusije za preprečevanje posledic finančne in gospodarske krize ter za zagon gospodarstva z zmanjševanjem naložbenih ovir, reformo lastninskih pravic in zasebnega sektorja;

7.

poudarja, da prizadevanja za odpravo korupcije, večjo preglednost in krepitev pravne države, ki so bistvena za povečanje tujih naložb, še vedno ne zadostujejo;

8.

poziva Komisijo, naj pripravi priporočila o morebitnem sprejetju direktiv o sporazumih z Belorusijo o vizumskih olajšavah ter o ponovnem sprejetju sporazumov, ko bodo pogoji izpolnjeni; meni, da je tak ukrep nujen za izpolnitev glavnih ciljev politike Evropske unije do Belorusije, kar zajema krepitev stikov med ljudmi, zlasti ker bi to Belorusijo vključilo v evropske in regionalne procese in onemogočilo nazadovanje v procesu demokratizacije;

9.

v zvezi s tem poziva Svet in Komisijo, naj preučita možnost zmanjšanja vizumskih stroškov za državljane Belorusije ob vstopu v schengensko območje in možnost poenostavitve postopka za pridobitev vizuma; poudarja, da je dolgoročni cilj odprava vizumov med Evropsko unijo in Belorusijo; odločno poziva beloruske oblasti, naj podpišejo sporazum za odpravo vizumov za prebivalce, ki živijo ob meji z državami EU;

10.

odločno obsoja nedavne zavrnitve vstopnih vizumov za direktorico televizijske postaje Belsat Agnieszko Romaszevsko, profesorje Univerze v Bialistoku, poslanca ciprskega parlamenta Hristosa Purguridisa in poslanca litovskega parlamenta Emanuelisa Zingerisa;

11.

poziva Svet in Komisijo, naj v primeru, da bo Belorusija naslednje leto dosegla znaten napredek in izpolnila ustrezna merila, razmislita o trajni odpravi prepovedi potovanj ter o sprejetju ukrepov za olajšanje gospodarskega in socialnega napredka ter pospešitev procesa ponovnega vključevanja Belorusije v evropsko družino demokratičnih narodov;

12.

ugotavlja, da je treba z medparlamentarnim sodelovanjem v okviru Euronesta dati nov zagon dialogu med Belorusijo in Evropsko unijo, ki bo koristen za obe strani; ugotavlja, da bo Belorusija povabljena, da se kot polnopravna članica pridruži skupščini Euronest – parlamentarni razsežnosti vzhodnega partnerstva, takoj ko bodo v Belorusiji končane svobodne in poštene parlamentarne volitve, in meni, da je treba do takrat uporabljati začasne določbe;

13.

meni, da bi morale vse države članice EU skupaj s svojimi vladami pri odnosih s tretjimi državami zavzeti enotno stališče, pri tem pa se opirati na skupna stališča Sveta; prav tako meni, da bi se morale evropske institucije držati skupne strategije in si z združenimi močmi prizadevati za konkretne rezultate v odnosih med EU in Belorusijo; poziva predstavnike Evropske unije in držav članic, naj organizirajo politične sestanke s predstavniki demokratične opozicije, zlasti med obiskom Belorusije;

14.

poziva Belorusijo, naj še naprej sodeluje z Uradom za demokratične institucije in človekove pravice v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi na področju volilnega zakonika, in pričakuje, da bo nov volilni zakonik skladen z mednarodnimi standardi ter da bo začel veljati pred lokalnimi volitvami, načrtovanimi za pomlad 2010;

15.

vztraja, da bi bilo treba v naslednjem letu doseči jasen in pomemben napredek pri demokratizaciji, da bi bile sankcije povsem odpravljene, ter da bi morali biti pogoji za ponovno polno vzpostavitev odnosov z Belorusijo:

16.

z obžalovanjem ugotavlja, da po nekaj začetnih uspešnih korakih beloruske vlade ni bilo večjega napredka na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; v zvezi s tem opozarja na nenehno zatiranje političnih nasprotnikov (kot je Beloruska krščanska demokracija) ter odklonitev registracije političnih strank, nevladnih organizacij (npr. Viasna) in neodvisnih medijev; poziva beloruske oblasti, naj preučijo kazni, ki vključujejo omejitev svobode, naložene sodelujočim v mirnih demonstracijah januarja 2008, in zaporno kazen Artsjoma Dubskega; poudarja, da so vsi ti ljudje po mnenju organizacije Amnesty International zaporniki vesti; poziva k takojšnji izpustitvi podjetnikov Mihalaja Avtukoviča in Vladimira Asipenka, ki sta v začasnem priporu že osem mesecev;

