15.9.2010

Uradni list Evropske unije

C 248/2

Menjalni tečaji eura (1)

14. septembra 2010

2010/C 248/03

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2850
JPY	japonski jen	107,04
DKK	danska krona	7,4461
GBP	funt šterling	0,83430
SEK	švedska krona	9,2260
CHF	švicarski frank	1,2911
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,8780
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,563
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	283,76
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7088
PLN	poljski zlot	3,9439
RON	romunski leu	4,2355
TRY	turška lira	1,9294
AUD	avstralski dolar	1,3758
CAD	kanadski dolar	1,3199
HKD	hongkonški dolar	9,9810
NZD	novozelandski dolar	1,7615
SGD	singapurski dolar	1,7195
KRW	južnokorejski won	1 495,24
ZAR	južnoafriški rand	9,1879
CNY	kitajski juan	8,6690
HRK	hrvaška kuna	7,2830
IDR	indonezijska rupija	11 519,41
MYR	malezijski ringit	3,9935
PHP	filipinski peso	57,051
RUB	ruski rubelj	39,5570
THB	tajski bat	39,591
BRL	brazilski real	2,2008
MXN	mehiški peso	16,5471
INR	indijska rupija	59,6500

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

15.9.2010

Uradni list Evropske unije

C 248/3

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV – EACEA/20/10

Media 2007 – Razvoj, distribucija, promocija in usposabljanje

Podpora za televizijsko predvajanje evropskih avdiovizualnih del

2010/C 248/04

1. Cilji in opis

Ta razpis za zbiranje predlogov temelji na Sklepu št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007).

Eden od ciljev programa je spodbujanje čezmejnega predvajanja evropskih avdiovizualnih del, ki so jih realizirala neodvisna producentska podjetja, ob spodbujanju sodelovanja med filmskimi prikazovalci na eni strani in neodvisnimi producenti in distributerji na drugi strani.

2. Upravičeni prosilci

To obvestilo je namenjeno evropskim podjetjem, katerih dejavnosti prispevajo k doseganju zgoraj navedenih ciljev, zlasti pa neodvisnim podjetjem za produkcijo televizijskega programa.

Prosilci morajo imeti sedež v eni od naslednjih držav:

—	27 držav članic Evropske unije,

—	države EGP, Švica in Hrvaška.

3. Upravičene dejavnosti

Predlagano avdiovizualno delo mora biti plod neodvisne evropske televizijske produkcije (igrani, animirani ali ustvarjalni dokumentarni film), pri kateri sodelujejo vsaj tri televizijske hiše iz več držav članic Evropske unije ali držav, vključenih v program MEDIA 2007.

Vlogo je treba predložiti največ 6 mesecev pred prvim dnevom snemanja in najpozneje na prvi dan snemanja.

Projekti lahko trajajo najdlje 30 oziroma 42 mesecev (za nadaljevanke in animirane filme).

4. Merila za dodelitev

Predlogi bodo ocenjeni na podlagi spodaj opisanega vrednotenja, pri čemer je najvišje možno število točk 100. Upoštevani vidiki v okviru vsakega merila so naslednji:

—

evropska razsežnost in financiranje dela (45 točk):

—	matična država podjetja prosilca,

—	število televizijskih postaj, ki sodelujejo pri produkciji dela,

—	finančni prispevek televizijskih postaj,

—	raven nenacionalnega financiranja,

—

vključenost mednarodnih distributerjev (10 točk):

—	število in pretekli dosežki distributerjev, vključenih v produkcijo dela,

—	stopnja vključenosti distributerjev,

—	obstoj distribucijskega oddelka v produkcijskem podjetju prosilcu,

—

potencial za pritegnitev mednarodnega občinstva (25 točk):

—	kakovost dela,

—	mednarodni prodajni potencial,

—	mednarodna tržna strategija,

—

krepitev evropske jezikovne in kulturne raznolikosti (7 točk):

—	število vključenih jezikovnih področij,

—	spodbujanje evropske kulturne raznolikosti,

—

bogatitev evropske avdiovizualne dediščine (3 točke):

—	pregled uporabljenega arhivskega gradiva,

—

evidenca mednarodne prodaje (10 točk):

—	mednarodna prodaja države prosilke/producenta prosilca v zadnjih petih letih.

