21.9.2010

Uradni list Evropske unije

C 253/1

Menjalni tečaji eura (1)

20. septembra 2010

2010/C 253/01

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3074
JPY	japonski jen	112,07
DKK	danska krona	7,4474
GBP	funt šterling	0,83830
SEK	švedska krona	9,1780
CHF	švicarski frank	1,3160
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,9540
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,675
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	281,25
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7091
PLN	poljski zlot	3,9483
RON	romunski leu	4,2640
TRY	turška lira	1,9562
AUD	avstralski dolar	1,3826
CAD	kanadski dolar	1,3487
HKD	hongkonški dolar	10,1527
NZD	novozelandski dolar	1,7937
SGD	singapurski dolar	1,7434
KRW	južnokorejski won	1 518,87
ZAR	južnoafriški rand	9,3300
CNY	kitajski juan	8,7783
HRK	hrvaška kuna	7,2843
IDR	indonezijska rupija	11 737,59
MYR	malezijski ringit	4,0569
PHP	filipinski peso	57,576
RUB	ruski rubelj	40,5500
THB	tajski bat	40,203
BRL	brazilski real	2,2406
MXN	mehiški peso	16,7020
INR	indijska rupija	59,7650

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

21.9.2010

Uradni list Evropske unije

C 253/2

Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom med drugim iz Ljudske republike Kitajske

2010/C 253/02

Evropska komisija („Komisija“) je prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“).

1. Zahtevek za pregled

Zahtevek je vložil Greenwood Houseware (Zuhai) Ltd. („vložnik“), izvoznik iz Ljudske republike Kitajske.

Zahtevek je po obsegu omejen na preiskavo dampinga v zvezi z vložnikom.

2. Izdelek

Izdelek, ki je predmet pregleda, so vrečke in vreče iz plastičnih mas, ki vsebujejo vsaj 20 mas. % polietilena in njihova debelina ne presega 100 mikrometrov, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), trenutno uvrščen pod oznakami KN ex 3923 21 00, ex 3923 29 10 in ex 3923 29 90.

3. Obstoječi ukrepi

Trenutno veljavni ukrep je dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 1425/2006 (2), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 189/2009 (3), na uvoz nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom med drugim iz Ljudske republike Kitajske.

4. Razlogi za pregled

Zahtevek v skladu s členom 11(3) temelji na prima facie dokazih, ki jih je predložil vložnik, in sicer da so se za vložnika okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne.

Vložnik je predložil prima facie dokaze, ki kažejo, da nadaljevanje ukrepov na sedanji ravni za izravnavo dampinga za vložnika ni več potrebno. Vložnik meni, da izpolnjuje zahteve za TGO, zlasti ker je izboljšal svoje računovodstvo. Poleg tega je vložnik predložil prima facie dokaze, ki kažejo, da zaradi znatnih sprememb v strukturi in proizvodnem procesu družbe izpolnjuje pogoje za individualno obravnavo iz člena 9(5) osnovne uredbe. Primerjava vložnikove konstruirane normalne vrednosti v Maleziji z njegovimi izvoznimi cenami za Unijo kaže, da je stopnja dampinga bistveno nižja od sedanje ravni ukrepa. Navedene zadeve se bodo zato preučile med pregledom.

Zato se zdi, da nadaljevanje ukrepov na obstoječi ravni, ki temelji na prej ugotovljeni ravni dampinga, za izravnavo dampinga ni več potrebno.

5. Postopek za ugotavljanje dampinga

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato začenja pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

Preiskava bo pokazala, ali vložnik zdaj deluje v skladu s pogoji tržnega gospodarstva iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in ali izpolnjuje pogoje za individualno obravnavo iz člena 9(5) osnovne uredbe, ocenila pa se bo potreba po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov v zvezi z vložnikom.

Če se ugotovi, da je treba ukrepe za vložnika odpraviti ali spremeniti, bo verjetno treba spremeniti stopnjo dajatve, ki se trenutno uporablja za uvoz zadevnega izdelka od drugih družb v Ljudski republiki Kitajski, ki niso izrecno navedene v Prilogi I Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006, kakor je bila spremenjena.

(a) Vprašalniki

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za njeno preiskavo, vložniku in organom zadevne države izvoznice poslala vprašalnike. Komisija mora te informacije in dokazila prejeti v roku iz točke 6(a)(i).

