19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/1

A.

ker so v letu 2009 poletje spet zaznamovali hudi požari v naravi in poplave po vsej južni Evropi, ki so povzročili človeško trpljenje, saj je izgubilo življenje vsaj enajst ljudi, ter ogromno materialno in okoljsko škodo, prizadeli pa so države članice, najbolj obrobne regije, države prosilke in neposredne sosede EU,

B.

ob upoštevanju, da so po podatkih evropskega informacijskega sistema za gozdne požare v Evropi v tem poletju požari prizadeli več kot 315 000 hektarov z rastlinjem in gozdovi poraščenih površin; poziva Komisijo, naj hitro ukrepa za zagotovitev sredstev EU za prizadeta območja,

C.

ker suša in pogosti požari pospešujejo proces dezertifikacije obsežnih območij v južni Evropi, v zadnjem desetletju pa je vsako leto izginilo več kot 400 000 hektarjev evropskih gozdov, zaradi česar se je resno poslabšala kakovost življenja prebivalstva, saj je škodo utrpelo kmetijstvo, živinoreja in gozdna dediščina,

D.

ker je neizogibno, da se bodo temperature planeta v naslednjih desetletjih ne glede na naša prizadevanja za ublažitev posledic po vsem svetu povišale, kar bo škodljivo vplivalo zlasti na južno Evropo, ki bo po napovedih z vidika spremembe podnebja izjemno izpostavljeno območje in ki je že v letu 2007 izkusila požare v naravi, kakršnih dotlej še ni bilo in ki so bili neposredna posledica ekstremnih vročinskih valov v tem letu,

E.

ker so naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ter njihove posledice postale v preteklih letih veliko bolj pogoste, resne in obsežne ter so povzročile izgubo človeških življenj in lastnine ter katastrofalne kratkoročne in dolgoročne posledice za gospodarstvo prizadetih območij, vključno z izčrpanjem naravne in kulturne dediščine, uničenjem gospodarske in socialne infrastrukture ter škodo za okolje (pri požarih v naravi izgubo naravnega življenjskega prostora in biotske raznovrstnosti, poslabšanje mikroklime in povečanje izpustov toplogrednih plinov),

F.

ob upoštevanju škodljivih gospodarskih in družbenih posledic naravnih nesreč za lokalna in regionalna gospodarstva v panogah, kot sta turizem in proizvodne dejavnosti nasploh,

G.

ker je preprečevanje posebej pomembno za zaščito pred naravnimi, tehnološkimi in okoljskimi nesrečami,

H.

ker so pojavi gozdnih požarov vse hujši tudi zaradi postopnega zapuščanja podeželja in njegovih tradicionalnih dejavnosti, neprimernega vzdrževanja gozdov, prostranih gozdov z eno samo vrsto dreves, sajenja neustreznih drevesnih vrst, pomanjkanja prave politike preprečevanja in premilih kazni za namerno povzročene požare, skupaj z neustreznim izvajanjem zakonov o prepovedi nezakonite gradnje in o zagotavljanju pogozditve,

I.

ker nekatere države članice še vedno nimajo popolnih zemljiških knjig ter ustreznega registra in zemljevidov gozdov, kar skupaj z neustreznim izvajanjem zakonov o prepovedi nezakonite gradnje na pogoriščih pomeni vrzel, katere posledica so spremembe uporabe zemljišč in namembnosti gozdnih površin za gradnjo in finančne špekulacije,

J.

ker je bil mehanizem Skupnosti za civilno zaščito v zadnjih nekaj letih uporabljen večkrat,

K.

ker imajo naravne nesreče, kot so vse pogostejši gozdni požari v južni Evropi, lahko tudi čezmejne razsežnosti zaradi hitrosti, s katero se ogenj lahko širi s prvotnega žarišča, in možnosti nepričakovane spremembe smeri, zaradi česar je potreben prožen, hiter, usklajen in večstranski odziv; ob upoštevanju velike škode, ki jo lahko požari povzročijo v zvezi z lastnino, človeškimi življenji, gospodarskimi dejavnostmi in regionalnim okoljem,

L.

ker je Parlament, odkar je maja 2006 sprejel svoje stališče, že večkrat pozval predsedstvo Sveta, naj sprejme odločitev o novi uredbi o solidarnostnem skladu,

M.

ker je solidarnostni sklad od ustanovitve leta 2002 omogočil finančno pomoč v skupni vrednosti več kot milijardo in pol EUR,

N.

ker je Računsko sodišče ugotovilo, da solidarnostni sklad izpolnjuje svoj osnovni namen, namreč izkazovati solidarnost z državami članicami ob hudih nesrečah, čeprav je najpomembnejša težava še vedno prevelika počasnost, s katero se lahko sklad uporablja kot instrument za obvladovanje kriz,

O.

ker Komisija priznava, da je treba povečati preglednost in poenostaviti merila za uporabo solidarnostnega sklada,

P.

ker je Evropski parlament od leta 1995 nenehno vlagal resolucije, s katerimi je pozival Evropsko unijo k pobudam za spopadanje s požari v naravi v južni Evropi, ki pa niso bile uresničene ali so bile nedodelane in neučinkovite,

1.

izraža sočustvovanje in globoko solidarnost s sorodniki umrlih in prebivalci prizadetih območij ter spoštovanje gasilcem, vojakom, poklicnim delavcem in prostovoljcem, ki so si neutrudno in pogumno prizadevali, da bi pogasili požare, rešili ljudi in omejili škodo, ki so jo naravne nesreče povzročile to poletje;

2.

obžaluje, ker se niso izvajala priporočila iz prejšnjih resolucij Evropskega parlamenta o naravnih nesrečah;

3.

meni, da bi bilo mogoče preprečiti škodo, ki so jo povzročili gozdni požari, če bi bile nekatere države članice oblikovale in izvajale učinkovitejšo preprečevalno politiko in ustrezno zakonodajo za ohranitev in ustrezno namembnost zemljišč;

4.

meni, da bi morala Komisija vložiti predlog za evropsko strategijo za boj proti naravnim nesrečam, ki bi zajemala obvezen pristop k preprečevanju tveganj, in za vsako vrsto nesreče razviti protokol za standardizirano delovanje za vso Unijo; meni tudi, da bi morala ta strategija posebej obravnavati redko poseljene otoške in najbolj odročne regije;

5.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo ukrepi za obvladovanje tveganja pred poplavami osredinjeni na preprečevanje; meni, da bodo ukrepi v skladu z naravo, in ne proti njej, varovali ljudi, lastnino in okolje ter pripomogli k okoljsko trajnostnemu gospodarjenju z vodami, poleg tega pa bodo pripomogli k doseganju ciljev EU za biotsko raznovrstnost ter strategijo EU za prilaganje podnebnim spremembam;

6.

poziva Komisijo, naj čim bolj prožno in nemudoma mobilizira obstoječi Solidarnostni sklad Evropske unije, da bi lahko pomagali žrtvam letošnjih poletnih nesreč;

7.

poziva Komisijo, naj podpre obnovo območij, ki so utrpela veliko škodo, pomaga obnoviti naravne habitate na prizadetih območjih in ustvariti delovna mesta ter naj sprejme ustrezne ukrepe za povrnitev socialne škode, nastale ob izgubi delovnih mest in drugih virov dohodkov;

8.

pozdravlja sodelovanje in pomoč, ki so jo države članice ponudile prizadetim območjem v okviru mehanizma Skupnosti za civilno zaščito; podpira nadaljevanje pilotnega projekta za boj proti gozdnim požarom; poziva Komisijo, naj nemudoma poroča o njem, da bi spodbudila sodelovanje med državami članicami in pripravljalne ukrepe za hitre odzivne zmogljivosti EU; poziva jo, naj pripravi zakonodajne predloge, ki bi predvideli pravo zmogljivost Skupnosti za odziv na gozdne požare in druge nesreče;

9.

poudarja, da je to vprašanje izredno pereče, in poziva k oblikovanju učinkovitih evropskih sil, ki bi se lahko v kriznih razmerah nemudoma odzvale, kot je predlagano v prej navedenemu Barnierovem poročilu; poziva Komisijo, naj zato pripravi konkretne predloge za evropsko sodelovanje, s katerimi bi lahko pospešili ukrepanje ob naravnih katastrofah;

10.

meni, da nedavne izkušnje in izkušnje iz minulih let kažejo, da je treba še okrepiti pripravljenost civilne zaščite Skupnosti na gozdne in druge požare v naravi v južni Evropi ter zmogljivosti za odzivanje nanje, in odločno poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za to, da se državam, ki jih prizadenejo največje nesreče, jasno pokaže evropska solidarnost; podpira dejavnosti za boljšo pripravljenost civilne zaščite v državah članicah, zlasti z izmenjavo strokovnjakov in primerov najboljše prakse, usposabljanja in pripravljalnih projektov;

11.

priznava prispevek centra za nadzor in informiranje pri podpori in spodbujanju mobilizacije in usklajevanja pomoči civilne zaščite v izrednih razmerah;

12.

poudarja, da so države članice same odgovorne za civilno zaščito in ukrepe za nadzor nesreč ter njihovo glavno odgovornost pri preprečevanju in gašenju požarov; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za ustanovitev neodvisne stalne evropske enote za posredovanje, ki bo z najboljšo opremo in strokovnim znanjem pomagala državam članicam in prizadetim regijam pri izredno obsežnih gozdnih požarih in drugih naravnih nesrečah; v zvezi s tem ugotavlja, da mora Komisija preučiti možnosti za zagotovitev dostopa do dodatnih zmogljivosti, s čimer bi zagotovili hiter odziv na večje nesreče, izhajale pa bi lahko iz drugih virov, tudi zasebnih;

13.

globoko obžaluje, da je v nekaterih državah EU, ki so jih nedavno prizadeli podobno obsežni požari, prišlo do tako veliko izjemno težkih izgub; zato meni, da je treba nemudoma preveriti ustreznost ukrepov za preprečevanje in pripravljenost, da bi zagotovili upoštevanje sklepov in zaključkov ter tako preprečili in omejili uničujoče posledice podobnih katastrof v prihodnje; v tej zvezi poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva natančne podatke o operativnih programih za reševanje naravnih katastrof, da bi izmenjali izkušnje in nova spoznanja o takojšnjih ukrepih, usklajevanju upravnih in operativnih organov ter dosegljivosti potrebnih človeških virov in materiala;

14.

obžaluje, da so bili številni gozdni požari očitno podtaknjeni, in je močno zaskrbljen, ker so gozdni požari v Evropi vse pogosteje posledica kaznivih dejanj; zato poziva države članice k uvedbi in izvajanju kazenskih sankcij za kazniva dejanja, ki škodijo okolju, zlasti za povzročanje gozdnih požarov, ter verjame, da bi takojšnje in učinkovite preiskave za ugotovitev odgovornosti in posledično ustrezno kaznovanje odvrnili od malomarnih in naklepnih dejanj;

15.

poziva, naj se kaznujejo države članice, ki ne bodo v celoti pogozdile prizadetih območij ali ki bodo dovolile spremembo uporabe zemljišč za komercialni razvoj in turistične projekte, tako, da bodo morale vrniti sredstva, ki so jih prejele od Skupnosti;

