14.9.2010

Uradni list Evropske unije

C 247/1

Menjalni tečaji eura (1)

13. septembra 2010

2010/C 247/01

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2801
JPY	japonski jen	107,69
DKK	danska krona	7,4466
GBP	funt šterling	0,83120
SEK	švedska krona	9,1840
CHF	švicarski frank	1,2991
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,8520
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,672
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	283,76
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7088
PLN	poljski zlot	3,9383
RON	romunski leu	4,2608
TRY	turška lira	1,9164
AUD	avstralski dolar	1,3732
CAD	kanadski dolar	1,3185
HKD	hongkonški dolar	9,9432
NZD	novozelandski dolar	1,7490
SGD	singapurski dolar	1,7138
KRW	južnokorejski won	1 486,28
ZAR	južnoafriški rand	9,1491
CNY	kitajski juan	8,6558
HRK	hrvaška kuna	7,2850
IDR	indonezijska rupija	11 435,39
MYR	malezijski ringit	3,9709
PHP	filipinski peso	56,512
RUB	ruski rubelj	39,3325
THB	tajski bat	39,357
BRL	brazilski real	2,1971
MXN	mehiški peso	16,4646
INR	indijska rupija	59,3950

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

14.9.2010

Uradni list Evropske unije

C 247/2

Povzetek podatkov, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 736/2008 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 247/02

Št. pomoči: XF 5/10

Država članica: Slovaška republika

Regija/organ, ki dodeli pomoč: NUTS 1 – všetky regióny v rámci Slovenskej republiky, t. j. Bratislavský kraj, Západné Slovensko, Stredné Slovensko a Východné Slovensko.

Ministerstvo pôdohospodárstva Slovenskej republiky.

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme ad hoc pomoč: Schéma štátnej pomoci na zabezpečenie mimoprodukčných funkcií rybníkov a malých vodných nádrží osobitne vhodných na chov rýb.

Pravna podlaga:

—	Člen 12 Uredbe Komisije (ES) št. 736/2008 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije);

—	člen 11 Uredbe Komisije (ES) št. 498/2007 z dne 26. marca 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo;

—	člena 28 in 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo, UL L 223, 15.8.2006 (v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006);

—	§ 27 nariadenia vlády SR č. 264/2009 Z. z zo 17. júna 2009 o podporných opatreniach v pôdohospodárstve v znení neskorších predpisov (v nadaljnjem besedilu: nariadenie vlády SR);

—	Priloga I k Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), UL L 214, 9.8.2008;

—	zákon č. 231/1999 Z. z. o štátnej pomoci v znení neskorších predpisov (v nadaljnjem besedilu: zákon o štátnej pomoci).

Načrtovani letni izdatki po shemi ali znesek dodeljene ad hoc pomoči: Načrtovana višina sredstev v okviru sheme za leto 2010 je 200 000 EUR.

Skupni načrtovani letni proračun za dodelitev pomoči za leto 2010 je 200 000 EUR.

Skupni načrtovani proračun za dodelitev pomoči za obdobje 2010–2013 je 800 000 EUR.

Največja intenzivnost pomoči:

H.1.

Za izračun subvencije se uporabljajo naslednje stopnje:

(a)	500 EUR/ha,

(b)	2 100 EUR/ha ali

(c)	2 500 EUR/ha.

Pomoč se izračuna tako, da se površina obrata za vzrejo, navedena v certifikatu, pomnoži s stopnjo, določeno v poglavju H.1 te sheme, če znaša površina obrata za vzrejo vsaj 1 ha.

H.2.	Pomoč se lahko dodeli rejcu v ustreznem koledarskem letu, in sicer pet let zapored.

H.3.	Plačilna agencija za kmetijstvo izračuna znesek subvencije na podlagi člena 31(10) nariadenie vlády SR.

Datum začetka izvajanja: Februar 2010.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013.

Cilj pomoči: Cilj pomoči je dodeljevanje nadomestil za uporabo proizvodnih metod v ribogojstvu, ki prispevajo k varstvu in zboljšanju okolja ter varovanju narave.

Navedite, kateri od členov od 8 do 24 se uporablja: Člen 12 Uredbe Komisije.

Zadevna dejavnost: Proizvodnja, predelava in trženje ribiških proizvodov

Oddelek A – Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov (v skladu z NACE Rev. 2)

Oddelek

Razdelek 03 – Ribištvo in ribogojstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč: Pomoč dodeli:

Ministerstvo pôdohospodárstva SR

Dobrovičova ul. 12

812 66 Bratislava

SLOVENSKO/SLOVAKIA

Tel. +421 259266111

Spletna stran: http://www.land.gov.sk/sk/index.php?navID=161&id=2059

Navedite: Operativni program za ribiški sektor v Slovaški republiki za obdobje 2007–2013 (Operačný program „Rybné hospodárstvo SR 2007–2013“) vsebuje ukrep za izboljšanje pogojev vzreje in okolja z odstranitvijo blata. Pomoč, dodeljena v okviru sheme državne pomoči, dopolnjuje pomoč za uresničitev navedenega cilja, katerega del je izvajanje okoljskih ukrepov v ribogojstvu (odvodnjavanje bazenov in odstranitev blata – delno nadomestilo za izpad odhodka in povečanje stroškov).