17.

poziva belorusko vlado, da nemudoma sprejme moratorij za vse smrtne obsodbe in usmrtitve, da bi odpravila smrtno kazen v skladu z Resolucijo generalne skupščine Združenih narodov 62/149 z dne 18. decembra 2007 o moratoriju izvajanja smrtne kazni, nemudoma spremeni vse smrtne obsodbe zapornikov v zaporne kazni, uskladi domačo zakonodajo z obveznostmi, ki jih ima država na podlagi mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, in zagotovi strogo spoštovanje mednarodno priznanih standardov poštenega sojenja;

18.

poziva beloruske organe, naj začnejo z nepristranskimi in preglednimi raziskavami ugrabitev mladih aktivistov (Artur Finkevič, ugrabljen 17. oktobra 2009, Nasta Palažanka in Dzianis Karnov, oba ugrabljena 5. decembra 2009, Vladimir Lemeš, ugrabljen 27. novembra 2009, Zmicer Daškevič, ugrabljen 5. decembra 2009, in Yauhen Afnahel, ugrabljen 6. decembra 2009) ter nedavne smrti člana in aktivista Beloruske narodne fronte Valjancina Dovnarja, rezultate te raziskave pa objavi;

19.

poziva beloruske oblasti, naj spoštujejo pravice narodnih manjšin v skladu z okvirno konvencijo Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin z dne 1. februarja 1995; v zvezi s tem poziva beloruske oblasti, da priznajo Združenje Poljakov, ki ga vodi Angelika Borys, ponovno izvoljena za predsednico na kongresu Združenja Poljakov dne 15. marca 2009;

20.

poziva beloruske oblasti, naj vzpostavijo odkrit dialog s predstavniki demokratične opozicije; zato poudarja, da je pomembno opredeliti vlogo in način dela javnega svetovalnega sveta;

21.

poziva Komisijo, naj v celoti in učinkovito izkoristi možnosti za podporo civilni družbi in demokratičnemu razvoju v Belorusiji iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, ter poudarja, da mora biti demokratična opozicija sestavni del postopnega ponovnega vzpostavljanja odnosov z Belorusijo;

22.

poziva Komisijo in vlade držav članic, naj dodelijo finančno pomoč televizijski postaji Belsat, ter poziva belorusko vlado, naj to postajo uradno registrira; poziva belorusko vlado, naj v znak dobre volje in pozitivnih sprememb omogoči beloruski Evropski univerzi za humanistične vede v izgnanstvu v Vilni (Litva), da se zakonito vrne v Belorusijo z resničnimi zagotovili, da bo lahko svobodno delovala in zaživela v Minsku pod pogoji, ki bodo primerni za njen prihodnji razvoj, in ji zlasti omogoči ponovno vzpostavitev knjižnice v Minsku z zagotovitvijo prostorov in pogojev, ki bodo omogočili odprtje obširnih zbirk v beloruščini, ruščini, angleščini, nemščini in francoščini, ki bodo dostopne vsem;

23.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, parlamentarnim skupščinam Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope, sekretariatu Skupnosti neodvisnih držav ter parlamentu in vladi Belorusije.

22.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/21

A.

ker so vojna in nemiri na vzhodu Demokratične republike Kongo povzročili vsesplošno in zaskrbljujočo pojavnost ubojev, razseljevanja prebivalstva in spolnega nasilja nad ženskami, ki ga izvajajo uporniške skupine, vladna vojska in policijske sile,

B.

ker je konflikt v Demokratični republiki Kongo od leta 1998 do danes terjal 5,4 milijona življenj in je še vedno neposredni ali posredni vzrok za smrt približno 45 000 oseb vsak mesec (3); ker je po poročilih visokega komisarja OZN za begunce v Demokratični republiki Kongo okoli 1 460 000 notranje razseljenih oseb, od tega 980 000 v severnem Kivuju (4),

C.

ker je misija MONUC v Demokratični republiki Kongo od leta 1999, da bi obvarovala civilno prebivalstvo, vzpostavila mirovni proces v državi in vladi pomagala ponovno vzpostaviti nadzor nad regijami, ki jih nadzorujejo vojskujoče se frakcije,

D.