(b) Zbiranje informacij in zaslišanja

Vse zainteresirane strani so pozvane, da izrazijo svoja stališča, predložijo poleg izpolnjenih vprašalnikov še druge informacije in zagotovijo ustrezna dokazila. Komisija mora te informacije in dokazila prejeti v roku iz točke 6(a)(ii).

Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane strani, če te vložijo zahtevek in v njem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane. Ta zahtevek mora biti vložen v roku, določenem v točki 6(a)(ii).

Če vložnik predloži zadostne dokaze, ki kažejo, da deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, tj. da izpolnjuje pogoje iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, bo normalna vrednost določena v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe. V ta namen mora predložiti ustrezno utemeljen zahtevek v posebnem roku iz točke 6(b) tega obvestila. Komisija bo družbi in organom Ljudske republike Kitajske poslala obrazec zahtevka. Vložnik lahko uporabi obrazec zahtevka tudi za zahtevek za individualno obravnavo, tj. da izpolnjuje pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(d) Izbor države s tržnim gospodarstvom

Kadar se vložniku ne odobri tržnogospodarska obravnava, vendar izpolnjuje zahteve za določitev individualne dajatve v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe, se bo za določitev normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabila primerna država s tržnim gospodarstvom. Komisija namerava v ta namen ponovno uporabiti Malezijo, kakor je storila že med preiskavo, ki je privedla do uvedbe ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske. Zainteresirane strani so pozvane, da v posebnem roku iz točke 6(c) tega obvestila predložijo pripombe o ustreznosti te države.

Če je vložniku priznana tržnogospodarska obravnava, lahko Komisija za določitev normalne vrednosti po potrebi uporabi tudi ugotovitve glede normalne vrednosti, določene v primerni državi s tržnim gospodarstvom, tj. za namen zamenjave nezanesljivih stroškovnih ali cenovnih elementov v Ljudski republiki Kitajski, ki so potrebni za določitev normalne vrednosti, če v Ljudski republiki Kitajski ni na razpolago zanesljivih podatkov. Komisija namerava tudi v ta namen uporabiti Malezijo.

6. Roki

(a) Splošni roki

(i) Rok, v katerem se strani lahko javijo, predložijo izpolnjene vprašalnike in kakršne koli druge informacije

Če zainteresirane strani želijo, da se med preiskavo upoštevajo njihova stališča, se morajo javiti Komisiji, izraziti svoja stališča in predložiti izpolnjene vprašalnike ali kakršne koli druge informacije v 37 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni drugače določeno. Opozoriti je treba, da je uveljavljanje večine pravic v postopku, določenih v osnovni uredbi, odvisno od tega, ali se stran javi v navedenem roku.

(ii) Zaslišanja

Vse zainteresirane strani lahko Komisijo tudi zaprosijo za zaslišanje v istem 37-dnevnem roku.

(b) Posebni rok za predložitev zahtevkov za tržnogospodarsko in/ali individualno obravnavo

Vložnikov ustrezno utemeljeni zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo, kakor je naveden v odstavku 5(c) tega obvestila, mora prispeti na Komisijo v 15 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

Strani v preiskavi lahko izrazijo svoje pripombe glede primernosti Malezije, ki je, kot je omenjeno v točki 5(d), predvidena kot država s tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko. Te pripombe morajo prispeti na naslov Komisije v 10 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

7. Pisna stališča, izpolnjeni vprašalniki in korespondenca

Vsa stališča in zahtevki zainteresiranih strani morajo biti predloženi v pisni obliki (ne v elektronski obliki, razen če je drugače določeno), v njih pa morajo biti navedeni ime, naslov, elektronski naslov, telefonska številka ter številka telefaksa zainteresirane strani. Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, zahtevanimi v tem obvestilu, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo na zaupni osnovi, se opremijo z oznako „Limited“ (4) ter se jim v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priloži nezaupna različica, ki je opremljena z oznako „For inspection by interested parties“.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N-105 4/92

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22956505

8. Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo pozitivne ali negativne ugotovitve.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne upoštevajo, v skladu s členom 18 osnovne uredbe pa se lahko uporabijo razpoložljiva dejstva. Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in se zato uporabijo razpoložljiva dejstva, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

9. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 11(5) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

Za to obvestilo ne veljajo določbe člena 11(7) osnovne uredbe.

10. Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (5).