Operativni program „Rybné hospodárstvo SR 2007–2013“ ne vsebuje dejavnosti ali ukrepov, za katere je namenjena podpora v okviru te sheme državne pomoči, in dvojno financiranje iz dveh različnih virov ni mogoče. Vlagatelji zahtevkov za pomoč morajo v vsakem primeru dati častno izjavo, da za isti ukrep niso prejeli pomoči iz razvojnih programov EU ali iz drugih virov javnega financiranja. V primeru kršitve te zahteve lahko prejemnik takšne pomoči kazensko odgovarja zaradi goljufije pri subvencijah na podlagi člena 225 zakona št. 300/2005 (kazenski zakonik), kakor je bil spremenjen.

14.9.2010

Uradni list Evropske unije

C 247/6

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 247/05

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„GÖNCI KAJSZIBARACK“

št. ES: HU-PGI-0005-0388-21.10.2004

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek je zgolj informativne narave. Za podrobnejše informacije, zlasti v zvezi s proizvajalci proizvodov z zadevno ZOP ali ZGO, si oglejte celotno različico specifikacije, ki je na voljo na nacionalni ravni ali pri Evropski komisiji.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Oddelek za analizo prehranjevalne verige pri Ministrstvu za kmetijstvo in razvoj podeželja (FVM Élelmiszerlánc-elemzési Főosztály)

Naslov:

Budapest

Kossuth Lajos tér 11.

1055

MAGYARORSZÁG/HUNGARY

Tel.

+36 13014419

Faks

+36 13014808

E-naslov:

Eniko.Zobor@fvm.gov.hu

2. Vlagatelj:

Naziv:

Abaúj – Gönc Gyümölcstermelők Beszerző és Értékesítő Szövetkezet (Zadruga pridelovalcev sadja za nabavo in trženje Abaúj-Gönc)

Naslov:

Gönc

Károlyi Gáspár út 31/A

3895

MAGYARORSZÁG/HUNGARY

Tel.

+36 46388610

Faks

+36 46388702

E-naslov:

mzg.hollar@primposta.hu

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Ime:

„Gönci kajszibarack“

4.2 Opis:

Zaščitena geografska označba (ZGO) „Gönci kajszibarack“ se lahko uporablja za naslednje sorte vrste Prunus armeniaca L.: Gönci magyar kajszi, Magyar kajszi C 235, Mandulakajszi, Bergeron, Ceglédi Piroska, Ceglédi bíborkajszi, Ceglédi arany, Ceglédi óriás, Pannónia.

Edinstvenost marelice iz Gönca ter njen nacionalni in mednarodni sloves izvirata iz kombinacije ugodnih podnebnih razmer, vrtnarske in sadjarske tradicije ter strogega upoštevanja tehnologij pridelave, obiranja, skladiščenja in prevoza.

ZGO „Gönci kajszibarack“ se lahko uporablja samo za sorte marelice z naslednjimi lastnostmi, pri čemer morajo imeti notranji in zunanji deli sadežev posamezne sorte spodaj navedene lastnosti.

GÖNCI MAGYAR KAJSZI

Oblika	:	okrogla
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva olupka sadeža	:	svetlo oranžna; svetlo rdeča na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	zlato rumeno, rahlo vlaknasto, sočno in mehko ob zrelosti
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel, aromatičen

MAGYAR KAJSZI C.235

Oblika	:	okrogla
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva olupka sadeža	:	svetlo oranžna
Barva in kakovost mesa sadeža	:	rumeno, vlaknasto, srednje trdo
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel, aromatičen

MANDULAKAJSZI

Oblika	:	jajčasta, mandljasta, opazno sploščena ob strani
Velikost	:	velika, najmanjši premer 50 mm
Barva olupka sadeža	:	svetlo oranžna; karminska na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	svetlo oranžno, srednje trdo, čvrsto, sočno
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel, pikantna aroma

BERGERON

Oblika	:	rahlo podolgovata, stožčasta obla, jajčasta
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva olupka sadeža	:	oranžna; karminska na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	sijoče oranžno, vlaknasto, trdo
Okus, vsebnost kisline	:	vsebnost kisline višja od povprečja (1,4 %)

PANNÓNIA

Oblika	:	pravilna ali nekoliko jajčasta obla
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva olupka sadeža	:	svetlo oranžna; rožnata na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	svetlo oranžno, vlaknasto, trdo
Okus, vsebnost kisline	:	kisel, aromatičen

CEGLÉDI PIROSKA

Oblika	:	okrogla
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva olupka sadeža	:	oranžna; svetlo rdeča na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	oranžno, trdo
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel

CEGLÉDI BÍBORKAJSZI

Oblika	:	široka, stožčasta, jajčasta; rahlo sploščena ob strani
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva olupka sadeža	:	temno oranžna; temno škrlatna na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	temno oranžno, sočno
Okus, vsebnost kisline	:	sladek, aromatičen

CEGLÉDI ARANY

Oblika	:	okrogla
Velikost	:	velika, najmanjši premer 50 mm
Barva olupka sadeža	:	zlato rumena; karminska na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	oranžno, trdo, sočno
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel

CEGLÉDI ÓRIÁS

Oblika	:	rahlo podolgovata, jajčasta; rahlo sploščena ob strani
Velikost	:	velika, najmanjši premer 50 mm
Barva olupka sadeža	:	svetlo oranžna; svetlo rdeča na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	oranžno, zmerno sočno, mehko
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel, aromatičen

