26.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 230/1

A.

ker proces oživljanja gospodarstva še ni končan; ker je še vedno najpomembnejše in najnujnejše boriti se proti rastoči brezposelnosti; ker je zlasti brezposelnost v Evropski uniji julija 2009 dosegla najvišjo raven v zadnjih desetih letih, 9,5 %, in ker se pričakuje. da bo še naraščala,

B.

ker je glavni izziv, s katerim se je treba spoprijeti, da bi zagotovili ponovno gospodarsko rast, obnovitev zasebnega povpraševanja; ker je za močno, uravnoteženo in trajnostno gospodarsko rast zelo pomemben odločilen napredek na področju reform,

C.

ker bi morali sedanje gospodarske težave izkoristiti kot priložnost za spodbujanje lizbonskih in göteborških ciljev, za ponovne zaveze za boj proti brezposelnosti in podnebnim spremembam ter za zmanjšanje porabe energije in oblikovanje EU strategije, ki bo omogočila prehod od kriznega upravljanja na dolgoročno trajnostno okrevanje gospodarstva,

D.

ker so večje pomanjkljivosti regulacije in nadzora poleg nepremišljenega in neodgovornega tveganja nekaterih finančnih institucij ter prekomernega zagotavljanja likvidnosti zaradi ohlapne monetarne politike v nekaterih delih sveta pomembno prispevali k sedanji krizi,

E.

ker je mednarodno usklajevanje bistveno za gospodarstvo, je za preprečitev protekcionističnih teženj potrebno intenzivno večstransko sodelovanje, politično neukrepanje pa utegne spodbuditi finančne ustanove, da pričnejo spet delati po starem,

F.

ker imajo voditelji držav skupine G20 skupno odgovornost za ublažitev socialnih posledic krize, zlasti v državah v razvoju, ki so jih hudo prizadeli posredni učinki krize,

G.

ker so offshore jurisdikcije spodkopale finančne predpise in ovirajo doseganje razvojnih ciljev tisočletja,

1.

pozdravlja dogovore, dosežene na vrhu skupine G20, vključno z zavezo o izogibanju prezgodnji ukinitvi spodbud; vseeno z zaskrbljenostjo opaža hitro naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja; poudarja, da je treba vzpostaviti zdrave javne finance in zagotoviti dolgoročno proračunsko vzdržnost, da bi preprečili nalaganje pretežkega bremena prihodnjim generacijam; poziva, da je treba učinkovite strategije umika oblikovati nemudoma, da jih bo mogoče hitro izvesti takoj, ko bo to omogočala oživitev gospodarstva;

2.

meni, da so potrebni novi kazalci in računovodski okviri za trajnostni razvoj, ki niso omejeni na BDP, da bi se lahko izmerila blaginja in okoljski vpliv človekovih dejavnosti, ter bi tako postali smernice za smer in oceno okrevanja svetovnega gospodarstva;

3.

poudarja, da je treba prednostno zagotoviti močno in trajnostno rast realnega gospodarstva, delovanje kapitalskih trgov in posojil, podporo in spodbujanje zaposlenosti ter obvarovati ljudi pred negativnimi posledicami krize, pri tem pa posebno skrb posvetiti najrevnejšim in najranljivejšim;

4.

pozdravlja dejstvo, da je vrh skupine G20 na vrhu obravnaval svetovna neravnovesja, ki so vzrok finančne krize; opozarja, da je treba za preprečitev finančnih kriz v prihodnje obravnavati temeljne vzroke (tudi prevelike trgovinske primanjkljaje ali presežke), ki imajo veliko širši vpliv kot le na bančno in finančno regulacijo ter institucionalno upravljanje; meni, da je treba za učinkovit večstranski odgovor na krizo obravnavati vzroke za neravnovesja v menjalnih razmerjih in nestabilne cene blaga znotraj večstranskih okvirov;

5.

obžaluje da voditelji držav skupine G20 niso ocenili največje pomanjkljivosti v regulaciji in nadzoru, ki so povzročile finančno krizo, s čimer bi se bilo mogoče izogniti enakim regulativnim in nadzornim napakam v prihodnje in s tem še eni tovrstni krizi; obžaluje tudi, da voditelji držav skupine G20 niso dosegli napredka glede financiranja svetovnega boja proti podnebnim spremembam;

6.