ker je misija MONUC z 20 000 vojaki, navzočimi predvsem v severnem in južnem Kivuju, in s približno 1,4 milijarde ameriških dolarjev letno največja mirovna misija na svetu z mandatom, da uporabi vsa potrebna sredstva, da katero koli tujo ali kongovsko oboroženo skupino, ki bi ogrožala politični proces, odvrne od vsakršne uporabe sile in zaščiti civilno prebivalstvo pred neposredno grožnjo fizičnega nasilja,

E.

ker nezakonita trgovina z rudninami v Demokratični republiki Kongo številnim vpletenim omogoča, da še naprej kupujejo rudnine z območij, ki so pod nadzorom uporniških skupin, to pa pomeni, da uporniške skupine financirajo, kar konflikt še podžiga in zaostruje,

F.

ker so čete Demokratične republike Kongo in borci Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande očitno vpleteni v kriminalne združbe, ki v vzhodnem delu države izkoriščajo zlato in rudnine in jih prodajajo za orožje,

G.

ker je posiljevanje postalo vojno orožje, ki se ga poslužujejo uporniki, člani redne kongovske vojske in civilisti,

H.

ker je bilo od januarja 2009 v vojaških operacijah, tudi operaciji Kimia II, razoroženih 1 243 od okoli 6 000 borcev Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande, čeprav ti še naprej novačijo nove pripadnike in vzdržujejo obsežno, dobro razvito mrežo političnih in finančnih privržencev v svoji regiji in po svetu (5),

I.

ker so nedavne vojaške operacije zaostrile humanitarno krizo ter povzročile množične pokole in kršenje človekovih pravic,

J.

ker boji med kongovsko vojsko, uporniki odstavljenega generala Laurenta Nkunde in borci Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande ter borci Gospodove odporniške vojske Ugande še vedno povzročajo izjemno stisko civilnega prebivalstva v vzhodnih provincah Demokratične republike Kongo,

K.

ker kongovska vojska še vedno nima zadostnih človeških, tehničnih in finančnih virov za izvajanje nalog v vzhodnih provincah države, kar skupaj s pomanjkanjem discipline v njenih vrstah še dodatno ovira njeno vlogo pri zaščiti prebivalstva in ponovnem vzpostavljanju miru,

L.

ker so Združeni narodi nedavno prekinili logistično pomoč in operativno podporo nekaterim enotam kongovske vojske zaradi domnev, da so njene čete od maja do septembra 2009 na območju severnega Kivuja pobile na desetine civilistov, tudi žensk in otrok,

M.

ker je bilo več humanitarnih organizacij prisiljenih prekiniti svoje delo in ker humanitarni delavci v severnem Kivuju ne morejo do najmanj 70 % tistih, ki potrebujejo pomoč,

1.

najostreje obsoja pokole, zločine proti človeštvu, novačenje otrok vojakov in spolno nasilje nad ženskami in dekleti, ki so vsakdanja stvarnost; poziva vse vpletene, naj se še bolj borijo zoper nekaznovanost;

2.

poziva k takojšnjem končanju nasilja in kršenja človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za onemogočenje tujih oboroženih skupin v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo, zlasti Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande in Gospodove odporniške vojske Ugande; zahteva, da te skupine nemudoma odložijo orožje in prenehajo napadati civilno prebivalstvo ter da vse strani, ki so 23. marca 2009 podpisale sporazum, spoštujejo premirje ter dane zaveze izvajajo učinkovito in v dobri veri;

3.

ostaja izredno zaskrbljen zaradi vse slabših humanitarnih razmer na vzhodu Demokratične republike Kongo po grozodejstvih nad lokalnim prebivalstvom, na katere opozarjata nedavni poročili visokega komisarja OZN za človekove pravice; je prav posebej zaskrbljen zaradi nedavnih poročil, da so kongovski vojaki v severnokivujskih mestih Nyabiondo in Pinga namerno ubili najmanj 270 civilistov, in zaradi nedavnih spopadov, zaradi katerih je s svojih domov v Dongu in okolici na zahodu pobegnilo 21 800 ljudi; poudarja potrebo po hitrem ukrepanju, da bi preprečili novo humanitarno katastrofo;

4.

opozarja na temeljno vlogo misije MONUC, ki mora odločno in neprestano izvajati mandat in pravila o uporabi oboroženih sil, da bo učinkovito varovala prebivalstvo in ne bo na noben način podpirala tistih kongovskih enot, ki ne spoštujejo človekovih pravic;