4.3 Geografsko območje:

Zaščitena geografska označba se lahko uporablja samo za marelice, ki izvirajo iz (se tam gojijo) upravnega območja krajev v štirih določenih podregijah okrožja Borsod-Abaúj-Zemplén:

podregija Abaúj-Hegyköz: Abaújszántó, Abaújvár, Arka, Boldogkőváralja, Gönc, Göncruszka, Hejce, Hernádcéce, Hidasnémeti, Korlát, Tornyosnémeti, Vizsoly, Zsujta;

podregija Encs: Abaújkér, Alsógagy, Baktakék, Beret, Detek, Encs, Fancsal, Forró, Fulókércs, Garadna, Ináncs;

podregija Szerencs: Bekecs, Golop, Legyesbénye, Megyaszó, Monok, Rátka, Szerencs, Tállya;

podregija Szikszó: Alsóvadász, Felsővadász, Hernádkércs, Homrogd, Léh, Nagykinizs, Selyeb, Szentistvánbaksa, Szikszó.

4.4 Dokazilo o poreklu:

S sistemom nadzora kakovosti celotnega postopka gojenja pridelka in ravnanja z njim se zagotavljajo identifikacija in sledljivost ter končno preverjanje in varnost proizvoda. Pridelovalci zložijo ročno obrano sadje v plastične ali lesene zaboje, na katerih je poreklo sadja posebej označeno (z imenom) na etiketi, na dnu zabojev pa je navedena identifikacijska številka.

Pridelovalci morajo pridelavo beležiti v dnevnik zaščite porekla v skladu z ustreznimi predpisi. V dnevnik zabeležijo:

—	ime in identifikacijo pridelovalca,

—	kraj pridelave, zemljiškoknjižno številko, identifikacijsko oznako sorte/nasada, število dreves, ki so že obrodila in ki še niso,

—	ime in poreklo sorte (s potrdilom o poreklu sadike),

—	identifikacijsko številko dnevnika škropljenja,

—	identifikacijsko številko dnevnika obiranja, datum obiranja, količine sadja v danem letu po sorti/nasadu.

Dnevnik škropljenja je evidenca, ki se vodi v skladu z zakonom in v katero se vpisuje naslednje:

—	kemikalije, ki se uporabljajo med pridelavo,

—	količine uporabljenih kemikalij (razčlenitev po datumu uporabe),

—	ime in datumi izvedenih fitosanitarnih postopkov itd..

Dnevnik obiranja je evidenca, ki se vodi med obiranjem in v kateri so navedeni število rodnih dreves po sorti/nasadu, dan obiranja in dnevno obrane količine.

4.5 Metoda pridobivanja:

Merila in zahteve glede gojenja (in vzdrževanja)

Nasadi sadnega drevja v določeni pridelovalni regiji morajo biti na sončnih površinah na višje ležečih območjih (od 150 do 300 m), na kakovostnih tleh z ustrezno vsebnostjo apnenca in hranilnih snovi glede na analize tal.

Obiranje

Obiranje se začne sredi junija in konča konec avgusta. Glede na pričakovanja v zvezi z možnostmi prevoza in skladiščenja (rok trajanja) je pomembno postopno obiranje, ki je med drugim zagotovljeno s skrbno načrtovano lokacijo nasadov. Ob upoštevanju razlik med zorenjem sort in posameznimi nasadi se lahko obiranje v vsakem nasadu opravi v povprečno treh fazah, da se zagotovi obiranje primerno zrelega sadja (zgodnje obiranje, glavno obiranje, pozno obiranje). Sadje se obira ročno, kar je mogoče zaradi skrbno oblikovanih sadik in vrhov dreves.

Skladiščenje

Ko je prostor za skladiščenje zapolnjen z dostavljenimi zaboji, se sadje v nekaj urah ohladi na temperaturo (skladiščenja) približno 4 °C. Hitremu hlajenju sledi sortiranje sadja po velikosti in barvi, ki navadno poteka ročno, redkeje pa mehansko. Po sortiranju in končnem pakiranju se zaboji s sadjem postavijo v hlajen skladiščni prostor s temperaturo od 4 do 6 °C, v katerem ostanejo do 30 dni, odvisno od dobav.

Razvrščanje in pakiranje

Razvrščanje po velikosti se izvaja s ploščo za ročno razvrščanje. Velikost sadeža se določi glede na najdaljši premer, izmerjen po vzdolžni osi, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 851/2000, kakor je bila spremenjena. Pakiranje in predstavitev sta v skladu z istimi določbami.

Marelica iz Gönca je občutljiva za mehanske poškodbe, zato prevoz nepakiranih marelic zelo vpliva na njihove organoleptične, fizikalne in kemične lastnosti, celo toliko, da jih pozneje ne bo mogoče pakirati. Da bi tako zagotovili kakovost proizvoda in – ker to ni predelan kmetijski proizvod – kraj porekla, sledljivost in nadzor, pakiranje poteka na določenem geografskem območju.

4.6 Povezava:

Marelica iz Gönca je značilen pridelek madžarskih sadjarskih regij na skrajnem severu in se goji na pobočjih, terasah in ravninah regije, imenovane Hegyalja, ob reki Hernád, v hriboviti regiji Szerencs in regiji Cserehát na nadmorski višini od 150 do 300 metrov.