pozdravlja ponovno izraženo zavezanost uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja in obljubljene uradne razvojne pomoči (ODA), vključno s pomočjo trgovini, odpisom dolgov ter zavezami iz Gleneaglesa;

7.

pozdravlja dogovor voditeljev držav skupine G20 o prizadevanju na mednarodni ravni za uvedbo davka na finančne transakcije in poziva k hitremu delu, da bi zagotovili, da bi finančni sektor prispeval pravičen delež k gospodarskemu okrevanju in razvoju, saj so stroške krize do sedaj nosili davkoplačevalci, drugi državljani in javne službe;

8.

pozdravlja odločitev voditeljev držav skupine G20, da postavijo dostojna delovna mesta v središče okrevanja in reform, ter zlasti pozdravlja dogovor o vlogi, ki bo dodeljena Mednarodni organizaciji dela;

9.

pozdravlja zavezanost voditeljev držav skupine G20, da se bo s krizo zaposlovanja spoprijela na mednarodni ravni in okrepila podporo najranljivejšim skupinam, saj je prav njih kriza najhuje prizadela in najbolj potrebujejo skupno ukrepanje; v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev svetovnega sistema za opozarjanje na vplive kriz in ranljivost;

10.

zahteva, da mednarodna skupnost svojo zavezanost izrazi v konkretnih ukrepih, te pa naj izvaja zlasti s podpiranjem trdnega programa za ekološka delovna mesta;

11.

se strinja, da je za gospodarsko rast v prihodnje treba izdelati okvir, usmerjen v zaposlovanje, in postaviti spodbujanje dostojnega dela v jedro načrtov za oživitev gospodarstva;

12.

pozdravlja globalni pakt o delovnih mestih Mednarodne organizacije dela in poziva k njegovemu takojšnjemu izvajanju; poziva zlasti k oblikovanju mednarodnega proticikličnega sklada za delovna mesta in pripravi smelih svežnjev fiskalnih spodbud za ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest z učinkovitimi službami za zaposlovanje, ter močni socialni politiki, ki bo ranljivim skupinam nudila podporo, minimalnim plačam pa zagotavljala kupno moč;

13.

vztraja, da je pri tem ključna ratifikacija in izvajanje konvencij Mednarodne organizacije dela, in zahteva, da se te konvencije vključijo v trgovinske sporazume Svetovne trgovinske organizacije; poziva tudi k dodatni krepitvi sodelovanja med ključnimi mednarodnimi organizacijami;

14.

podpira pobude za nove vrste finančnih storitev, kot je mikrofinanciranje, s katerimi naj bi se izboljšal dostop najrevnejših do finančnih storitev;

15.

vztraja, da je za preprečevanje deflacije plač in zagotovitev njihove rasti v skladu z rastjo produktivnosti treba podpirati socialni dialog na vseh ravneh;

16.

pozdravlja poziv finančnim ministrom držav skupine G20 in guvernerjem centralnih bank, naj dosežejo dogovor o mednarodnem okviru reform na naslednjih kritičnih področjih finančnega sektorja:

17.

odobrava pripravljenost na preoblikovanje sistema svetovne finančne regulacije in se strinja, da je bil dosežen precejšen napredek, vendar meni, da se številne dogovorjene spremembe še ne izvajajo v celoti in bo potrebnega še veliko dela;

18.

opozarja na obljubo voditeljev držav skupine G20 o popolnem nadzoru vseh sistemsko pomembnih institucij in finančnih instrumentov; meni, da je pri nadzoru finančnega trga potreben bolj centraliziran pristop, da bi preprečili krize v prihodnosti, in zagovarja stališče, da si mora Evropska unija prizadevati za krepkejšo nadzorno finančno strukturo, cilj pa bi moral biti enoten finančni nadzorni organ;

19.

meni, da mora mednarodno usklajevanje pripeljati do postopnega splošnega nadgrajevanja previdnostnih pravil, da bi se izognili regulatorni arbitraži; poudarja, da napredek, dosežen v širšem okviru G20, predstavlja t.i. pristop minimalnega usklajevanja, ki Evropski uniji ne sme preprečevati uporabe strožjih standardov; s tem v zvezi pozdravlja večjo ambicioznost Evropske unije pri zahtevah po regulaciji in nadzoru ter njunem obsegu, kar je razvidno iz zakonodaje, ki je bila nedavno sprejeta ali o kateri se razpravlja;

20.

