14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/2

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. junija 2010 – Evropska komisija proti Portugalski republiki

(Zadeva C-105/08) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Svoboda opravljanja storitev in prosti pretok kapitala - Členi 49 ES in 56 ES ter 36 in 40 Sporazuma EGP - Neposredno obdavčenje - Obdavčitev prejetih obresti - Manj ugodno obravnavanje nerezidentov - Dokazno breme)

2010/C 221/02

Jezik postopka: portugalščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in M. Afonso, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika (zastopniki: L. Inez Fernandes, J. Menezes Leitão in C. Guerra Santos, zastopniki)

Intervenient v podporo tožene stranke: Republika Litva (zastopnika: D. Kriaučiūnas in V. Kazlauskaitė-Švenčionienė, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 49 ES in 56 ES – Različno obravnavanje v zvezi z obdavčitvijo obresti, plačanih finančnim institucijam, glede na to, ali imajo sedež na portugalskem ozemlju

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

3.	Republika Litva nosi lastne stroške.

(1) UL C 116, 9.5.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/2

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. junija 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-211/08) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člen 49 ES - Socialna varnost - Med začasnim bivanjem v drugi državi članici potrebno bolnišnično zdravljenje - Neobstoj pravice do dopolnilnega posredovanja pristojnega nosilca poleg posredovanja nosilca države članice začasnega bivanja)

2010/C 221/03

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Vidal Puig in E. Traversa, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: J.M. Rodríguez Cárcamo, zastopnik)

Intervenientke v podporo tožene stranke: Kraljevina Belgija (zastopnika: M. Jacobs in L. Van den Broeck, zastopnici), Kraljevina Danska (zastopnika: J. Bering Liisberg in R. Holdgaard, zastopnika), Republika Finska (zastopnik: A. Guimaraes-Purokoski, zastopnica), Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: H. Walker, zastopnica, M. Hoskins, barrister)

Predmet

Neipolnitev obveznosti države – Kršitev člena 49 ES in 22(1)(a)(i) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 149, str. 2) – Nepovrnitev bolnišničnih stroškov, nastalih v tujini – Izjemne okoliščine

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

3.	Kraljevina Belgija, Kraljevina Danska, Republika Finska in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 197, 2.8.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/3

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 10. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Østre Landsret – Danska) – CopyGene A/S proti Skatteministeriet

(Zadeva C-262/08) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Oprostitve - Člen 13(A)(1)(b) - Bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba - Tesno povezane dejavnosti - Uradno priznana ustanova podobne vrste kot bolnišnice ter centri za zdravljenje in diagnostiko - Zasebna banka izvornih celic - Storitve odvzema, prevoza, analize in shranjevanja popkovnične krvi novorojenčkov - Morebitna avtologna ali alogenična uporaba izvornih celic)

2010/C 221/04

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Østre Landsret

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: CopyGene A/S

Tožena stranka: Skatteministeriet

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Østre Landsret – Razlaga člena 13(A)(1)(b) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) postal člen 132(1)(b) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Oprostitev davka za bolnišnično in izvenbolnišnično zdravstveno oskrbo ter z njima tesno povezane dejavnosti – Storitve odvzema, prevoza, analize in shranjevanja popkovnične krvi novorojenčkov za avtologno uporabo izvornih celic, ki so eventualno povezane z morebitnim bodočim bolnišničnim zdravljenjem in jih opravljajo zasebne banke izvornih celic.

Izrek

Pojem dejavnosti, ki so „tesno povezane“„z bolnišnično in izvenbolnišnično zdravstveno oskrbo“, v smislu člena 13(A)(1)(b) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) je treba razlagati tako, da ne zajema storitev, kakršne so obravnavane v postopku v glavni stvari in ki obsegajo odvzem, prevoz in analizo popkovnične krvi ter shranjevanje izvornih celic iz te krvi, če zdravstvena oskrba, opravljena v bolnišnici in s katero so te dejavnosti le eventualno povezane, ni ne opravljena, ne v teku, ne načrtovana.

Če storitve bank izvornih celic, kakršne so obravnavane v postopku v glavni stvari, opravlja pooblaščeno zdravstveno osebje, medtem ko take banke izvornih celic, čeprav imajo v skladu z Direktivo 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic dovoljenje pristojnih zdravstvenih organov države članice za ravnanje s človeškimi tkivi in celicami, ne prejemajo podpore iz sheme javnega zdravstvenega zavarovanja in njihov izdatek za storitve ni pokrit iz te sheme, člen 13(A)(1)(b) Šeste direktive 77/388 ne nasprotuje temu, da nacionalni organi štejejo, da davčni zavezanec, kot je družba CopyGene A/S, ni „[…] druga uradno priznana ustanova podobne vrste [kot bolnišnice ter centri za zdravljenje in diagnostiko]“ v smislu člena 13(A)(1)(b) Šeste direktive 77/388. Vendar te določbe niti ni mogoče razlagati tako, da morajo pristojni organi za namene navedene oprostitve zavrniti izenačitev zasebne banke izvornih celic z „uradno priznano“ ustanovo. Predložitveno sodišče mora po potrebi preveriti, ali je zavrnitev priznanja za namene oprostitve, določene v členu 13(A)(1)(b) Šeste direktive 77/388, v skladu s pravom Unije in zlasti z načelom davčne nevtralnosti.

(1) UL C 209, 15.8.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/4

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 24. junij 2010 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Commissione Tributaria Regionale di Torino- Italija) – P. Ferrero E C. SPA proti Agenzia delle Entrate – Ufficio Alba (C-338/08), General Beverage Europe BV proti Agenzia delle Entrate – Ufficio di Torino 1 (C-339/08)

(Združeni zadevi C-338/08 in C-339/08) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Direktiva 90/435/EGS - Pojem „pri viru odtegnjeni davek“ - Uporaba dajatve v višini 5 % pri distribuciji dividend in „povračilo zvišanega davka zaradi končnega obračuna“ italijanske odvisne družbe svoji matični družbi s sedežem na Nizozemskem na podlagi dvostranske konvencije)

2010/C 221/05

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione Tributaria Regionale di Torino

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: P. Ferrero E C. SPA (C-338/08), General Beverage Europe BV (C-339/08)

Toženi stranki: Agenzia delle Entrate - Ufficio Alba (C-338/08), Agenzia delle Entrate – Ufficio di Torino 1 (C-339/08)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Commissione Tributaria Regionale di Torino – Razlaga členov 5(1) in 7(2) Direktive Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225, str. 6) – Pojem davka, odtegnjenega pri viru – Matična družba s sedežem na Nizozemskem, ki od odvisne družbe s sedežem v Italiji preme dividende s predhodnim 5-odstotnim odbitkom na podlagi člena 10(2) Konvencije, sklenjene med Italijo in Kraljevino Nizozemsko, ki se nanaša na odpravo ekonomskega dvojnega obdavčenja dividend – Odtegnjeni davek na izplačane zneske od izravnav dividend, ki je določen v členu 10(3) Konvencije

Izrek

S pridržkom preučitve predložitvenega sodišča, kot je pojasnjeno v točki 38 te sodbe, glede narave „povračila“ zadevnega zvišanega davka zaradi končnega obračuna v postopkih v glavni stvari, ki ga je izvršilo italijansko podjetje v korist nizozemske družbe v skladu s členom 10(3) dvostranske konvencije med Italijansko republiko in Kraljevino Nizozemsko o izogibanju dvojnega obdavčevanja na področju davkov od dohodka in premoženja ter o preprečevanju davčnega izogibanja z dodatnim protokolom, podpisana v Haagu 8. maja 1990, pri viru odtegnjeni davek, kot je ta v postopkih v glavni stvari, če se nanaša na to povračilo, ni pri viru odtegnjeni davek na distribuirani dobiček, ki je načeloma prepovedan s členom 5(1) Direktive Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic v različici, ki je veljala v času dejstev v postopkih v glavni stvari. Vendar pa je, če predložitveno sodišče ugotovi, da navedeno „povračilo“ tega „zvišanega davka zaradi končnega obračuna“ ni davčne narave, pri viru odtegnjeni davek, kot je ta v postopkih v glavni stvari, pri viru odtegnjeni davek na distribuirani dobiček, ki je načeloma prepovedan s členom 5(1) Direktive 90/435.

Če bi predložitveno sodišče ugotovilo, da je treba pri viru odtegnjeni davek v postopkih v glavni stvari obravnavati kot pri viru odtegnjeni davek na distribuirani dobiček v smislu člena 5(1) Direktive 90/435, bi ta pri viru odtegnjeni davek spadal na področje uporabe člena 7(2) Direktive 90/435 le, prvič, če bi dvostranska konvencija vsebovala določbe o odpravi ali zmanjšanju dvojnega gospodarskega obdavčevanja dividend in, drugič, če uporaba tega davka ne bi mogla izničiti njegovih učinkov, o čemer mora presoditi predložitveno sodišče.

(1) UL C 260, 11.10.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/5

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 24. junij 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale di Treviso – Italija) – kazenski postopek zoper Luigija Pontinija, Emanuele Rech, Dina Bonoro, Giovannija Forata, Lauro Forato, Adele Adami, Sinergie sas di Rech & C., Impresa individuale Forato Giovanni, Forato srl, Giglio srl, Impresa individuale Rech Emanuele, Iva Colomberotta, Agenzia Veneta per i pagamenti in agricoltura – AVEPA, Agenzia per le Erogazioni in Agricoltura (AGEA), Agrirocca di Rech Emanuele, Asolat di Rech Emanuele & C.

(Zadeva C-375/08) (1)

(Kmetijstvo - Skupna ureditev trga - Goveje in telečje meso - Uredba (ES) št. 1254/1999 - Finančne pomoči Skupnosti v obliki posebnih premij za moško govedo in ekstenzifikacijskega plačila - Pogoji za dodelitev - Izračun obremenitve na gospodarstvu - Pojem krmne površine na voljo - Uredbi (EGS) št. 3887/92 in (ES) št. 2419/2001 - Integrirani upravni in kontrolni sistem za nekatere programe pomoči Skupnosti - Nacionalna ureditev, ki odobritev finančne pomoči Skupnosti pogojuje s predložitvijo veljavnega pravnega naslova za uporabo izkoriščanih krmnih površin)

2010/C 221/06

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Treviso

Stranke v postopku v glavni stvari

Luigi Pontini, Emanuele Rech, Dino Bonora, Giovanni Forato, Laura Forato, Adele Adami, Sinergie sas di Rech & C., Impresa individuale Forato Giovanni, Forato srl, Giglio srl, Impresa individuale Rech Emanuele, Ivo Colomberotto, Agenzia Veneta per i pagamenti in agricoltura - AVEPA, Agenzia per le Erogazioni in Agricoltura (AGEA), Agrirocca di Rech Emanuele, Asolat di Rech Emanuele & C.

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale di Treviso – Razlaga Uredbe Sveta št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, str. 21) – Pojem „krmna površina“ – Nacionalna ureditev, ki v primeru neobstoja lastninske pravice pogojuje odobritev finančne pomoči Skupnosti s predložitvijo veljavnega pravnega naslova, ki daje pravico do uporabe izkoriščanih krmnih površin

Izrek

Ureditev Skupnosti in zlasti Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso upravičenosti zahtevka za odobritev posebnih premij za moško govedo in ekstenzifikacijskega plačila ne pogojuje s predložitvijo veljavnega pravnega naslova, na katerem temelji pravica vlagatelja zahtevka do uporabe krmnih površin, na katere se nanaša ta zahtevek. Vendar pa ureditev Skupnosti ne nasprotuje temu, da bi države članice v okviru svoje nacionalne ureditve določile obveznost predložitve takšnega pravnega naslova, če se upoštevajo cilji ureditve Skupnosti in splošna načela prava Skupnosti, zlasti načelo sorazmernosti.

(1) UL C 327, 20.12.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/5

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 17. junija 2010 – Lafarge SA proti Evropski komisiji, Svetu Evropske unije

(Zadeva C-413/08 P) (1)

(Pritožba - Omejevalni sporazum - Mavčne plošče - Izkrivljenje dokazov - Dokazno breme - Neobrazložitev - Uredba št. 17 - Člen 15(2) - Sankcija - Ponovna kršitev - Faza, v kateri se upošteva odvračilni učinek globe)

2010/C 221/07

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Lafarge SA (zastopniki: A. Winckler, F. Brunet, E. Paroche, H. Kanellopoulos in C. Medina, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Svet Evropske unije (zastopnika: F. Castillo de la Torre in N. von Lingen, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 8. julija 2008 v zadevi Lafarge SA proti Komisiji (T-54/03), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo ničnostno tožbo pritožnika zoper Odločbo Komisije z dne 27. novembra 2002, s katero je bila pritožniku naložena globa na podlagi člena 81 Pogodbe ES – Kartel o določanju cen v sektorju mavčnih plošč – Kršitev obveznosti obrazložitve in pravil o dokaznem bremenu – Kršitev načel enakega obravnavanja in sorazmernosti v zvezi z izračunom zneska globe – Pojem ponovne kršitve

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi Lafarge SA se naloži plačilo stroškov..