Madžarska skupina sort (tip sorte), ki se je verjetno začela razvijati pred približno 300 do 350 leti, se je in se še vedno prideluje skoraj izključno na tem območju.

V nadaljevanju je predstavljen povzetek posebnih lastnosti proizvoda in njegovega gojenja v regiji Gönc:

—	Ista sorta marelic pri gojenju v tej regiji dozori približno od 6 do 10 dni pozneje kot pri gojenju v regiji Kecskemét, kar omogoča podaljšanje domače porabe in sezone predelave.

—

Hladnejša mezoklima – ki povzroči poznejše zorenje – ima ugoden učinek na kakovost marelic ob uživanju: osvežilne kisline in snovi, ki dajejo okus, se med zorenjem razgrajajo počasneje, in ne „izgorijo“. „Kakovost marelic, pridelanih v okolici Gönca, je izvrstna. Dozorijo pozneje … obdobje zorenja se še podaljša na pobočjih različne izpostavljenosti.“ (Brózik, Jenser et al, 1970).

—

Zime v tej regiji so najbolj enakomerno hladne na Madžarskem, pomlad pa nastopi najpozneje v letu od vseh območij, primernih za zasaditev mareličnih nasadov; zato je tu glavna grožnja za pridelavo marelic – zmrzal, ki lahko poškoduje popke, ki so se odprli zaradi zgodnjih toplih obdobij proti koncu zime, in škodo zaradi pomladne zmrzali na popkih, cvetovih ali sadežih v začetni fazi razvoja – najmanjša.

Ime „kajszi Baraczk“ („marelica“) se je prvič pojavilo leta 1667 v knjigi Jánosa Lippaya (Posoni kert (Vrt Pozsony), zv. 3,„Gyümölcsös kert“(Sadovnjak), Dunaj 1667), vendar pa je pridelava sadja na hribovitih območjih dobila svež zagon šele z izbruhom filoksere, ki je v 80. letih 19. stoletja uničila vinograde. Uničene vinograde so marsikje, tudi v regiji Gönc, nadomestili s sadnim drevjem.

V drugi polovici 19. stoletja je bila ustanovljena vrsta socialnih organizacij za spodbudo sadjarstvu. Njihovo sodelovanje je imelo pomembno vlogo pri tem, da je sadež iz okrožja Zemplén dobil zlato medaljo na svetovnem sejmu v Parizu leta 1867. Regija Gönc je bila glede na različne nacionalne opise in statistične podatke do 50. let 19. stoletja znana predvsem po češnjah. János Korponay je leta 1871 prvi omenil, da sta Gönc in njegova okolica znana po marelicah, ki so jih tedaj pridelovali v „zmernih količinah“. Pridelava marelic pa je pravi razmah doživela šele v 80. in 90. letih 19. stoletja.

4.7 Nadzorni organ:

Mezőgazdasági Szakigazgatási Hivatal (Urad za kmetijstvo), kot pooblaščeni nadzorni organ za sadje in zelenjavo.

Naziv:

Borsod-Abaúj-Zemplén Megyei Mezőgazdasági Szakigazgatási Hivatal Növény- és Talajvédelmi Igazgatóság (Urad za kmetijstvo okrožja Borsod-Abaúj-Zemplén, Direktorat za varstvo rastlin in tal)

Naslov:

Miskolc

Blaskovits út 24.

3526

MAGYARORSZÁG/HUNGARY

Tel.

+36 46503402

Faks

+36 46503404

E-naslov:

Balogh.Zoltan@borsod.ontsz.hu, fvmh-borsod@fki.gov.hu

4.8 Označevanje:

Na etiketah mora biti poleg zakonsko predpisanih podrobnosti navedeno:

—	ime „Gönci kajszibarack“ (marelica iz Gönca),

—	navedba „zaščitena geografska označba“ (ZGO) in ustrezen logotip Skupnosti (po registraciji v Skupnosti).

Take etikete morajo biti na vsaki enoti pakiranja; po želji se lahko navede ime občine, kjer je bil proizvod dejansko pridelan.

Na primer:

„Gönci kajszibarack“ (marelica iz Gönca)

Zaščitena geografska označba (ZGO)

Sorta: Gönci magyar kajszi

Pridelano v: Abaújvár

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

14.9.2010

Uradni list Evropske unije

C 247/12

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 247/06

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„SAUCISSON DE L’ARDÈCHE“

ES št.: FR-PGI-0005-0596-10.04.2007

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„saucisson de l’Ardèche“

2. Država članica ali tretja država:

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Splošni opis

Suha mesnina „saucisson de l’Ardèche“ je narejena iz nasekljanega svežega mesa in trde svinjske maščobe, nadevanih v naravno prašičje črevo. Proizvod se nato suši po posebnem in starem receptu, tako da je zoreno meso skupaj z mesninami iz prašičjega mesa.

Obstajajo različne oblike proizvoda „saucisson de l’Ardèche“ (saucisses sèches, chaudins, rosettes, jésus), narejene po istem receptu, po katerem se uporabijo vsi deli prašičjega črevesa (tanko črevo (menu), slepo črevo (sac), debelo črevo (chaudins), navzdolnji kolon (suivant), danka (fuseau), zadnjik (rosette)), ki vrsti proizvoda pogosto dajo ime.