pozdravlja ponovno izraženo zavezanost za vzpostavitev finančnih institucij s strožjimi pravili za prevzemanje tveganja, upravljanje, ki bo usklajevalo nadomestila in dolgoročno uspešnost, ter splošno večjo preglednost; toplo pozdravlja zavezanost, da se okvir drugega baselskega sporazuma sprejme do leta 2011 in uvede mednarodno usklajen kazalnik finančnega vzvoda; meni, da morajo ta splošna načela in cilje upoštevati vsi udeleženci na trgu vedno, kadar je ogrožena zaščita vlagateljev, davkoplačevalcev in potrošnikov;

21.

poziva Komisijo, naj zaveze z vrha skupine G20 o nagradah hitro prenese v zavezujočo ES zakonodajo; zato poziva voditelje držav skupine G20, naj zaostrijo svoje predloge glede ustvarjanja kapitala in reformiranja prakse nadomestil ter pri sankcioniranju zagotovijo doslednost nadzornih organov po vsem svetu;

22.

meni, da je treba nujno izvajati načela za čezmejno sodelovanje pri kriznem upravljanju; poziva odbor za finančno stabilnost, naj se pred odobritvijo predlogov za sistemsko pomembne finančne institucije, ki naj bi bili sprejeti do konca oktobra 2010, posvetuje s Parlamentom;

23.

priznava, da je bilo na področju boja proti jurisdikcijam, ki niso pripravljene sodelovati (t. i. davčne oaze), doseženega veliko, a ne dovolj; poziva svetovni forum o preglednosti in izmenjavi informacij, naj izboljša preglednost na področju davkov in izmenjavo informacij, da bodo lahko države polno izvrševale svojo davčno zakonodajo, da bi zaščitile svojo osnovo; podpira skupino G20 pri sprejetju ukrepov proti davčnim oazam od marca 2010 v primerih nesodelovanja;

24.

pozdravlja premik naprej glede bančne tajnosti, zlasti razširitev svetovnega foruma OECD o preglednosti in izmenjavi informacij; ugotavlja pa, da nekatere davčne oblasti, ki so se zavezale k izvajanju standardov, še niso izpolnile danih obljub; poziva k vzpostavitvi učinkovitega sistema preprečevanja, odkrivanja in sodnega pregona davčnih utaj; poudarja, kako pomembno je oblikovati standardiziran sistem poročanja;

25.

obžaluje, da voditelji držav skupine G20 niso načeli vprašanja moralnega tveganja, vprašanje povezave med bonitetnimi standardi za sistemske institucije in morebitnimi stroški, povezanimi z zlomom takih finančnih institucij, pa je bilo preloženo na oktober 2010; poziva k temu, da se v predlogih zajame tudi vprašanje prestrukturiranja in revizije poslovnih modelov v finančnem sektorju ter vprašanje institucij, ki so prevelike, da bi lahko propadle;

26.

pozdravlja načrt voditeljev držav skupine G20 za reformo Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ter poziva, naj se reforme začnejo izvajati čim prej; pričakuje daljnosežno reformo svetovnega gospodarskega in finančnega upravljanja; podpira izboljšave Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, saj gre za osrednji element prizadevanj za izboljšanje verodostojnosti, legitimnosti in učinkovitosti teh institucij; pričakuje, da se bo zastopanost držav v razvoju v mednarodnih finančnih institucijah izboljšala; pozdravlja zavezo, da bo na področju deleža kvot prišlo do premika k dinamičnim državam s trgi v vzponu in državam v razvoju; ponovno opozarja, da se je treba izogibati prociklični politiki, namesto nje pa poiskati pot do okrevanja;

27.

poziva k oblikovanju mehanizma, s katerim se bo delež novih prispevkov držav članic Mednarodnega denarnega sklada v posebne pravice črpanja iz tega sklada prenesel na države z nizkimi dohodki, kar bi lahko podvojilo srednjeročne zmogljivosti Mednarodnega denarnega sklada za ugodna posojila;

28.

pozdravlja zavezanost voditeljev držav skupine G20 k odprtemu svetovnemu gospodarstvu; meni, da je oživitev svetovne trgovine zelo pomembna za obnovitev svetovne rasti; v zvezi s tem ponavlja stališče, da nasprotuje vsem oblikam protekcionizma in si še naprej prizadeva za zagotavljanje dostopa na trg, ki držav v razvoju ne postavlja v slabši položaj, z odpravo neselektivnih carinskih in necarinskih ovir ter spoštovanjem pravil proste in pravične trgovine; odločno vztraja pri iskanju splošnega, ambicioznega in uravnoteženega zaključka pogajalskega kroga iz Dohe, ki bo skladen z njegovim mandatom, in poziva voditelje, naj ne pozabijo, kaj je končni cilj tega kroga;