11. Pooblaščenec za zaslišanje

Opozoriti je treba tudi, da lahko zainteresirane strani, ki menijo, da imajo težave pri uveljavljanju pravic do obrambe, zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje GD za trgovino. Pooblaščenec nastopi kot posrednik med zainteresiranimi stranmi in službami Komisije, tako da po potrebi posreduje pri proceduralnih zadevah, ki vplivajo na zaščito njihovih interesov v določenem postopku, zlasti glede zadev v zvezi z dostopom do dokumentacije, zaupnostjo podatkov, podaljšanjem rokov ter predložitvijo pisnih in/ali ustnih stališč. Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD Trade (http://ec.europa.eu/trade).

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2) UL L 270, 29.9.2006, str. 4.

(3) UL L 67, 12.3.2009, str. 5.

(4) To pomeni, da je dokument samo za interno uporabo. Zaščiten je v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). Je zaupen dokument v skladu s členom 19 osnovne uredbe in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum).

(5) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

21.9.2010

Uradni list Evropske unije

C 253/6

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 253/04

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„KARP ZATORSKI“

ES št.: PL-PDO-005-0401-26.04.2007

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime:

„Karp zatorski“

2. Država članica ali tretja država:

Poljska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.7:

Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

„Karp zatorski“ (Cyprinus carpio) je križanec, pridobljen s križanjem linijskega krapa „karp zatorski“ z naslednjimi čistimi linijami: madžarsko, jugoslovansko, gołiško (Gołysz) in izraelsko (dor-70). „Karp zatorski“ je živa riba, ki se prodaja sveža in nepredelana. „Karp zatorski“ se goji izključno v zimskih ribnikih za krape v skladu z metodo gojenja iz občine Zator, ki temelji na dveletnem vzrejnem ciklusu.

Videz:

— teža rib za prodajo: 1 100–1 800 g,

— barva: olivna ali olivno modra,

— luske: zrcalne luske, razvrščene v puščičnem, progastem ali sedlastem vzorcu.

Kemična sestava mesa krapa „karp zatorski“:

— suha masa: 22,50 %,

— surovi pepel: 1,23 %,

— skupna vsebnost beljakovin: 19,25 %,

— surove maščobe: 1,55 %.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Ribe se prehranjujejo pretežno z naravno hrano, ki je na voljo v ribnikih. Zaradi visoke produktivnosti ribnikov za krape na zadevnem območju je prehrana rib sestavljena iz hrane, ki je naravno prisotna v ribnikih. V vseh fazah proizvodnje se navedeni prehrani dodaja samo naravna krma iz žit (pšenice, ječmena, tritikale in koruze), najmanj 70 % te krme izhaja z območja, opredeljenega v točki 4, zaradi posebnih lastnosti prsti in podnebja pa je visokokakovostna ter izpolnjuje visoke sanitarne standarde. Pri nabavi žit se upoštevata njihova kakovost in vsebnost vlage, ki ne sme presegati 11 %. Krma, kupljena zunaj območja proizvodnje krapov „karp zatorski“, se uporablja samo, če ponudba krme na območju iz točke 4 ni zadostna. Pri proizvodnji krapov „karp zatorski“ se ne uporablja hrana umetnega izvora ali krmni dodatki.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Celoten proizvodni ciklus krapov „karp zatorski“ mora potekati na geografskem območju, opredeljenem v točki 4. Ribe, pridobljene s križanjem linijskega krapa „karp zatorski“ s čisto madžarsko, jugoslovansko, gołiško (Gołysz) in izraelsko (dor-70) linijo rastejo hitreje, so odpornejše proti boleznim, imajo večji delež mesa in so bolje prilagojene naravnim razmeram, ki prevladujejo na območju iz točke 4. Celoten proizvodni ciklus temelji na metodi gojenja iz občine Zator, pri kateri je proizvodno obdobje skrajšano na dve leti. Proizvodni ciklus krapov „karp zatorski“ zajema naslednjih pet faz:

1. Drstenje

Za drstenje se izberejo primerki z najboljšimi lastnostmi. Drstenje poteka v naravnih drstnih bazenih v tleh. Dovoljeno je tudi umetno oplojevanje v drstiščih. Tako pridobljene ličinke se prenesejo v vzrejne ribnike, ki so ločeni od ribnikov za gojenje poletnih mladic.

2. Gojenje mladic

Ličinke, vzete iz drstnih bazenov, se prenesejo v ribnike za gojenje poletnih mladic. V ribnikih je treba ohranjati visoko gostoto populacije. Ta gostota znaša 200 000 ličink na hektar. Poletne mladice se odstranijo, ko dosežejo težo 2–4 g.