16.

obsoja prakso legalizacije črnih gradenj na zaščitenih območjih in na območjih, kjer gradnja ni dovoljena;

17.

ugotavlja, da požigalce, zlasti tiste, ki imajo dobiček zaradi ponovne pozidave ali od uničenja gozdnih površin, lahko spodbujajo zakoni, ki ne opredeljujejo natančno oziroma ne ščitijo teh površin, in/ali nezadostno izvajanje zakonov, ki prepovedujejo črne gradnje; zato poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsa gozdna pogorišča še naprej ostala gozdovi in bodo zajeta v programih ponovnega pogozdovanja;

18.

poziva k učinkovitejšim metodam za zgodnje odkrivanje gozdnih požarov, zahteva boljši prenos znanja o gašenju požarov med državami članicami, Komisijo pa prosi, naj izboljša izmenjavo izkušenj med regijami in državami članicami;

19.

se zahvaljuje za solidarnost, ki so jo Evropska unija, njene države članice in druge države izkazale prizadetim območjem med gašenjem gozdnih požarov, ko so poslale svoja letala, opremo za gašenje požarov in strokovnjake, ter za hvalevredno pomoč oblastem in ekipam reševalcev; meni, da obseg in posledice teh pojavov pogosto presegajo regionalno in nacionalno raven in zmogljivosti, zato nujno poziva k učinkoviti evropski zavezi;

20.

pozdravlja prispevek evropske taktične rezerve za boj proti gozdnim požarom z letalom, ki je bila ustanovljena letos poleti v pomoč državam članicam pri najhujših požarih; ta pilotni projekt je bil ustanovljen s podporo Parlamenta, da bi spodbudili sodelovanje med državami članicami pri boju proti gozdnim požarom, in pokazalo se je, da je to odličen zgled, kako lahko okrepljene zmogljivosti na evropski ravni v izrednih razmerah omogočijo takojšnjo pomoč; ob tem poudarja, da je treba ta projekt še nadalje razviti in okrepiti, saj se še vedno pojavljajo izredne razmere, ki povzročajo veliko razdejanje, kadar so zmogljivosti držav članic skupaj z evropsko taktično rezervo za boj proti gozdnim požarom nezadostne;

21.

obžaluje, da Komisija in Svet v načrt finančnih obveznosti za leto 2010 nista vnesla postavke za nadaljnje financiranje pripravljalnega ukrepa za hitro odzivno zmogljivost EU, ki je potekalo v letih 2008 in 2009;

22.

meni, da bi bila nujno potrebna nova uredba o Solidarnostnem skladu Evropske unije, saj bi omogočila prožnejše in učinkovitejše reševanje težav, ki jih povzročijo naravne nesreče; graja, da je Svet blokiral napredek pri tem in s tem nezakonito ustavil revizijo, čeprav je Parlament svoje stališče z veliko večino sprejel že v prvi obravnavi maja 2006;

23.

poudarja, da bi oživitev te pobude prinesla velike koristi za praktično delovanje sklada ter omogočila razširitev njegovega področja uporabe in opustitev izredne uporabe sklada za regionalne nesreče, z uvedbo nižjega praga škode pa omogočila, da bi pomoč prejelo več regij, še zlasti pomembna pa bi bila hitrejša izplačila, ki bi omogočila hitrejši odziv v primeru velikih nesreč;

24.

odločno poziva Komisijo in Svet, naj pokažeta kar največjo odgovornost in pohitita pri iskanju kompromisa, da bi ponovno oživili revizijo uredbe o Solidarnostnem skladu ter ustvarili močnejši in hitrejši instrument, ki bi se lahko odzival na nove globalizacijske in podnebne izzive; poziva švedsko predsedstvo ter ministre EU za finance, okolje, kmetijstvo in regionalni razvoj, naj hitro in odločno ukrepajo;

25.

je zaskrbljen zaradi čedalje večjega števila naravnih nesreč, ki jih gre po besedah strokovnjakov večinoma pripisati podnebnim spremembam, ter poziva Komisijo in Svet, naj si v polni meri prizadevata za sklenitev ambicioznega mednarodnega sporazuma na prihodnji peti konferenci pogodbenic, kjer se bodo srečale pogodbenice Kjotskega protokola, potekala pa bo v Köbenhavnu na Danskem, od 7. do 18. decembra 2009;

26.

poudarja, da je treba za spopadanje z različnimi naravnimi nesrečami okrepiti preventivne ukrepe, in sicer z oblikovanjem skupnih strateških smernic, ki bi zagotovile večjo usklajenost med državami članicami, pa tudi večjo uporabljivost in usklajenost različnih instrumentov Skupnosti (strukturni skladi, Solidarnostni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, LIFE+ ter mehanizem za hitro odzivanje in instrument za pripravljenost na najhujše nesreče), ne da bi pozabili na druge obstoječe instrumente, na primer državno pomoč za regionalne namene ali posojila Evropske investicijske banke, s katerimi bi lahko ublažili škodo, ki jo povzročijo naravne nesreče; poziva Komisijo, naj poroča o sredstvih Skupnosti, dodeljenih za zaščito pred gozdnimi požari, ter o tem, ali so bila ustrezno uporabljena;

27.

poziva k uvedbi mehanizmov za regionalno usklajevanje v programih za razvoj podeželja, s čimer bi povečali učinkovitost preventivnih ukrepov;

28.

poudarja, da je treba pospešiti postopek za dostop do sredstev EU za obnovo kmetijskih površin po poplavah in požarih in da je treba omogočiti večjo finančno pomoč za razvoj protipožarnih pasov in poplavnih nasipov; opozarja na usodne posledice, ki jih imajo gozdni požari in poplave za živali in živino;

29.

meni, da je odločilno upoštevati strukturne težave podeželskega okolja (upadanje prebivalstva, opuščanje kmetijskih površin, izsekavanje gozdov in pretirano drobljenje lastništva gozdnih zemljišč);

30.

meni, da je treba okrepiti sedanje povezave med civilno zaščito in okoljskimi politikami, da bi čim bolje izkoristili preventivne ukrepe, ki jih omogoča okoljska zakonodaja, in zagotoviti usklajen evropski pristop k preprečevanju in blaženju naravnih nesreč; poudarja pa, da pri tem ni nobenih namer, da bi z evropskimi smernicami nadomestili ali oslabili obstoječe nacionalne pristojnosti glede civilne zaščite in preprečevanja naravnih nesreč;

31.

meni, da je treba ponovno pregledati postopke za mobilizacijo solidarnostnega sklada, da bi pospešili izplačevanje pomoči; zlasti meni, da se lahko razvije sistem predčasnih plačil, ki bo temeljil na prvotnih ocenah neposredne škode, pri čemer bodo nadaljnja plačila odvisna od dokončnega izračuna celotne neposredne škode in dokazov o preventivnih ukrepih, ki so bili sprejeti zaradi nesreče;

32.

poziva Komisijo, naj poglobi informacijske in izobraževalne kampanje o preventivnih ukrepih, o katerih se bo dogovorila z državami članicami, tako da bi zmanjšali tveganja in posledice naravnih nesreč, zlasti na območjih z visokim tveganjem, in ozavesti javnost, da je treba z okoljem skrbno ravnati in ohranjati naravne vire; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, tudi za boljšo ozaveščenost javnosti, ki bodo podpirali bolj trajnostno uporabo vode, prsti in bioloških virov ter boljše ravnanje z odpadki, kar je pogosto vzrok požarov;

33.

poudarja, da naj bi bila sedanja pogostost požarov v južni Evropi – skoraj 95 % pogorišč v EU je v sredozemski regiji –, ki ima hude posledice za okolje in gospodarstvo, tudi neposredno povezana z vse hujšim vplivom podnebnih sprememb v teh regijah (erozija in izguba zemlje, dezertifikacija in večje emisije toplogrednih plinov, tudi CO2);

34.

zato poziva k celoviti strategiji EU za ohranjanje gozdnih ekosistemov v južni Evropi, da se zagotovi ustrezno financiranje preventivnih ukrepov in ukrepov za odpravo obširne gospodarske in okoljske škode ter se ustvari instrument za popolno obnovo ekosistema in dodeljevanje potrebnih sredstev zato, da bi se gozdni ekosistemi v južni Evropi prilagodili na podnebne spremembe in bi se ublažil vpliv teh sprememb nanje;

35.

poudarja, da je treba v celoti upoštevati močno izpostavljenost gozdnih ekosistemov sredozemskih regij podnebnim spremembam; poziva Komisijo, naj med kmetijsko-okoljskimi ukrepi, ki jih omogoča skupna kmetijska politika, uvede posebne intervencije, s katerimi bi preprečevali širjenje gozdnih požarov, ter naj poglobljeno preuči morebitno uvedbo skupne gozdne politike, da bi bili lažje kos podnebnim spremembam in naravnim nesrečam; poziva Komisijo, naj v svojem predlogu prednostno obravnava evropski akcijski načrt za prilagajanje na podnebne spremembe, preprečevanje suš in gozdnih požarov v južni Evropi ter boj proti njim;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic ter regionalnim in lokalnim oblastem na območjih, ki so jih prizadeli požari in poplave.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/8

A.

ker je SWIFT oktobra 2007 napovedal, da bo pred koncem leta 2009 začela delovati nova struktura za prenos sporočil,

B.

ker zaradi spremembe strukture pošiljanja sporočil večina finančnih podatkov, ki jih je moral SWIFT na podlagi sodnih pozivov doslej posredovati programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti finančnega ministrstva ZDA, temu programu ne bi bila več na voljo,

C.

ker je 27. julija 2009 Svet soglasno sprejel pogajalske smernice za predsedstvo, da se ob pomoči Komisije v skladu s členoma 24 in 38 Pogodbe EU z ZDA pogaja o mednarodnem sporazumu o nadaljevanju prenosa podatkov SWIFT ameriškemu programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti,

D.

ker pogajalske smernice in pravno mnenje pravne službe Sveta o izbiri pravne podlage niso javni, saj imajo stopnjo tajnosti „Restreint UE“,

E.

ker bo mednarodni sporazum omogočil začasno in takojšnjo uporabo od datuma podpisa sporazuma do začetka njegove veljavnosti,

F.

ker Evropska unija sama nima programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti,

G.

ker dostop do podatkov, s katerimi upravlja SWIFT, potencialno omogoča, da se odkrijejo ne le prenosi sredstev v zvezi z nezakonitimi dejavnostmi, temveč tudi informacije o gospodarskih dejavnostih posameznikov in držav, kar bi lahko povzročilo razmah gospodarskega in industrijskega vohunjenja,

H.

ker sta SWIFT in ministrstvo za finance ZDA sprejela memorandum o soglasju, s katerim sta bila obseg prenosa podatkov in obseg iskanja podatkov omejena na posebne protiteroristične primere, zanju pa sta začela veljati tudi neodvisna pregled in revizija, vključno s spremljanjem v realnem času,

I.

ker mora vsak sporazum med EU in ZDA izpolnjevati pogoj, da ohrani varstvo iz memoranduma o soglasju in stališč finančnega ministrstva ZDA, kot je tisto, ki se uporablja v primeru podatkov, ki jih je finančno ministrstvo na osnovi sodnih pozivov pridobilo od operativnega centra SWIFT v ZDA,