29.

pozdravlja dejstvo, da so voditelji držav skupine G20 priznali pomen bolj trajnostnega svetovnega gospodarstva; poudarja tudi, da je treba na prihodnji okvirni konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v Københavnu (UNFCCC) nujno doseči obvezujoč dogovor o podnebnih spremembah; vendar poudarja, da bi morali voditelji držav skupine G20 priznati obsežnost svetovnih izzivov glede trajnosti; finančne ministre skupine G20 poziva, naj zagotovijo sredstva za podporo bližnjim ukrepom v zvezi s podnebnimi spremembami v državah v razvoju, kar je ključni sestavni del skupne odgovornosti za svetovno gospodarsko krizo;

30.

poudarja, da je treba vse obveznosti, ki so jih prevzeli voditelji držav skupine G20, spoštovati v celoti, jih izvesti hitro ter podrobneje določiti na nacionalni in mednarodni ravni, da bi ponovno vzpostavili zaupanje in čim bolj oživili gospodarstvo;

31.

meni, da bi moralo biti zastopanje EU na srečanjih skupine G20 predmet poglobljene razprave med tremi glavnimi institucijami EU in državami članicami; je prepričan, da se mora Evropska unija zediniti o skupnem stališču na mednarodnih forumih, zlasti kar zadeva srečanja skupine G20, ter vztraja, da mora biti zastopanje Evropske unije na mednarodnih pogajanjih povezano;

32.

poudarja pomen dogovora o financiranju revnih držav, da se bodo lahko prilagodile podnebnim spremembam, na konferenci v Københavnu ter pomen zagotavljanja trdnih in predvidljivih mehanizmov financiranja poleg uradne razvojne pomoči; obžaluje, da je bilo to vprašanje preloženo na konferenco v Københavnu, in poudarja, da bi morala EU prispevati pravičen delež k financiranju za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki bo ustrezalo izsledkom znanstvenih raziskav o resnosti podnebnih sprememb in obsegu s tem povezanih stroškov;

33.

opozarja na trajno pomanjkanje hrane in pozdravlja odločitev o sprejetju pobude Svetovne banke za hrano; poziva države darovalke, naj zagotovijo preglednost in odgovornost, kar zadeva distribucijo pomoči v hrani;

34.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav skupine G20 in Mednarodnemu denarnemu skladu.

26.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 230/7

1.

poudarja, da države v razvoju niso povzročile globalne finančne in gospodarske krize, vendar jih je ta nesorazmerno prizadela, tako da se spopadajo s hudim nazadovanjem rasti in zaposlovanja, negativnimi učinki na trgovinsko in plačilno bilanco, močnim upadom neto pritoka zasebnega kapitala in tujih neposrednih naložb, zmanjšanim dostopom do kreditov in trgovinskega financiranja, upadom prihodkov, velikimi in nestabilnimi gibanji menjalnih tečajev, kolapsom rezerv, vse večjo nestalnostjo in padanjem cen surovin ter manjšimi prihodki od turizma;

2.

se strinja z oceno generalnega sekretarja Združenih narodov Bana Ki Muna, da je svetovna finančna kriza privedla do izrednega stanja v razvoju, ki bi lahko ogrozilo ali celo izničilo težko izborjeni napredek pri zmanjševanju revščine, lakote in umrljivosti mater in otrok ter pospeševanju osnovnošolske vzgoje, enakosti med spoloma, dostopa do čiste vode in primerne higiene, skratka, da ta kriza ogroža napredek pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti tistih v zvezi z zdravjem;

3.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kriza, ki tako tesno sledi krizam cen živil in goriv, že terjala večje človeške žrtve in ima usodne posledice za ranljive ljudi v najrevnejših državah, saj bo stopnja brezposelnosti predvidoma porasla za 23 milijonov, samo v letu 2009 bo do 90 milijonov več skrajno revnih ljudi, ogroženo je zdravljenje 1,7 milijona okuženih z virusom HIV z zdravili, ki rešujejo življenje, in v povprečju naj bi med letoma 2009 in 2015, ciljnim letom za razvojne cilje tisočletja, v povprečju na leto umrlo od 200 000 do 400 000 več dojenčkov;