Ti proizvodi (oblika in velikost) se razlikujejo glede na vrsto in velikost uporabljenega naravnega črevesa, velikost koščkov mesa in najkrajšega časa sušenja, ki je odvisen od teže proizvoda ter premera in teksture črevesa, zato je za enako težke proizvode lahko različen.

Oblike suhih mesnin „saucisson de l’Ardèche“

Proizvodi „saucisson de l’Ardèche“ se razlikujejo po obliki, teži in velikosti glede na uporabljeni del črevesa, po katerem se pogosto imenujejo.

Saucisse sèche (suha klobasa)

Ta suha salama tehta 200 g ali več. Njena velikost je določena z majhnim premerom proizvoda. Končna vsebnost soli je lahko različna. Za suho klobaso se uporablja svinjsko tanko črevo s premerom 30 mm ali več, njena dolžina pa je odvisna od tega, ali je klobasa ravna, ukrivljena ali z več zavoji (viseča ali zvita v spiralo). Gre za zvezan naravni ovoj.

Petit chaudin

Ta suha salama je težka od približno 200 g do 600 g. Njena masa ni mastna in je nadevana v razmaščeno nagubano svinjsko črevo (debelo črevo ali navzdolnji kolon), ki je na obeh koncih zavezano z vrvico. Ta naravni ovoj se lahko ročno preveže z vrvico. Okus ovoja prispeva k okusu končnega proizvoda.

Chaudin

Ta suha salama je težka od približno 600 g do 2 kg, je dolga in lahko ozka ali nekoliko širša, odvisno od premera črevesa. Ima nekoliko višjo vsebnost soli. Ta naravni ovoj je zavezan z vrvico in je lahko ročno prevezan ali v mrežici.

Gros chaudin

Ta proizvod je težji od 2 kg. Masa, ki je lahko predhodno oblikovana, se nadeva v naravno razmaščeno in oluščeno debelo črevo, ki se mu po potrebi odstrani živčevje. Lahko se uporabijo trakovi iz debelega črevesa. Suši se v visečem ali ležečem položaju, kar spremeni njegov videz. Je rahlo kislega okusa, ki je značilen za dolgo zorenje.

Rosette

To je velika suha salama, ki ima več kot 1 kg suhe teže in je dolga 40 cm ali več. Njen premer se povečuje, tako da je na enem koncu debelejša.

Imenuje se po delu črevesa, ki ima obliko prisekanega stožca in se na eni strani konča z zadnjikom. Ker je debela, se dosti počasneje suši in zaradi drugačnega poteka zorenja razvije značilen okus. Masa se nadeva v naraven zadnjik.

Jésus

Po stari navadi so to veliko suho salamo imenovali jezus, saj je bila „povita“ in so nanjo „pazili“ kot na otroka, na domačo mizo pa je prišla ravno v času, ko kristjani slavijo Jezusovo rojstvo. To je trebušasta klobasa jajčaste oblike tako kot slepo črevo, njen ovoj. Je različnih velikosti in težja od 400 g. Izhaja iz tradicije domačih kmečkih mesnin. Masa se nadeva v slepo črevo. Ima rahlo kisel okus, ki je značilen za dolgo zorenje, upočasnjeno zaradi debeline črevesa.

Proizvajalec lahko tej obliki proizvoda doda svoje ime.

Sušenje in zorenje

Zorenje proizvodov poteka v skrbno nadzorovanih in stalnih temperaturnih razmerah in vlažnosti z zračenjem, ki omogočajo zorenje in sušenje.

Vrednosti so odvisne od naprav v podjetju, znanja ljudi in zaželenega rezultata. Sušenje je najhitrejše v prvem tednu, relativna vlažnost je 75 %, potem se upočasni na približno 80 % ali 85 %.

V tej fazi se razvije naravna plesen, ki se zaseje naravno ali z namakanjem ter upočasni in uravnava sušenje salame, tako da ohranja površino črevesa rahlo vlažno. Tako se zmanjša tveganje za nastanek skorje in olajša postopek sušenja.

Najkrajši čas sušenja je določen glede na težo in predvsem premer proizvoda ter teksturo črevesa, zaradi česar se enako težki proizvodi lahko različno dolgo sušijo.

Stabiliziran proizvod se lahko skrtači (da se s površine odstrani plesen), posipa in zapakira.

Preglednica

Značilnosti vsakega proizvoda so predstavljene v preglednici:

Ime proizvoda	Del črevesa	Sekljanje: najmanjša velikost koščkov (mm)	Teža suhe salame (g)	Premer črevesa (mm)	Dolžina črevesa (cm)	Najkrajši čas 1. faze sušenja (ure)	Najkrajši čas sušenja (dnevi)
Saucisse sèche (suha klobasa)	tanko črevo	6	200 do 500	30 do 45	—	36	17
Saucisse sèche (suha klobasa)	tanko črevo	6	> 500	> 45	—	36	21
Petit chaudin	debelo črevo	6	200 do 350	45 do 55	25 do 35	36	18
Petit chaudin		6	350 do 600	55 do 70	30 do 40	36	21
Debelo črevo		6	600 do 2 000	70 do 90	> 40	36	30
Gros chaudin		8	> 2 000	> 75	> 40	60	40
Jésus	slepo črevo	8	400 do 1 500	—	20 do 35	36	32
Jésus	slepo črevo	8	> 1 500	—	> 35	60	63
Rosette	zadnjik	8	> 1 000	—	> 40	60	56

Predstavitev proizvoda

Različne oblike proizvoda se lahko tržijo cele (gole ali z obročkom, v mrežici ali vrečki) z naravno plesnijo ali posipom ali narezane, če so težje od 1,2 kg.