5.

priznava, da je misija MONUC s svojo prisotnostjo še naprej potrebna, in poziva, naj se stori vse, da bi lahko v celoti izvajala svoj mandat in zaščitila ogrožene osebe; v zvezi s tem poziva Svet, naj odigra vodilno vlogo pri tem, da bo varnostni svet OZN misijo dejansko podprl, okrepil njene operativne zmogljivosti in boljše opredelil njene prednostne naloge, ki jih je trenutno 41;

6.

pozdravlja aretacijo Ignacea Murwanashyakaja, voditelja Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande, in njegovega namestnika Stratona Musonija, ki so jo izvedli nemški organi in ki predstavlja pomemben korak v smeri odpravljanja nekaznovanosti;

7.

poudarja, da morajo biti rehabilitacija in reforma pravosodja (ki bo upoštevala vidik preprečevanja in varstva in se bo borila proti nekaznovanosti spolnega nasilja) ter pomoč žrtvam in njihova ponovna družbena vključitev jedro programov za finančno pomoč; ob tem poziva, naj se primeri množičnih posilstev na vzhodu Demokratične republike Kongo predajo Mednarodnemu kazenskemu sodišču;

8.

poudarja, da je treba kršitelje človekovih pravic iz vrst kongovske vojske privesti pred sodišče, pri čemer opozarja na ključno vlogo misije MONUC, zato pozdravlja politiko ničte strpnosti predsednika Kabile do spolnega nasilja in neprimernega ravnanja oboroženih sil ter vlado Demokratične republike Kongo spodbuja, naj nemudoma in ob pomoči misije MONUC začne izvajati novo strategijo proti nasilju na podlagi spola;

9.

poudarja pomen ključnih nalog misije Evropske unije za pomoč in svetovanje za reformo varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo (EUSEC RD Kongo), to je svetovanja in pomoči pri reformi obrambnega sektorja s ciljem izvedbe revidiranega načrta reforme kongovskih oboroženih sil, zato kongovske organe poziva, naj reformni proces okrepijo in ob ustrezni podpori misije EUSEC spodbudijo oblikovanje lastnega usklajevalnega mehanizma za reformo obrambnega sektorja; kot nujno spodbuja gradnjo vojašnic in posebnih ločenih bivališč za vojake;

10.

priporoča, da vlada Demokratične republike Kongo kot absolutno prednostno nalogo spodbudi varno in odgovorno ravnanje z zalogami orožja in streliva ter izvede nacionalni program za označevanje orožja v skladu s standardi protokola iz Nairobija in regionalnega centra za osebno in lahko orožje;

11.

pozdravlja napredek, ki je bil v tej regiji dosežen z boljšimi dvostranskimi diplomatskimi odnosi med Demokratično republiko Kongo in Ruando; obe državi poziva, naj v celoti izvajata mirovna sporazuma iz Nairobija in Gome, pa tudi sporazum iz Ihusija s 23. marca 2009;

12.

spodbuja vse vlade z območja Velikih jezer in mednarodno skupnost, naj nadaljujejo vzpostavljeni dialog, katerega cilj je uskladiti prizadevanja za ustavitev nasilja v vzhodnih delih Demokratične republike Kongo, pri čemer naj se pozornost nameni spravi, varnosti prebivalstva, večji odgovornosti sodstva ter vračanju in vključevanju v družbo beguncev in notranje razseljenih oseb;

13.

obžaluje porast nasilja nad humanitarnimi delavci, saj ima to hude posledice za humanitarne razmere na terenu; poziva tamkajšnje oblasti, naj temeljito raziščejo vsak posamezni incident, in se zavzema za večjo zaščito;

14.

poudarja, da je zaradi vse večjega števila notranje razseljenih oseb in vse slabših razmer potrebno neprestano in večje financiranje humanitarne pomoči na vzhodu Demokratične republike Kongo; v ta namen podpira poziv OZN in 380 humanitarnih in nevladnih organizacij s 30. novembra 2009, da je treba za humanitarno delo v letu 2010 zbrati 7,1 milijard ameriških dolarjev; poziva vse države članice, naj prispevajo svoj delež;

15.