(1) UL C 327, 20.12.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/6

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. junija 2010 – Evropska komisija proti Italijanski republiki

(Zadeva C-423/08) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Lastna sredstva - Postopki zbiranja uvoznih ali izvoznih dajatev - Neupoštevanje rokov za knjiženje lastnih sredstev - Prepozno knjiženje lastnih sredstev v zvezi s temi dajatvami)

2010/C 221/08

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Aresu in A. Caeiros, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika (zastopniki: I. Bruni, zastopnik, G. Albenzio in F. Arena, avvocati dello Stato)

Intervenient v podporo tožene stranke: Republika Finska (zastopnik: J. Heliskoski, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 2, 6, 9, 10 in 11 Uredbe Sveta (EGS, Euratom) z dne 29. maja 1989 o izvajanju Sklepa št. 88/376/EGS, Euratom o sistemu lastnih sredstev Skupnosti (UL L 155, str. 1) in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 1, zvezek 3, str. 169) ter člena 220 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 2, zvezek 4, str. 307) – Prepozno plačilo lastnih sredstev Skupnosti v primeru naknadne izterjave uvoznih dajatev.

Izrek

Italijanska republika s tem, da ni upoštevala rokov za knjiženje lastnih sredstev Skupnosti v primeru naknadne izterjave, in s tem, da je navedena sredstva prepozno nakazala, ni izpolnila obveznosti iz členov 2, 6 in od 9 do 11 Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1552/89 z dne 29. maja 1989 o izvajanju Sklepa 88/376/EGS, Euratom o sistemu lastnih sredstev Skupnosti in istih členov Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti ter iz člena 220 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti.

2.	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

3.	Republika Finska nosi svoje stroške.

(1) UL C 313, 6.12.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/6

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. junija 2010 – Evropska komisija proti Francoski republiki

(Zadeva C-492/08) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2006/112/ES - Davek na dodano vrednost - Nižja stopnja - Člena 96 in 98(2) - Priloga III, točka 15 - Brezplačna pravna pomoč - Odvetniške storitve - Celotno ali delno plačilo države)

2010/C 221/09

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnik: M. Afonso, zastopnica)

Tožena stranka: Francoska republika (zastopnika: G. de Bergues in J.-S. Pilczer, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 96 in 98(2) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direkitva o DDV) (UL L 347, str. 1) – Nižja stopnja DDV – Kategorije storitev iz Priloge III k Direktivi o DDV, za katere se lahko uporabi nižja stopnja – Znižanje stopnje DDV za storitve odvetnikov, za katere ti prejmejo plačilo od države v okviru brezplačne pravne pomoči

Izrek

Francoska republika s tem, da uporablja nižjo stopnjo davka na dodano vrednost za storitve odvetnikov, odvetnikov pri Conseil d'État in pri Cour de cassation ter odvetnikov na prizivnem sodišču, za katere ti prejmejo celotno ali delno plačilo od države v okviru brezplačne pravne pomoči, ne izpolnjuje obveznosti iz členov 96 in 98(2) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

2.	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 19, 24.1.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/7

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht München – Nemčija) – British American Tobacco (Nemčija) GmbH proti Hauptzollamt Schweinfurt

(Zadeva C-550/08) (1)

(Direktiva 92/12/EGS - Trošarinski izdelki - Uvoz surovega tobaka, za katerega se trošarina ne plača na podlagi postopka aktivnega oplemenitenja - Predelava v razrezani tobak - Gibanje med državami članicami - Spremni dokument)

2010/C 221/10

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht München

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: British American Tobacco (Nemčija) GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Schweinfurt

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Finanzgericht München – Razlaga členov 5(2) in 15(4) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L 76, str. 1) – Razrezani tobak, za katerega se plača trošarina, ki je bil proizveden v državi članici po postopku aktivnega oplemenitenja v obliki sistema odloga plačila iz surovega tobaka, za katerega se ob uvozu v Skupnost trošarina ne plača – Nujnost, da za uporabo režima odloga plačila pri gibanju tega tobačnega izdelka znotraj Skupnosti pošiljatelj izda spremni dokument v skladu s členom 18(1) Direktive 92/12/EGS?

Izrek

Člen 5(2), prvi pododstavek, prva alinea, Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov je treba razlagati tako, da je za trošarinske izdelke (kot so tobačni izdelki), proizvedene iz netrošarinskih izdelkov (kot je surovi tobak), uvoženih v Skupnost po postopku aktivnega oplemenitenja, plačilo trošarine odloženo v smislu te določbe, čeprav so postali trošarinski izdelki šele s predelavo na ozemlju Skupnosti, tako da se lahko gibajo med državami članicami, ne da bi uprava zanje zahtevala administrativni ali komercialni dokument iz člena 18(1) te direktive.

(1) UL C 69, 21.3.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/7

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 24. junija 2010 – Evropska komisija proti Italijanski republiki

(Zadeva C-571/08) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 95/59/ES - Davki, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov - Člen 9(1) - Svobodno določanje najvišjih drobnoprodajnih cen za svoje izdelke s strani proizvajalcev in uvoznikov - Nacionalna ureditev, s katero so določene najnižje drobnoprodajne cene za cigarete - Utemeljitev - Varovanje javnega zdravja)

2010/C 221/11

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: W. Mölls in L. Pignataro, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika (zastopnik: I. Bruni, nato G. Palmieri, zastopnika, in F. Arena, avvocato dello Stato)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 9 Direktive Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L 291, str. 40) – Določitev najnižjih cen – Odobritev cen

Izrek

Italijanska republika s tem, da je predpisala najnižjo ceno za prodajo cigaret, ni izpolnila obveznosti iz člena 9(1) Direktive Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2002/10/ES z dne 12. februarja 2002.

2.	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 55, 7.3.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/8

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 3. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Varhoven administrativen sad – Bolgarija) – Regionalna mitničeska direkcija – Plovdiv proti Petru Dimitrovu Kalinčevu

(Zadeva C-2/09) (1)

(Trošarine - Obdavčitev rabljenih vozil - Višji davek na uvožena rabljena vozila kot na vozila, ki so že v prometu na nacionalnem ozemlju - Obdavčitev glede na leto izdelave in število prevoženih kilometrov - Pojem „enakovrstni domači izdelki“)

2010/C 221/12

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Varhoven administrativen sad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Regionalna mitničeska direkcija – Plovdiv

Tožena stranka: Petar Dimitrov Kalinčev

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Varhoven Administrativen Sad (Bolgarija) – Razlaga členov 25 ES in 90, prvi odstavek, ES ter člena 3(3) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L 76, str. 1) – Nacionalni davek (trošarina) na uvožena rabljena vozila pri vnosu iz druge države članice na nacionalno ozemlje, ki je višji od trošarine na nova vozila pri vnosu na isto nacionalno ozemlje, katera, ker so že v prometu [na nacionalnem ozemlju], niso več zavezana za trošarinsko dajatev pri njihovi ponovni prodaji iz druge roke – Pojem „enakovrstni domači izdelki“ – Skladnost nacionalne zakonodaje z ureditvijo Skupnosti

Izrek

Člen 3(3), prvi pododstavek, Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov se ne uporabi v zadevi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, in torej ne nasprotuje temu, da država članica uvede sistem za odmero trošarine za rabljena motorna vozila ob njihovem uvozu na ozemlje države članice, če se ta trošarina ne plača neposredno ob nakupu iz druge roke takih vozil, ki so že v tej državi članici in za katera je bila plačana trošarina ob prvotnem uvozu na ozemlje države članice, pod pogojem, da zaradi takega sistema pri trgovanju med državami članicami ne nastanejo formalnosti, povezane s prestopom meje.

2.	Člen 110, prvi odstavek, PDEU se razlaga tako, da je treba rabljena vozila, uvožena v Bolgarijo, in rabljena vozila, ki so bila že registrirana na ozemlju te države in uvožena na njeno ozemlje kot nova vozila neodvisno od svojega izvora, obravnavati kot enakovrstne izdelke.

Člen 110, prvi odstavek, PDEU nasprotuje sistemu različne odmere trošarine, ki ga uporablja država članica za motorna vozila v okoliščinah, kakršne so v tej zadevi, kadar tak sistem rabljena vozila, uvožena iz drugih držav članic, obdavči drugače kot rabljena vozila, že registrirana na ozemlju te države in uvožena na njeno ozemlje kot nova vozila.

(1) UL C 55, 7.3.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/9

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 17. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Bíróság – Republika Madžarska) – Nawras Bolbol proti Bevándorlási és Állampolgársági Hivatal

(Zadeva C-31/09) (1)

(Direktiva 2004/83/ES - Minimalni standardi glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca - Oseba brez državljanstva, palestinskega porekla, ki ni zaprosila za varstvo ali pomoč Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) - Prošnja za podelitev statusa begunca - Zavrnitev z utemeljitvijo, da niso izpolnjeni pogoji iz člena 1(A) Konvencije o statusu beguncev, podpisane v Ženevi 28. julija 1951 - Pravica te osebe brez državljanstva do priznanja statusa begunca na podlagi člena 12(1)(a), drugi stavek, Direktive 2004/83)

2010/C 221/13

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Bíróság

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Nawras Bolbol

Tožena stranka: Bevándorlási és Állampolgársági Hivatal

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Fövárosi Bíróság (Madžarska) – Razlaga člena 12(1)(a) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L 304, str. 12) – Oseba brez državljanstva, palestinskega porekla, ki ni zaprosila za varstvo ali pomoč Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), ki je vložila prošnjo za priznanje statusa begunca, prošnja pa je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da niso izpolnjeni pogoji iz člena 1(A) Ženevske konvencije – Pravica te osebe brez državljanstva do priznanja statusa begunca na podlagi člena 12(1)(a), prvi stavek, Direktive 2004/83/ES

Izrek

Za namene uporabe člena 12(1)(a), prvi stavek, Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite oseba uživa varstvo ali pomoč agencije Združenih narodov, razen Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce, če to varstvo ali pomoč dejansko uveljavi.

(1) UL C 82, 4.4.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/9

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 10. junija 2010 – Evropska komisija proti Portugalski republiki

(Zadeva C-37/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Ravnanje z odpadki in njihovo nezakonito odlaganje - Direktiva 2006/12/ES - Direktiva 80/68/EGS)

2010/C 221/14

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: J.-B. Laignelot, S. Pardo Quintillán in P. Guerra e Andrade, zastopniki)

Tožena stranka: Portugalska republika (zastopniki: L. Inez Fernandes, M. J. Lois in P. Lopes, zastopniki)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 4 in 8 Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (UL L 114, str. 9), ki je kodificirala Direktivo 75/442/EGS o odpadkih, in členov 3 in 5 Direktive Sveta z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi (80/68/EGS) (UL L 20, str. 43) – Odlaganje odpadkov – Odlaganje odpadkov v kamnolomih, ki ne služijo več svojemu namenu – Kamnolomi „dos Limas, dos Linos e dos Barreiras“ [Lourosa] – Neobstoj nadzora

Izrek

Portugalska republika, ker ni sprejela ustreznih ukrepov v okviru ravnanja z odpadki, ki so bili nezakonito odloženi v starih kamnolomih Limas in Linos v občini Lourosa, ni izpolnila obveznosti iz členov 4 in 8 Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih, ki je kodificirala Direktivo 75/442/EGS o odpadkih, in členov 3(b) in 5 Direktive Sveta z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi (80/68/EGS).

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Portugalska republika nosi poleg svojih stroškov dve tretjini stroškov Evropske Komisije. Komisija nosi tretjino svojih stroškov.

(1) UL C 82, 4.4.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/10

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 24. junija 2010 – Barbara Becker proti Harman International Industries Inc., Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-51/09 P) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Uredba (ES) št. 40/94 - Člen 8(1)(b) - Besedna znamka Barbara Becker - Ugovor imetnika besednih znamk Skupnosti BECKER in BECKER ONLINE PRO - Presoja verjetnosti zmede - Presoja pojmovne podobnosti znakov)

2010/C 221/15

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Barbara Becker (zastopnik: P. Baronikians, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Harman International Industries Inc. (zastopnik: M. Vanhegan, barrister), Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnike: G. Schneider, zastopnik)

Predmet

Pritožba, vložena zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) z dne 2. decembra 2008 v zadevi Harman International Industries proti UUNT – Becker (Barbara Becker) (T-212/07), s katero je Splošno sodišče razveljavilo odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) z dne 7. marca 2007 v zadevi R 502/2006-1, s katero je bila razveljavljena odločba oddelka za ugovore, s katero je bila v postopku z ugovorom, ki ga je vložil družba Harman International Industries Inc., zavrnjena registracija besedne znamke „Barbara Becker“ za proizvode iz razreda 9

Izrek

1.	Sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 2. decembra 2008 v zadevi Harman International Industries proti UUNT – Becker (Barbara Becker) (T-212/07) se razveljavi.

2.	Zadeva se vrne Splošnemu sodišču Evropske unije v novo odločanje.

3.	Odločitev o stroških se pridrži.

(1) UL C 82, 4.4.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/10

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 10. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Leo-Libera GmbH proti Finanzamt Buchholz in der Nordheide

(Zadeva C-58/09) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Davek na dodano vrednost - Direktiva 2006/112/ES - Člen 135(1)(i) - Oprostitve za stave, loterije in druge oblike iger na srečo - Pogoji in omejitve - Pristojnost držav članic za določitev)

2010/C 221/16

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Leo-Libera GmbH

Tožena stranka: Finanzamt Buchholz in der Nordheide

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesfinanzhof (Nemčija) – Razlaga člena 135(1)(i) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006 L 347, str. 1) – Nacionalna ureditev, v skladu s katero so samo določene stave in loterije oproščene plačila davka na dodano vrednost, vse druge oblike iger na srečo pa so izvzete iz teh oprostitev

Izrek

Člen 135(1)(i) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da pristojnost, ki jo imajo države članice za določitev pogojev in omejitev za oprostitev od davka na dodano vrednost in ki je določena s to določbo, omogoča, da države članice od tega davka oprostijo le nekatere igre na srečo.