1.

opozarja na svojo odločenost za boj proti terorizmu in svoje trdno prepričanje, da je treba doseči pravo ravnovesje med varnostnimi ukrepi in varstvom državljanskih svoboščin in temeljnih pravic ter hkrati zagotoviti kar največje spoštovanje za zasebnost in varstvo podatkov; ponovno poudarja, da sta nujnost in sorazmernost ključni načeli, brez katerih boj proti terorizmu ne more biti učinkovit;

2.

poudarja, da Evropska unija temelji na načelih pravne države in da je treba pri vseh prenosih evropskih osebnih podatkov tretjim državam iz varnostnih razlogov spoštovati postopkovna jamstva in pravico do obrambe ter zagotoviti skladnost z zakonodajo o varstvu podatkov na nacionalni in evropski ravni (9);

3.

opozarja Svet in Komisijo, da v okviru čezatlantskega sporazuma med EU in ZDA o pravni pomoči, ki bo začel veljati 1. januarja 2010, člen 4 določa dostop do ciljnih finančnih podatkov po zahtevi nacionalnih državnih oblasti in bi lahko bil boljša pravna podlaga za prenos podatkov SWIFT kot pa predlagani začasni sporazum, zato prosi Svet in Komisijo, naj razložita potrebo po začasnem sporazumu;

4.

odobrava odločitev SWIFT iz junija 2007, da preseli vse podatke o finančnih prenosih znotraj EU v dva evropska operativna centra; opozarja Svet, da je bila ta odločitev sprejeta s soglasjem belgijskega organa za varstvo podatkov ter v skladu z zahtevo delovne skupine EU iz člena 29, upoštevajoč izraženo stališče Evropskega parlamenta;

5.

ugotavlja, da je Svet sprejel pogajalske smernice skoraj dve leti po napovedi SWIFT o spremembi strukture pošiljanja sporočil;

6.

je zaskrbljen, ker so pravne službe institucij različnega mnenja glede izbrane pravne podlage predvidenega sporazuma, in ugotavlja, da pravna služba Sveta meni, da je to v pristojnosti Skupnosti;

7.

je prepričan, da je mednarodni sporazum sicer potreben in nujen, vendar mora zagotavljati vsaj naslednje:

8.

zahteva, da Svet in Komisija razložita natančno vlogo „javnega organa“, ki naj bi bil imenovan in bi mu bila dodeljena pristojnost prejemanja zahtev iz ameriškega ministrstva za finance, zlasti ob upoštevanju posebne narave pristojnosti, ki bi jih imel tak organ, in načina, kako bi te pristojnosti izvajali;

9.

zahteva, naj Svet in Komisija potrdita, da transakcije, povezane s svežnji ali velikimi datotekami, kot je na primer enotno evropsko plačilno območje, niso zajete med podatki, ki jih bo zahtevalo finančno ministrstvo ZDA oziroma mu bodo posredovani;

10.

poudarja, da je SWIFT infrastruktura, ki je ključnega pomena za prožnost evropskih plačilnih sistemov in trgov vrednostnih papirjev, zato ne bi smel biti krivično v slabšem položaju v primerjavi s konkurenčnimi ponudniki posredovanja podatkov o finančnih transakcijah;

11.

poudarja pomen pravne varnosti in imunitete za državljane in zasebne organizacije, za katere bodo pri prenosu njihovih podatkov veljala ureditev, kot je predlagani sporazum med EU in ZDA;

12.

ugotavlja, da bi bilo koristno, če bi Komisija ocenila potrebo po vzpostavitvi evropskega programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti;

13.

zahteva, naj Komisija in predsedstvo zagotovita, da bodo imeli Evropski parlament in nacionalni parlamenti prost dostop do pogajalskih dokumentov in direktiv;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk ter vladi in obema domoma kongresa Združenih držav Amerike.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/12

A.

ker države osrednje Azije, med katere sodi tudi Tadžikistan, ležijo na ključnem križišču med Evropo in Azijo ter zgodovinsko in tradicionalno predstavljajo pomembno stično in prehodno točko med obema celinama,

B.

ker Evropsko unijo zelo zanimajo varnost in stabilnost, razvoj in utrditev demokratičnih institucij, spoštovanje človekovih pravic in pravna država v tej regiji, saj strateški, politični in gospodarski razvoj ter rastoči medregionalni izzivi v osrednji Aziji neposredno ali posredno vplivajo tudi na interese same EU,

C.

ker je namen nove strategije EU za osrednjo Azijo izboljšati politični dialog in okrepiti vezi med Evropo in njenimi osrednjeazijskimi partnerji v skladu z vrednotami, na katerih temelji EU,

D.

ker je Tadžikistan z več kot 1 300 km skupne meje z Afganistanom bistven regionalni dejavnik na frontni črti z Afganistanom pri prizadevanjih EU in drugih mednarodnih prizadevanjih za boj proti trgovini z drogami, ekstremizmu in ogrožanju varnosti v regiji,

E.

ker so cilji politike EU do Tadžikistana usmerjeni predvsem k podpori za zmanjšanje revščine, dobro upravljanje in reforme ter na regionalni ravni za učinkovitejši boj proti trgovini z drogami in organiziranemu kriminalu in ker EU pomoč za to zagotavlja predvsem prek programov za upravljanje meja in ukrepanje v boju proti drogam v osrednji Aziji,

F.

ker sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Tadžikistanom prinaša obveznosti in omogoča sodelovanje pri ponovnem sprejemu in nadzoru nezakonitega priseljevanja; ker bi bilo treba skleniti ločen sporazum s podrobnostmi o tem sodelovanju,

G.

ker so bile v državljanski vojni, ki se je končala leta 1997, uničene infrastruktura in institucije, gospodarstvo Tadžikistana pa je bilo opustošeno, zaradi česar je država najrevnejša med nekdanjimi sovjetskimi republikami; ker približno 60 % prebivalstva še vedno živi v skrajni revščini ter zdravstveno varstvo in izobraževanje na revnejših območjih ostajata nedosegljiva, čeprav si je Tadžikistan v zadnjih letih močno opomogel; ker se Tadžikistanci močno opirajo na nakazila denarja delavcev migrantov, gospodarska kriza v regiji pa resno ogroža te dohodke, je izjemno pomembno pomagati Tadžikistanu, da razvije trajen in dober sistem domačega gospodarstva,

H.

ker ima Tadžikistan najvišjo stopnjo natalitete v osrednji Aziji in je skoraj 40 % od 7,3 milijona prebivalcev mlajših od 15 let; ker je razvoj dobrega izobraževalnega sistema bistvenega pomena za prihodnost te države,

I.

ker sta poglavitni gospodarski dejavnosti v Tadžikistanu proizvodnja bombaža in aluminija, cene obeh surovin na svetovnem trgu pa padajo; ker v Tadžikistanu ni nafte in le malo plina ter ker je kljub velikim rezervam vodne energije v državi prišlo do hudega pomanjkanja energije,

J.

ker institucionalno, pravno in finančno okolje ni naklonjeno razvoju tadžikistanskih podjetij in potrebuje znatne spodbude,

K.

ker je Tadžikistan odvisen od tuje in humanitarne pomoči in ker v tujini, predvsem v Rusiji, dela skoraj polovica njegove delovne sile, ki z denarnimi nakazili podpira družine doma,

L.

ker je tradicionalne gospodarske odnose in regionalne trge razburkal razpad Sovjetske zveze, ki je še dodaten negativni dejavnik poleg sedanje gospodarske recesije; ker bi morala EU storiti vse, kar je v njeni moči, da bi znova vzpostavila zaupanje med državami iz te regije in s tem omogočila ponovni začetek regionalnega sodelovanja,

M.

ker poleg tega, da Tadžikistan prejema pomoč v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, sodeluje tudi v več regionalnih programih v teku,

N.

ker je predsednik Emomali Rahmon – čeprav na videz uživa podporo prebivalstva – sistematično zatrl vso opozicijo in dejansko odpravil delitev oblasti, ki naj bi jo zagotavljal mirovni sporazum iz leta 1997,

O.

ker končno poročilo OVSE/ODIHR (Urada Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za demokratične institucije in človekove pravice) o opazovanju volitev ugotavlja, da na predsedniških volitvah leta 2006 ni bilo prave izbire ali vsebinskega pluralizma,

P.

ker se na splošno priznava, da je korupcija endemična in razširjena na vseh ravneh, in ker velik del prejetih mednarodnih donatorskih sredstev ni porabljen za predvidene namene,

Q.

ker je civilna družba še vedno v nastajanju ter vlada pogosto ovira njen dejanski razvoj in ker jo čaka še dolga pot, preden bo lahko izpolnjevala svoj potencial za spodbujanje človekovega razvoja v državi; ker so nekatere dejavnosti verskih skupin okrnjene zaradi zahteve po registraciji pri državnem odboru za verske zadeve in drugih restriktivnih ukrepov v okviru novosprejetega zakona o svobodi vesti in verskih združenj,

1.

pozdravlja dejstvo, da je Tadžikistan jasno izrazil zavezanost sodelovanju z EU, da želi povečati delež trgovine z EU in spodbujati izobraževalne povezave ter da bo izvajal posebne ukrepe na pomembnih področjih, kot so socialno varstvo, zdravstvo, izobraževanje, boj proti korupciji in izboljšanje položaja človekovih pravic, da bi dokazal, da te zaveze jemlje resno;

2.

se zaveda močnega občutka razočaranja tadžikistanske vlade, ker sporazum o partnerstvu in sodelovanju še ni bil sklenjen, zlasti glede stališča EU, da je treba zaradi velikih razlik v političnih, gospodarskih, socialnih in drugih pogojih med osrednjeazijskimi državami temu primerno oblikovati različne politike; zato izraža namero, da bo dal privolitev, in pričakuje, da bo sporazum o partnerstvu in sodelovanju sklenjen čim prej;

3.

meni, da njegova privolitev za sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju kaže na pripravljenosti za sodelovanje s Tadžikistanom in spodbudo tej državi, naj sprejme vse potrebne ukrepe za nujno potrebne reforme; predvsem pa opozarja Tadžikistan na pogoje in zahteve iz klavzule o človekovih pravicah/suspenzivne klavzule;

4.

meni, da morata dokončno oblikovanje sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter krepitev dvostranskih odnosov temeljiti na natančni in pravočasni oceni napredka na ključnih področjih, ter v zvezi s tem poziva Komisijo, naj opredeli jasen niz meril in pogojev;

5.

opaža resne gospodarske težave v Tadžikistanu in njegovo krhko prometno in energetsko infrastrukturo ter je resno zaskrbljen, da zaradi vpliva gospodarske krize in neustreznosti kmetijskega sektorja od maja 2009 1,5 milijona ljudi nima zagotovljene preskrbe s hrano;

6.

poziva tadžikistansko vlado, naj se spoprime s sržem problema na strani ponudbe in preuči svojo politiko pretirano ambicioznih projektov, ki ne prispevajo k zadovoljevanju temeljnih in neposrednih potreb ljudi; hkrati jo poziva, naj okrepi regionalne trge in izboljša lokalno proizvodnjo ter nujno izvaja programe za pomoč pri preskrbi s hrano in ustvarjanju delovnih mest;