4.

poudarja, da v mnogih državah v razvoju prevladuje mnenje, da je kriza prizadela vse vire financiranja njihovega razvoja in da brez izdatne zunanje pomoči ne bodo mogle ohraniti težko izborjenih gospodarskih dosežkov;

5.

poziva EU, naj ukrepa, da bi odpravila zlorabe davčnih oaz, izogibanje plačilu davka in nezakonit beg kapitala iz držav v razvoju; zato poziva k novemu zavezujočemu svetovnemu finančnemu sporazumu, s katerim bi nadnacionalne družbe prisilili k avtomatičnemu razkritju dobička in davkov za vsako državo posebej, da se zagotovi preglednost njihovih plačil v vseh državah v razvoju, v katerih poslujejo;

6.

je seznanjen z dejstvom, da skupina G20 prevzema kolektivno odgovornost za ublažitev socialnih učinkov krize, s katero naj bi se čim bolj omejile dolgotrajne posledice za svetovne zmogljivosti, in da ni le ponovno potrdila obstoječih zavez glede pomoči, ampak je obljubila tudi nova sredstva, ki obsegajo 50 milijard USD v podporo socialni zaščiti, okrepitvi trgovine in zaščiti razvoja v državah z nizkimi dohodki, kot dela bistvenega povečanja krizne pomoči v državah v razvoju, ter več sredstev za socialno zaščito v najrevnejših državah;

7.

pozdravlja odločitev, ki so jo voditelji držav G8 sprejeli julija 2009 na vrhu v L'Aquili v Italiji, da bodo darovali 20 milijard USD za razvoj podeželja in varno preskrbo s hrano;

8.

se boji, da obljubljena finančna sredstva ne bodo zadostovala, da ne bodo osredotočena na najrevnejše države in skupine prebivalstva ter da ne bodo niti dovolj prožna niti dovolj hitra, da bi državam v razvoju prinesla vse potrebne izboljšave;

9.

podpira zahtevo voditeljev držav G8, da se leta 2010 izvede mednarodna revizija politik za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja;

10.

je seznanjen s povečanjem sredstev za Mednarodni denarni sklad in druge mednarodne finančne ustanove; pozdravlja nedavne reforme tega sklada, ki obsegajo okrepitev vloge držav v vzponu;

11.

je resno zaskrbljen, ker so 82 odstotkov novih posojil Mednarodnega denarnega sklada od julija 2009 prejele evropske države, samo 1,6 odstotka pa afriške države, kar kaže, da se večina razpoložljivih sredstev namenja trgom v vzponu z visokimi prihodki in državam s srednjimi prihodki, za katere je verjetneje, da bodo prejeta posojila tudi vrnili; poudarja, da so učinki prekinitve razvojnega procesa za najmanj razvite države srednjeročno bolj pogubni in trajni, kot pa jih utrpi večina najbolj naprednih držav v omejenem obdobju krize;

12.

poziva k hitri uporabi dodatnih 6 milijard USD, pridobljenih s prodajo zalog zlata Mednarodnega denarnega sklada, za ugodnejšo in prožno finančno pomoč najrevnejšim državam; je močno zaskrbljen, ker je Mednarodni denarni sklad ocenil, da lahko pokrije zgolj približno 2 odstotka (bruto) zunanjih finančnih potreb držav z nizkimi prihodki, kar jasno kaže, da bi morale druge ustanove in donatorji zagotoviti dodatna sredstva pod ugodnejšimi pogoji in nepovratno pomoč;

13.

obžaluje, da čeprav bi učinkovit odziv na krizo zahteval nov, zajeten vložek sredstev in čeprav je skupina G20 obljubila, da bo dala na voljo sredstva za socialno zaščito v najrevnejših državah, tudi z naložbami v dolgoročno zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano in s prostovoljnimi dvostranskimi prispevki v okvir Svetovne banke za izpostavljene države, vključno z instrumentom za infrastrukturno krizo in skladom za hitro socialno pomoč, se je morala Svetovna banka nazadnje vendar odzvati predvsem z lastnimi razpoložljivimi sredstvi in zmogljivostmi;

14.

meni, da je treba na prvem mestu preprosto podpirati politike, ki zmanjšujejo revščino, hkrati pa ohraniti najvišjo možno vrednost davkoplačevalskega denarja ob nespornem priznavanju človekovega dostojanstva vsakega posameznika v svetu v razvoju;