(1) UL C 113, 16.5.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/11

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Commissione Tributaria Provinciale di Alessandria – Italija) – Agra Srl proti Agenzia Dogane Ufficio delle Dogane di Alessandria

(Zadeva C-75/09) (1)

(Uredba (EGS) št. 2913/92 - Carinski zakonik Skupnosti - Člen 221(3) in (4) - Naknadna izterjava carinskega dolga - Zastaranje - Dejanje, na podlagi katerega je mogoče začeti kazenski postopek)

2010/C 221/17

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione Tributaria Provinciale di Alessandria

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Agra Srl

Tožena stranka: Agenzia Dogane Ufficio delle Dogane di Alessandria

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Commissione Tributaria Provinciale di Alessandria – Razlaga člena 221(3) in (4) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1) – Izterjava carinskega dolga – Prekoračitev roka za obvestilo o znesku dolgovanih carin, če je dolg posledica dejanja, ki je predmet kazenskega postopka – Nacionalna ureditev, ki določa zadržanje navedenega roka do pravnomočnosti odločbe, izdane v kazenskem postopku, uvedenem zaradi dejanja, ki je povzročilo carinski dolg

Izrek

Člen 221(3) in (4) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere zastaralni rok, če carinska dajatev ni plačana zaradi kaznivega dejanja, začne teči z dnem pravnomočnosti sklepa ali sodbe, izdane v kazenskem postopku.

(1) UL C 102, 1.5.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/11

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe VAT and Duties Tribunal, Manchester – Združeno kraljestvo) – Future Health Technologies Ltd proti Her Majesty's Commissioners of Revenue and Customs

(Zadeva C-86/09) (1)

(Davek na dodano vrednost - Direktiva 2006/112/ES - Oprostitve - Člen 132(1)(b) in (c) - Bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba ter z njo tesno povezane dejavnosti - Zdravstvena oskrba oseb pri opravljanju medicinske in paramedicinske poklicne dejavnosti - Odvzem, analiza in obdelava krvi iz popkovnice - Shranjevanje izvornih celic - Morebitna prihodnja terapevtska uporaba - Dejavnosti, ki obsegajo skupek elementov in dejanj)

2010/C 221/18

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

VAT and Duties Tribunal, Manchester

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Future Health Technologies Ltd

Tožena stranka: Her Majesty's Commissioners of Revenue and Customs

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe - VAT and Duties Tribunal, Manchester – Razlaga člena 132 (1)(b) in (c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost - Oprostitev – Pojmi „bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba ter z njo tesno povezane dejavnosti“ in „zdravstvena oskrba“ – Storitve odvzema, prevoza, analize in hrambe krvi ter matičnih krvotvornih celic popkovine za morebitno zdravljenje

Izrek

Če je namen storitev – ki obsegajo dobavo medicinske opreme za odvzem krvi iz popkovnice novorojenčkov ter analizo in obdelavo te krvi in po potrebi shranjevanje izvornih celic iz te krvi za morebitno prihodnjo terapevtsko uporabo – le zagotovitev vira teh celic za zdravljenje v primeru, v katerem bi postal vir potreben, in ne postavljanje diagnoze, obravnava ali zdravljenje bolezni oziroma zdravstvenih težav, take dejavnosti, obravnavane skupaj ali ločeno, niso zajete ne s pojmom „bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba“ iz člena 132(1)(b) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ne s pojmom „zdravstvena oskrba“ iz člena 132(1)(c) te direktive. Glede analize krvi iz popkovnice bi bil drugačen sklep mogoč le, če bi se ta analiza dejansko nanašala na postavitev medicinske diagnoze, kar pa mora po potrebi preveriti predložitveno sodišče.

Pojem dejavnosti, ki so „tesno povezane“ z „bolnišnično in izvenbolnišnično zdravstveno oskrbo“ v smislu člena 132(1)(b) Direktive 2006/112, je treba razlagati tako, da ne zajema storitev, kakršne so obravnavane v postopku v glavni stvari in ki obsegajo dobavo medicinske opreme za odvzem krvi iz popkovnice novorojenčkov ter analizo in obdelavo te krvi in po potrebi shranjevanje izvornih celic iz te krvi za morebitno prihodnjo terapevtsko uporabo, s katero so te storitve povezane le eventualno, in ta uporaba ni ne dejanska, ne v teku, ne načrtovana.

(1) UL C 102, 1.5.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/12

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 24. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale di Trani – Italija) – Francesca Sorge proti Poste Italiane SpA

(Zadeva C-98/09) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Socialna politika - Direktiva 1999/70/ES - Okvirni sporazum o delu za določen čas - Določba 8 - Podatki, ki jih je treba vključiti v pogodbo o zaposlitvi za določen čas, sklenjeno zaradi nadomeščanja odsotnega delavca - Zniževanje splošne ravni zaščite delavcev - Skladna razlaga)

2010/C 221/19

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Trani

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Francesca Sorge

Tožena stranka: Poste Italiane SpA

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale di Trani – Razlaga določbe 8 Priloge k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L 175, str. 43) – Nacionalna ureditev, ki ne določa, da morajo biti pri sklenitvi pogodbe o nadomeščanju za določen čas navedena imena nadomeščanih oseb in razlogi za nadomeščanje

Izrek

Določbo 8(3) okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega 18. marca 1999, ki je priložen Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v sporu o glavni stvari, ki je razveljavila obveznost delodajalca, da v pogodbah o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev, navede imena teh delavcev in razloge za njihovo nadomeščanje, in ki določa le, da morajo biti te pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene pisno ter da morajo določati razloge za sklenitev teh pogodb, če so ti novi pogoji izravnani s sprejetjem drugih jamstev ali zaščite oziroma če vplivajo le na omejeno kategorijo delavcev, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kar mora preveriti navedeno predložitveno sodišče.

Ker določba 8(3) okvirnega sporazuma ne učinkuje neposredno, predložitvenemu sodišču, če bi ugotovilo neskladnost nacionalne zakonodaje, na katero se nanaša spor o glavni stvari, s pravom Unije, ni treba opustiti njene uporabe, ampak jo mora, kolikor je mogoče, razlagati skladno z Direktivo 1999/70 in z namenom okvirnega sporazuma.

(1) UL C 129, 6.6.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/13

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Belgija) – Terre wallonne ASBL (C-105/09), Inter-Environnement Wallonie ASBL (C-110/09) proti Région wallonne

(Združeni zadevi C-105/09 in C-110/09) (1)

(Direktiva 2001/42/ES - Presoja vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje - Direktiva 91/676/EGS - Varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov - Delovni programi za ranljiva območja)

2010/C 221/20

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Terre wallonne ASBL (C-105/09), Inter-Environnement Wallonie ASBL (C-110/09)

Tožena stranka: Région wallonne

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Conseil d'État – Razlaga člena 5(1) Direktive 91/676/ES Sveta z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, str. 1) in členov 3(2) in 4 Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, str. 30) – Izdelava delovnih programov za imenovana ranljiva območja – Narava in obseg obveznosti – Potrebna presoja vplivov programa upravljanja z dušikom na okolje

Izrek

Delovni program, sprejet na podlagi člena 5(1) Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, je načeloma načrt ali program, na katerega se nanaša člen 3(2)(a) Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, če gre za „načrt“ ali „program“ v smislu člena 2(a) zadnjenavedene direktive in če vsebuje ukrepe, katerih spoštovanje je določeno kot pogoj za izdajo soglasij, ki se lahko izdajo za izvedbo projektov, naštetih v prilogah I in II k Direktivi Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997.

(1) UL C 129, 6.6.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/13

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 25. marca 2010 – Evropska komisija proti Helenski republiki

(Zadeva C-169/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo - Neprenos v predpisanem roku)

2010/C 221/21

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: S. Schønberg in M. Karanasou Apostolopoulou, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika (zastopnik: N. Dafniou, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje določb, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, str.29), v predpisanem roku

Izrek

Helenska republika s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi te direktive.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 153, 4.7.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/14

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 24. junija 2010 – Evropska komisija proti Helenski republiki

(Zadeva C-478/09) (1)

(Združitve in delitve delniških družb - Zahteva po neodvisnem strokovnem poročilu - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

2010/C 221/22

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: S. La Pergola in M. Karanasou Apostolopoulou, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika (zastopnika: N. Dafniou in V. Karra, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje določb, ki so potrebne za uskladitev z Direktivo 2007/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 78/855/EGS in 82/891/EGS glede zahteve po neodvisnem strokovnem poročilu ob združitvi ali delitvi delniških družb, v določenem roku

Izrek

Helenska republika, s tem da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, ki so potrebni za uskladitev z Direktivo 2007/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 78/855/EGS in 82/891/EGS glede zahteve po neodvisnem strokovnem poročilu ob združitvi ali delitvi delniških družb, v predpisanem roku, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 24, 30.1.2010.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/14

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 22. junija 2010 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – Postopka proti Azizu Melkiju (C-188/10) in Sélimu Abdeliju (C-189/10)

(Združeni zadevi C-188/10 in C-189/10) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Člen 267 PDEU - Preizkus skladnosti nacionalnega zakona s pravom Unije in z nacionalno ustavo - Nacionalni predpis, ki določa, da je vmesni postopek ocene ustavnosti prednosten - Člen 67 PDEU - Prosto gibanje oseb - Odprava nadzora na notranjih mejah - Uredba (ES) št. 562/2006 - Člena 20 in 21 - Nacionalni predpis, na podlagi katerega je dovoljeno opravljati kontrolo identitete na območju med kopensko mejo Francije z državami podpisnicami Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in črto, ki poteka 20 kilometrov od te meje)

2010/C 221/23

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranki v postopkih v glavni stvari

Aziz Melki (C-188/10), Sélim Abdeli (C-189/10)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour de cassation – Razlaga splošnih načel prava Unije in členov 67 PDEU in 267 PDEU – Obvezna predhodna predložitev vprašanja Conseil constitutionnel, če domnevna neskladnost določbe nacionalnega prava z ustavo izhaja iz njene neskladnosti z določbami prava Unije – Primarnost prava Unije nad nacionalnih pravom – Prosto gibanje oseb – Neobstoj kontrole oseb na notranjih mejah.

Izrek

Člen 267 PDEU nasprotuje zakonodaji države članice, s katero je določen vmesni postopek ocene ustavnosti nacionalnih zakonov, če je zato, ker je ta postopek prednosten, drugim nacionalnim sodiščem – tako pred predložitvijo vprašanja ustavnosti nacionalnemu sodišču, ki je pristojno za oceno ustavnosti zakonov, kot v ustreznih okoliščinah primera tudi po tem, ko to sodišče izda odločbo o tem vprašanju –onemogočeno izvajanje njihove pristojnosti ali izpolnitev njihove dolžnosti, da predložijo Sodišču vprašanja v predhodno odločanje. Člen 267 PDEU pa ne nasprotuje takšni nacionalni zakonodaji, če lahko druga nacionalna sodišča svobodno:

—	kadar koli se jim to zdi primerno, celo po vmesnem postopku ocene ustavnosti, predložijo Sodišču v predhodno odločanje vprašanje, ki se jim zdi potrebno,

—	sprejmejo vsak ukrep, ki je potreben za zagotovitev začasnega pravnega varstva pravic, ki jih zagotavlja pravni red Unije, in

—	po takem vmesnem postopku ne uporabijo nacionalne določbe, za katero menijo, da je v nasprotju s pravom Unije.

Naloga predložitvenega sodišča je, da preveri, ali je mogoče nacionalno zakonodajo iz postopka v glavni stvari razlagati v skladu s temi zahtevami prava Unije.

Člen 67(2) PDEU in člena 20 in 21 Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) nasprotujejo nacionalni zakonodaji, na podlagi katere so organom policije zadevne države članice podeljena pooblastila za opravljanje kontrole identitete vsake osebe izključno na območju 20 kilometrov od kopenske meje med to državo članico in državami podpisnicami Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, podpisane v Schengnu (Luksemburg) 19. junija 1990, ne glede na vedenje zadevne osebe in posebne okoliščine, ki kažejo na nevarnost kršitve javnega reda, zaradi preverjanja spoštovanja obveznosti v zvezi z imetništvom, posedovanjem in predložitvijo z zakonom določenih listin in dokumentov, ne da bi bil določen potreben okvir za ta pooblastila, ki bi zagotavljal, da dejansko izvajanje teh pooblastil ne more imeti enakovrednega učinka kot mejna kontrola.

(1) UL C 161, 19.6.2010.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgerichts Hamburg (Nemčiaj) 6. maja 2010 – ADV Allround Vermittlungs AG v likvidaciji proti Finanzamt Hamburg-Bergedorf

(Zadeva C-218/10)

()

2010/C 221/25

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgerichts Hamburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ADV Allround Vermittlungs AG v likvidaciji

Tožena stranka: Finanzamt Hamburg-Bergedorf

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 9(2)(e), šesta alinea, Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (1) (v nadaljevanju: Direktiva 77/388) (pozneje člen 56(1)(f) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v različici do 31.12.2009, v nadaljevanju: Direktiva 2006/112) razlagati tako, da „posredovanje osebja“ obsega tudi posredovanje samostojnega osebja, ki ni kot odvisno zaposleno pri podjetniku, ki opravlja storitve?