7.

poziva tadžikistansko vlado, naj nujno ukrepa glede katastrofalnega položaja v izobraževalnem in zdravstvenem sektorju, ki bi lahko povzročil nov val socialnih problemov v prihajajočih generacijah in ogrozil prihodnost države;

8.

ugotavlja tudi, da trajna revščina prav tako spodbuja trgovino z drogami, pri čemer nekatera poročila navajajo, da je 30–50 % gospodarske dejavnosti v državi povezane s trgovino s prepovedanimi drogami;

9.

poziva Tadžikistan, naj izkoristi svoj velik potencial vodnih energetskih virov razumno in demokratično, pri tem pa upošteva interese držav niže ob toku, ki so tradicionalno odvisne od stalnih sezonskih vodnih tokov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem naredi vse, kar je v njeni moči, da omogoči razvoj skupnih projektov, ki bodo v skladu s standardi EU in kjer bodo sodelovali vsi regionalni akterji, na katere bi lahko ti projekti vplivali;

10.

poziva Tadžikistan, naj uvede strukturne spremembe za izboljšanje naložbenega okolja za tuja podjetja;

11.

poziva Tadžikistan, naj v celoti izvede potrebne gospodarske reforme s posebnim poudarkom na nujni uvedbi kmetijskih reform, da bi se kmetovalci rešili dolgov in se z monokulture pridelave bombaža preusmerili na alternativne oblike kmetijstva;

12.

priznava, da je Tadžikistan razmeroma stabilna država, pri kateri doslej ni bilo zaznati niti zunanje grožnje niti morebitne dobro organizirane notranje vstaje; vendar opozarja, da nekateri znaki kažejo na razhajanja v režimu (na primer izbruhi nasilja in demonstracije v avtonomni gorski pokrajini Badakšan leta 2008 in nedavna varnostna operacija v vzhodnem okraju Tavildara med vladnimi silami ter oboroženimi pripadniki nekdanje opozicije in tujimi uporniki), zaradi katerih so se pojavila vprašanja o tem, kako trden je položaj predsednika; podobno opozarja na zaskrbljenost, da bi se zaradi ustaljene revščine, nebrzdane korupcije in čedalje bolj avtoritarne vlade lahko še povečala možnost politične, gospodarske in družbene nestabilnosti v prihodnosti;

13.

opozarja Tadžikistan na razvojne cilje tisočletja in na podporo EU za resna prizadevanja za napredek na tem področju;

14.

opozarja na sestavo parlamenta Tadžikistana, v katerem prevladuje predsedniku naklonjena Ljudska demokratična stranka; obžaluje, da so bile opozicijske stranke ovirane, morebitni tekmeci pa zaprti ali izgnani; glede na to, da je predsednik obljubil volitve leta 2010, poziva tadžikistansko vlado, naj spoštuje svoje obljube glede demokratizacije in dovoli razvoj dejanskega večstrankarskega političnega sistema in revidira volilno zakonodajo (na primer tako, da omogoči nepristransko opazovanje, ukine registracijsko pristojbino za kandidate ter zagotovi večjo preglednost pri štetju, tabeliranju in objavi volilnih rezultatov);

15.

obžaluje omejitve, ki veljajo za nevladne organizacije, in dejstvo, da v Tadžikistanu ni vplivne in vidne dejavnosti civilne družbe, saj to utegne spodkopati demokratični razvoj v prihodnosti; ponovno poudarja potrebo po večjih reformah in spoštovanju človekovih pravic v vseh družbenih skupinah;

16.

ugotavlja, da se v Tadžikistanu korupcija na široko prepoznava kot velik problem, deloma zaradi pomanjkanja pravne kulture in nezmožnosti države, da bi ustrezno plačevala svoje javne uslužbence; želi videti dokaze, da so zakon o korupciji, protikorupcijska agencija in ambiciozna strategija proti korupciji za obdobje 2008–2012, ki je že v veljavi, več kot zgolj varljiv videz;

17.

poziva Tadžikistan, naj vpelje politiko popolne preglednosti v gospodarskem sektorju, vključno z javnim računovodstvom za vse prihodke, ki izhajajo iz podjetij v državni lasti (tako v državi kot v tujini), kakršno je tadžikistansko podjetje za proizvodnjo aluminija Talko in podjetje za dobavo električne energije Barki Todžik, pa tudi preglednost pri financiranju sektorja bombaža;

18.

poudarja geografsko vlogo Tadžikistana kot soseda v odnosu do Afganistana in s tem povezano vprašanje drog, terorizma in ekstremizma ter ugotavlja, da ima Tadžikistan možnost oblikovanja moderne, delujoče države, ki bo sposobna delovati kot požarni zid in preprečevati širjenje ekstremizma iz Afganistana in regije; poudarja, da je pomembno nadaljnje sodelovanje s Tadžikistanom, da bi lahko začel delovati kot stabilna in delujoča država; poudarja, da boj proti terorizmu ne sme biti izgovor za represijo ali zastraševanje opozicijskih sil in ga je treba izvajati ob popolnem spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin;

19.

ugotavlja, da sta vprašanji energije in vode bistveni za varnost ljudi in meddržavne odnose v osrednji Aziji; posebej opozarja na energetski spor med Tadžikistanom in Uzbekistanom (kar med drugim dokazuje začasno, čeprav nenapovedano, uzbekistansko zaprtje meje, njegova prekinitev dobave plina ter podvojitev njegove cene) ter na spor zaradi vode z Uzbekistanom in Kirgizistanom; v zvezi s tem poziva k takojšnjim posvetovanjem o preudarni rabi energetskih virov, ki bodo zajemala celotno regijo;

20.

je resno zaskrbljen zaradi kršenja človekovih pravic v Tadžikistanu, do katerega prihaja tako rekoč nekaznovano in v različnih oblikah, vključno s pritiski na sodišča in sodnike, ki jih izvajajo tako vlada kot kriminalne združbe, pa pritiski na medije, razširjenimi kršitvami pravic žensk, delom otrok in izkoriščanjem študentov, tudi mladoletnikov, pri obiranju bombaža, življenjskimi pogoji delavcev, ki jih ameriška organizacija Freedom House opisuje kot „finančno suženjstvo“, grozljivimi razmerami v zaporih, na primer mučenje in druge oblike zlorabe, in trgovino z ljudmi;

21.

v zvezi s tem pozdravlja začetek uradnega dialoga o človekovih pravicah med EU in Tadžikistanom, ki je usmerjen v rezultate; meni, da je napredek na tem področju nujen za razvoj dvostranskih odnosov; poudarja, kako pomembno je, da v tem dialogu uradno in dejansko sodelujejo nevladne organizacije, ki delujejo v Tadžikistanu;

22.

obžaluje nov zakon o nevladnih organizacijah, ki se zgleduje po ruski zakonodaji in uvaja težavne zahteve za registracijo in ponovno registracijo;

23.

poudarja, da tadžikistanska zakonodaja zagotavlja svobodo govora in tiska, vendar oblasti pogosto zastrašujejo posameznike, ki se ne strinjajo s politiko vlade, in jim skušajo preprečiti svobodno ali kritično izražanje mnenja; prav tako kritizira, da so neodvisni mediji izpostavljeni različnim načinom zastraševanja in nadzora, zaradi česar so prisiljeni k izvajanju samocenzure;

24.

je zaskrbljen tudi nad tem, da je verska svoboda čedalje bolj omejena in da novi zakon o veroizpovedi, ki ga je predsednik podpisal 25. marca 2009, prepoveduje številne verske prakse in utegne prepovedati številne verske skupnosti, ki bodo prisiljene delovati v ilegali;

25.

poudarja, da diskriminacija in nasilje nad ženskami ostaja zelo razširjen problem; poziva Komisijo, naj pripravi ad hoc programe, s katerimi bi ženskam ponudili več priložnosti, tadžikistanske oblasti pa poziva, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da končajo zlorabe pravic žensk in olajšajo dostop žensk do sodišč;

26.

z zaskrbljenostjo je bil seznanjen z zakonom o spoštovanju narodnih tradicij in običajev iz leta 2007, ki Tadžikistancem uvaja omejitve glede oblačenja ali proslavljanja tradicionalnih priložnosti;

27.

obžaluje široko uporabo nasilja, opozarja, da pojem nasilja še vedno ni v celoti opredeljen v tadžikistanski zakonodaji, in znova poziva k sprejetju vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje spoštovanja Konvencije ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, zlasti s kazenskim pregonom uradnikov, ki so odgovorni za poniževalno ali slabo ravnanje, ter k ratifikaciji izbirnega protokola, ki omogoča spremljanje prostorov za pridržanje; poziva tudi k popolni odpravi smrtne kazni;

28.

ugotavlja, da je bilo tadžikistanskemu parlamentarnemu odboru, ki je pristojen za pravna vprašanja in človekove pravice, zaupano preverjanje skladnosti zakonodaje z določbami o človekovih pravicah, vendar odbor ni bil zelo učinkovit;

29.

pozdravlja nedavno imenovanje varuha človekovih pravic in poziva tadžikistansko vlado, naj zagotovi njegovo popolno neodvisnost;

30.

poziva mednarodne donatorje, naj sprejmejo vse možne ukrepe za spodbujanje in podpiranje nastanka delujoče in dinamične civilne družbe ter za spodbujanje neodvisnih medijev, ki bi obravnavali vprašanja državne korupcije in pretoka mednarodnih sredstev;

31.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju s predsedstvom Sveta zagotovi, da se demokracija in človekove pravice v celoti upoštevajo na vseh ravneh dialoga s Tadžikistanom ter da EU Tadžikistanu ponudi vso podporo, ki jo na teh področjih potrebuje;

32.

poudarja, da je treba več sredstev nameniti neposredno lokalnim oblastnem in civilni družbi, pod pogojem, da je to pregledno in preverljivo;

33.

poziva Komisijo, naj mu redno poroča o razvoju na področju demokracije in človekovih pravic ter Odbor za zunanje zadeve v celoti obvešča o napredku pri političnem dialogu; poziva Svet, naj ga vključi v dialog o človekovih pravicah s Tadžikistanom;

34.

poziva Komisijo, naj čim prej začne pogajanja s tadžikistansko vlado o sklenitvi izvedbenih sporazumov za sporazum o partnerstvu in sodelovanju, na primer v zvezi s ponovnim sprejemom in nadzorom nezakonitega priseljevanja;

35.

poziva EU, naj glede na vlogo Tadžikistana kot tranzitne države za droge iz sosednjega Afganistana v Rusijo in zahodno Evropo, dodatno okrepi svojo podporo ukrepom za boj proti tem dejavnostim v Tadžikistanu, pri tem pa se še posebej osredotoči na financiranje tadžikistanske agencije za nadzor nad drogami, ne da bi ob tem ogrozila čezmejno trgovino, ki je odločilnega pomena za gospodarski razvoj obmejnih regij;

36.

opozarja, da so v Tadžikistanu neeksplodirane kasetne bombe, in poziva, naj se povečajo sredstva za njihovo odstranitev;