3. Gojenje in prezimovanje jesenskih mladic

Julija se vzrejni ribniki napolnijo s poletnimi mladicami ali v nekaterih primerih z ličinkami iz drstnih bazenov. V vzrejnih ribnikih se ribe krmijo s krmo iz žit, navedeno v točki 3.4. Krma se na začetku zmelje v ostro moko, pozneje, ko ribe nekoliko zrastejo, pa se uporablja krma z bolj grobo strukturo. Ribe se do konca septembra krmijo trikrat na teden. Ob koncu prve sezone bi morale imeti težo 60–150 g na enoto. Jesenske mladice ostanejo v vzrejnih ribnikih, kjer prezimijo. Vsakodnevni nadzor ribnikov je ključnega pomena.

4. Nameščanje v ribnike za prodajo

Spomladi se krapi iz vzrejnih ribnikov premestijo v ribnike za prodajo. Ribe se od maja do septembra krmijo po vnaprej določenem urniku krmljenja. Najintenzivnejša faza krmljenja nastopi junija, julija in avgusta. Odstranjevanje rib se začne oktobra. Krapi se premestijo v posebne transportne posode. Sledi razvrščanje po velikosti, tehtanje in prenos v ribnike za shranjevanje. Gre za ribnike, globoke 1,7–2,0 m, ki ne vsebujejo rastlinja, imajo pa dober pretok vode in sistem za dovajanje kisika. Rezultat navedenega postopka je, da meso krapov „karp zatorski“ nima vonja po blatu.

5. Odstranjevanje iz ribnikov za shranjevanje

Decembra (v obdobju pred božičem) se krapi „karp zatorski“ odstranijo iz ribnikov za shranjevanje in odpeljejo na prodajna mesta, kjer se dajo v posebne posode, v katere se dovaja kisik.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Ime „karp zatorski“ se uporablja za namene trženja živih rib, zato je v primeru dobave na debelo v transportnih posodah z motornimi vozili to ime navedeno na računih, dobavnicah in prevoznih listinah, lahko pa tudi na posodi ali motornemu vozilu. Na maloprodajnih mestih se dajo ribe v posebne posode, v katere se dovaja kisik. Na teh posodah je jasno viden napis „karp zatorski“.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

„Karp zatorski“ se proizvaja v treh občinah v zahodnem delu Malopoljskega vojvodstva. To so občine Zator in Przeciszów v okrožju Oświęcimski ter Spytkowice v okrožju Wadowicki. Območje ima površino 134 km2, vendar večina proizvodnje poteka v občini Zator.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Naravni dejavniki

Površinske vode

Posebnost območja proizvodnje krapov „karp zatorski“ je gosto omrežje vodnih poti: rečno omrežje dopolnjujejo številni odtočni jarki in kanali, ki z vodo oskrbujejo posamezne ribnike. Ribniki pokrivajo približno 22 % površine občine Zator. Ti ribniki imajo visoko naravno produktivnost, tj. hitro rast biomase. Ribniki za krape na tem območju zagotavljajo ribam veliko količino naravne hrane: zooplanktona, fitoplanktona in bentosa. Zaradi številnih sistemov jezer, ribnikov in bazenov na geografskem območju, opredeljenem v točki 4, je to območje splošno znano kot „Dolina Karpia“ (dolina krapov).

Podzemne vode

Območje proizvodnje krapov „karp zatorski“ je del podkarpatske hidrogeološke regije. Gladina podtalnice je 5–10 m pod površjem. Povprečna globina vodonosnika je ocenjena na 4,8 m, njegov koeficient infiltracije pa znaša 244/24 ur. Kakovost vode je dobra (razred Ib).

Podnebje

Območje proizvodnje krapov „karp zatorski“ ima srednjeevropsko podnebje in je del karpatskega podnebnega območja, nahaja se v spodnjem delu razpona zmerno toplega podnebja. Podnebje območja proizvodnje je podvrženo celinskim in morskim vplivom. Na podnebje vpliva tudi bližina gora. Vegetacijsko obdobje (povprečna dnevna temperatura nad 5 °C) traja 224 dni, obdobje intenzivne rasti (povprečna dnevna temperatura nad 10 °C) pa od konca aprila do sredine oktobra; obdobje brez zmrzali traja 172 dni.

Prst

Za območje proizvodnje krapov „karp zatorski“ je značilna zelo raznolika talna odeja: rjava prst, psevdopodzol, rečno blato, oglejena prst, črnica ter šotna in močvirska prst.