Ali je treba člen 17(1) in (2)(a) ter (3)(a) in člen 18(1)(a) Direktive 77/388 (zdaj členi 167, 168(a), 169(a), 178(a) Direktive 2006/112) razlagati tako, da morajo biti v nacionalnem postopkovnem pravu sprejeti ukrepi za to, da se enako presojata obdavčljivost in davčna obveznost v zvezi z isto storitvijo pri podjetniku, ki izvaja storitev, in pri podjetniku, ki sprejme storitev, čeprav sta za podjetnika pristojna različna finančna organa?

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen:

Ali je treba člen 17(1) in (2)(a) ter (3)(a) in člen 18(1)(a) Direktive 77/388 (zdaj členi 167, 168(a), 169(a), 178(a) Direktive 2006/112) razlagati tako, da rok, v katerem lahko prejemnik storitev uveljavlja odbitek vstopnega davka na prejeto storitev, ne sme poteči, preden je pravnomočno odločeno o obdavčljivosti in davčni obveznosti podjetnika, ki je izvedel storitev?

(1) UL L 145, str. 1.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 10. maja 2010 vložilo Landgericht Baden-Baden (Nemčija) – Staatsanwaltschaft Baden-Baden proti Leo Apelt

(Zadeva C-224/10)

()

2010/C 221/26

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Baden Baden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Staatsanwaltschaft Baden-Baden

Tožena stranka: Leo Apelt

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali lahko država članica ob upoštevanju člena 5(1)(a) Direktive 91/439/EGS (1), v skladu s katerim se lahko vozniška dovoljenja za kategorijo D izdajajo samo voznikom, ki so že upravičeni do vožnje vozil kategorije B, skladno s členoma 1 ter 8(2) in (4) navedene direktive zavrne priznanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica, ki se nanaša na kategoriji B in D, zlasti kar zadeva kategorijo D, če se je imetniku tega dovoljenja vozniško dovoljenje kategorije B izdalo pred sodnim odvzemom vozniškega dovoljenja v prvonavedeni državi članici, vozniško dovoljenje kategorije D pa šele po sodnem odvzemu in po poteku s tem povezanega roka trajanja prepovedi za izdajo novega dovoljenja?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:

Ali lahko prvonavedena država članica zavrne priznanje navedenega vozniškega dovoljenja, zlasti kar zadeva kategorijo D, ob uporabi člena 11(4) Direktive 2006/126/ES (2), v skladu s katerim država članica zavrne priznanje veljavnosti vsakega vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica osebi, ki ji je vozniško dovoljenje na ozemlju prve države članice odvzeto, če je bilo vozniško dovoljenje kategorije B izdano 1. 3.2006, vozniško dovoljenje kategorije D pa 30.4.2007 in je bilo vozniško dovoljenje izdano na zadnjenavedeni dan?

(1) Direktiva Sveta 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih, (UL L 237, str. 1).

(2) Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, (UL L 403, str. 18).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sozialgericht Nürnberg (Nemčija) 10. maja 2010 – Juan Perez Garcia, Jose Arias Neira, Fernando Barrera Castro, Dolores Verdun Espinosa kot pravna naslednica Joseja Bernala Fernandeza proti Familienkasse Nürnberg

(Zadeva C-225/10)

()

2010/C 221/27

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Sozialgericht Nürnberg

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Juan Perez Garcia, Jose Arias Neira, Fernando Barrera Castro, Dolores Verdun Espinosa kot prvna naslednica Joseja Bernala Fernandeza

Tožena stranka: Familienkasse Nürnberg

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je člen 77(2)(b)(i) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (1) treba razlagati tako, da bivši državi članici zaposlitve ni treba dodeliti družinskih dodatkov prejemnikom starostne ali invalidske pokojnine ali pokojnine zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, ko prejemajo pokojnino v skladu s predpisi več držav članic (tako imenovani dvojni ali večkratni upokojenci) in njihove pravice do pokojnine temeljijo na podlagi predpisov bivše države članice zaposlitve (pravica do nacionalne pokojnine), če je v državi članici prebivališča primerljiva višja dajatev sicer predvidena, vendar pa je nezdružljiva z drugo dajatvijo, za katero se je prizadeti odločil na podlagi možnosti izbire?

Ali je člen 78(2)(b)(i) Uredbe (EGS) št. 1408/71 treba razlagati tako, da bivši državi članici zaposlitve ni treba dodeliti družinskih dodatkov za sirote pokojnega delavca ali samozaposlenega, za katerega so veljali predpisi več držav članic in pri katerih temelji fiktivna pravica do družinske pokojnine na predpisih bivše države članice zaposlitve (potencialna pravica do nacionalne pokojnine), če je v državi članici prebivanja sicer predvidena primerljiva višja dajatev, vendar pa je nezdružljiva z drugo dajatvijo, za katero se je prizadeti odločil na podlagi možnosti izbire?

3.	Ali to velja tudi za dajatev, za katero se uporabljata člena 77 ali 78 Uredbe (EGS) št. 1408/71, če je ta sicer po temelju predvidena v državi članici prebivališča otroka, vendar pa glede te dajatve ne obstaja možnost izbire?

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 149, str. 2).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 12. maja 2010 vložilo Tribunal de grande instance de Nanterre (Francija) – Družba Tereos – Union de coopératives agricoles à capital variable proti Directeur général des douanes et droits indirects, Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers

(Zadeva C-234/10)

()

2010/C 221/28

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de grande instance de Nanterre

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Družba Tereos – Union de coopératives agricoles à capital variable

Toženi stranki: Directeur général des douanes et droits indirects, Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali je treba člen 15(1)(d) Uredbe 1260/2001 (1) razlagati tako, da je treba pri izračunu povprečne izgube za vse kategorije izvoženega sladkorja znesek dejanskih stroškov deliti z zneskom izvožene količine, ne glede na to, ali so bila za to količino dejansko izplačana nadomestila ali ne?

Ali je Uredba 1193/2009 (2) glede na člen 15 Uredbe Sveta 1260/2001 neveljavna, ker določa tako proizvodno dajatev za sladkor, ki je izračunana na podlagi povprečne izgube, pri izračunu katere se, kar zadeva sladkor, izvožen v predelanih proizvodih, znesek izvoznega nadomestila na enoto za te proizvode pomnoži s skupno izvoženo količino, vključno s količino, ki je bila izvožena brez izplačila nadomestila, ne pa da bi se dejansko nastali stroški delili z zneskom izvožene količine, ne glede na izplačilo nadomestila?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (UL L 178, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1193/2009 z dne 3. novembra 2009 o popravku uredb (ES) št. 1762/2003, (ES) št. 1775/2004, (ES) št. 1686/2005, (ES) št. 164/2007 in o določitvi zneskov za proizvodne dajatve v sektorju sladkorja za tržna leta 2002/2003, 2003/2004, 2004/2005, 2005/2006 (UL L 321, str. 1).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Baden-Württemberg (Nemčija) 14. maja 2010 – Cathy Schulz-Delzers, Pascal Schulz proti Finanzamt Stuttgart III

(Zadeva C-240/10)

()

2010/C 221/29

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Baden-Württemberg

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Cathy Schulz-Delzers, Pascal Schulz

Tožena stranka: Finanzamt Stuttgart III

Vprašanji za predhodno odločanje

(a)

Ali je člen 3, točka 64, Einkommensteuergesetz [zakon o dohodnini] v različici, ki je veljala v letih 2005 in 2006, združljiv s prostim gibanjem delavcev v skladu s členom 45 „Prečiščene različice Pogodbe o delovanju Evropske unije“ (v nadaljevanju: PDEU), (ki ustreza členu 39 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v nadaljevanju: PES)?

(b)	Ali člen 3, točka 64, Einkommensteuergesetz v različici, ki je veljala v letih 2005 in 2006, vsebuje prikrito diskriminacijo glede na državljanstvo, ki je prepovedana s členom 18 PDEU (ki ustreza členu 12 PES)?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je člen 3, alinea 64, Einkommensteuergesetz v različici, ki je veljala v letih 2005 in 2006, združljiv s prostim gibanjem državljanov Unije v skladu s členom 21 PDEU (ki ustreza členu 18 PES)?

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Unabhängiger Verwaltungssenat Salzburg (Avstrija) 17. maja 2010 – Harald Jung in Gerald Hellweger proti Magistrat der Stadt Salzburg, druga stranka v postopku: Finanzamt Salzburg-Stadt

(Zadeva C-241/10)

()

2010/C 221/30

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Unabhängiger Verwaltungssenat Salzburg

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Harald Jung in Gerald Hellweger

Tožena stranka: Magistrat der Stadt Salzburg

Druga stranka v postopku: Finanzamt Salzburg-Stadt

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je Prilogo X: Seznam iz člena 24 Pristopne pogodbe Republike Madžarske k Evropski uniji (1. Prosto gibanje oseb) (1) (UL L 236, 23.9.2003, str. 846-848) treba razumeti tako, da se posredovanje delavcev iz Madžarske v Avstrijo ne obravnava kot napotitev delavcev in da nacionalne omejitve za zaposlovanje madžarskih delavcev v Avstriji veljajo tudi za madžarske delavce (ki so na Madžarskem redno zaposleni), ki jih madžarska podjetja posredujejo v Avstrijo?

(1) UL 2003, L 236, str. 846.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/19

Pritožba, ki jo je 18. maja 2010 vložila Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 2. marca 2010 v zadevi T-70/05, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE proti European Maritime Safety Agency (EMSA)

(Zadeva C-252/10 P)

()

2010/C 221/31

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (zastopnika: N. Korogiannakis, M. Dermitzakis, Δικηγόροι)

Druga stranka v postopku: European Maritime Safety Agency (EMSA)

Predlogi

Pritožnica predlaga, naj Sodišče:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča;

—	razglasi za nično odločbo EMSA, s katero je bila zavrnjena ponudba pritožnice, ki jo je predložila v postopku javnega razpisa EMSA C-1/01/04, in ki se nanaša na pogodbo z drugim ponudnikom;

—	EMSA naloži plačilo stroškov, ki so pritožnici nastali, vključno s tistimi, ki so nastali v prvotnem postopku, tudi če je ta pritožba zavrnjena, ter, če je tej pritožbi ugodeno, stroškov v zvezi z njo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da je treba sodbo razveljaviti iz teh razlogov:

Prvič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je sprejelo nepravilno razlago Finančne uredbe (1), Pravil za izvajanje in Direktive 92/50 (2), zlasti pa člena 97 Finančne uredbe, člena 138 Pravil za izvajanje in člena 17(1) Direktive 92/50.

Drugič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je v točki 178 sodbe ugotovilo, da ker je pritožnica podrobno poznala razpisno dokumentacijo, je bila sposobna sklepati o relativnih prednostih izbranega ponudnika. Zdi se, da je Splošno sodišče posredno priznalo, da so informacije, ki jih je posredoval naročnik, omejene. Vendar je Splošno sodišče namesto, da bi sporno odločbo razglasilo za nično, podalo novo in popolnoma napačno razlago obveznosti obrazložitve, saj jo je povezalo z osebnimi značilnostmi naslovnika odločbe. Domneva Splošnega sodišča je poleg tega napačna, saj pritožnica ni bila sposobna (in je tako še danes) spoznati relativnih prednosti (če obstajajo) izbranega ponudnika, zlasti ker Splošno sodišče v sodbi ni podalo zadostne obrazložitve, v kateri bi bile te prednosti jasno določene.

Tretjič, po mnenju pritožnice naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je glede tožbenega razloga, ki se nanaša na očitno napako pri presoji, ugotovilo, da je pritožnica navedla le splošne trditve in zato ni prikazala, ali in kako so domnevne napake vplivale na končno odločitev pri ocenjevanju ponudb. Zdi se, da si Splošno sodišče nasprotuje s tem, da je zavrnilo tožbeni razlog glede nezadostne obrazložitve, medtem ko je hkrati zahtevalo, naj pritožnica „podrobno“ dokaže, kako se domnevne napake odražajo v poročilu komisije za ocenjevanje.

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, str. 1).

(2) Direktiva Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (UL L 209, str. 1).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 25. maja 2010 vložilo Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León (Španija) – David Barcenilla Fernández proti Gerardo García S.L.

(Zadeva C-256/10)

()

2010/C 221/32

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: David Barcenilla Fernández

Tožena stranka: Gerardo García S.L.c

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člene 3, 5(2), 6 in 7 Direktive 2003/10/ES (1) razlagati tako, da podjetje, v katerem dnevna raven izpostavljenosti delavcev hrupu, ki presega 85 dB(A) (izmerjena brez upoštevanja učinka varovalne opreme), izpolnjuje obveznosti, določene z navedeno direktivo v zvezi z materialnimi pogoji dela, če delavcem da na voljo varovalno opremo za varovanje sluha, ki zmanjšuje raven dnevne izpostavljenosti delavcev hrupu pod 80 dB(A)?