ostaja zaskrbljen zaradi nezakonite trgovine z rudninami in drugimi naravnimi viri, ki jo na vzhodu Demokratične republike Kongo obvladujejo uporniške skupine; poziva Svet in Komisijo, naj v pogovorih z vladami Demokratične republike Kongo in sosednjih držav vztrajata pri uporabi učinkovitih sistemov sledljivosti in dokazil o izvoru naravnih virov ter se zavzameta za okrepljen boj proti korupciji;

16.

poziva k ponovnemu odprtju dialoga, na podlagi katerega je bil oblikovan program Amani za varnost, mir, stabilizacijo in obnovo severnega in južnega Kivuja;

17.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, institucijam Afriške unije, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu podsekretarju Združenih narodov za humanitarne zadeve in koordinatorju za nujno pomoč, varnostnemu svetu Združenih narodov, svetu Združenih narodov za človekove pravice ter vladam in parlamentom držav na območju Velikih jezer.

22.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/25

A.

ker je 25. septembra 2009 poslanec David Bahati v ugandskem parlamentu vložil „predlog zakona 2009 proti istospolno usmerjenim“,

B.

ker osnutek zakona predlaga uvedbo strožjih kazni, s katerimi bi kriminalizirali homoseksualnost in jo kaznovali z dosmrtnim zaporom ali smrtno kaznijo domnevnih lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev,

C.

ker je v predlogu zakona vključena določba, ki bi lahko pomenila zapor do treh let za vse ljudi, tudi heteroseksualce, ki v 24 urah ne bi sporočili imen vseh, za katere vedo, da so lezbijke, geji, biseksualci ali transseksualci ali da podpirajo človekove pravice ljudi, ki to so,

D.

ker ta predlog zakona Ugandi omogoča razveljavitev vseh njenih mednarodnih ali regionalnih zavez, ki bi bile v nasprotju z določbami zakona,

E.

ker so predlog zakona že obsodili evropski komisar De Gucht, britanska, francoska in švedska vlada, predsednik ZDA Obama ter predsednik in podpredsednik odbora za zunanje zadeve predstavniškega doma ZDA,

F.

ker so nevladne organizacije po vsem svetu in v Ugandi predlagani zakon označile kot veliko oviro v boju proti virusu HIV in aidsu v istospolno usmerjeni skupnosti,

G.

ker je v Afriki homoseksualnost zakonita le v 13 državah, kaznivo dejanje v 38 državah, v Mavretaniji, Sudanu in severni Nigeriji pa je zanjo predvidena tudi smrtna kazen; ker bi sprejetje takega zakona v Ugandi lahko imelo podobne posledice v drugih afriških državah, kjer so ljudje zaradi svoje spolne usmerjenosti preganjeni ali bi bili lahko preganjeni,

1.

poudarja, da vprašanje spolne usmerjenosti spada pod osebno pravico do zasebnosti, ki jo zagotavlja mednarodno pravo o človekovih pravicah, po katerem je treba spodbujati enakost in nediskriminacijo ter zagotavljati svobodo izražanja; v tem smislu obsoja „predlog zakona 2009 proti istospolno usmerjenim“;

2.

zato poziva ugandske organe, naj ne sprejmejo tega predloga in revidirajo svoje zakone tako, da bodo dekriminizirali homoseksualnost;

3.

ugandsko vlado opominja na njene obveznosti iz mednarodnega prava in sporazuma iz Cotonouja, ki zahtevata spoštovanje univerzalnih človekovih pravic;

4.

spominja na izjave Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev ter odbora OZN za človekove pravice, da država z državnim zakonom ne sme zanikati svojih mednarodnih obvez glede človekovih pravic;

5.

je zelo zaskrbljen, da bodo mednarodni donatorji ter nevladne in človekoljubne organizacije morale spremeniti ali prenehati nekatere dejavnosti na nekaterih področjih, če bo predlog spremenjen v zakon;

6.

močno zavrača vse korake za uvedbo smrtne kazni;

7.

poziva Svet in Komisijo, naj nujno ugovarjata pri ugandskih organih ter v primeru sprejetja omenjenega zakona in kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah premislita o svojem sodelovanju z Ugando, vključno s predlaganjem druge lokacije za konferenco o reviziji Rimskega statuta, ki naj bi potekala 31. maja 2010;

8.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj preučijo razmere v tretjih državah glede usmrtitev, kriminalizacije ali dekriminiranja na podlagi spolne usmeritve in sprejmejo skupne mednarodne ukrepe za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic v teh državah s primernimi sredstvi, tudi v sodelovanju z lokalnimi nevladnimi organizacijami;

9.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku Republike Ugande in predsedniku ugandskega parlamenta.