5. Proračun

Skupni proračun znaša 10,4 milijona EUR.

Finančni prispevek, ki se dodeli, je subvencija. Najvišji finančni prispevek, ki se lahko dodeli, znaša 500 000 EUR za igrane in animirane projekte ter 300 000 EUR za dokumentarne projekte. Dodeljeni finančni prispevek v nobenem primeru ne bo presegal 12,5 % upravičenih stroškov, ki jih bo predložil producent za igrane in animirane filme, ter 20 % upravičenih stroškov za dokumentarne filme.

6. Rok za predložitev vlog

Vloge je treba poslati na naslov Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) najkasneje do 15. novembra 2010, 28. februar 2011 in 20. junija 2011 na naslednji naslov:

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) – MEDIA

Constantin Daskalakis

BOUR 3/30

Avenue du Bourget/Bourgetlaan 1

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Sprejete bodo samo vloge, predložene na uradnem prijavnem obrazcu ter opremljene s podpisom osebe, pristojne za sklepanje pravno zavezujočih obveznosti v imenu podjetja prijavitelja, in ki vsebujejo vse zahtevane informacije in priloge, določene v celotnem besedilu razpisa.

Vloge, poslane prek faksa ali elektronske pošte, bodo zavrnjene.

7. Dodatne informacije

Celotno besedilo navodil za prijavo in prijavni obrazci so na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/culture/media/programme/producer/tv/detail/index_en.htm

Vloge morajo izpolnjevati vse pogoje, navedene v navodilih, in biti predložene na predvidenih obrazcih.

15.9.2010

Uradni list Evropske unije

C 248/8

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 248/07

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„MIÓD DRAHIMSKI“

ES št.: PL-PGI-0005-0619-09.07.2007

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Miód drahimski“

2. Država članica ali tretja država:

Poljska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.4

Drugi proizvodi živalskega izvora, med

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Pod imenom „Miód drahimski“ je mogoče prodajati pet vrst medu: ajdov med, med ogrščice, med iz resja, lipov med in mešani cvetlični med.

Ajdov „Miód drahimski“ je med, proizveden iz ajde (Fagopyrum). Je temno rjave, skoraj črne barve. Ko kristalizira, postane rumeno rjav. Kristalizira počasi ter pri tem privzame grobozrnato in neenakomerno teksturo. Na vrhu lahko ostane tekoč sloj. Zelo izrazito in prijetno diši po ajdovem cvetju, njegov okus pa je oster, sladek in nekoliko rezek.

„Miód drahimski“ iz resja je med, proizveden iz resja (Calluna vulgaris). Je od jantarjeve do oranžno rjave barve s svetlejšimi ali temnejšimi odtenki. Preden kristalizira je jantarjeve ali celo rdečkasto jantarjeve barve. Po kristalizaciji je njegova barva od rumenkasto oranžne do rjave. Med iz resja je gost in želatinast. Kristalizira v srednje velika zrna in ima močno aromo, podobno aromi resja. Je blago sladkega in ostrega okusa ter nekoliko greni.

„Miód drahimski“ iz ogrščice je med, proizveden iz ogrščice (Brassica napus var. arvensis). Je skoraj brezbarven ali rahlo slamnate barve z zelenkastim odtenkom, odvisno od rastlin, na katerih je bil nabran nektar. Ko kristalizira, postane bele ali sivkasto kremne barve. Kristalizira hitro, pri čemer tvori majhna zrna in postane lepljiv. Je blagega in neizrazitega okusa ter nekoliko greni.