Ali je treba člen 5(2) Direktive 2003/10/ES razlagati tako, da je namen „programa tehničnih in/ali organizacijskih ukrepov“, ki jih mora sprejeti podjetje, v katerem dnevna raven izpostavljenosti delavcev hrupu presega 85 dB(A) (izmerjena brez upoštevanja učinka varovalne opreme), zmanjšati izpostavljenost hrupu pod 85 dB(A)?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je Direktivo 2003/10/ES treba razumeti tako, da nasprotuje nacionalni sodni praksi, na podlagi katere je podjetje oproščeno plačila denarnega nadomestila, ki ga načeloma mora plačati delavcem, pri katerih dnevna izpostavljenost hrupu presega 85 dB(A), ker tem delavcem da na voljo varovalno opremo za varovanje sluha, ki zmanjšuje dnevno izpostavljenost hrupu pod 80 dB(A)?

(1) Direktiva 2003/10/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup) (Sedemnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 42, str. 38)

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Dâmbovița (Romunija) 25. maja 2010 – Grigore Nicușor proti Regia Națională a Pădurilor Romsilva – Direcția Silvică București

(Zadeva C-258/10)

()

2010/C 221/33

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Dâmbovița

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Grigore Nicușor

Tožena stranka: Regia Națională a Pădurilor - Romsilva - Direcția Silvică București (Nacionalna uprava za gozdove Romsilva, Direkcija v Bukarešti)

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je za obdobje, v katerem mora gozdni čuvaj, ki ima v skladu z individualno pogodbo o zaposlitvi osemurni dnevni delovni čas, zagotoviti nadzor nad določeno gozdno parcelo, v zvezi s katero je glede na okoliščine odgovoren z disciplinskega, premoženjskega, prekrškovnega ali, glede na konkreten primer, kazenskega vidika za škodo, ugotovljeno na območju, ki ga upravlja, ne glede na čas nastanka te škode, mogoče šteti, da gre za „delovni čas“ v smislu določbe iz člena 2(1) Direktive 2003/88/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa?

2.	Ali je odgovor na prvo vprašanje drugačen, če gozdni čuvaj prebiva v službenem stanovanju, ki je znotraj območja gozdne parcele, za upravljanje katere je odgovoren?

Ali so določbe člena 6 Direktive 2003/88/ES, naslovljenega „Najdaljši tedenski delovni čas“, kršene, kadar mora gozdni čuvaj na podlagi zakonskih obveznosti dejansko zagotavljati stalen nadzor nad gozdno parcelo, za upravljanje katere je odgovoren, čeprav je v pogodbi o zaposlitvi določeno, da traja delovni čas največ 8 ur na dan in 40 ur na teden?

4.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali mora delodajalec izplačevati plačo ali tej podobne prejemke za čas, v katerem je gozdni čuvaj dolžan zagotavljati nadzorovanje gozda?

5.	Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, katero pravno ureditev je treba uporabiti za delovni čas, v katerem je gozdni čuvaj dolžan nadzorovati gozd, za upravljanje katerega je odgovoren?

(1) UL L 299, str. 9.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 25. maja 2010 vložilo Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León (Španija) – Pedro Antonio Macedo Lozano proti Gerardo García S.L.

(Zadeva C-261/10)

()

2010/C 221/34

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Pedro Antonio Macedo Lozano

Tožena stranka: Gerardo García S.L.

Vprašanja za predhodno odločanje

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/21

Tožba, vložena 28. maja 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-265/10)

()

2010/C 221/35

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: P. Oliver in M. van Beek, gemachtigden)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Predloga tožeče stranke

—

[ugotoviti], da Kraljevina Belgija, ker ni sprejela vseh zakonskih in drugih predpisov, potrebnih za uporabo sankcij za kršitve Uredbe (ES) št. 1907/2006 (1) Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES, oziroma jih vsaj ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 126 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

—	Kraljevini Belgiji naložiti plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Glede na to, da Kraljevina Belgija ni sprejela vseh ukrepov za uporabo sankcij za kršitve Uredbe REACHE, ki bi morali začeti veljavi najkasneje 1. decembra 2008, oziroma ker jih v nobenem primeru ni sporočila Evropski komisiji, ta sklepa, da Kraljevina Belgija ni izpolnila obveznosti iz člena 126 te uredbe.

(1) UL L 396, str. 1.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/22

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal de première instance de Namur (Belgija) 28. maja 2010 – André Rossius proti državi Belgiji – SPF Finances

(Zadeva C-267/10)

()

2010/C 221/36

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance de Namur

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: André Rossius

Tožena stranka: država Belgija – SPF Finances

Intervenient: država Belgija – SPF Défense

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali ti določbi prava Evropske unije:

člen 6 Lizbonske pogodbe z dne 13. decembra 2007, ki velja od 1. decembra 2009 in s katero je bila spremenjena Pogodba o Evropski uniji, podpisana 7. februarja 1992 v Maastrichtu, v skladu s katerim: „Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000, prilagojene 22. decembra 2007 v Strasbourgu, ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi […]“;

člen 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (1) (UL C 364, 18. december 2000), ki določa: „Vsakdo ima pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe […]. Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.“;

če se razlagata v skladu z glavnimi načeli, na katerih temelji Evropska unija in ki so navedena v preambuli Lizbonske pogodbe,

nasprotujeta temu, da država članica, v tem primeru Belgija, na svojem ozemlju še naprej dovoli proizvodnjo, uvoz, oglaševanje in prodajo tobačnih izdelkov za kajenje, medtem ko uradno priznava, da so ti izdelki zelo škodljivi za zdravje uporabnikov ter opredeljeni kot povzročitelji številnih hudih bolezni in pogosto predčasne smrti, kar bi po logiki moralo utemeljevati prepoved teh izdelkov?

Ali ti določbi prava Evropske unije:

2.	člen 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 364, 18.12.2000), ki določa: „Vsakdo ima pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe […]. Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.“;

če se razlagata v skladu z glavnimi načeli, na katerih temelji Evropska unija in ki so navedena v preambuli Lizbonske pogodbe,

nasprotujeta temu, da lahko država Belgija na podlagi teh določb belgijskega prava:

splošni zakon o carinah in trošarinah, urejen s kraljevim odlokom z dne 18. julija 1977 (Moniteur belge z dne 21. septembra 1977) in potrjen z zakonom z dne 6. julija 1978, člen 1 (Moniteur belge z dne 12. avgusta 1978);

zakon z dne 10. junija 1997 o splošni ureditvi, posesti, pretoku in nadzoru trošarinskih izdelkov (Moniteur belge z dne 1. avgusta 1997);

zakon z dne 3. aprila 1997 o davčni ureditvi tobačnih izdelkov (Moniteur belge z dne 1. avgusta 1997), spremenjen z zakonom z dne 26. novembra 2006 (Moniteur belge z dne 8. decembra 2006);

obravnava tobačne izdelke za kajenje kot osnovo za obdavčenje na podlagi trošarin, medtem ko:

po eni strani uradno priznava, da so ti izdelki zelo škodljivi za zdravje uporabnikov ter opredeljeni kot povzročitelji številnih hudih bolezni in pogosto predčasne smrti, kar bi po logiki moralo utemeljevati odpravo teh izdelkov;

po drugi strani s svojim ravnanjem ovira sprejetje ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče učinkovito doseči to odpravo, saj daje prednost davčnemu donosu pred vsakim dejansko odvračalnim učinkom?

(1) UL 2000, C 364, str. 1.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal de première instance de Namur (Belgija) 28. maja 2010 – Marc Collard proti državi Belgiji – SPF Finances

(Zadeva C-268/10)

()

2010/C 221/37

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance de Namur

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Marc Collard

Tožena stranka: država Belgija - SPF Finances

Intervenient: država Belgija – SPF Défense

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali ti določbi prava Evropske unije:

če se razlagata v skladu z glavnimi načeli, na katerih temelji Evropska unija in ki so navedena v preambuli Lizbonske pogodbe,

Ali ti določbi prava Evropske unije:

2.	člen 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 364, 18.12.2000), ki določa: „Vsakdo ima pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe […]. Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.“;

če se razlagata v skladu z glavnimi načeli, na katerih temelji Evropska unija in ki so navedena v preambuli Lizbonske pogodbe,

nasprotujeta temu, da lahko država Belgija na podlagi teh določb belgijskega prava:

zakon z dne 10. junija 1997 o splošni ureditvi, posesti, pretoku in nadzoru trošarinskih izdelkov (Moniteur belge z dne 1. avgusta 1997);

zakon z dne 3. aprila 1997 o davčni ureditvi tobačnih izdelkov (Moniteur belge z dne 1. avgusta 1997), spremenjen z zakonom z dne 26. novembra 2006 (Moniteur belge z dne 8. decembra 2006);

obravnava tobačne izdelke za kajenje kot osnovo za obdavčenje na podlagi trošarin, medtem ko:

po drugi strani s svojim ravnanjem ovira sprejetje ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče učinkovito doseči to odpravo, saj daje prednost davčnemu donosu pred vsakim dejansko odvračalnim učinkom?

(1) UL C 2000, 364, str. 1.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/24

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal administratif de Montreuil (Francija) 28. maja 2010 – Société Accor Services France proti Le Chèque Déjeuner CCR, Etablissement Public de Santé de Ville-Evrard

(Zadeva C-269/10)

()

2010/C 221/38

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal administratif de Montreuil

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Société Accor Services France

Toženi stranki: Le Chèque Déjeuner CCR, Etablissement Public de Santé de Ville-Evrard

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali so določbe člena 53 zakonika o javnem naročanju združljive z določbami Direktive 2004/18/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (1) ter s Pogodbo o Evropski uniji?

(1) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, str. 114).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Dioikitiko Efeteio Thessalonikis (Grčija) 31. maja 2010 – Susana Berkizi-Nikolakaki proti Anotato Symvoulio Epilogis Prosopikou (ASEP) in Aristoteleio Panepistimio Thessalonikis (APT)

(Zadeva C-272/10)

()

2010/C 221/40

Jezik postopka: grški

Predložitveno sodišče

Dioikitiko Efeteio Thessalonikis (upravno pritožbeno sodišče v Solunu)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Susana Berkizi-Nikolakaki

Toženi stranki: Anotato Symvoulio Epilogis Prosopikou (vrhovni svet za izbor osebja, ASEP) in Aristoteleio Panepistimio Thessalonikis (univerza Aristoteleio v Solunu, APT)

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je določba člena 11(2) predsedniškega dekreta št. 164/2004, na podlagi katere mora delavec v prekluzivnem roku dveh (2) mesecev po začetku veljavnosti dekreta pri zadevni ustanovi vložiti zahtevo za ugotovitev obstoja pogojev za spremembo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in v njej navesti podrobne podatke, iz katerih je razviden obstoj navedenih pogojev, v skladu z namenom, v smislu člena 139(2) ES, in polnim učinkom, v smislu člena 249, tretji odstavek, ES, Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, če se šteje, da delavec zaradi prekluzivnosti roka izgubi pravico do spremembe pogodbe, če zahteve ne vloži v roku dveh mesecev?

Ali je glede na namen Direktive 1999/70 v smislu člena 139(2) ES določitev dvomesečnega roka zadostila potrebam delavcev, ki spadajo na področje uporabe člena 11 predsedniškega dekreta št. 164/2004, in dosegla polni učinek ciljev navedene direktive v smislu člena 249, tretji odstavek, ES samo z objavo navedenega člena 11 predsedniškega dekreta št. 164/2004 v Uradnem listu?

3.	Ali nepodaljšanje dvomesečnega roka pomeni znižanje splošne ravni zaščite delavcev in kršitev določbe 8(3) Direktive 1999/70 glede na to, da je bilo po ustreznih zakonskih določbah, ki so veljale pred predsedniškim dekretom št. 164/2004, take roke mogoče podaljšati?

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/26

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 1. junija 2010 vložilo Tribunal Superior de Justicia de la Comunidad Valenciana (Španija) – David Montoya Medina proti Fondo de Garantia Salarial in Universidad de Alicante

(Zadeva C-273/10)

()

2010/C 221/41

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de la Comunidad Valenciana

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: David Montoya Medina

Toženi stranki: Fondo de Garantia Salarial in Universidad de Alicante

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je ureditev, kot je ta iz Decreto 174/2002 z dne 15. oktobra 2002 del Gobierno Valenciano sobre Régimen y Retribuciones del Personal Docente e Investigador Contratado Laboral de las Universidades Públicas Valencianas y sobre Retribuciones Adicionales del Profesorado Universitario (uredba 174/2002 vlade avtonomne skupnosti Valencija z dne 15. oktobra 2002 o kadrovskih pravilih in plačni ureditvi za pogodbeno osebje za poučevanje in raziskovanje pri javnih univerzah avtonomne skupnosti Valencije in o dodatkih za univerzitetne visokošolske učitelje), v delu v katerem izrednim profesorjem („profesores ayudantes doctores“) ne daje možnosti do prejemanja dodatkov za delovno dobo, kot so triletni dodatki, medtem ko se isti dodatek priznava rednim profesorjem („profesores contratados doctores“), v nasprotju z načelom nediskriminacije iz določbe 4 Direktive 1999/70/ES (1) z dne 28. junija 1999?