22.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/27

A.

ker Azerbajdžan dejavno sodeluje v evropski sosedski politiki in vzhodnem partnerstvu ter se je zavezal, da bo spoštoval demokracijo, človekove pravice in pravno državo, ki so osrednje vrednote teh dveh pobud,

B.

ker je Svet septembra 2009 sklenil poglobiti odnose med EU in tremi državami južnega Kavkaza ter Komisijo pozval, naj pripravi osnutek pogajalskih smernic za nove sporazume, ki naj bi nadomestili obstoječe sporazume o partnerstvu in sodelovanju, ki bodo kmalu potekli,

C.

ker je predsednik Ilham Alijev z odlokom 28. decembra 2007 pomilostil 119 zapornikov, med drugim pet novinarjev,

D.

ker obstajajo dobro podprti dokazi o nedavnih obsodbah, nadlegovanju in ustrahovanju novinarjev v Azerbajdžanu, ki jih omenjajo tudi nedavno poročilo o spoštovanju svobode medijev, pripravljeno za odbor za kulturo, znanost in izobraževanje parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ter poročila organizacij Amnesty International in Novinarji brez meja,

E.

ker so se razmere na področju medijev kljub sprejetju akcijskega načrta evropske sosedske politike v zadnjih letih poslabšale, med drugim so bile začasno zaprte neodvisne televizijske in radijske postaje, vodilni opozicijski časopisi so bili izgnani iz svojih prostorov, sproženih je bilo več sodnih postopkov proti zaposlenim v medijih in nekateri novinarji so bili celo žrtve telesnih napadov, kar je v njihovih vrstah povzročilo vsesplošen strah in avtocenzuro; ker je bilo decembra 2008 radijskim postajam BBC, Radio Free Europe/Radio Liberty in drugim tujim medijev prepovedano oddajanje na radijskih frekvencah FM,

F.

ker sta bila pisca spletnih dnevnikov Emin Mili in Adnan Hadžizade 8. julija 2009 aretirana, potem ko sta ju v restavraciji v glavnem mestu Bakuju, kjer sta po besedah prič, ki jih je intervjuval Amnesty International, večerjala z drugimi aktivisti, napadla dva moška;

G.

ker sta omenjena pisca spletna orodja za socialne mreže, med drugim Youtube, Facebook in Twitter, uporabljala za razširjanje informacij o političnih razmerah v Azerbajdžanu in za kritiko tamkajšnje vlade; ker je okrožno sodišče sabajlske regije v Bakuju 11. novembra 2009 Emina Milija obsodilo na dve leti in pol, Adnana Hadžizadeja pa na dve leti zaporne kazni zaradi huliganstva in povzročitve lažje telesne poškodbe;

H.

ker kaže, da je bila obtožnica proti tema aktivistoma politično motivirana,

1.

obžaluje obsodbo piscev spletnih dnevnikov Emina Milija in Adnana Hadžizadeja 11. novembra 2009 na strogo zaporno kazen na podlagi neutemeljenih obtožb in z nepoštenim sojenjem; poziva k takojšnji izpustitvi aktivistov Milija in Hadžizadeja ter k novemu, odprtemu in poštenemu sojenju na podlagi nepristranske policijske preiskave in v skladu z vsemi bistvenimi mednarodnimi standardi;

2.

je zaskrbljen zaradi poslabšanja razmer v zvezi s svobodo medijev v Azerbajdžanu, obžaluje aretacije, pregon in obsodbe opozicijskih novinarjev na podlagi različnih kazenskih obtožb, kakršen je bil primer Ejnula Fatulajeva, ter poziva azerbajdžanske oblasti, naj nemudoma izpustijo zaprte novinarje;

3.

opominja na izjavo predsednika Ilhama Alijeva iz marca 2005, v kateri je zagotovil, da država ščiti in zagotavlja pravice vseh novinarjev;

4.

poziva azerbajdžanske oblasti, naj poskrbijo, da bo policija ustrezno preiskala primere nasilja in nadlegovanja novinarjev ter da storilci takšnih zločinov ne bodo ostali nekaznovani, kot se je doslej že večkrat zgodilo; poudarja, da je treba nujno izboljšati varnost zaposlenih v medijih; pozdravlja predlagane spremembe kazenskih določb o obrekovanju in razžalitvah, saj bi lahko resno ovirale uveljavljanje pravice do svobodnega izražanja in obveščanja ter privedle do avtocenzure, in poziva k njihovemu čimprejšnjemu sprejetju;