Lipov „Miód drahimski“ je med, proizveden iz lipe (Tilia). V tekočem stanju se njegova barva spreminja od zelenkasto rumene do bledo jantarjeve. Po kristalizaciji je od belkasto rumene do zlato rumene barve. Lipov med v tekočem stanju spominja na ricinusovo olje. Po kristalizaciji postane drobnozrnat in hrapav. Je dokaj ostrega okusa in pogosto nekoliko greni.

Mešani cvetlični „Miód drahimski“ je med, proizveden iz več rastlin. Glede na čas pobiranja je lahko njegova barva od bledo kremne do pomarančasto rjave. Po kristalizaciji se odtenek nekoliko spremeni in postane bledo siv ali bledo rumeno rjav. Ta med je tekoč in viskozen ter delno ali v celoti kristalizira, odvisno od časa pobiranja medu. Običajno ima močno aromo, ki spominja na vosek. Njegov okus se spreminja glede na sestavo nektarja, vendar je na splošno blag in sladek. Včasih prevladuje okus posameznega nektarja.

Vrsta medu/Parameter	Ajdov	Iz resja	Iz ogrščice	Lipov	Mešani cvetlični
Dovoljena vsebnost vode	< 18 %	< 21 %	< 18 %	< 18 %	< 18 %
Vsebnost reducirajočega sladkorja (glukoze in fruktoze)	> 67 %	> 67 %	> 67 %	> 67 %	> 67 %
Vsebnost HMF	< 25 mg/kg	< 25 mg/kg	< 25 mg/kg	< 25 mg/kg	< 25 mg/kg
Proste kisline	< 40 mval/kg	< 40 mval/kg	< 40 mval/kg	< 40 mval/kg	< 40 mval/kg
Vsebnost saharoze	< 4 %	< 4 %	< 4 %	< 4 %	< 4 %
Vsebnost prolina	> 25 mg/100 g	> 25 mg/100 g	> 25 mg/100 g	> 25 mg/100 g	> 25 mg/100 g
Delež prevladujočega cvetnega prahu	> 45 % cvetnega prahu ajde (Fagopyrum)	> 45 % cvetnega prahu resja (Calluna vulgaris)	> 45 % cvetnega prahu ogrščice (Brassica napus var. arvensis)	> 20 % cvetnega prahu lipe (Tilia)	< 35-odstotni delež cvetnega prahu posamezne rastline
Preglednica 1: Značilnosti proizvoda „miód drahimski“ (legenda: „<“ pomeni „manj kot“; „>“ pomeni „več kot“).