37.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi Republike Tadžikistan.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/18

A.

ker je Evropska unija skupnost vrednot, temelječih na človekovih pravicah, temeljnih svoboščinah, demokraciji, pravni državi, enakosti in nediskriminaciji, za uresničitev tega cilja pa so bile predlagane in sprejete direktive, ki vključujejo boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti,

B.

ker je spolna usmerjenost zadeva, ki sodi na področje posameznikove pravice do zasebnosti, zajamčene z mednarodno, evropsko in nacionalno zakonodajo na področju človekovih pravic, in ker bi morali javni organi spodbujati enakost in nediskriminacijo, pri čemer je treba zagotoviti svobodo izražanja medijev, nevladnih organizacij in posameznikov,

C.

ker je litovski parlament 14. julija 2009 sprejel spremembe zakona o zaščiti mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja, ki bo začel veljati 1. marca 2010 in ki prepoveduje neposredno širjenje informacij med mladoletnike, v katerih se spodbujajo homoseksualni, biseksualni ali poligamni odnosi, saj „ima to škodljive posledice za razvoj mladoletnikov“,

D.

ker je besedilo zakona, zlasti v členu 4, pravno nejasno in bi bila lahko njegova razlaga sporna,

E.

ker po zavrnitvi veta predsednika Republike Litve zakon zdaj pregledujejo litovski nacionalni organi,

F.

ker ni jasno, kateri material je zajet v tem zakonu in ali bo zakon veljal tudi za knjige, umetnost, tisk, oglase, glasbo in javne predstave, kot so gledališče, razstave ali predstavitve,

G.

ker je švedsko predsedstvo EU o spremenjenem zakonu razpravljalo z litovskimi oblastmi in je nova litovska predsednica izjavila, da bo ukrepala in zagotovila, da bo zakon v skladu z zahtevami EU in mednarodnimi obveznostmi,

1.

poziva Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, naj poda mnenje o zakonu in spremembah v luči pogodb in prava EU;

2.

ponovno poudarja pomembnost tega, da se EU bori proti vsem oblikam diskriminacije, zlasti proti diskriminaciji, ki temelji na spolni usmerjenosti;

3.

ponovno poudarja načela iz preambule Deklaracije ZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1959, da otrok zaradi telesne in duševne nezrelosti potrebuje posebno skrb in varstvo ter ustrezno pravno varstvo;

4.

pozdravlja izjave nove predsednice Republike Litve in ustanovitev delovne skupine v Litvi, katere naloga bo oceniti morebitne spremembe zakona, ter poziva litovsko predsednico in litovske oblasti, naj zagotovijo, da bodo nacionalni zakoni skladni s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, kakor so določene v mednarodnem in evropskem pravu;

5.

ugotavlja, da zakon o zaščiti mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja, ki ga je sprejel litovski parlament 14. julija 2009, še ne velja in mora biti še pregledan, preden bo začel veljati;

6.

naroči svojemu pristojnemu odboru, naj zadevo spremlja;

7.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, predsednici in parlamentu Republike Litve, Agenciji za temeljne pravice ter Svetu Evrope.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/20

A.

ker so se razmere na trgu mleka in mlečnih izdelkov v zadnjih dvanajstih mesecih bistveno poslabšale, saj je cena mleka kljub intervenciji in izvoznim subvencijam padla pod 0,21 EUR za liter mleka, in zato zdaj mnogi kmetje prodajajo mlečne izdelke po ceni, nižji od proizvodnih stroškov,

B.

ker je sposobnost preživetja mnogih kmetov v Evropski uniji resno ogrožena, saj se mnogi komaj preživljajo z osebnimi prihranki, kar je seveda nevzdržno in kmete spodbuja k večjim javnim demonstracijam v vsej EU,

C.

ker je povpraševanje po mlečnih izdelkih zaradi svetovne gospodarske krize močno upadlo ravno takrat, ko se je ponudba teh izdelkov povečala, ker jih države, kot so Nova Zelandija, Avstralija, Argentina, Brazilija in Združene države Amerike, proizvajajo v večjih količinah,

D.

ker je Parlament v proračunskem postopku za leto 2009 navedel kot prednostno nalogo vzpostavitev posebnega sklada Evropske unije za mleko, ki bo sektorju olajšal prilagajanje,

E.

ker je Parlament večkrat poudaril razliko med ceno, ki jo v trgovinah za kmetijske izdelke plača potrošnik, in ceno, po kateri jih prodajajo proizvajalci, ter spodbujal k preiskavi možnih zlorab trga,

F.

ker je Komisija izračunala, da so se v obdobju med majem 2006 in majem 2009 cene, ki jih za mleko in sir plačajo potrošniki, dvignile za več kot 14 odstotkov, medtem ko so cene za proizvajalce v nekaterih državah članicah v dvanajstih mesecih padle za 40 odstotkov,

1.

meni, da so zaradi trajajočih kritičnih razmer na trgu mleka in mlečnih izdelkov potrebni tako daljnosežni kot tudi kratkoročni ukrepi, ter poudarja, da ukrepi, ki jih je Komisija sprejela doslej, ne zadostujejo za rešitev krize v sektorju;

2.

obžaluje, da Komisiji ni uspelo predvideti, kako resna bo sedanja kriza, in da ni prej predlagala ustreznih ukrepov;

3.

poziva Komisijo, naj nujno ugotovi, kakšni ukrepi so potrebni za stabilizacijo trga, ter skupaj z interesnimi skupinami in državami članicami pripravi poglobljeno oceno prihodnosti sektorja mleka, da se preuči možnosti za okrepitev mehanizmov upravljanja, ki bi preprečevali nihanje cen;

4.

ugotavlja, da v državah članicah obstaja vrsta mnenj o tem, da se mlečne kvote leta 2010 ne bi zvišale; poziva Komisijo, naj predloži podrobno analizo vseh dejavnikov, ki vplivajo na ceno za proizvajalce mleka in mlečnih izdelkov, vključno z zvišanjem kvote;

5.

poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da uvožena krmila izpolnjujejo enake standarde, kot jih morajo izpolnjevati proizvajalci mleka v EU, da bi preprečili, da bi uvoz izdelkov, ki teh standardov ne izpolnjujejo, oslabil prizadevanja EU za okrepitev trajnostne proizvodnje mleka;

6.

ponovno izraža zavezo, da si bo prizadeval za ustanovitev 600 milijonov EUR vrednega sklada Evropske unije za mleko in mlečne izdelke, ki bo v pomoč organizacijam in zadrugam proizvajalcev mleka ter v podporo naložbam v kmetije, modernizaciji, spodbujanju raznolikosti, ukrepom, prilagojenim posameznim območjem, tržnim dejavnostim, malim pridelovalcem in mladim kmetom, ter opominja, da je zanj zaprosil že v proračunskem postopku za leto 2009;

7.

poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, ki bodo proizvajalcem pomagali povečati dodano vrednost njihovih izdelkov in jih bodo spodbujali k proizvodnji kakovostnih mlečnih izdelkov (sir itd.), zlasti na področjih, kjer je manj drugih proizvodnih možnosti;

8.

poziva Komisijo, naj nemudoma uvede ukrepe, ki bodo spodbujali povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih, ter meni, da so razširitev obsega, izbor izdelkov in financiranje programa mleka za šole dober primer izvedljive pobude; poziva k tesnejši uskladitvi na tem področju med generalnimi direktorati Komisije;

9.

poziva Komisijo, naj poleg drugih regulativnih orodij, ki so potrebna v tem sektorju, spodbuja pogodbene odnose v živilski verigi in okrepi organizacije proizvajalcev, da bi uravnotežila odnose med različnimi akterji na tem področju in preprečila tržna tveganja;

10.

meni, da je treba spodbuditi zlasti tiste proizvajalce mleka, ki delajo v razmerah s stalnimi naravnimi in geografskimi ovirami, kot so gorska območja, ali z jasno strategijo biološke pridelave, in sicer zaradi njihove netržno usmerjene okoljske in kulturne dodane vrednosti in kakovosti;

11.

poziva Komisijo, naj oblikuje predloge za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja na trgu mleka in mlečnih izdelkov;

12.

poziva Komisijo, naj preuči možnosti za predčasno upokojitev proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov, na primer z vzpostavitvijo sistema odkupa kvot, podobnega programu krčenja nasadov pri reformi skupne ureditve trga za vino;

13.

ob upoštevanju evropske razsežnosti krize v sektorju mleka in mlečnih izdelkov poziva Komisijo, naj prevzame odgovornost pri iskanju skupnih rešitev in prepreči neenakosti med državami članicami ter izkrivljanje trga zaradi državne pomoči;

14.

podpira namero Komisije, da preuči ukrepe, kot so ugodna posojila in sistemi vzajemnega jamstva, in tako prispeva k manjšemu nihanju cen na trgih kmetijskih surovin;

15.

podpira takojšnjo uporabo mleka v prahu za hranjenje telet kot načina povečevanja povpraševanja po mlečnih izdelkih;

16.

opozarja, da je jasno označevanje nadomestkov mlečnih proizvodov, kot so nemlečni sir in drugi nemlečni izdelki, izjemno pomembno in bi moralo vključevati specifikacijo surovin in države porekla; vztraja, da morajo izdelki, označeni kot mlečni, res vsebovati mleko živalskega izvora ali izdelke iz takega mleka;

17.

da bi kmetom pomagali premostiti zdajšnjo krizo, zlasti v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, poziva Komisijo, naj vsem produktivnim kmetijskim sektorjem nemudoma zviša najvišji znesek državne pomoči de minimis s 7 500 EUR na 15 000 EUR z odstopanjem od določene nacionalne omejitve za državne pomoči;

18.

priznava, da bi nižje cene krme pripomogle k zmanjšanju proizvodnih stroškov pridelovalcev mleka;

19.

pozdravlja predlog Komisije, da podaljša intervencijsko obdobje za maslo in posneto mleko do 28. februarja 2010, in meni, da bi bilo treba intervencijske cene vsaj kratkoročno dvigniti; priznava, da bi bil tak dvig zasilni ukrep, ki naj bi preprečil izjemno neravnovesje na trgu, ne pa dolgotrajna rešitev;

20.

poziva k širitvi zasebnega skladiščenja na sirne izdelke in k ustrezni ravni podpore, da bo ta ukrep učinkovit, ter k povečanju števila tretjih držav (kot so na primer ZDA), kamor se lahko sirni izdelki iz EU izvažajo z izvoznimi nadomestili;

21.

poziva Komisijo, naj preuči, kako dolgoročno ohraniti ustrezna proračunska sredstva v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, tudi takrat, ko bodo izvozna nadomestila odpravljena;

22.

poziva Komisijo, naj dovoli zavarovanje izvoznih posojil v kmetijstvu, kot je praksa v ZDA;

23.

poziva Komisijo, naj izboljša preglednost cen v verigi preskrbe s hrano, ker so porabniške cene v mnogih državah članicah kljub znatnemu padcu cen pri proizvajalcih še vedno opazno visoke;

24.