Zaščitena podeželska območja

Za območje, na katerem gojijo krape „karp zatorski“, so značilni zlasti čist zrak ter številčne in redke rastlinske in živalske vrste. Ker je na tem območju zelo veliko prostoživečih rastlin in živali, ga je poljsko društvo za zaščito ptic na podlagi meril organizacije Birdlife International opredelilo za posebno varstveno območje v okviru omrežja Natura 2000 – Dolina Dolnej Skawy (PL 125). To omrežje ima pomembno vlogo pri varstvu naravnih virov v Evropski uniji.

Človeški dejavnik

Ribolov in gojenje krapov v občini Zator segata v konec 11. in začetek 12. stoletja; od takrat sta se na tem območju razvijala ribiški in pozneje ribogojski sektor. Gre za najstarejše tovrstno središče v regiji. Razvoj ribogojstva so spodbujali gosto omrežje vodnih poti (reke Soła, Skawa in zgornja Visla), ugodna tla za pridelovanje štirih glavnih vrst žit, s katerimi se krmijo krapi, zmerno podnebje ter možnost prevoza rib po reki do Krakova in okoliških območij. Ribnike so postavili ob rekah in jih zasnovali kot koralde, nanizane na vrvice. To je poenostavilo gravitacijski pritok in odtok vode ter izsuševanje dna ribnikov. Ribogojstvo se je precej razvilo po koncu prve svetovne vojne. Ljudje so začeli obnavljati ribnike, ki so bili uničeni med vojno, uvedene so bile nove tehnologije, trgovanje malih trgovcev z ribami je bilo zakonsko urejeno in v Krakovu so odprli prvo ribarnico. Leta 1946 je državno posestvo v občini Zator prevzela Jagiellonska univerza in ustanovljen je bil zootehnični inštitut, kjer so se nadaljevala dela za izboljšanje lastnosti krapov.

Avtohtona linija krapa, ki se od leta 1955 ohranja kot samooplodna linija in ni bila nikoli tržena, je bila vzgojena na geografskem območju, opisanem v točki 4. Lokalni ribogojci in znanstveniki so na podlagi svojih opažanj, raziskav in izkušenj vzgojili križanca med linijskim krapom „karp zatorski“ in drugimi linijami krapa, ki je bil najbolje prilagojen razmeram na območju. Metoda gojenja iz Zatorja, ki temelji na dveletnem sistemu, se je postopoma uvajala od leta 1946, zaradi česar se je teža rib v prvem letu povečala s 60 na 150 g, stopnja preživetja pa je dosegla 86 %. Ta metoda je v povezavi z bogato naravno preskrbo s hrano iz območnih voda omogočila skrajšanje ciklusa gojenja krapov na dve leti. Z njo se vzgajajo krapi, ki tehtajo 1 100–1 800 g, pri čemer se izkorišča potencial za rast rib v drugem letu proizvodnega ciklusa. Večina dela v zvezi s proizvodnjo krapa „karp zatorski“ se opravlja ročno, pomembno vlogo pa imata človeško znanje in izkušnje. Rejci so se na podlagi dolgoletnih izkušenj naučili opravljati različne dejavnosti, ki sestavljajo postopek proizvodnje, kot je izbira začetne gostote populacije 200 000 ličink na hektar v ribniku, s čimer se zmanjša tveganje za prenašanje bolezni, omejijo izgube in najučinkoviteje izkoriščajo naravni viri hrane. Zelo pomembna je tudi veščina prilagajanja grobosti in doziranja krme iz žit glede na težo rib.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Značilnosti krapa „karp zatorski“, ki potrjujejo njegovo edinstvenost, so:

—	njegova kompaktna oblika,

—	faktor globine telesa od 2,2 do 2,4,

—	hitra rast,

—	delež mesa od 61 do 64 %,

—	koeficient kondicije (Fultonov koeficient) od 3,9 do 5,0,

—	meso nima vonja po blatu, ima svež ribji vonj in je nežnega okusa,

—	prehranski koeficient 5 pri žitih,

—	stopnja preživetja 86 %,

—	nadpovprečna odpornost proti boleznim.

Proizvod z zgoraj navedenimi značilnostmi je pridobljen na podlagi dveletnega vzrejnega ciklusa.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Izjemna kakovost krapa „karp zatorski“ je tesno povezana z naravnim okoljem na geografskem območju, opredeljenem v točki 4, in izhaja iz edinstvenih značilnosti naravnega okolja ter lokalne tradicije in postopkov ribogojstva. Krape s posebnimi značilnostmi, opisanimi v točki 5.2, je mogoče vzgojiti samo s kombinacijo zgoraj navedenih dejavnikov.