5.

poziva azerbajdžanske oblasti, naj posvetijo posebno pozornost varnosti in svobodi aktivistov civilne družbe, zlasti tistih iz nevladnih mladinskih organizacij, pa tudi novinarjev in medijev, ter nemudoma sprejmejo ukrepe, ki bodo posameznikom omogočali udeležbo v mirnih in demokratičnih dejavnostih, dovolijo svobodno organiziranje takšnih dejavnosti brez posredovanja vlade in zaščitijo novinarje, glede na nedavni val nasilja nad predstavniki medijev;

6.

obžaluje vrsto nesprejemljivih dogodkov v povezavi z mediji in posameznimi novinarji v Azerbajdžanu, naštetimi v poročilu o spoštovanju medijske svobode, ki je bilo nedavno pripravljeno za odbor za kulturo, znanost in izobraževanje parlamentarne skupščine Sveta Evrope; je seznanjen z najnovejšim rednim poročilom za svet OVSE, ki ga je pripravil predstavnik OVSE za svobodo medijev, pa tudi s skrbmi, ki so jih izrazile mednarodne nevladne organizacije, kot so Odbor za zaščito novinarjev, Novinarji brez meja, mednarodni PEN in Human Rights Watch;

7.

poziva azerbajdžanske oblasti, da številnim mednarodnim postajam, in sicer BBC World Service, Voice of America in Radio Free Europe/Radio Liberty, podaljšajo licence za oddajanje na radijskih frekvencah FM; opozarja, da so bili s to odločitvijo odstranjeni pomembni, objektivni in koristni neodvisni viri kakovostnih informacij za javnost, kar omejuje pluralizem medijev v Azerbajdžanu;

8.

poziva azerbajdžanske oblasti, naj dokažejo, da so dosegle zadosten napredek pri izpolnjevanju pogojev za nadgradnjo pogodbenih odnosov, kot je zapisano v izjavi Evropskega sveta o vzhodnem partnerstvu z dne 19. in 20. marca 2009, zlasti na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic;

9.

pozdravlja prizadevanja azerbajdžanskih oblasti, vključno z dvema srečanjema državne komisije za evropsko povezovanje v letu 2009, da bi izboljšale obstoječe mehanizme za zaščito človekovih pravic in zmogljivosti demokratičnih državnih institucij, ter poziva EU in Azerbajdžan, naj okrepita dialog o človekovih pravicah;

10.

pozdravlja sodelovanje azerbajdžanskih oblasti pri reviziji razmer v Azerbajdžanu na šestem srečanju delovne skupine OZN za univerzalne periodične preglede, ki je potekalo 6. februarja 2009, in poziva azerbajdžansko vlado, naj v celoti upošteva priporočila te delovne skupine, med drugim ratificira rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, ki dekriminalizira obrekovanje in razžalitve, s čimer bo preprečila nepotrebne pritiske na novinarje; vlado še poziva, naj zagotovi popolno spoštovanje svobode izražanja in medijev ter razpoložljivost radia in televizije, pa tudi razišče primere nadlegovanja in kaznivih dejanj proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic ter sodno preganja storilce; prav tako jo poziva, naj poskrbi, da bo mogoče učinkovito uresničevati pravico do mirnega zbiranja in združevanja, ter izboljša razmere v zaporih in zaščito pravic ogroženih skupin, med drugim manjšin, priseljencev, prosilcev za azil in notranje razseljenih oseb;

11.

z veseljem pričakuje izvedbo projekta azerbajdžanske vlade za pravosodne reforme, ki naj bi povečal neodvisnost sodstva, zlasti v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem pravosodne akademije in regionalnih pravosodnih organov, pa tudi reformo sistema za izvrševanje kazenskih sankcij v skladu z mednarodnimi standardi;

12.

poziva azerbajdžanske oblasti, naj zagotovijo, da bodo lokalne volitve 23. decembra 2009 svobodne, poštene in v skladu z mednarodnimi standardi, ter se zaveda pomena volilnega postopka za gradnjo državnih institucij z nepretrganimi demokratičnimi reformami na lokalni ravni ter za utrditev civilne družbe in celotnega političnega sistema;

13.

pozdravlja ustanovitev novih pododborov v odboru za sodelovanje EU in Azerbajdžana, kar bo okrepilo institucionalni okvir za razprave o področju varnosti, svobode in pravice, o spoštovanju človekovih pravic, demokraciji, zaposlovanju in socialnih zadevah, javnem zdravju, izobraževanju in mladini, kulturi, informacijski družbi, avdiovizualni politiki, znanosti in tehnologiji;

14.