poziva Komisijo, naj nemudoma predloži sporočilo o cenah hrane v Evropi; opozarja, da Parlament Komisijo že dolgo poziva, naj razišče morebitne zlorabe tržnega položaja v verigi preskrbe s hrano, zlasti v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, in meni, da bi se morala preiskava že zdavnaj začeti;

25.

poziva Komisijo, naj uvede kodeks ravnanja, ki bo urejal razmerja med prodajalci na drobno in proizvajalci in ki bo veljal v celotni EU;

26.

meni, da je treba vzpostaviti pregleden sistem za spremljanje cen blaga, ki bo zagotavljal popolno preglednost, zlasti cen, ki jih plačajo potrošniki;

27.

z obžalovanjem ugotavlja, da Svet ministrov za kmetijstvo v svojih sklepih z dne 7. septembra 2009 ni predlagal konkretne rešitve za hitro premostitev sedanje krize v evropskem sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ki je brez izjeme prizadela vse proizvajalce v Uniji;

28.

poziva Komisijo, naj se odločno upre pobudam nekaterih držav članic za ponovno „nacionalizacijo“ skupne kmetijske politike;

29.

vztraja, da mora Komisija Parlament v prihodnjih mesecih redno obveščati o razmerah na trgu mleka in mlečnih izdelkov;

30.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/23

A.

ker je zanesljiva oskrba z energijo bistven del splošne varnosti, stabilnosti in blaginje v Evropski uniji ter ključnega pomena za doseganje gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi, ki pa še vedno nima podlage v pogodbah,

B.

ker odsotnost prave in učinkovite skupne evropske zunanje politike za zanesljivo oskrbo z energijo ogroža skladnost in verodostojnost zunanjepolitične dejavnosti EU,

C.

ker je sedanja odvisnost EU od uvoza energije velika, kot sedaj kaže, pa naj bi se še povečala,

D.

ker bodo, kljub temu, da so zaradi svetovne finančne krize cene nafte in plina padle, počasen napredek pri prehodu na bolj trajnostna goriva, upadajoča proizvodnja na svetovnih naftnih in plinskih poljih – kljub novo odkritim virom – ter nenehna rast povpraševanja neizbežno prinesli ponovno zaostritev na trgih fosilnih goriv in vedno večjo odvisnost držav porabnic nafte od uvoza, ko bo kriza minila,

E.

ker je več držav članic močno odvisnih od enega samega dobavitelja zemeljskega plina in ker lahko neupravičena prekinitev dobave povzroči hude težave, kar je pokazala zadnja rusko-ukrajinska plinska kriza na začetku leta 2009,

F.

ker številne države članice nimajo dovolj naravnih zalog, da bi premagale krizo,

G.

ker so se – zaradi sedanje in vse večje odvisnosti oskrbe z energijo od politično nestabilnih regij – prizadevanja za zagotovitev zanesljive oskrbe izključno na nacionalni ravni izkazala kot nezadostna in ne varujejo dolgoročnih interesov vseh držav članic EU,

H.

ker so se obstoječi instrumenti za zgodnje opozarjanje izkazali kot neprimerni, da bi napovedali plinsko krizo januarja 2009,

I.

ker se bodo predvidljive grožnje za zanesljivo oskrbo z energijo nadaljevale, dokler države proizvajalke energije in tranzitne države ne bodo spoštovale enotnih in preglednih pravil, ki so opredeljena v Pogodbi o energetski listini in Protokolu o tranzitu,

J.

ker bi zaveza energetski učinkovitosti doma in v tujini ter pomemben premik k dosti večjemu deležu obnovljivih virov energije v sedanji mešanici energetskih virov Evropske unije močno vplivala na zmanjšanje njene odvisnosti od uvoza energije in s tem izboljšala zanesljivost njene oskrbe z energijo na eni strani ter ji na drugi strani pomagala k izpolnjevanju zaveze o 20-odstotnem – ali več, če bo o tem dosežen dogovor v Københavnu – zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2020,

K.

ker so zelo stroškovno učinkovite rešitve za zmanjševanje energetske odvisnosti EU spodbujanje varčevanja z energijo, ukrepi za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, ki prispevajo tudi k boju proti podnebnim spremembam in napredek na poti h gospodarstvu z učinkovito rabo virov,

L.

ker je tesno sodelovanje pri oskrbi z energijo eden najučinkovitejših in nepogrešljivih ukrepov za krepitev zaupanja v odnosih med Evropsko unijo in sosednjimi državami,

M.

ker kljub nekaterim že sprejetim ukrepom še ni bila vzpostavljena zares skupna energetska politika glede ureditve notranjega trga, razen mešanice energetskih virov, ki ostaja v pristojnosti držav članic, pa tudi glede zunanjih vidikov, v kateri bi upoštevali politične in gospodarske interese vseh držav članic,

N.

ker bi skupna evropska zunanja politika za zanesljivo oskrbo z energijo, temelječa na solidarnosti, raznovrstnosti, enotnosti pri zaščiti skupnih interesov in okrepljenem sodelovanju z glavnimi državami proizvajalkami energije, tranzitnimi državami in državami porabnicami, ter na podpiranju trajnosti ustvarila sinergije, ki bi pomagale zagotoviti zanesljivost oskrbe za Evropsko unijo in povečale njeno moč, sposobnost ukrepanja na področju zunanje politike in verodostojnost v vlogi svetovnega akterja,

1.

pričakuje, da bodo Svet, Komisija in države članice skupaj pokazale odločnejše strateško vodstvo pri oblikovanju prave skupne evropske zunanje politike za zanesljivo oskrbo z energijo, k čemur je Parlament pozval v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 26. septembra 2007;

2.

pozdravlja ukrepe za povečanje raznovrstnosti in izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo v EU, ki jih je predlagala Komisija v drugem strateškem pregledu energetske politike; vendar meni, da so potrebne jasno opredeljene prednostne naloge in hitro ukrepanje za njihovo izvedbo, o čemer mora biti Parlament v celoti obveščen;

3.

ponovno opozarja, da je pravilno delujoč notranji energetski trg bistvenega pomena za preprečevanje prekinitev oskrbe s plinom in kriz v prihodnosti; bistvena je tudi diverzifikacija energetskih virov; zato poudarja potrebo po večjih naložbah v obnovljive vire energije in energijo z nizkimi emisijami ogljika ter v energetsko učinkovitost, ki bi morali biti osrednji del energetskega akcijskega načrta za obdobje 2010–2014;

4.

pozdravlja zgoraj navedene nove predloge uredb o ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom in o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti, kar bo prispevalo k zanesljivejši oskrbi s plinom v Evropski uniji, saj bodo tako države članice sprejele preventivne ukrepe in izboljšale mehanizme za krizno upravljanje, povečala se bo preglednost in zmanjšali upravni postopki;

5.

poziva k večjim prizadevanjem za predvidevanje morebitnih težav pri oskrbi z energijo, da se preprečijo motnje v prihodnosti, in sicer tako, da se med drugim razvija učinkovitost mreže korespondentov za zanesljivo oskrbo z energijo (Nesco), ter poziva Komisijo, naj nujno revidira obstoječe mehanizme za zgodnje opozarjanje, mrežo Nesco in druge instrumente, ki so se v luči rusko-ukrajinske krize leta 2009 izkazali kot neučinkoviti;

6.

poziva Evropsko unijo in države članice, naj razvijejo zmogljivosti za skladiščenje plina, ki bodo omogočale njegovo hitro uporabo;

7.

meni, da je izboljšanje medsebojnih povezav v Evropi bistvenega pomena, saj je zapolnjevanje obstoječih vrzeli osrednjega pomena za učinkovito delovanje notranjega trga in energetsko solidarnost; v zvezi s tem pozdravlja sporazum o financiranju infrastrukturnih projektov kot del evropskega načrta za oživitev gospodarstva (250 milijonov EUR) ter zamisel, da se v Evropi vzpostavi novo evropsko nadomrežje za električno energijo in plin, vendar vztraja, da je nujno splošno povečanje javnega in zasebnega financiranja na področju zanesljivosti oskrbe z energijo;

8.

poudarja, da je nujno izvajati strateške projekte, namenjene diverzifikaciji oskrbe z energijo, zlasti v južnem koridorju; ob tem, da so postale manj odvisne od ruskih dobav, čestita avstrijski, bolgarski, madžarski, romunski in turški vladi za medvladni sporazum o pravnem okviru projekta plinovoda Nabucco, ki je bil podpisan 13. julija 2009 in je velik korak k uresničitvi tega prednostnega projekta EU, a hkrati poudarja pomen splošnega režima za upravljanje z razvojem koridorja, prek katerega bi se EU povezala z novimi viri plina na Bližnjem vzhodu in v kaspijski regiji, neodvisno od posameznih družb ali plinovodov, njegov namen pa je čim prejšnja uresničitev te povezave; poziva družbe in države članice, ki sodelujejo pri tem projektu, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo utrdijo začetne sporazume z bodočimi dobavitelji za polnjenje plinovodov;

9.

poudarja, da bi morala EU začeti tesen dialog z glavnimi dobavitelji energije, da bi okrepila energetsko soodvisnost in izboljšala zanesljivost oskrbe z energijo za vso EU, pri čemer bi se bilo treba še posebej osredotočiti na večjo učinkovitost, enakopraven dostop do trga, nediskriminatornost in preglednost;

10.

poudarja, da dialogi o energetiki v nobenem primeru ne bi smeli potekati v škodo odkritih in k rezultatom usmerjenih dialogov o človekovih pravicah in da bi morale imeti človekove pravice in zanesljiva oskrba z energijo prednost na dnevnem redu naslednjega vrhunskega srečanja med EU in Rusijo ter postati sestaven del novega sporazuma EU-Rusija;

11.

predlaga razvoj skupnega evropskega pristopa k pogajanjem o pravilih tranzita in dajatvah z zunanjimi partnericami ter poziva države članice, naj se medsebojno obveščajo in naj obveščajo Komisijo o strateških odločitvah in sporazumih, ki zadevajo projekte energetske infrastrukture;

12.

poziva Komisijo, naj takoj ukrepa proti sovražnim prevzemom, ki jih na energetskem trgu EU izvajajo nepregledni tuji subjekti, in naj strogo izvaja pravila EU o konkurenci; je na primer zaskrbljen, ker je družba Surgutneftegaz nedavno pridobila delež v madžarski energetski družbi MOL in ker Surgutneftegaz ni mogel razkriti svoje lastniške strukture in identitete svojih končnih upravičenih lastnikov, kot je upravičeno zahteval madžarski regulator energetskega trga; poziva Komisijo, naj preveri dejavnosti nepreglednih tujih subjektov, kot je Centrex, ki je pred kratkim pridobil 20-odstotni delež v avstrijskem trgovinskem in skladiščnem centru Baumgarten;

13.

poziva Evropsko unijo, naj sodeluje z državami severnomorske regije zaradi njihovega velikega potenciala glede energetskih virov, zlasti glede proizvodnje vetrne energije na morju;

14.