Organoleptične lastnosti

Prerezana klobasa je nekoliko temnejše rdečkaste barve, vidijo se lahko bela maščoba in nekatere začimbe. Razlika med maščobo in pustim mesom je očitnejša, če so koščki bolj grobo nasekljani.

Okus mešanice je rahlo slan in začinjen z izrazitim okusom po mesu in, če je črevo debelo, rahlo kisel, ker je zorenje počasnejše.

Na okus vpliva predhodno soljenje mesa, ki zagotavlja popolno povezanost pustega mesa in maščobe, omogoča, da se proizvod lepo reže, in mu da prijetno teksturo, ki se raztopi v ustih.

Fizikalno-kemične lastnosti

Značilnosti klobase, pripravljene za trženje, morajo dosegati predpisane vrednosti za visokokakovostne suhe klobase.

Poleg tega vrednost aw proizvoda ne sme preseči 0,91.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Surovine (pusto meso in maščoba) v receptu za „saucisson de l’Ardèche“ prihajajo izključno od prašičev (za proizvodnjo mesa in s težkim trupom) in svinj.

Zrelo meso prihaja od prašičev s težkim trupom in/ali svinj in ga je lahko največ 60 %. Tudi mesa prašičev za proizvodnjo mesa je lahko največ 60 %.

Meso je sveže in prihaja iz EU (živali, ki so skotene, rejene in zaklane v Evropski uniji).

(a) prašičje meso

Za meso veljajo naslednja minimalna merila:

—	Za prašiče za proizvodnjo mesa:

—	topla teža trupa ob zakolu od 72 kg do 89 kg,

—	najnižja starost ob zakolu 172 dni,

—	delež mišic v kosih mesa od 53 % do 63 %.

—	Za prašiče s težkim trupom:

—	topla teža trupa 90 kg ali več,

—	povprečna starost ob zakolu 182 dni,

—	delež mišic v kosih mesa od 53 % do 63 %.

Vsi prašiči (za proizvodnjo mesa in s težkim trupom) morajo tudi ustrezati določenim specifikacijam:

—	V zvezi z genetiko:

—	biti morajo potomci prašičev, ki izvirajo iz pooblaščenih organizacij za vzrejo plemenskih prašičev ali centrov za umetno osemenitev,

—	v ostalih primerih je stopnja za prašiče, ki so občutljivi na halotan, < 3 % , prav tako so ti prosti alelov Rn- (frekvenca nič).

Vidno poškodovani kosi (ognojki, mehka in mastna maščoba, eksudativno meso, eksogene snovi, zlomi, pomanjkljivo odstranjene dlake, poškodovana ali opečena koža, krvavi madeži ali petehije, podplutbe ali ehimotske krvavitve …) se izločijo. Vidno poškodovanih kosov z eno ali več napakami mora biti manj kot 5 %.

(b) meso svinj

Meso mora biti čvrsto, zrelo, primerne barve. Te značilnosti so posledica obvezne uporabe plemenitih kosov: stegen, pleč, ledvenih delov, ledvene masti, prsi.

Eksudativno meso ali izrazito rdeče meso ter maščoba, ki ni bela in čvrsta, se izločijo.

Treba je upoštevati minimalni 2-tedenski rok od konca odstavitve do natovarjanja svinj.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Vsi prašiči (za proizvodnjo mesa in s težkim trupom) morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje krmljenja:

—	prašiči se krmijo z najmanj 60 % žit in žitnih otrobov,

—	uporaba zootehničnih dodatkov s pospeševalci rasti je prepovedana kadar koli v življenju živali.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vse proizvodne postopke od predhodnega soljenja mesa do zorenja (predhodno soljenje, počitek, sekljanje, polnjenje, parjenje, zorenje) je treba izvajati na zaščitenem geografskem območju, ker so ti postopki odločilni za posebnost proizvoda.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Se ne uporablja.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Prodajno ime: „saucisson de l’Ardèche“, če je smiselno, dopolnjeno z ustrezno obliko: saucisse sèche (suha klobasa), petit chaudin, chaudin, chaudin large, rosette, jésus, ki ji vsak proizvajalec lahko doda svoje ime.

Logotip ZGO

Navedba „Zaščitena geografska označba“

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje se nahaja na jugovzhodu Francije. Vključuje 326 občin v departmaju Ardèche, v regiji Rhône-Alpes.

Geografsko območje vključuje cel departma Ardèche, razen naslednjih občin: Orgnac l’aven, Labastide de Virac, Vagnas, Salavas, Sampzon, Grospierres, Bessas, Beaulieu, Saint-André-de-Cruzières, Saint-Sauveur-de-Cruzières, Berrias et Castelau, Banne, Saint Paul le jeune.