„Miód drahimski“ je lahko ob prodaji tekoč (precejen), kremen ali kristaliziran (zrnat). Ta med proizvedejo čebele iz nektarja. Vsebuje lahko manjše količine mane. Vendar se zato nikakor ne smejo spremeniti okus, vonj ali značilnosti medu. „Miód drahimski“ je mogoče prodajati tudi v ploščah, to je kot medeno satje.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Čebel ni dovoljeno krmiti v času pobiranja proizvoda „Miód drahimski“. Pred pobiranjem medu jih je mogoče krmiti le v izjemnih primerih, če je ogroženo rojenje, vendar je treba s to dejavnostjo prenehati vsaj 14 dni pred načrtovanim pobiranjem medu. Odmerek ne sme presegati količine krme, ki jo čebele potrebujejo za dva dneva. Čebele je dovoljeno krmiti le z belim pesnim sladkorjem ali že pripravljenim sirupom (krmo za čebele) z najmanj 73-odstotno vsebnostjo sladkorja (glukoze, fruktoze, saharoze). Ni nujno, da beli pesni sladkor in sladkorni sirup izvirata z območja, kjer se pridobiva „Miód drahimski“. To ne vpliva na kakovost medu.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vse faze proizvodnje od postavitve panjev do končnega pakiranja medu morajo potekati na opredeljenem geografskem območju. Satniki, ki se odstranijo ob koncu obdobja pobiranja medu, vsebujejo zrel med (vsaj tri četrtine satov mora biti pokritih). Med se hladno toči v točilu za med v čebelarjevih prostorih, pri čemer se uporabi centrifugalna sila. Mogoče ga je tudi hladno iztisniti z mehanskimi stiskalnicami. Točeni med se precedi in se nato pretoči v posode za shranjevanje medu. Proizvoda „Miód drahimski“ ni dovoljeno filtrirati, da se odstrani cvetni prah, niti ne sme biti pasteriziran. Temperatura medu ne sme v nobeni fazi proizvodnje presegati 42 °C. Uporaba kemikalij ali drugih trdnih, tekočih ali plinskih repelentov za čebele je med postopkom pobiranja medu prepovedana. „Miód drahimski“ lahko proizvajajo le medonosne čebele pasem Apis mellifera carnica (kranjska čebela) in Apis mellifera mellifera (temna evropska čebela) ter križanke teh pasem.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Namen zahteve, da se med pretoči v embalažo za maloprodajo na območju, kjer je bil pridobljen (kot je opredeljeno v točki 4), je zagotoviti ustrezno kakovost proizvoda. S to omejitvijo se hkrati zagotovi višja raven spremljanja in nadzora porekla medu. S tem se prepreči možnost, da bi „Miód drahimski“ mešali z drugimi vrstami medu. Tako se zagotovi tudi visoka raven verodostojnosti inšpekcijskega sistema in izločijo dejavniki, ki bi lahko škodovali kakovosti medu.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Vsi čebelarji in subjekti, ki se ukvarjajo z odkupom in nadaljnjo uporabo medu pod zaščitenim imenom, morajo uporabljati eno vrsto oznake. Oznake bo razdeljevalo združenje Stowarzyszenie Producentów Miodu Drahimskiego. To združenje pošlje inšpekcijskemu organu podrobna pravila o razdeljevanju oznak. Enotni sistem označevanja je namenjen zagotavljanju ustrezne kakovosti in lažji sledljivosti proizvoda. Pravila teh proizvajalcev ne smejo na noben način diskriminirati proizvajalcev, ki niso člani združenja.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

„Miód drahimski“ se pobira v mestnih občinah Czaplinek, Wierzchowo, Barwice in Borne Sulinowo ter na gozdnatem območju ob naselju Borne Sulinowo, ki je del pojezerja reke Drawe. Ime „Miód drahimski“ je izpeljano iz imena „Drahim“, kakor se je včasih imenovalo naselje Stare Drawsko, po katerem se imenuje regija, v katero spada območje proizvodnje. Raba prvotnega imena je po drugi svetovni vojni začela pešati, ker je bilo za zadevno upravno območje uvedeno ime Stare Drawsko. Kljub spremembi upravne nomenklature pa se za opis tega območja še vedno uporablja tudi tradicionalno ime „Drahim“.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja:

Območje, opredeljeno v točki 4, je del baltskega podnebnega območja, kjer so bolj kot v drugih poljskih regijah izraziti vplivi oceana. Bližina Baltskega morja pripomore k višjim temperaturam na kopnem in hladnejšim poletjem. Temperaturne razmere, povezane z lego območja, so pomemben podnebni dejavnik. Ker območje leži na razmeroma visoki nadmorski višini, so temperature v tej regiji nekoliko nižje. Povprečna temperatura med majem in julijem je 14,4 °C, letno povprečje pa je med 7,0 in 7,3 °C. Tla v tej regiji so večinoma izoblikovali ledeniški nanosi in usedline, ki jih je naplavila snežnica. V sestavi tal prevladujejo podzol, ki vsebuje rahel pesek z nizko vsebnostjo gline, ter ledeniški til in pesek, ki prekrivata ilovico ali mulj. Večina območja, na katerem se proizvaja „Miód drahimski“, leži v Krajinskem parku Drawa (Drawski Park Krajobrazowy). To območje je ostalo naravno zlasti zato, ker ni bilo industrijskega onesnaženja. V park je vključenih sedem naravnih rezervatov, ki jih odlikujeta pestro rastlinstvo in živalstvo. Človeška dejavnost je zanemarljivo vplivala na ekosisteme v naravnih rezervatih. Zelo raznovrstno in obsežno omrežje rek, potokov in jezer pripomore k raznovrstnosti rastlinstva na tem območju. Tu so namreč z lobelijo porasla jezera z izjemno čisto vodo, za katera so značilne reliktne rastline, na primer debelolistna zvezdica (Stellaria crassifolia), črna mahunica (Empetrum nigrum ssp. nigrum) in ozka šašuljica (Calamagrostis stricta). Veliko rastlin na tem območju je zaščitenih, na primer navadna orlica (Aquilegia vulgaris), navadni volčin (Daphne mezereum) in navadna močvirnica (Epipactis palustris).