15.

meni, da je poštena trgovina, ki prinaša vzajemne koristi, eden od temeljev mednarodne stabilnosti na finančnem trgu; se zaveda, da mora EU prispevati tako, da zmanjša subvencije, ki izkrivljajo trgovino, in trgovinske ovire, ki tako zelo škodujejo gospodarstvom držav v razvoju;

16.

se zaveda, da beg možganov povzroča veliko škodo strukturi kapitala v vsakem gospodarstvu; poleg tega opaža, da so v mnogih delih sveta resno in tudi zdaj zaskrbljeni, ker se selijo v tujino najboljši in najpametnejši ljudje, države v razvoju pa si ne morejo privoščiti, da bi jih izgubile; zato poziva, naj se z ustreznimi ukrepi spodbuja krožna migracija;

17.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da Svetovna banka zato ni zmožna pomagati vrsti držav, ki jih je kriza še posebej prizadela, vendar ne dosegajo meril o izpolnjevanju pogojev pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj ali Mednarodnem združenju za razvoj in tudi ne izpolnjujejo modelov dodeljevanja, po katerih se zahtevajo kreditna sposobnost posojilojemalca in „dokazila o uspešnosti“; meni, da se v tej neusklajenosti pri financiranju kažejo glavne težave upravljanja Svetovne banke, ki zmanjšuje tveganja za institucijo in člane, ki si ne izposojajo denarja, na račun držav članic v razvoju, ki potrebujejo pomoč;

18.

poudarja, da nezmožnost odzivanja brettonwoodskih institucij na potrebe držav z nizkimi prihodki pri premagovanju krize povzroča zlasti neizvedba reform upravljanja teh institucij, ki bi bile že zdavnaj potrebne in bi okrepile njun pomen, legitimnost, učinkovitost ter občutljivost in dovzetnost za države v razvoju; poziva, naj se te reforme čim prej izvedejo;

19.

poziva EU in njene države članice, naj zaradi pomena, ki ga imajo na mednarodnem prizorišču, prevzamejo odgovornost ter si prizadevajo za hitro izvedbo vseh potrebnih reform brettonwoodskih institucij, medtem pa zapolnijo velike vrzeli v odzivu G20, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke na krizo tako, da nudijo hitro pomoč državam v razvoju in naglo zagotovijo izplačila sredstev tistim, katerih vlaganja v izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja so zdaj ogrožena zaradi zunanjega pretresa, namreč finančne krize, ki je niso mogle predvideti in je zunaj njihovega nadzora; pri tem bi morala EU in njene države članice pri uporabi javnih sredstev prejemnikov donacij ves čas spoštovati najvišje standarde odgovornosti in učinkovitosti pomoči;

20.

je resno zaskrbljen nad tem, da se je pomoč nekaterih držav članic EU v letu 2008 realno zmanjšala; poziva te države, naj do leta 2010 izpolnijo zaveze glede uradne razvojne pomoči in pri tem upoštevajo dejstvo, da so večino držav v razvoju resno prizadele posledice svetovne finančne krize;

21.

pozdravlja načrte EU, da se predčasno za takojšnje ukrepe nameni 8,8 milijard EUR za razvojno pomoč, proračunsko podporo ter financiranje kmetijstva in predlog, da se s 500 milijoni EUR z začasnim mehanizmom FLEX za posebej prizadete države AKP podprejo socialni izdatki v državah v razvoju; priporoča, da se proračunska podpora osredotoči na področja, kot so zdravje, dostojno delo, izobraževanje, socialne storitve in ekološka rast v obliki sektorske proračunske pomoči; poziva EU in njene države članice, naj izpolnijo finančne zaveze, opisane v programu ukrepanja glede razvojnih ciljev tisočletja; priznava načela lastništva ter pri tem poudarja vlogo, ki jo imajo države v razvoju pri določanju svojih politik, strategij in razvojnih programov, ter vzajemno odgovornost EU in njenih partneric za doseganje rezultatov v razvoju;

22.

opozarja, da je Parlament že večkrat pozval k vključitvi Evropskega razvojnega sklada (ERS) v proračun Skupnosti, da se zagotovi demokratičen nadzor nad njegovo uporabo;

23.