(1) Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L 175, str. 43).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/26

Tožba, vložena 1. junija 2010 – Evropska komisija proti Republiki Madžarski

(Zadeva C-274/10)

()

2010/C 221/42

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: D. Triantafyllou in B.D. Simon, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Madžarska

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Republika Madžarska, s tem da je določila, da morajo davčni zavezanci, katerih davčni obračun za katero koli davčno obdobje, izkazuje „presežek“ v smislu člena 183 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, (1) ta presežek ali njegov del prenesti v naslednje davčno obdobje, če davčni zavezanec ni plačal dobavitelju celotnega zneska zadevne pridobitve, in s tem da so lahko zaradi te obveznosti nekateri davčni zavezanci, ki imajo pogosto „presežek“ v davčnem obračunu, ta presežek dolžni večkrat prenesti v naslednje davčno obdobje, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

—	Republiki Madžarski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet te tožbe je madžarska davčna določba, v skladu s katero lahko davčni zavezanci ob koncu davčnega obdobja zaprosijo za vrnitev presežka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) samo za toliko, kolikor ta presežek presega DDV za transakcije, ki jih dejansko še niso plačali. Posledica te sporne madžarske zakonodaje je, da davčni zavezanec ne more zahtevati vračila dela presežka, ki ustreza znesku DDV za neplačane pridobitve, ampak ga mora prenesti v naslednje davčno obdobje. V primeru, da je na koncu davčnega obdobja znesek presežka prijavljenega DDV nižji ali enak znesku DDV za neplačane pridobitve, mora davčni zavezanec prenesti celoten presežek DDV v naslednje davčno obdobje. Enako se mora ravnati ob koncu naslednjega davčnega obdobja: predpisi časovno nikakor ne omejujejo tega postopka, tako da se lahko zgodi, da mora davčni zavezanec neomejeno dolgo prenašati presežek DDV.

Komisija ne prereka, da se lahko države članice na podlagi člena 183 Direktive 2006/112 (v nadaljevanju: Direktiva) odločijo za prenos ali za vračilo presežka DDV. Vendar pa lahko države članice izvajajo to možnost izbire samo v skladu z načeli skupnega sistema DDV v celoti in posebej v skladu z načelom davčne nevtralnosti. Glede na to, da je člen 183 Direktive, ki omogoča državam članicam, da enkrat prenesejo presežek DDV na naslednje davčno obdobje, predpis, ki ovira popolno uresničitev načela davčne nevtralnosti, ga je treba razlagati ozko in ne more služiti kot osnova za sprejetje nacionalnih pravil, ki bi bile v nasprotju z načelom davčne nevtralnosti ali namenom sistema odbitka.

Z vidika načela davčne nevtralnosti je namen sistema odbitka ta, da je naročnik popolnoma prost bremena DDV, ki ga mora plačati ali ga je plačal v okviru katere koli svoje gospodarske dejavnosti. To načelo izključuje, da države članice pogojujejo vračilo presežka DDV z zahtevami, ki vključujejo obdavčitev davčnega zavezanca in vplivajo na njegovo finančno stanje in likvidnost ali na njegove trgovske odločitve. Zadržanje presežka DDV, ki ga določa sporna madžarska zakonodaja povzroča take negativne učinke za davčnega zavezanca iz dveh razlogov.

Po eni strani je tako zato, ker je treba presežek DDV, ki se ga lahko odbije glede na dolgovani DDV, šteti za terjatev davčnega zavezanca in zamuda s poplačilom te terjatve zmanjša možnosti dobička in likvidnosti davčnega zavezanca upnika in tako poveča poslovno tveganje. Davčni zavezanec mora plačati DDV za dobave blaga in opravljanje storitev, ki jih ponuja, čeprav niso bile plačane, pri tem da lahko dobi vrnjen DDV, ki ustreza dobavam blaga in opravljanju storitev samo v primeru, da jih je dejansko plačal.

Po drugi strani zadržanje presežka DDV ni le breme za davčnega zavezanca, ki se znajde v položaju upnika, ampak tudi za drugega davčnega zavezanca, ki je sodeloval pri obdavčeni transakciji, to je za prodajalca. Pri zmanjšanju likvidnosti stranke se namreč poveča tveganje prodajalca, da ne dobi plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve, ali ga dobi le z veliko zamudo, medtem ko mora prodajalec neodvisno od te okoliščine plačati DDV, ki ustreza tem dobavam blaga ali opravljanjem storitev.

Komisija meni, da se dejstvo, da ta zakonodaja nalaga breme davčnim zavezancem, ne more uravnotežiti s tem, da se nalaga nova bremena davčnim zavezancem. Ravnotežje, ki je cilj zakonodaje, se lahko doseže samo, če se kot protiutež za breme, naloženo davčnemu zavezancu v položaju dolžnika, to je kot protiutež obveznosti plačilu davka, določi možnost, da davčni zavezanec v položaju upnika dobi vračilo DDV, ki je bil plačan, ko je bil v položaju dolžnika.

Nazadnje, glede na to, da člen 183 Direktive omogoča le prenos presežka DDV enkrat „na naslednje davčno obdobje“, izpodbijana madžarska zakonodaja krši ta člen, ker ne določa, da dobi davčni zavezanec vrnjen presežek najpozneje ob koncu drugega davčnega obdobja. Še več, madžarska zakonodaja, ki v bistvu s tem, da zmanjšuje likvidnost stranke, zmanjšuje možnost, da pride do vračila, niti ne jamči, da bo davčni zavezanec nekoč dobil vrnjen presežek. Če namreč davčni zavezanec preneha s svojo dejavnostjo ne da bi plačal vse pridobitve, ker je postal plačilno nesposoben, ne obstaja možnost vračila DDV, ki je naložen na neplačane transakcije, ampak ostane državi.

Upoštevajoč navedene razloge Komisija meni, da je madžarski zakonodajalec presegel diskrecijsko pravico, ki mu je bila podeljena, in kršil člen 183 Direktive, s tem da je sprejel določbe o zahtevah za vračilo presežka DDV, ki kršijo načelo finančne nevtralnosti in omogočajo nadaljnje prenose presežka.

(1) UL L 347, str. 1.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/27

Tožba, vložena 9. junija 2010 – Evropska komisija proti Portugalski republiki

(Zadeva C-286/10)

()

2010/C 221/43

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: P. Guerra e Andrade in M. van Beek, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2005/47/ES (1) z dne 18. julija 2005 o Sporazumu med Skupnostjo Evropskih železnic (CER) in Evropsko Federacijo delavcev v prometu (ETF) o določenih vidikih delovnih pogojev mobilnih delavcev, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve v železniškem sektorju, oziroma jih vsaj ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 5 te direktive;

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 26. julija 2008.

(1) UL L 195, str. 15.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/28

Tožba, vložena 11. junija 2010 – Evropska komisija proti Italijanski republiki

(Zadeva C-291/10)

()

2010/C 221/45

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. van Beek in S. Mortoni, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Italijanska republika, s tem da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2005/47/ES (1) z dne 18. julija 2005 o Sporazumu med Skupnostjo Evropskih železnic (CER) in Evropsko Federacijo delavcev v prometu (ETF) o določenih vidikih delovnih pogojev mobilnih delavcev, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve v železniškem sektorju, oziroma ker jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 5 te direktive;

—	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2005/47/ES se je iztekel 26. julija 2008.

(1) UL L 195, str. 15.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/29

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākās tiesas Senāts (Republika Latvija) 15. junija 2010 – Andrejs Eglītis in Edvards Ratnieks proti Latvijas Republikas Ekonomikas Ministrija

(Zadeva C-294/10)

()

2010/C 221/46

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Augstākās tiesas Senāts

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Andrejs Eglītis, Edvards Ratnieks

Tožena stranka: Latvijas Republikas Ekonomikas Ministrija

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1) z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 razlagati tako, da mora letalski prevoznik, zato da se prizna, da je sprejel vse ustrezne ukrepe za izognitev izrednim razmeram, načrtovati svoje vire pravočasno, da bi se načrtovani let lahko opravil po koncu nepredvidenih izrednih razmer, to je v določenem času glede na odhod po voznem redu?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali se člen 6(1) navedene uredbe uporablja zato, da se določi najmanjša časovna rezerva, ki jo mora prevoznik pri načrtovanju virov v ustreznem trenutku predvideti kot morebitno predvidljivo zamudo, če pride do izrednih razmer?

(1) UL L 46, str. 1.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/29

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Vyriausiasis Administracinis Teismas (Republika Litva) 15. junija 2010 – Genovaitė Valčiukienė, Julija Pekelienė, javna organizacija „The Lithuanian Green Movement“, Petras Girinskis in Laurynas Arimantas Lašas proti Mestnemu svetu okrožja Pakruojas, Centru za javno zdravje v Šiauliai in Okrožni službi za varstvo okolja v Šiauliai

(Zadeva C-295/10)

()

2010/C 221/47

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Vyriausiasis Administracinis Teismas (Vrhovno upravno sodišče Litve)

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: Genovaitė Valčiukienė, Julija Pekelienė, javna organizacija „The Lithuanian Green Movement“, Petras Girinskis in Laurynas Arimantas Lašas

Nasprotne stranke v postopku s pritožbo: Mestni svet okrožja Pakruojas, Center za javno zdravje v Šiauliai in Okrožna služba za varstvo okolja v Šiauliai

Druge stranke v postopku: zasebni družbi „Sofita“ in „Oltas“, Urad guvernerja Okrožja Pakruojas, Rimvydas Gasparavičius in Rimantas Pašakinskas

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se pravilo, da v primeru dokumentov, ki se nanašajo na prostorsko načrtovanje na lokalni ravni in v katerih je pri podrobnih sklepih naveden le en predmet gospodarske dejavnosti, ni treba izvesti strateške presoje vplivov na okolje, kot določa zakonodaja Republike Litve, med drugim točka 3.4 uredbe vlade Republike Litve št. 967 z dne 18. avgusta 2004 o potrditvi načrta, ki ureja postopek strateške presoje vplivov načrtov in programov na okolje, obravnava kot določitev vrste načrtov ali programov v smislu člena 3(5) Direktive 2001/42 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje? (1)

Ali so določbe nacionalnega prava, ki se uporabljajo v tej zadevi in ki ob tem, da ne določajo za vsak posamezen primer, ali obstajajo potencialni znatni okoljski učinki, določajo, da strateške presoje vplivov na okolje v zvezi z dokumenti prostorskega načrtovanja, ki se uporabljajo za mala območja na lokalni ravni, kot v tem primeru, ni treba izvesti zgolj zato, ker se v teh dokumentih sklicuje na en predmet gospodarske dejavnosti, združljive z zahtevami iz člena 3(2)(a), (3) in (5) Direktive 2001/42?

Ali je treba določbe Direktive 2001/42, vključno s členom 11(1), razlagati tako, da se v okoliščinah kot v tem primeru, v katerem je bil izveden postopek presoje vplivov na okolje v skladu z zahtevami Direktive Sveta 85/337 z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (2), zahteve Direktive 2001/42 ne uporabljajo?

4.	Ali področje uporabe člena 11(2) Direktive 2001/42 zajema Direktivo 85/337?

Če je odgovor na četrto vprašanje pritrdilen: ali dejstvo, da je bila izvedena presoja v skladu z Direktivo 85/337, pomeni, da bi se v položaju kot v tem primeru, obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje v skladu z zahtevami Direktive 2001/42 obravnavalo kot podvajanje presoje v smislu člena 11(2) Direktive 2001/42?

Če je odgovor na peto vprašanje pritrdilen: ali Direktiva 2001/42, vključno s členom 11(2), določa obveznost držav članic, da zaradi izogibanja podvajanja v nacionalnem pravu določijo skupne ali usklajene postopke, ki urejajo presojo, ko jo je treba izvesti na podlagi Direktive 2001/42 in Direktive 85/337??

(1) UL 2001 L 197, str. 30.

(2) UL 1985 L 175, str. 40.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/30

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Stuttgart (Nemčija) 16. junija 2010 – Bianca Purrucker proti Guillermo Vallés Pérez

(Zadeva C-296/10)

()

2010/C 221/48

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Stuttgart

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bianca Purrucker

Tožena stranka: Guillermo Vallés Pérez

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali velja določba člena 19(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 (uredba Bruselj II a) (1), če je sodišče ene države članice, ki je na zahtevo ene stranke prvo začelo postopek o ureditvi starševske odgovornosti, pristojno le za začasno sodno varstvo, sodišče druge države članice, ki je na zahtevo druge stranke v zvezi z isto zadevo drugo začelo postopek, pa za odločanje o glavni stvari?

2.	Ali ta določba velja tudi, če se sodna odločba, sprejeta v samostojnem postopku začasnega sodnega varstva v eni državi članici, v drugi državi članici v smislu člena 21 Uredbe ES št. 2201/2003 ne more priznati?

Ali je postopek samostojnega začasnega sodnega varstva pred sodiščem države članice enakovreden postopku v glavni stvari v smislu člena 19(2) Uredbe ES št. 2201/2003, če mora to sodišče v skladu z nacionalnim procesnim pravom te države postopek v glavni stvari, ki sledi postopku sodnega varstva, začeti v določenem času, da se izogne postopkovnim nevšečnostim?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 388, str. 1).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/31

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Højesteret (Danska) 18. junija 2010 – Infopaq International A/S proti Danske Dagblades Forening

(Zadeva C-302/10)

()

2010/C 221/49

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Højesteret

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Infopaq International A/S

Tožena stranka: Danske Dagblades Forening

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je stopnja tehnološkega procesa, na kateri se opravi začasno dejanje reproduciranja, pomembna pri ugotavljanju, ali je mogoče to dejanje šteti za „sestavni in bistveni del tehnološkega procesa“ (glej člen 5(1) Direktive 2001/29 (1))?

2.	Ali se začasno dejanje reproduciranja lahko šteje za „sestavni in bistveni del tehnološkega procesa“, če zajema ročno skeniranje celotnih časopisnih člankov, s čimer so ti preoblikovani iz tiskanega medija v digitalni medij?