Naravni dejavniki, opisani v točki 5.1 spodbujajo nastanek zadostnih količin visokokakovostne naravne hrane v ribnikih. Poleg tega na območju gojenja prevladujejo tla in podnebne razmere, ki so ugodni za pridelovanje štirih glavnih vrst žit. Zlasti zaradi zelo produktivne narave ribnikov temelji prehrana rib na naravni prehrani brez uporabe umetne krme in krmnih dodatkov. Velika produktivnost ribnikov in dejstvo, da se v njih ne uporablja umetna krma z veliko ogljikovimi hidrati, ki se hitro skisa, sta dejavnika, ki omejujeta prisotnost patogenov. To vpliva na zdravje krapov „karp zatorski“ in njihove izjemne organoleptične lastnosti ter zlasti prispeva k svežemu ribjemu vonju in nežnemu okusu ribjega mesa. Značilnosti zgoraj opisanega geografskega območja so tudi razlog, da imajo gojene ribe dobro globino telesa in dobro razvito mišičevje, kar dokazuje visok koeficient kondicije iz točke 5.2. Proizvodnja krapa „karp zatorski“ je tesno povezana s krajem porekla, saj bližina naravnih vodotokov in vodnih teles, vključno z rekami in njihovimi pritoki, pomeni, da je območje preskrbljeno z obilnimi količinami vode, ki je bistvena za ribogojstvo. Tako velike in funkcionalne ribnike je bilo mogoče postaviti zaradi značilnosti zemljišč na tem območju. Tla, na katerih so bili postavljeni ribniki, podnebne razmere (zlasti dolgo vegetacijsko obdobje) ter obilnost in kakovost naravne krme neposredno vplivajo na visoko naravno produktivnost ribnikov (tj. količina dobljenih rib na hektar brez krme), ki se giblje med 150 in 300 kg/ha.

Kakovost in značilnosti krapov „karp zatorski“ izhajajo iz naravnega okolja, s katerim so tesno povezani, ter iz tradicije in postopkov gojenja rib na tem območju. Lokalni gojitelji in znanstveniki so z opazovanji, raziskavami in izkušnjami ustvarili krapa, ki je najbolje prilagojen razmeram na tem območju. Tako je bila vzgojena čista linija krapa „karp zatorski“, križana s čisto madžarsko, jugoslovansko, gołiško (Gołysz) in izraelsko (dor-70) linijo. Potomstvo ima odlične proizvodne značilnosti, kot sta visoka stopnja preživetja in dober izkoristek krme, kar je razvidno iz nizkih razmerij pretvorbe hrane. Učinek heteroze pomeni, da ribe rastejo hitreje, so bolj odporne proti boleznim, imajo večji delež mesa in so zelo dobro prilagojene lokalnim naravnim razmeram. Proizvod z značilnostmi iz točke 5.2 je mogoče pridobiti s proizvodno metodo iz Zatorja, prilagojeno okoljskim razmeram na območju, ki je opredeljeno v točki 4. S skrajšanjem obdobja gojenja na dve leti je bila omogočena proizvodnja mladih krapov odličnega okusa, ki imajo organoleptične lastnosti, njihovo meso pa ima manjšo vsebnost maščobe kot meso starejših trženih rib, pridobljenih z daljšim proizvodnim ciklom, ki se uporablja sicer. Ker so ribe mlade, je krap „karp zatorski“ nežnega okusa, po čemer se loči od drugih krapov, ki se proizvajajo na ostalih geografskih območjih. To je odločilno tudi za kakovost mesa in njegove organoleptične lastnosti, ki jih potrošniki izredno cenijo. Potrošniki cenijo lastnosti krapa „karp zatorski“, kar kaže tudi podatek, da je cena tega krapa 10–15 % višja od cene krapov z drugih geografskih območij.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.minrol.gov.pl/index.php?/pol/Jakosc-zywnosci/Produkty-regionalne-i-tradycyjne/Wnioski-przeslane-do-UE-od-kwietnia-2006-roku

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.253.slv
Uradni list Evropske unije		C 253

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 21. september 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 253/01	Menjalni tečaji eura	1

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2010/C 253/02	Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom med drugim iz Ljudske republike Kitajske	2

2010/C 253/03	Predlog zaključka postopka pritožbe CHAP 2010/19	5

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2010/C 253/04	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	6