vendar obžaluje, da razen 100 milijonov EUR za skrbniški sklad EU za infrastrukturo za Afriko vsi drugi izdatki izvirajo iz obveznosti, ki so obstajale že prej, in terja več dodatnih finančnih sredstev; je zaskrbljen glede tega, kako namerava Komisija v prihodnjih letih zapolniti vrzel v financiranju, ki je nastala s sedanjo predčasno proračunsko pomočjo;

24.

poudarja, da je obseg uradne razvojne pomoči premajhen, da bi z njim tako hitro, kot zahteva resnost položaja, krili potrebe držav v razvoju, ki so se zaradi krize močno povečale, in poziva Komisijo ter države članice, naj spoštujejo svoje mednarodne zaveze ter ne ukinjajo prispevkov, namenjenih uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja; poziva Komisijo, naj čim prej izdela nove predloge za inovativne mehanizme financiranja;

25.

poudarja, da je potrebna večja usklajenost med politikami EU na področju trgovine, proračuna, podnebnih sprememb in razvoja;

26.

zato priporoča, da bi se sporazumi o gospodarskem partnerstvu uporabljali za uresničevanje razvojnih potreb, tako da bi državam AKP prinesli trgovinske prednosti in spodbujali uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, državam AKP pa omogočili, da iz pogajanj izključijo občutljive izdelke in sektorje, kot so naložbe in storitve;

27.

poudarja, da se morajo sporazumi o gospodarskem partnerstvu zato uporabljati za podporo regionalnemu povezovanju in spodbujanju gospodarstva v državah AKP ter da je treba spoštovati obljube o financiranju;

28.

poudarja, da mora imeti Evropska investicijska banka veliko bolj dejavno in pregledno vodilno vlogo pri razvoju novih finančnih mehanizmov;

29.

poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri nagli razširitvi teh mehanizmov, ki bi vključevali majhna in srednje velika posojila, da se omogoči dostop do finančnih sredstev zlasti ogroženim skupinam, kot so ženske in kmetje;

30.

poziva EU, naj zagotovi uvedbo primernega globalnega regulativnega okvira, ki bi preprečeval, da bi se finančna kriza ponovila;

31.

poziva države članice, naj spoštujejo in izpolnijo svoje zaveze glede uradne razvojne pomoči;

32.

poudarja pomen usklajenosti politik za razvoj na področjih, kot so gospodarstvo, trgovina, okolje in kmetijstvo, da ne bi imeli finančna in gospodarska kriza še hujših posledic za države v razvoju;

33.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, organizacijam ZN, Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki ter guvernerjem Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke držav članic EU ter državam G20.

26.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 230/11

1.

sklene, da ustanovi posebni odbor za finančno, gospodarsko in socialno krizo, ki bo imel naslednje naloge:

2.

sklene, da bodo pristojnosti stalnih odborov Parlamenta, odgovornih za sprejemanje, spremljanje in izvajanje zakonodaje Skupnosti, ki se nanaša na to področje, ostale nespremenjene, posebni odbor pa bo v tesnem sodelovanju s stalnimi odbori lahko izdajal priporočila o potrebnih ukrepih in pobudah;

3.

sklene, da bo posebni odbor štel 45 članov;

4.

sklene, da bo mandat posebnega odbora začel veljati dne 8. oktobra 2009, trajal bo dvanajst mesecev ter da se bo lahko podaljšal; odbor bo Parlamentu predložil vmesno ter končno poročilo, ki bosta vsebovali priporočila za prihodnje ukrepe in pobude, ki jih je treba sprejeti.

26.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 230/13

1.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta in zagotovi njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

26.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 230/15

1.

odobri pobudo Republike Češke, Republike Poljske, Republike Slovenije, Republike Slovaške in Kraljevine Švedske, kakor je bila spremenjena;

2.

poziva Svet, naj ustrezno spremeni besedilo;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Republike Češke, Republike Poljske, Republike Slovenije, Republike Slovaške in Kraljevine Švedske;

5.

poziva Svet, naj pobude ne sprejme formalno pred začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe, da omogoči dokončanje končnega akta ter zagotovi, da bodo imeli Sodišče Evropske unije, Komisija in Parlament pri tem polno vlogo in nadzor (protokol k lizbonski pogodbi o prehodnih določbah). Pod temi pogoji se zavezuje, da bo vse nadaljnje predloge obravnaval po nujnem postopku;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam Republike Češke, Republike Poljske, Republike Slovenije, Republike Slovaške in Kraljevine Švedske.