poziva Svet in Komisijo k sodelovanju z državami članicami EU iz sredozemske regije in z državami severne Afrike glede na velik potencial energetskih virov v teh državah in zaradi velikih možnosti za njihov lastni razvoj, ki bi jih bilo mogoče uresničiti, zlasti v okviru Barcelonskega procesa; spodbuja zlasti uporabo sončne in vetrne energije v teh regijah; pozdravlja napredek, ki je bil nedavno dosežen z industrijsko pobudo Desertec, katere namen je razvijanje ogromnega potenciala sončne energije na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; poudarja, da mora biti pristop Evropske unije do projekta Desertec skladen in da mora dejavno prispevati k razvoju severnoafriških in bližnjevzhodnih držav; zato poziva družbe in države članice, ki sodelujejo pri tem projektu, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo podpirajo razvoj pravega prenosa tehnologije in izgradnjo zmogljivosti, ki sta namenjena lokalnim podjetjem in civilni družbi, da bi omogočili lastništvo in zgradili trajno partnerstvo s sredozemskimi državami, v katerih se bo razvijal Desertec;

15.

poudarja strateško vlogo arktične regije za EU, tako kar zadeva vire energije, okolje in biotsko raznovrstnost kot glede prometnih vprašanj in odprtja prehoda na severovzhodu;

16.

poudarja, da je napredek pri oblikovanju skupne evropske energetske politike v veliki meri odvisen od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe; poziva EU in države članice, da si prizadevajo v pogodbo vključiti obvezujočo, postopno in vseobsegajočo podlago za skupno evropsko politiko na področju zanesljive oskrbe z energijo in energetske varnosti; poziva k hitri ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki vsebuje solidarnostno klavzulo na področju oskrbe z energijo, za energetsko politiko pa kot korak v pravo smer uvaja deljeno odgovornost med EU in državami članicami;

17.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/27

A.

ker se je Rusija kot članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) obvezala, da bo varovala in spodbujala človekove pravice, temeljne svoboščine in pravno državo,

B.

ker so okrepljeno sodelovanje in dobrososedski odnosi med EU in Rusijo bistvenega pomena za stabilnost, varnost in blaginjo celotne Evrope,

C.

ker EU stremi k strateškemu partnerstvu z Rusijo, ki bo temeljilo na vrednotah demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države,

D.

ker se je položaj zagovornikov človekovih pravic zaskrbljujoče poslabšal, zlasti na severnem Kavkazu;

E.

ker je delo organizacij za človekove pravice, kot sta Memorial in Demos, bistveno za oblikovanje trdne in svobodne družbe, zaradi česar bi morala biti ruska vlada ponosna na pomembno vlogo takšnih ustanov,

F.

ker je bil odvetnik za človekove pravice Stanislav Markelov, ki je tudi zastopal umorjeno novinarko Ano Politkovsko, umorjen 20. januarja 2009 skupaj z novinarko Anastazijo Barburovo, ki je umrla, ko ga je skušala zaščititi,

G.

ker je bilo dva meseca po izginotju borca za človekove pravice Andreja Kulagina 10. julija 2009 v kamnolomu v Petrozavodsku najdeno njegovo truplo,

H.

ker je bila voditeljica Memoriala v Čečeniji Natalija Estemirova ugrabljena 15. julija 2009 v Groznem, kasneje pa so jo v sosednji Ingušetiji našli umorjeno; ker je Evropski parlament počastil njen spomin z minuto molka na zasedanju 16. julija 2009; ker je bilo delovanje Memoriala v Čečeniji po njenem umoru prekinjeno,

I.

ker bi se moralo proti vodji centra za človekove pravice Memorial Olegu Orlovu septembra 2009 v Moskvi začeti sojenje na podlagi tožbe za obrekovanje, ki jo je vložil čečenski predsednik Ramzan Kadirov zaradi njegove izjave, objavljene na spletišču Memoriala 15. julija 2009, v kateri je predsednika Kadirova obdolžil vpletenosti v umor Natalije Estemirove,

J.

ker sta bila 10. avgusta 2009 čečenska aktivista civilne družbe Zarema Sadulajeva in njen mož Alek Džabrajlov, ki sta delala za humanitarno organizacijo Rešite generacijo, ugrabljena iz pisarne v Groznem, naslednji dan pa so ju našli umorjena,

K.

ker so 4. decembra 2008 v sanktpeterburškem uradu raziskovalnega in informacijskega centra Memorial zamaskirani moški iz urada ruskega generalnega tožilca izvedli racijo, ki so odnesli trde diske in CD-je z zbirko podatkov o tisočih žrtev stalinistične represije; ker je bila zbirka podatkov s sodnim nalogom Memorialu vrnjena,

L.

ker so vladni preiskovalci pod pretvezo, da delajo za davčno upravo, 3. septembra 2009 preiskali stanovanjsko zgradbo, kjer domujeta tudi Oleg Orlov, vodja centra za človekove pravice Memorial, in njegov sodelavec Aleksander Čerkasov,

M.

ker je rusko vrhovno sodišče 3. septembra 2009, dva meseca potem, ko je odločilo o ponovnem sojenju treh oproščenih obtožencev za umor Ane Politkovske leta 2006, odredilo novo preiskavo o tem,

N.

ker so ruski državljani na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu naslovili številne pritožbe,

1.

odločno obsoja in globoko obžaluje nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in novinarjev v Rusiji ter napade nanje;

2.

poziva ruske oblasti, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo zaščito zagovornikov človekovih pravic, kot je zapisano v deklaraciji Združenih narodov o pravicah in odgovornosti posameznikov, skupin in družbenih organov za spodbujanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poziva zlasti pristojne organe, naj ustvarijo take razmere, da bo Memorialu in drugim organizacijam za človekove pravice omogočeno varno nadaljevanje delovanja v Čečeniji; pozdravlja vrnitev arhiva Memoriala v Sankt Peterburgu, ki je bil zasežen med racijo 4. decembra 2008;

3.

poziva ruske zvezne organe, naj te umore hitro, skrbno in učinkovito preiščejo ter odgovorne, pa tudi tiste, ki so bili vpleteni v ta brutalna dejanja, privedejo pred sodišče;

4.

poudarja, da nekaznovanje v Čečeniji vodi do destabilizacije celotne severnokavkaške regije;

5.

je seznanjen s telegramom, ki ga je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev poslal organizaciji za človekove pravice Memorial, v katerem se je obvezal, da bo podrobno preiskal umor Natalije Estemirove;

6.

pozdravlja pobude predsednika Medvedjeva za spremembo zakona o nevladnih organizacijah, ki bi omilila omejitve in težave pri registraciji, s katerimi se srečujejo nevladne organizacije, ter pričakuje bistveno izboljšanje razmer;

7.

pozdravlja odločitev ruskega vrhovnega sodišča 3. septembra 2009, da bo začelo novo preiskavo o umoru Ane Politkovske, preiskavo proti trem obtožencem, ki so bili na prvem sojenju oproščeni, ter proti domnevnemu morilcu Ruslanu Mahmudovu in njegovim naročnikom pa obravnavalo v skupni zadevi; poziva, naj se sojenje začne kolikor mogoče hitro, naj bo to proces s poroto in odprt za vse novinarje in medije;

8.

poziva k okrepljenemu posvetovanju o človekovih pravicah med EU in Rusijo ter zagotovitvi možnosti, da Evropski parlament, ruska duma, ruski sodni organi in civilna družba ter organizacije za človekove pravice pri tem procesu posvetovanja učinkovito sodelujejo; poziva Rusijo, naj v celoti spoštuje obveznosti, ki jih ima kot članica Organizacije za varnost in sodelovanje ter Sveta Evrope, vključno s spoštovanjem svobode združevanja in pravice do mirnih demonstracij; poudarja svoje stališče, da bi moralo biti varstvo človekovih pravic prednostna tema na dnevnem redu naslednjega vrhunskega srečanja EU-Rusija in postati sestavni del novega sporazuma med EU in Rusijo;

9.

poziva ruske oblasti, naj spoštujejo vse odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice in čim prej ratificirajo Dodatni protokol 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah o reformi njenega kontrolnega sistema;

10.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter Svetu Evrope.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/30

A.

ker se odnosi in sodelovanje med EU in Kazahstanom na vseh ravneh stalno krepijo; ker ima Kazahstan ključno vlogo pri stabilnosti in varnosti osrednje Azije in gospodarskem razvoju celotne regije,

B.

ker bo leta 2010 Kazahstan prevzel vodstvo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE); ker bo ta položaj povečal prepoznavnost in odgovornost te države na področjih demokracije in človekovih pravic; ker je OVSE pozvala Kazahstan, naj še pred začetkom predsedovanja poglobi demokratične reforme,

C.

ker so kljub tej pomembni mednarodni nalogi v zadnjih mesecih zaostritve omejitev, ki so jim izpostavljeni mediji, in porast spornih kazenskih pregonov poslabšale notranje razmere v Kazahstanu,

D.

ker je bil 3. septembra 2009 Jevgenij Žovtis, direktor kazahstanskega mednarodnega urada za človekove pravice in pravno državo ter pomemben zagovornik človekovih pravic, obsojen za uboj, ker je 26. julija 2009 s svojim vozilom do smrti povozil pešca, ter je bil obsojen na prestajanje 4-letno bivanje v kazenski koloniji;

E.

ker je bil 27. julija 2009 Jevgenij Žovtis naveden kot priča v policijski preiskavi, ki se je začela ta dan; ker se je položaj Jevgenija Žovtisa v preiskavi spremenil in je 28. julija 2009 postal osumljenec, vendar njegova skupina zagovornikov o tem ni bila obveščena vse do 14. avgusta 2009, kar je neposredna kršitev kazahstanskega prava,

F.

ker je Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice izjavil, da je mogoče, da so dvomljivi postopki kršili Žovtisovo pravico do pravičnega sojenja, kakor jo zagotavljajo kazahstanska ustava, obveznosti te države do organizacije OVSE in temeljni mednarodni standardi,

G.

ker je na srečanjih organizacije OVSE Jevgenij Žovtis opisal zlorabe človekovih pravic v svoji državi ter izrazil dvome o njeni primernosti, da predseduje organizaciji, ki je posvečena spoštovanju demokratičnih načel,

H.

ker so bile v preteklosti izražene resne skrbi o sojenjih drugim kazahstanskim aktivistom za človekove pravice in njihovih posledičnih zaprtjih, vključno z Ramazanom Jesergepovom in Sergejem Duvanovom,

I.

ker je junija 2008 in nato spet maja 2009 kazahstanski zunanji minister Marat Tažin v zvezi z bližajočim se predsedovanjem njegove države organizaciji OVSE pozval k izboljšanjem pri krepitvi in spoštovanju človekovih pravic v Kazahstanu,

J.

ker člen 2 Sporazuma med EU in Kazahstanom o partnerstvu in sodelovanju zahteva, da se pokaže spoštovanje za demokracijo, načela mednarodnega prava in človekove pravice,

1.

ne dvomi v neodvisnost pravosodnega sistema, ki je ključen dejavnik vsake demokracije, vendar vseeno izraža hudo zaskrbljenost nad vodenjem preiskave o tragični nesreči in sojenjem, ki je sledilo, ter želi opozoriti na trditve, da med sojenjem ni bilo dovoljeno izvajanje dokazov v korist obrambe Jevgenija Žovtisa;

2.