3.	Ali „zakonita uporaba“ (glej člen 5(1) Direktive 2001/29) zajema vsako vrsto uporabe, za katero ni potrebna privolitev imetnika avtorskih pravic?

Ali „zakonita uporaba“ (glej člen 5(1) Direktive 2001/29) zajema skeniranje celotnih časopisnih člankov, ki ga opravi podjetje, in poznejšo obdelavo reprodukcije za uporabo pri pripravljanju povzetkov, čeprav imetnik avtorskih pravic v ta dejanja ni privolil, če so izpolnjene zahteve iz določbe?

Ali je za odgovor na to vprašanje pomembno, da se po končanem procesu zbiranja podatkov shrani enajst besed?

5.	Katera merila je treba uporabiti za presojo, ali imajo začasna dejanja reproduciranja „neodvisen ekonomski pomen“ (glej člen 5(1) Direktive 2001/29), če so izpolnjene druge zahteve iz določbe?

6.	Ali je mogoče povečanje uporabnikove učinkovitosti zaradi začasnih dejanj reproduciranja upoštevati pri presoji, ali imajo dejanja „neodvisen ekonomski pomen“ (glej člen 5(1) Direktive 2001/29)?

Ali se skeniranje celotnih časopisnih člankov, ki ga opravi podjetje, in poznejša obdelava reprodukcije lahko štejeta za „določene posebne primere, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem“ navedenih člankov in „ne vplivajo pretirano na legitimne interese imetnika pravic“ (glej člen 5(5) Direktive 2001/29)?

Ali je za odgovor na to vprašanje pomembno, da se po končanem procesu zbiranja podatkov shrani enajst besed?

(1) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL 2001 L 167, str. 10).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/32

Tožba, vložena 25. junija 2010 – Evropska komisija proti Republiki Estoniji

(Zadeva C-306/10)

()

2010/C 221/50

Jezik postopka: estonščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Randvere, M. van Beek, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Estonija

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Republika Estonija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2005/47/ES (1) z dne 18. julija 2005 o Sporazumu med Skupnostjo Evropskih železnic (CER) in Evropsko Federacijo delavcev v prometu (ETF) o določenih vidikih delovnih pogojev mobilnih delavcev, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve v železniškem sektorju, niti ni poskrbela za to, da socialni partnerji sprejmejo ustrezne dogovore, oziroma o tem ni obvestila Komisije, ni izpolnila svojih obveznosti iz te direktive;

—	Republiki Estoniji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok, določen za prenos te direktive v nacionalni pravni red, se je iztekel 27. julija 2008.

(1) UL L 195, str. 15.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/33

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. junij 2010 – Imperial Chemical Industries proti Komisiji

(Zadeva T-66/01) (1)

(Konkurenca - Zloraba prevladujočega položaja - Trg sode v Združenem kraljestvu - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 82 ES - Zastaranje pooblastila Komisije za naložitev glob ali sankcij - Razumni rok - Bistvene določbe postopka - Pravnomočnost - Obstoj prevladujočega položaja - Zloraba prevladujočega položaja - Vpliv na trgovino med državami članicami - Globa - Teža in trajanje kršitve - Olajševalne okoliščine)

2010/C 221/51

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Imperial Chemical Industries Ltd, nekdanja Imperial Chemical Industries plc (London, Združeno kraljestvo) (zastopniki: sprva D. Vaughan, D. Anderson, QC, S. Lee, barrister, S. Turner, S. Berwick in R. Coles, solicitors, nato D. Vaughan, S. Lee, S. Berwick in S. Ford, barrister)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall in P. Oliver, zastopnika, skupaj z J. Flynn, QC, in C. West, barrister)

Predmet

Primarno, predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2003/7/CE z dne 13. decembra 2000 v zvezi s postopkom na podlagi člena 82 [ES] (Zadeva COMP/33.133 – D: Soda – ICI) (UL 2003, L 10, str. 33) in, podredno, predlog za odpravo ali znižanje globe, naložene tožeči stranki.

Izrek

Člen 1 Odločbe Komisije 2003/7/CE z dne 13. decembra 2000 v zvezi s postopkom na podlagi člena 82 [ES] (Zadeva COMP/33.133 – D: Soda – ICI) (UL 2003, L 10, str. 33) se razglasi za ničen v delu, v katerem je bilo odločeno, da je družba Imperial Chemical Industries Ltd leta 1983 kršila določbe člena 82 ES.

2.	Znesek globe, naložene družbi Imperial Chemical Industries Ltd v členu 2 Odločbe 2003/07, se določi na 8 milijonov EUR.

3.	V preostalem se tožba zavrne.

4.	Družba Imperial Chemical Industries nosi štiri petine svojih stroškov in štiri petine stroškov Evropske komisije.

5.	Evropska komisija nosi petino svojih stroškov in petino stroškov družbe Imperial Chemical Industries.

(1) UL C 150, 19.5.2001.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/33

Sodba Splošnega sodišča z dne 1. julija 2010 – AstraZeneca proti Komisiji

(Zadeva T-321/05) (1)

(Konkurenca - Zloraba prevladujočega položaja - Trg zdravil za čir - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 82 ES - Opredelitev trga - Znatni konkurenčni pritiski - Zloraba postopkov v zvezi z dodatnimi varstvenimi certifikati za zdravila in postopkov pridobivanja dovoljenj za dajanje zdravil v promet - Zavajajoče deklaracije - Umik dovoljenj za dajanje v promet - Ovire za dajanje generičnih zdravil v promet in za vzporedni uvoz - Globe)

2010/C 221/52

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: AstraZeneca AB (Södertälje, Švedska); in AstraZeneca plc (Londres, Združeno kraljestvo) (zastopniki: sprva M. Brealey, QC, M. Hoskins, D. Jowell, barristers, F. Murphy, G. Sproul, I. MacCallum in C. Brown, solicitors, nato M. Brealey, M. Hoskins, D. Jowell, F. Murphy in C. Brown, in nazadnje M. Brealey, M. Hoskins, D. Jowell in F. Murphy)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva F. Castillo de la Torre, É. Gippini Fournier in A. Whelan, nato F. Castillo de la Torre, É. Gippini Fournier in J. Bourke, zastopniki)

Intervenient v podporo tožečih strank: Evropska zveza farmacevtske industrije in združenj (EFPIA) (Ženeva, Švica) (zastopnik: M. Van Kerckhove, odvetnik)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2005) 1757 konč. z dne 15. junija 2005 v zvezi s postopkom na podlagi člena 82 [ES] in člena 54 Sporazuma EGP (zadeva COMP/A.37.507/F3 – AstraZeneca).

Izrek

Člen 1(2) Odločbe Komisije C(2005) 1757 konč. z dne 15. junija 2005 zvezi s postopkom na podlagi člena 82 [ES] in člena 54 Sporazuma EGP (zadeva COMP/A.37.507/F3 – AstraZeneca) se razglasi za ničnega v delu, v katerem določa, da sta družbi AstraZeneca AB in AstraZeneca plc kršili člen 82 ES in člen 54 Sporazuma EGP, tako da sta zahtevali umik dovoljenj za dajanje kapsul Losec v promet na Danskem in Norveškem hkrati z umikom kapsul Losec s trga in začetkom trženja pastil Losec MUPS v teh dveh državah, ker je bilo ugotovljeno, da bi ta dejanja utegnila omejiti vzporedni uvoz kapsul Losec v navedeni državi.

2.	Globa, ki je skupno in solidarno naložena družbama AstraZeneca AB in AstraZeneca plc s členom 2 te odločbe, določena v višini 40 250 000 EUR, globa, ki je z navedenim členom naložena družbi AstraZeneca AB, pa je določena v višini 12 250 000 EUR.

3.	V preostalem se tožba zavrne.

4.	Družbi AstraZeneca AB in AstraZeneca plc nosita 90 % lastnih stroškov in 90 % stroškov Evropske komisije, razen njenih stroškov, ki so povezani z intervencijo Evropske zveze združenj farmacevtske industrije (EFPIA).

5.	Zveza EFPIA nosi svoje stroške.

6.	Evropska komisija nosi lastne stroške, ki so povezani z intervencijo zveze EFPIA, 10 % preostalih lastnih stroškov in 10 % stroškov družb AstraZeneca AB in AstraZeneca plc.

(1) UL C 271, 29.10.2005.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/34

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2010 – Komisija proti Hellenic Ventures in drugi

(Zadeva T-44/06) (1)

(Arbitražna klavzula - Ukrep za ustanovitev in razvoj skladov zagonskega kapitala - Odpoved pogodbe - Tožba zoper družbenike družbe - Nedopustnost - Vračilo predplačil - Obresti)

2010/C 221/53

Jezik postopka: grščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. Patakia, zastopnik, skupaj s S. Chatzigiannis, odvetnik)

Tožene stranke: Hellenic Ventures – Elliniki Etaireia Epicheirimatikis Protovoulias AE (Atene, Grčija); Konstantinos Katsigiannis (Atene); Panagiotis Chronopoulos (Atene); in Nikolaos Poulakos (Atene) (zastopnika: V. Christianos in V. Vlassi)

Predmet

Tožba na podlagi člena 238 ES s Katero Komisija predlaga, da se toženi stranki naloži vračilo predplačila, ki ga je prejela iz naslova izvajanja pogodbe „Seed Fund 601“, sklenjene med Komisijo in toženo stranko.

Izrek

1.	Hellenic Ventures – Elliniki Etaireia Epicheirimatikis Protovoulias AE mora Evropski komisiji plačati znesek 70 000 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi po belgijski zakonski obrestni meri od 25. aprila 1999 do popolnega plačila dolga.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Hellenic Ventures nosi oziroma mora plačati stroške z izjemo stroškov, ki so jih priglasili Konstantinos Katsigiannis, Panagiotis Chronopoulos et Nikolaos Poulakos.

4.	Komisija mora plačati stroške Katsigiannisa, Chronopoulosa in Poulakosa.

(1) UL C 86, 8.4.2006.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/35

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2010 – Agrofert Holding proti Komisiji

(Zadeva T-111/07) (1)

(Dostop do dokumentov - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Dokumenti v zvezi s postopkom združitve podjetij - Zavrnitev dostopa)

2010/C 221/54

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Agrofert Holding a.s. (Pyšelská, Češka republika) (zastopnika: R. Pokorný in D. Šalek, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva X. Lewis in P. Costa de Oliveira, nato P. Costa de Oliveira in V. Bottka, zastopniki)

Intervenientke v podporo tožeči stranki: Kraljevina Švedska (zastopniki: sprva A. Kruse in S. Johannesson, nato S. Johannesson, zastopniki); Republika Finska (zastopniki: J. Himmanen, A. Guimaraes-Purokoski, M. J. Heliskoski in M. Pere, zastopniki); in Kraljevina Danska (zastopnik: B. Weis Fogh, zastopnik)

Intervenientka v podporo toženi stranki: Polski Koncern Naftowy Orlen SA (Płock, Poljska) (zastopniki: S. Sołtysiński, K. Michałowska in M. Olechowski, odvetniki)

Predmet

Razglasitev ničnosti, prvič, Odločbe Komisije z dne 2. avgusta 2006, s katero je bil tožeči stranki zavrnjen dostop do dokumentov v zvezi s postopkom priglasitve in pred priglasitvijo prevzema Unipetrol s strani Polski Koncern Naftowy Orlen SA (COMP/M.3543) in, drugič, Odločbe Komisije D(2007) 1360 z dne 13. februarja 2007 o potrditvi te zavrnitve.

Izrek

1.	Predlog za razglasitev ničnosti odgovora Evropske komisije z dne 2. avgusta 2006 ter predlog, naj Splošno sodišče odredi razkritje zaprošenih dokumentov, sta nedopustna.

Odločba Komisije D(2007) 1360 z dne 13. februarja 2007, s katero je bil zavrnjen dostop do dokumentov v zadevi COMP/M.3543, ki se nanaša na združitev družb Polski Koncern Naftowy Orlen SA in Unipetrol, ki so bilo izmenjani med Komisijo in strankami, ki so priglasile združitev, ter med Komisijo in tretjimi osebami, ter dostop do internih dokumentov in pravnih mnenj, izdanih v tej zadevi, se razglasi za nično.

3.	Komisiji se naloži plačilo stroškov.

4.	Kraljevina Švedska, Republika Finska, Kraljevina Danska in družba Polski Koncern Naftowy Orlen nosijo vsaka svoje stroške.

(1) UL C 129, 9.6.2007.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/35

Sodba Splošnega sodišča z dne 6. julija 2010 – Ryanair proti Komisiji

(Zadeva T-342/07) (1)

(Konkurenca - Koncentracije - Letalski prevoz - Odločba, ki koncentracijo razglaša za nezdružljivo s skupnim trgom - Presoja učinkov transakcije na konkurenco - Vstopne ovire - Pridobitve glede učinkovitosti - Obveznosti)

2010/C 221/55

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ryanair Holdings plc (Dublin, Irska) (zastopniki: J. Swift, QC, V. Power, A. McCarthy in D. Hull, solicitors, in G. Berrisch, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: X. Lewis in S. Noë, zastopnika)

Intervenienta v podporo tožene stranke: Aer Lingus Group plc (Dublin) (zastopniki: sprva A. Burnside, solicitor, B. van de Walle de Ghelcke in T. Snels, odvetniki, nato A. Burnside in B. van de Walle de Ghelcke); in Irska (zastopniki: D. O’Hagan in J. Buttimore, zastopnika, skupaj z M. Cush, D. Barniville in N. Travers, odvetniki)

Predmet

Zahteva za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2007) 3104 z dne 27. junija 2007, ki koncentracijo razglaša za nezdružljivo s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (zadeva št. COMP/M.4439 – Ryanair/Aer Lingus).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Ryanair Holdings plc nosi svoje stroške, ter stroške, ki sta jih priglasili Evropska komisija in Aer Lingus Group plc.