Geografsko območje je bilo opredeljeno na podlagi občin s staro tradicijo proizvodnje klobas, ki se je ohranila do danes. Te se ujemajo z nekdanjo pokrajino Vivarais, ki je leta 1790 postala departma Ardèche. Pozneje so se meje departmaja Ardèche večkrat spremenile. Tako so bile občine departmaja Ardèche, ki niso vključene v geografsko območje, pozneje priključene temu departmaju. Glede na podnebje in kulturo so bližje identiteti departmaja Gard in nimajo tradicije proizvodnje „saucisson de l’Ardèche“.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja:

Človeški dejavniki

Geografsko območje, ki se ujema z nekdanjo pokrajino Vivarais, ki je pozneje postala departma Ardèche, je zibelka tradicij, običajev in znanja, ki ga je podedoval departma Ardèche. To območje je bilo dolgo časa zaprto in težko dostopno in njegova osamitev je omogočila, da so se tradicije, povezane s prašičem („ki ga je poslala božja previdnost“), kot so zakoli prašičev na kmetijah na začetku zime, menjave in trgovanja, kuhanje, jedi in praznovanja, globoko usidrale v kulturo in se ohranile.

Tehnike sušenja in shranjevanja klobas, ki so jih razvili kmetje, ki so klali živino, so pozneje prevzeli proizvajalci soljenih mesnin in še danes so za geografsko območje značilna številna mala in srednja podjetja za soljenje, pogosto s stoletno tradicijo, ki so znala skozi stoletja in iz generacije v generacijo prenašati zgodovino in znanje na območju, kjer so jim bile podnebne in geografske razmere naklonjene.

Naravni dejavniki

Geografsko območje tvorita dve vrsti okolja. „Hribi“ s povprečno nadmorsko višino od 500 m do 1 700 m in ostrim podnebjem. Medtem ko na severnem delu lahko obilno sneži vse do konca aprila, je proti jugu podnebje zmernejše. V „hribih“ pihajo hladni vetrovi. Nadmorska višina „planote, gričev in ravnine“ je od 400 m do ravnine. Zmerno podnebje čisto na jugu postane sredozemsko.

Čeprav se ti okolji razlikujeta po nadmorski višini in podnebju, so se tukaj zaradi zakolov na začetku zime lahko razvile prakse sušenja klobas z omejenim trajanjem, potrebne za polno zrelost proizvoda.

5.2 Posebnost proizvoda:

Posebnost suhe mesnine „saucisson de l’Ardèche“ je hkrati zgodovinski sloves tega proizvoda in nasoljenega mesa iz departmaja Ardèche na splošno ter posebno praktično znanje, ki zagotavlja, da se organoleptične posebnosti proizvoda najbolje izrazijo.

Praktično znanje, potrebno za izdelavo „saucisson de l’Ardèche“

Različne oblike „saucisson de l’Ardèche“ so narejene po istem receptu.

Kakovost, oblika in velikost proizvoda so povezane z uporabo različnih delov prašičjega črevesa, po katerih se vrsta proizvoda pogosto imenuje. Velikost koščkov je odvisna od velikosti klobase.

Tudi najkrajši čas sušenja je odvisen od premera in teže proizvoda ter teksture črevesa.

Merila kakovosti so opisana v točki 3.2 in povzeta v preglednici na strani 2.

Poleg navedenih dejavnikov so pomemben del recepta naslednje prakse:

—	izključna izbira svežega mesa ob upoštevanju meril iz specifikacije,

—	predhodno soljenje mesa: stara metoda, ki se v departmaju Ardèche še vedno uporablja in omogoča popolno topnost beljakovin, s tem pa boljšo povezanost koščkov,

—	uporaba vseh delov prašičjega črevesa, ki so od vsega začetka neločljivo povezani s proizvodnjo mesnine in vseh njenih oblik,

—	zorenje, takoj ko pride zima, v obeh okoljih (hribi in planota, griči in ravnina), ki se izvaja še danes.

Vse te operacije prispevajo k nastanku organoleptičnih lastnosti „saucisson de l’Ardèche“.

Organoleptične lastnosti proizvoda

Okus mešanice, ki je rahlo slana in začinjena, se povezuje z izrazitim okusom po mesu. Debelo in mastno črevo upočasni zorenje proizvoda, razvije se rahla kislost.

Na okus vpliva predhodno soljenje mesa, ki da gladko teksturo, ki se v ustih prijetno raztopi, obenem pa zagotavlja, da se proizvod lepo reže.

Sloves proizvoda

V pokrajini Ardèche, ki jo je Curnonsky imenoval „raj za sladokusce“ (majhno vas Saint-Agrève pa „meka prekajenih izdelkov“), obstaja prava kultura priprave svinjskega mesa, katere tradicija sega v 16. stoletje. Tako se je prenašalo in ohranjalo starodavno praktično znanje o proizvodnji klobas (in nasoljenega mesa na splošno).

Že na začetku 16. stoletja je Olivier de Serres, rojen v tej pokrajini in oče francoskega kmetijstva, opisal obrede žrtvovanja prašiča, ki se od takrat niso zelo spremenili, kar je „dokaz močne tradicije dobre jedače v pokrajini Ardèche“.