Azerbajdžan poziva k novim prizadevanjem za izvajanje akcijskega načrta evropske sosedske politike v celoti, Komisijo pa k nadaljnji pomoči Azerbajdžanu pri tej nalogi;

15.

poziva predsednika Republike Azerbajdžan, naj nadzoruje delo organov kazenskega pregona in državnih varnostnih služb, zlasti na področju medijev in drugih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami, saj ti s svojim načinom delovanja Azerbajdžan namerno oddaljujejo od EU;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter predsedniku in parlamentu Azerbajdžana.

22.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/30

A.

ker člen 7(1) in (2) akta z dne 20. septembra 1976 določa funkcije, ki niso združljive s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta,

B.

ker je, zlasti od začetka tega zakonodajnega obdobja funkcija poslanca Evropskega parlamenta nezdružljiva s funkcijo poslanca nacionalnega parlamenta katere koli države članice, tudi Združenega kraljestva, saj se začasno odstopanje po členu 7(2), drugi pododstavek, druga alinea, tega akta ne uporablja več,

C.

ker so organi Združenega kraljestva leta 2008 sprejeli ustrezen predpis v zvezi z Evropskim parlamentom (prekinitev mandata članov lordske zbornice), po katerem se dosmrtni člani lordske zbornice ne smejo udeleževati sej ali glasovanj v tej zbornici ali njenih odborih, vse dokler so poslanci Evropskega parlamenta, v času prekinitve mandata v smislu tega predpisa pa jim ne sme biti izdan poziv na zasedanje parlamenta,

D.

ker člen 9 in Priloga I Poslovnika Evropskega parlamenta določata, da morajo poslanci natančno prijaviti poklicne dejavnosti in druge funkcije in dejavnosti, za katere prejemajo plačilo,

E.

ker so vse države članice Evropski parlament obvestile o imenih izvoljenih kandidatov, čeprav nekatere še vedno niso poslale seznamov namestnikov v vrstnem redu glede na izide glasovanja, kot to določa člen 3(4) Poslovnika, oziroma so to storile z zamudo,

F.

ker so v nekaterih primerih države članice poslale nepopolna obvestila o izvoljenih kandidatih in so podrobnosti poslale naknadno,

G.

ker v nekaterih državah članicah ugovore zoper izvolitev nekaterih poslancev Parlamenta obravnavajo v skladu z nacionalno zakonodajo, ti postopki pa lahko vodijo v razveljavitev izvolitve teh poslancev,

H.

ker mora v skladu s členom 12 akta z dne 20. septembra 1976 Evropski parlament odločiti o sporih v zvezi z veljavnostjo mandata poslancev samo, če gre pri sporih za kršitev določb akta, ne pa tudi v primeru kršitev nacionalnih volilnih določb, na katere se akt nanaša,

1.

razglaša veljavnost mandata poslancev Evropskega parlamenta iz Priloge k temu sklepu, katerih izvolitev so sporočili pristojni nacionalni organi in ki so oddali pisne izjave na podlagi člena 7(1) in (2) akta z dne 20. septembra 1976 in Priloge I Poslovnika, pod pogojem, da pristojni organi držav članic, kjer je prišlo do sporov zaradi volilnih izidov, ne sporočijo drugačne odločitve;

2.

ponovno prosi pristojne nacionalne organe, naj Evropskemu parlamentu nemudoma sporočijo vsa imena izvoljenih kandidatov in imena namestnikov v vrstnem redu glede na izide glasovanja;

3.

poziva pristojne organe držav članic, naj kar se da hitro pregledajo vložene ugovore in Evropski parlament obvestijo o izidu;

4.

poziva Komisijo, naj preveri, ali je predpis iz leta 2008 v zvezi z Evropskim parlamentom (prekinitev mandata članov lordske zbornice), zlasti člen 4 tega predpisa, resnično v skladu z aktom z dne 20. septembra 1976 in v nasprotnem primeru predlaga ustrezne postopke;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj to odločitev posreduje pristojnim nacionalnim organom, parlamentom držav članic in Komisiji.