poziva kazahstanske oblasti, naj nemudoma in s popolnim spoštovanjem transparentnosti in pravne države izvedejo novo celovito in pošteno preiskavo okoliščin v zvezi z nesrečo ter naj ustrezno ponovno preučijo obsodbo in kazen Jevgenija Žovtisa;

3.

poziva kazahstanske oblasti, naj dajo uradne podatke o primeru Jevgenija Žovtisa in naj mu zagotovijo pravično sojenje, vključno s pravico do pritožbe v skladu s kazahstanskim pravom;

4.

opozarja na močne zadržke, ki so jih leta 2007, ko je bila objavljena odločitev, da se tej državi podeli predsedstvo organizacije OVSE, izrazile organizacije za človekove pravice v zvezi z dejansko pripravljenostjo kazahstanske vlade na napredek, in pričakuje, da si bodo kazahstanske oblasti kar se da prizadevale za izboljšanje in za znatno napredovanje pri demokratizaciji in človekovih pravicah, preden prevzamejo predsedovanje organizaciji OVSE;

5.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poveča pomoč EU Kazahstanu in sodelovanje z njim na teh področjih, da se kazahstanska vlada boljše pripravi k sprejetju te pomembne mednarodne naloge;

6.

poziva Svet, naj zavzame trdno stališče pri sprožitvi tega vprašanja pri kazahstanskih oblasteh ter zlasti naj sproži vprašanje primera Jevgenija Žovtisa v okviru dialoga o človekovih pravicah med EU in Kazahstanom, katerega drugi krog je napovedan za 21. oktober 2009, in srečanja Sveta za sodelovanje med EU in Kazahstanom sredi novembra 2009;

7.

poziva Komisijo, naj pospeši svoje načrte in programe v Kazahstanu v okviru instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Združenih narodov, posebnemu predstavniku EU za osrednjo Azijo, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Svetu Evrope ter vladi, parlamentu in predsedniku Kazahstana.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/32

A.

ob upoštevanju političnih, gospodarskih in kulturnih vezi, ki obstajajo med Evropsko unijo in Sirijo; ker ima pri iskanju trajnega miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu Sirija pomembno vlogo; ker je v zvezi s tem prišlo do pozitivnih dogodkov, kar zagotavlja podlago za ponoven zagon prizadevanj, usmerjenih v sklenitev pridružitvenega sporazuma,

B.

ker pridružitveni sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Sirsko arabsko republiko na drugi strani še ni bil podpisan in ratificiran; ker člen 2 tega sporazuma določa, da spoštovanje človekovih pravic in demokratična načela usmerjajo notranje in mednarodne politike podpisnic in da predstavljajo bistven sestavni del sporazuma,

C.

ker so sirski organi 28. julija 2009 aretirali Muhanada Al Hasanija, enega od vodilnih pravnikov na področju človekovih pravic in predsednika sirske organizacije za človekove pravice (Swasiah); ker je bil priveden pred sodišče v Damasku, kjer je bil za zaprtimi vrati zaslišan in uradno obdolžen „slabljenja narodnih čustev“ in „širjenja lažnih novic“, njegov odvetnik pa pri tem ni smel biti navzoč,

D.

ker je Muhanad Al Hasani sodeloval pri nadzoru pripornih pogojev v Siriji in zlasti pravnih praks vrhovnega državnega varnostnega sodišča, pred katerim sojenja niso izpolnjevala mednarodnih standardov, kot v poročilu iz februarja 2009 navaja organizacija Human Rights Watch; ker je bil pred aretacijo večkrat zaslišan, ta zaslišanja pa so se predvsem osredotočala na njegovo delovanje na področju človekovih pravic in pri obrambi političnih zapornikov,

E.

ker sta Parlament in njegov predsednik že večkrat posredovala, da bi zagotovila izpust zagovornikov človekovih pravic, parlamentarcev in drugih politikov, ki so zaprti v sirskih zaporih, vključno z Michelom Kilo in Mahmudom Iso; ker Parlament pozdravlja vse uspešne pobude sirskih in mednarodnih akterjev, ki so namenjene izpustitvi zagovornikov človekovih pravic,

F.

ker zakon o izrednih razmerah, ki velja že od leta 1963, dejansko omejuje državljane pri izvajanju njihovih državljanskih in političnih pravic; ker so sirske oblasti že poprej preprečile Muhanadu Al Hasaniju in drugim pravnikom, ki delujejo na področju človekovih pravic, potovati v tujino, da bi sodelovali na prireditvah in seminarjih o človekovih pravicah; ker je to dobro uveljavljen vzorec, ki ga sirske oblasti uporabljajo za nadlegovanje in kaznovanje zagovornikov človekovih pravic,

1.

izraža globoko zaskrbljenost glede priprtja Muhanada Al Hasanija, za katero se zdi, da je namenjeno kaznovanju njegovih dejavnosti na področju človekovih pravic, zlasti kar zadeva spremljanje vrhovnega državnega varnostnega sodišča in pripornih razmer v Siriji;

2.

poziva sirske oblasti, naj nemudoma izpustijo Muhanada Al Hasanija ter naj v vseh okoliščinah zagotavljajo njegovo telesno in psihološko nedotakljivost;

3.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi velike represije, s katero se morajo še vedno soočati zagovorniki človekovih pravic v Siriji, in pomanjkanje napredka pri sirskih oblasteh, kar zadeva spoštovanje človekovih pravic; je prepričan, da bo Sirija, ki bi lahko igrala pomembno vlogo pri vzpostavljanju miru v tej regiji, podpirala človekove pravice in svobodo izražanja v državi ter izboljšala njihov položaj;

4.

poziva sirske oblasti, naj končajo s politiko preganjanja in nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic in njihovih družin ter naj nemudoma izpustijo vse zapornike vesti, zagovornike človekovih pravic, vključno z Anvarom Al Bunijem in Kamalom Labvanijem, ter mirovne aktiviste;

5.

poziva sirske oblasti, naj zagotovijo pregledno delovanje sodnega sistema, še posebej vrhovnega državnega varnostnega sodišča;

6.

poziva sirske oblasti, naj dosledno spoštujejo prej navedeno Konvencijo Združenih narodov proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in druge ustrezne mednarodne dokumente in standarde, da za zaprte v sirskih zaporih zagotovijo:

7.

ponovno izraža prepričanje, da je spodbujanje človekovih pravic eden od stebrov, na katerih temeljijo odnosi med EU in Sirijo; pozdravlja nadaljevanje dialoga med Evropsko unijo in Sirijo ter upa, da bodo nenehna prizadevanja privedla do izboljšanja, ne zgolj gospodarskih in socialnih razmer v Siriji, temveč tudi politično in na področju človekovih pravic; poziva švedsko predsedstvo, Svet in Komisijo, naj pred podpisom pridružitvenega sporazuma sprejmejo časovni načrt, ki bo jasno opredeljeval določen napredek na področju človekovih pravic, ki se pričakuje od sirskih oblasti;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Sirske arabske republike.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/34

1.

sklene, da bo število članov odborov sledeče:

2.

ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 9. julija 2009 o sestavi predsedstev odborov sklene, da imajo lahko predsedstva odborov največ štiri podpredsednike;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/36

1.

sklene, da je število članov parlamentarnih delegacij naslednje:

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/39

1.

potrdi imenovanje Algirdasa Šemeta za člana Komisije za preostanek mandata Komisije do 31. oktobra 2009;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/40

1.

potrdi imenovanje Pawła Sameckega za člana Komisije za preostanek mandata Komisije do 31. oktobra 2009;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/41

1.

potrdi imenovanje Karla De Guchta za člana Komisije za preostanek mandata Komisije do 31. oktobra 2009;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/42

1.

odobri sklenitev sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Mongolije.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/43

1.

odobri sklenitev protokola o spremembi sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Ljudske republike Kitajske.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/44

1.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/46

A.

ker je Evropska unija uvedla ustrezne zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno pomoč delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in za njihovo ponovno vključevanje na trg dela,

B.

ker mora biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalni seji 17. julija 2008, in ob ustreznem upoštevanju določb MIS z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov o uporabi sredstev sklada,

C.

ker sta Španija in Portugalska zaprosili za pomoč zaradi odpuščanja presežnih delavcev v tekstilnem sektorju v Kataloniji (3) ter v severni in osrednji regiji. Portugalske (4) in izpolnjujeta merila za upravičenost iz uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG),

1.

od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev sklada;

2.

poudarja, da mora Evropska unija uporabiti vsa svoja sredstva pri soočanju s posledicami globalne gospodarske in finančne krize; v zvezi s tem opozarja, da ima lahko ESPG bistveno vlogo pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev na trg dela;

3.

opozarja, da uporaba ESPG iz naslova odobritev plačil ne sme ogrožati financiranja Evropskega socialnega sklada; izraža dvom glede zagotavljanja komplementarnosti z drugimi obstoječimi instrumenti, kot je Evropski socialni sklad;

4.

se zaveže oceniti delovanje in dodano vrednost ESPG v okviru splošne ocene programov in drugih instrumentov MIS z dne 17. maja 2006, med postopkom proračunskega pregleda večletnega okvira 2007–2013;

5.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

6.

naroči svojemu predsedniku, da ta sklep podpiše skupaj s predsedujočim Svetu in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

7.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, vključno s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/48

A.

ker predhodni predlog spremembe proračuna št. 6/2009 zajema popravek napovedi tradicionalnih lastnih sredstev ter osnov za DDV in BND, vključitev ustreznih popravkov za Združeno kraljestvo in njihovega financiranja v proračun ter popravek financiranja znižanj iz naslova BND za Nizozemsko in Švedsko za leto 2009,

B.

ker je namen predloga spremembe proračuna št. 6/2009 uradna vključitev teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2009,

1.

odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 6/2009;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/49

A.

ker predlog spremembe proračuna št. 7 k splošnemu proračunu za leto 2009 zajema uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU v višini 109,4 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, ki se nanašajo na posledice neurja, ki je prizadelo Francijo januarja leta 2009,

B.

ker je namen predloga spremembe proračuna št. 7/2009 uradna vključitev te proračunske spremembe v proračun za leto 2009,

1.

je seznanjen s predhodnim predlogom spremembe proračuna št. 7/2009, ki je četrti predlog spremembe proračuna, namenjen izključno Solidarnostnemu skladu EU;

2.

je seznanjen, da bo financiranje Solidarnostnega sklada EU zagotovljeno s poglavjem 1 4 prihodka splošnega proračuna Evropskih skupnosti glede lastnih sredstev iz bruto domačega dohodka v skladu s členom 2(1)(c) Sklepa 2007/436/ES, Euratom za financiranje poglavja 13 06 proračuna za leto 2009 o Solidarnostnem skladu;

3.

odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 7/2009;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/51

A.

ker predlog spremembe proračuna št. 8 k splošnemu proračunu za leto 2009 predvideva:

B.

ker je namen predloga spremembe proračuna št. 8/2009 uradna vključitev teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2009,

1.

odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 8/2009 glede na izid tristranskih pogovorov z dne 1. septembra 2009 (4);

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/53

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/54

1.

odobri predlog Komisije;

2.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/55

1.

da svojo privolitev k sklenitvi sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Republike Tadžikistan.