V 16. stoletju so izvajali in obvladali tehnike shranjevanja prašičjega mesa s soljenjem in sušenjem. Tako je po besedah Michela Carlata „zakol […] praznik, nikomur ni žal preganjane živali […] prebivalci pokrajine Vivarais, vajeni težkih opravil, to opravijo z nekakšnim zadovoljstvom: tisti, ki praznijo in v ledeni vodi perejo čreva, se ne zmrdujejo. […] V kuhinji ob dimniku obesijo pršute in klobase. Ti se sušijo in prekajujejo dolge tedne“. Po besedah Pierra Charria so se na božični večer „gostili z jezusom, veliko klobaso, ki so jo naredili ob zakolu in prihranili za to priložnost“. Nicole Pellet in Vincent Balaÿ sta v zvezi s klobaso dodala, da „je bilo znano, da ima enak okus kot druge klobase iz istega mesa“.

Po navedbah Charlesa Forota se je trgovanje pojavilo v 17. stoletju. Nato so se v letih od 1900 do 1939 trgi razvili in po navedbah Guya Dürrenmatta prispevali k slovesu „saucisson de l’Ardèche“.

Od začetka 20. stoletja je suha mesnina „saucisson de l’Ardèche“ z razvojem gastronomskega turizma postala priznana kot regionalni proizvod, ki je naveden v „Inventaire du patrimoine culinaire de la France“ (seznam francoske kulinarične dediščine), objavljenem leta 1995.

V „Le Génie de l’Ardèche“ (oktober 2007) Jean-Marc Gardès in Annie Sorrel izkažeta spoštovanje do ustvarjalnosti prebivalcev pokrajine Ardèche, med drugim tudi „ugledni suhi mesnini“, katere primer je zlasti „saucisson de l’Ardèche“.

Danes je mesnina „saucisson de l’Ardèche“ znana in priznana po vsej Franciji (članek Gault in Millau, 1986, in več medalj na pariškem concours général agricole (splošni kmetijski sejem) 2008 in 2009) in Evropi (medalje na DLG, nemškem kmetijskem sejmu).

V „Voyage gourmand en Rhône-Alpes“ (založba Glénat, 2006) je celo poglavje posvečeno departmaju Ardèche, njegovemu mesnemu narezku in plemenitim mesninam, med drugim rosette, saucisse, chaudin itd.

Naslov gospodarskega mesečnika Expansion julija 1988 je „Le saucisson de l’Ardèche dans le vent“ („saucisson de l’Ardèche“ v modi).

5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

Kakovost in sloves „saucisson de l’Ardeche“ sta močno povezana z ozemljem, saj se je tradicija izdelovanja suhih mesnin „saucisson de l’Ardèche“ kot način shranjevanja prašičjega mesa razvila v pretežno hribovitem in težko dostopnem okolju z ostrim podnebjem, kjer so bili do začetka 20. stoletja prašiči edini vir mesa za lokalne družine. Tradicionalno se je prašiča zaklalo za božič, z mesom in nasoljenimi mesninami pa se je dalo prebiti ostro zimo v pokrajini Ardèche.

Starodavno znanje, ki ga danes uporabljajo podjetja za soljenje v departmaju Ardèche ter ga želijo ohraniti in predati prihodnjim rodovom, vključuje izbor kakovostnega mesa za izdelavo mesnin „saucisson de l’Ardèche“, uporabo vseh delov naravnega prašičjega črevesa, zaradi katere nastanejo različne vrste te suhe mesnine, uporabo solitra, ki je edini dovoljeni dodatek, predhodno soljenje pustega mesa na kraju proizvodnje, parjenje in sušenje v razmerah, ki so prilagojene različnim oblikam te suhe salame …

Tako se je v osrčju te regije in teh gora z bogato zgodovino, tradicijo in znanjem ustvarjal sloves suhe mesnine „saucisson de l’Ardèche“, ki so ga v svoji rojstni pokrajini Vivarais slavili Olivier de Serres, oče francoskega kmetijstva iz 16. stoletja, Charles Forot, znani pesnik iz pokrajine Ardèche, Curnonsky, ki je to pokrajino imenoval „raj za sladokusce“, majhno vas Saint Agrève v njej pa „meka prekajenih izdelkov“, in Charles Albin Mazon, ki je v svojem delu „Voyage fantaisiste et sérieux à travers l'Ardèche“ iz leta 1890 napisal hvalnico salami in njenemu izvoru ter občudoval „strope, okrašene s slanino, kračami in venci klobas“.

Ta sloves tradicionalnega kakovostnega proizvoda se je ohranil do danes. Tako sta avtorja „Le Génie de l’Ardèche“ napisala: „Na planoti v departmaju Ardèche, kjer piha veter, primeren za sušenje in soljenje mesa, številni proizvajalci mesnin ohranjajo staro znanje in ponujajo kakovostne regionalne proizvode.“

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.inao.gouv.fr/repository/editeur/pdf/CDCIGP/CDCSaucissonDeLArdeche.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.247.slv
Uradni list Evropske unije		C 247

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 14. september 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 247/01	Menjalni tečaji eura	1

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2010/C 247/02	Povzetek podatkov, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 736/2008 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov ( 1 )	2

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2010/C 247/03	Razpis za zbiranje predlogov v okviru delovnega programa sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti za leto 2011	4

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2010/C 247/04	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5973 – CVC/Charden International) ( 1 )	5

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2010/C 247/05	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	6

2010/C 247/06	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	12


2010/C 247/07	Opomba bralcu (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)	s3


	(1) Besedilo velja za EGP