Vpliv zadevnega območja na razširjenost drugih medonosnih rastlin

Ajda

Ta regija je zaradi ne zelo kakovostnega podzola, reguliranega vodnega sistema in podnebnih razmer odlična za gojenje ajde. Zlasti pomembna je visoka stopnja vlažnosti zraka (do 81 %). Ajda se goji na približno 400 organskih kmetijah, in sicer na približno 1 120 hektarih površin.

Lipa

Na opredeljenem območju raste veliko primerkov spomeniško zaščitenih lip, ob približno 90 % glavnih in stranskih cest ter poti, speljanih skozi vasi na območju proizvodnje medu „Miód drahimski“, pa so zasajene stare lipe. Te oblikujejo lipove drevorede. Ta drevesna vrsta je na zadevnem območju tako razširjena zaradi ustrezne prsti in neonesnaženosti. Ključni okoljski dejavnik je dejstvo, da zraka ne onesnažujejo industrijski viri, na kar so lipe še posebno občutljive.

Ogrščica

Za gojenje ogrščice na opredeljenem območju je značilno, da se pridelek goji na več hektarjev velikih poljih, ki jih med seboj ločujejo številni gozdovi. S tem so čebelam zagotovljene odlične razmere za razvoj in nabiranje nektarja, saj ni močnega vetra. Na opredeljenem območju se ogrščica goji na skoraj 1 400 hektarih površin.

Resje

Na gozdnatem območju ob naselju Borne Sulinowo je eno od najobsežnejših vresišč v Evropi. Resje skupaj pokriva približno 6 000 hektarov površin na tem območju. Ta vsebuje sestoje navadnega resja (Polio-Callunetum) ter vresišča, porasla z vrstama Scabiosa canescentis in Genistetum tinctoriae. Tako obširna vresišča na tem območju so se oblikovala zaradi ustrezne prsti in ravno prave osončenosti kot posledice velikih nepogozdenih predelov.

Spretnosti prebivalstva

Dolga zgodovina čebelarstva na tem območju je pripomogla k razvoju spretnosti lokalnih čebelarjev ter načel pobiranja medu in čebelarjenja, kar neposredno vpliva na kemično sestavo medu. Na splošno velja, da se med pridobiva le iz satnikov, v katerih so čebele pokrile že vsaj tri četrtine satov, kar pomeni, da je pobrani med zrel. Temperatura medu ne sme v nobeni fazi proizvodnje presegati 42 °C.

5.2 Posebnost proizvoda:

„Miód drahimski“ je kakovosten proizvod, za katerega sta značilni nizka vsebnost hidroksimetilfurfurala (HMF) in visoka vsebnost reducirajočega sladkorja. Za ta med je posebno značilna visoka vsebnost prevladujočega cvetnega prahu, navedenega v točki 3.2. Poleg visoke vsebnosti prevladujočega cvetnega prahu je njegova glavna značilnost še delež cvetnega prahu edinstvenih reliktnih in endemičnih rastlin. Posebna lastnost mešanega cvetličnega medu je izjemna raznovrstnost cvetnega prahu, ki ga vsebuje, saj cvetni prah nobene rastline ne presega 35 % celotne količine, kar pomembno vpliva na široko paleto okusov tega medu.

5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

„Miód drahimski“ je tesno povezan z območjem, s katerega izvira, saj se pod tem imenom prodajajo vrste medu, proizvedene iz rastlin, tipičnih za to regijo. To so ajdov med, med ogrščice, med iz resja, lipov med in mešani cvetlični med. Zadevno območje, kot je opisano v točki 5.1, zaznamujejo razmeroma malo padavin, veliko vodnih površin, visoka relativna vlažnost in zmerna vetrovnost, kar vse pomembno vpliva na razširjenost in kakovost posameznih medonosnih rastlin, iz katerih se pridobiva sortni „Miód drahimski“. Raznovrstni ekosistemi, ki so se izoblikovali po zaslugi čistega naravnega okolja, zagotavljajo tudi zelo raznovrstno sestavo cvetnega prahu, kar potrjuje edinstvenost mešanega cvetličnega medu „Miód drahimski“. Dejstvo, da cvetni prah nobene rastlinske vrste ne presega 35 % celotne količine cvetnega prahu v tem mešanem cvetličnem medu, dokazuje, kako bogato je rastlinstvo zadevnega območja. Sortni in mešani cvetlični med poleg cvetnega prahu poljščin vsebujeta še cvetni prah zaščitenih endemičnih rastlin tega območja. Te medonosne rastline tu uspevajo zaradi edinstvenosti zadevnega območja, ki zajema naravne rezervate in pokrajinski park, kar pomeni, da je mogoče „Miód drahimski“ proizvajati le tukaj. Zaradi metode, uporabljene za pobiranje medu (pridobiva se le iz satnikov, v katerih so čebele pokrile že vsaj tri četrtine satov), je pridobljeni med zrel in vsebuje veliko reducirajočega sladkorja (glukoze in fruktoze), vendar je hkrati tudi zelo svež in naravnega izvora, kar dokazuje nizka vsebnost HMF. Ker medu ni dovoljeno segrevati na temperaturo, višjo od 42 °C, se ohranijo številni encimi, ki jih proizvod vsebuje zaradi svojega naravnega izvora. Značilni okus posameznih vrst proizvoda „Miód drahimski“, opisanih v točki 3.2, ki jih porabniki zelo cenijo, nastane zaradi kombinacije neokrnjenega naravnega okolja, bogatega rastlinstva in tradicionalnih spretnosti lokalnih čebelarjev. Metoda proizvodnje in pobiranja proizvoda „Miód drahimski“ se je razvijala in izpopolnjevala iz generacije v generacijo in je neločljivo povezana s spretnostmi lokalnih čebelarjev.

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.minrol.gov.pl/DesktopDefault.aspx?TabOrgId=1620&LangId=0

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.248.slv
Uradni list Evropske unije		C 248

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 15. september 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 248/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5922 – Posco/Daewoo International) ( 1 )	1

2010/C 248/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5854 – Total Group/HIPS & GPPS Business of Polimeri) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 248/03	Menjalni tečaji eura	2

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2010/C 248/04	Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/20/10 – Media 2007 – Razvoj, distribucija, promocija in usposabljanje – Podpora za televizijsko predvajanje evropskih avdiovizualnih del	3

	Evropski urad za izbor osebja (EPSO)
2010/C 248/05	Razpis javnih natečajev	6

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2010/C 248/06	Obvestilo o izteku nekaterih protidampinških ukrepov	7

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2010/C 248/07	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	8

Izdelek	Država porekla ali izvoza	Ukrepi	Sklic	Datum izteka veljavnosti
nekatere dokončane tkanine iz poliestrskih filamentov	Ljudska republika Kitajska	protidampinška dajatev	Uredba Sveta (ES) št. 1487/2005 (UL L 240, 16.9.2005, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 364/2010 (UL L 107, 29.4.2010, str. 6)	17.9.2010


	(1) Besedilo velja za EGP