3.	Irska nosi svoje stroške.

(1) UL C 269, 10.11.2007.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/36

Sodba Splošnega sodišča z dne 6. julija 2010 – Aer Lingus Group proti Komisiji

(Zadeva T-411/07) (1)

(Konkurenca - Koncentracije - Odločba o razglasitvi nezdružljivosti koncentracije s skupnim trgom - Pojem koncentracije - Odpoved celoti vseh pridobljenih delnic, da bi se vzpostavil položaj pred izvedbo koncentracije - Zavrnitev naložitve primernih ukrepov - Nepristojnost Komisije)

2010/C 221/56

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Aer Lingus Group plc (Dublin, Irska) (zastopniki: sprva A. Burnside, solicitor, B. van de Walle de Ghelcke in T. Snels, odvetnika, nato A. Burnside in B. van de Walle de Ghelcke)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: X. Lewis, É. Gippini Fournier in S. Noë, zastopniki)

Intervenient v podporo tožene stranke: Ryanair Holdings plc (Dublin) (zastopniki: J. Swift, QC, V. Power, A. McCarthy, D. Hull, solicitors, in G. Berrisch, odvetnik)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2007) 4600 z dne 11. oktobra 2007, s katero je ta zavrnila predlog tožeče stranke za uvedbo postopka na podlagi člena 8(4) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetji (UL L 24, str. 1), in za sprejetje začasnih ukrepov na podlagi člena 8(5) te uredbe.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Aer Lingus Group plc se naloži plačilo svojih stroškov in stroškov, ki sta jih priglasili Evropska komisija in družba Ryanair Holdings plc, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

(1) UL C 8, 12.1.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/36

Sodba Splošnega sodišča z dne 1. julija 2010 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-53/08) (1)

(Državne pomoči - Nadomestilo za razlastitev zaradi javne koristi - Podaljšanje veljavnosti ugodnejše cene za dobavo električne energije - Odločba o nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom - Pojem prednosti - Načelo kontradiktornosti)

2010/C 221/57

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: S. Fiorentino, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Giolito in G. Conte, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 20. novembra 2007 o državni pomoči C 36/A/06 (ex NN 38/06) Italije za ThyssenKrupp, Cementir in Nuova Terni Industrie Chimiche (2008/408/ES) (UL 2008, L 144, str. 37).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 79, 29.3.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/37

Sodba Splošnega sodišča z dne 1. julija 2010 – ThyssenKrupp Acciai Speciali Terni proti Komisiji

(Zadeva T-62/08) (1)

2010/C 221/58

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: ThyssenKrupp Acciai Speciali Terni SpA (Terni, Italija) (zastopniki: T. Salonico, G. Pellegrino, G. Pellegrino in G. Barone, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Giolito in G. Conte, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2008/408/CE z dne 20. novembra 2007 o državni pomoči C 36/A/06 (ex NN 38/06) Italije za ThyssenKrupp, Cementir in Nuova Terni Industrie Chimiche (UL 2008, L 144, str. 37).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi ThyssenKrupp Acciai Speciali Terni SpA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 92, 12.4.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/37

Sodba Splošnega sodišča z dne 1. julija 2010 – Cementir Italia proti Komisiji

(Zadeva T-63/08) (1)

2010/C 221/59

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Cementir Italia Srl (Rim, Italija) (zastopniki: T. Salonico, G. Pellegrino, G. Pellegrino in G. Barone, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Giolito in G. Conte, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2008/408/ES z dne 20. novembra 2007 o državni pomoči C 36/A/06 (ex NN 38/06) Italije za ThyssenKrupp, Cementir in Nuova Terni Industrie Chimiche (UL 2008, L 144, str. 37).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Cementir Italia Srl se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 92, 12.4.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/38

Sodba Splošnega sodišča z dne 1. julija 2010 – Nuova Terni Industrie Chimiche proti Komisiji

(Zadeva T-64/08) (1)

(Državne pomoči - Nadomestilo za obvezni odkup v javnem interesu - Podaljšanje ugodnejše cene električne energije - Odločba, s katero je državna pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom in je odrejeno njeno vračilo - Pojem prednosti - Načelo varstva legitimnih interesov - Izvrševanje pomoči)

2010/C 221/60

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Nuova Terni Industrie Chimiche SpA (Milano, Italija) (zastopniki: T. Salonico, G. Pellegrino, G. Pellegrino in G. Barone, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Giolito in G. Conte, zastopnika)

Predmet

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Nuova Terni Industrie Chimiche SpA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 92, 12.4.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/38

Sodba Splošnega sodišča z dne 2. julija 2010 – Kerstens proti Komisiji

(Zadeva T-266/08 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Sprememba razporeditve - Člen 7 Kadrovskih predpisov - Interes službe - Izkrivljanje dejstev in dokazov - Obveznost obrazložitve Sodišča za uslužbence - Pravica do obrambe)

2010/C 221/61

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Petrus Kerstens (Overijse, Belgija) (zastopnik: C. Mourato, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: K. Herrmann in M. G. Berscheid, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 8. maja 2008 v zadevi Kerstens proti Komisiji (F-119/06, še neobjavljena v ZOdl.), da bi se to sodbo razveljavilo.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Petrus Kerstens nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v okviru te stopnje priglasila Komisija.

(1) UL C 247, 27.9.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/39

Sodba Splošnega sodišča z dne 1. julija 2010 – BNP Paribas in BNL proti Komisiji

(Zadeva T-335/08) (1)

(Državne pomoči - Ukrepi, ki so jih italijanske oblasti sprejele za nekatere prestrukturirane banke - Sistem davčne uskladitve vrednosti sredstev - Odločba, s katero je bil program pomoči razglašen za nezdružljiv s skupnim trgom in s katero je bilo naloženo vračilo izplačanih pomoči - Ničnostna tožba - Posamična prizadetost - Dopustnost - Pojem državna pomoč - Ugodnost - Selektivnost - Obveznost obrazložitve)

2010/C 221/62

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: BNP Paribas (Pariz, Francija); in Banca Nazionale del Lavoro SpA (BNL) (Rim, Italija) (zastopniki: R. Silvestri, G. Escalar in M. Todino, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: V. Di Bucci in E. Righini, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2008/711/ES z dne 11. marca 2008 o državni pomoči C 15/07 (ex NN 20/07) Italije glede davčnih spodbud v podporo nekaterih prestrukturiranih bank (UL L 237, str. 70).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbama BNP Paribas in Banca Nazionale del Lavoro SpA (BNL) se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 272, 25.10.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/39

Sodba Splošnega sodišča z dne 30. junija 2010 – Matratzen Concord proti UUNT – Barranco Schnitzler in Barranco Rodriguez (MATRATZEN CONCORD)

(Zadeva T-351/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti MATRATZEN CONCORD - Prejšnja besedna nacionalna znamka MATRATZEN - Relativni razlog za zavrnitev - Dokaz o uporabi prejšnje znamke - Obveznost obrazložitve - Člen 73 Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 75 Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 221/63

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Matratzen Concord GmbH (Köln, Nemčija) (zastopnik: J. Albrecht, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: G. Schneider, zastopnik)

Drugi stranki pred odborom za pritožbe UUNT: Pablo Barranco Schnitzler in Mariano Barranco Rodriguez (Sant Just Desvern, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 30. maja 2008 (zadeva R 1034/2007-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med na eni strani Pablom Barrancom Schnitzlerjem in Marianom Barrancom Rodriguezom ter na drugi strani družbo Matratzen Concord GmbH.

Izrek

1.	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 30. maja 2008 (zadeva R 1034/2007-2) se razveljavi.

2.	UUNT se naloži stroške.

(1) UL C 285, 8.11.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/40

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. junija 2010 – MIP Metro proti UUNT – CBT Comunicación Multimedia (Metromeet)

(Zadeva T-407/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti Metromeet - Prejšnja nacionalna besedna znamka meeting metro - Razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 221/64

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: MIP Metro Group Intellectual Property GmbH & Co. KG (Düsseldorf, Nemčija) (zastopnika: J.-C. Plate in R. Kaase, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: S. Schäffner, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: CBT Comunicación Multimedia, SL (Getxo, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 12. junija 2008 (zadeva R 387/2007-1), v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo MIP Metro Group Intellectual Property GmbH & Co. KG in družbo CBT Comunicación Multimedia, SL.

Izrek

1.	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 12. junija 2008 (zadeva R 387/2007 1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo MIP Metro Group Intellectual Property GmbH & Co. KG in družbo CBT Comunicación Multimedia, SL se razveljavi.

2.	UUNT se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 327, 20.12.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/40

Sodba Splošnega sodišča z dne 2. julija 2010 – Lafili proti Komisiji

(Zadeva T-485/08 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Dopustnost - Pojem stranke, ki na prvi stopnji ni uspela - Napredovanje - Razvrstitev v naziv in plačilni razred - Množitelj, višji od enote - Pretvorba v delovno dobo v plačilnem razredu - Člen 7 Priloge XIII k Statutu)

2010/C 221/65

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Paul Lafili (Genk, Belgija) (zastopnik: L. Levi, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall, H. Krämer in K. Herrmann, zastopniki)

Predmet

Pritožba, vložena zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 4. septembra 2008 v zadevi Lafili proti Komisiji (F 22/07, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Paul Lafili nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v okviru tega postopka priglasila Komisija.

(1) UL C 19, 24.1.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/41

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2010 – mPAY24 proti UUNT – Ultra (M PAY)

(Zadeva T-557/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti M PAY - Prejšnji besedni skupnostni in nacionalni znamki MPAY24 - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 221/66

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: mPAY24 GmbH (Dunaj, Avstrija) (zastopnik: H-G. Zeiner, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT: Ultra d.o.o. Proizvodnja elektronskih naprav (Zagorje ob Savi, Slovenija)

Predmet

Tožba, vložena zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 30. septembra 2008 (zadeva R 221/2007-1) glede postopka z ugovorom med družbama mPAY24 GmbH in Ultra d.o.o. Proizvodnja elektronskih naprav

Izrek

1.	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 30. septembra 2008 (zadeva R 221/2007-1) se razglasi za nično v delu, v katerem je bil s to odločbo zavrnjen ugovor, ki ga je vložila družba mPAY24 GmbH.

2.	UUNT se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 55, 7.3.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/41

Sodba Splošnega sodišča z dne 1. julija 2010 – M6 in TF1 proti Komisiji

(V združenih zadevah T-568/08 in T-573/08) (1)

(Državne pomoči - Javna radiotelevizija - Pomoč, ki jo je Francoska republika predvidela za France Télévisions - Dodelitev kapitala v višini 150 milijonov EUR - Odločba o nenasprotovanju - Storitev splošnega gospodarskega pomena - Merilo sorazmernosti - Neobstoj resnih težav)

2010/C 221/67

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: Métropole télévision (M6) (Neuilly-sur-Seine, Francija) (zastopniki: O. Freget, N. Chahid-Nouraï, R. Lazerges in M. Potel, odvetniki); in Télévision française 1 SA (TF1) (Boulogne-Billancourt, Francija) (zastopnika: J.-P. Hordies in C. Smits, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Stromsky in B. Martenczuk, zastopnika)

Intervenientka v podporo tožečima strankama: Canal + (Issy-les-Moulineaux, Francija) (zastopnik: E. Guillaume, odvetnik)

Intervenientki v podporo toženi stranki: Francoska republika (zastopniki: sprva G. de Bergues in A.-L. Vendrolini, nato G. de Bergues in L. Butel, zastopniki); in France Télévisions (Pariz, Francija) (zastopniki: J.-P. Gunther, D. Tayar, A. Giraud in S. Snoeck, odvetniki)

Predmet

Predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2008) 3506 konč. z dne 16. julija 2008 o načrtu Francoske republike za dodelitev kapitala v višini 150 milijonov EUR družbi France Télévisions SA in predloga, naj se Komisiji odredi začetek formalnega postopka preiskave.

Izrek

1.	Tožbi se zavrneta.

2.	Métropole télévision (M6) nosi lastne stroške v zadevi T-568/08 ter stroške, ki sta jih v tej zadevi priglasili Evropska komisija in France Télévisions.

3.	Télévision française 1 SA (TF1) nosi lastne stroške v zadevi T-573/08 ter stroške, ki sta jih v tej zadevi priglasili Komisija in France Télévisions.

4.	Francoska republika in Canal + nosita lastne stroške v zadevah T-568/08 in T-573/08.

(1) UL C 55, 7.3.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/42

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2010 – Komisija proti Antiche Terre

(Zadeva T-51/09) (1)

(Arbitražna klavzula - Program glede spodbujanja energetske tehnologije v Evropi (Thermie) - Pogodba v zvezi s projektom izgradnje v Umbertide (Italija) objekta za proizvodnjo električne energije z inovativnim procesom izgorevanja rastlinske in lesne biomase - Bistvena sprememba pogojev izvajanja pogodbe - Odstop - Vračilo plačanih zneskov - Obresti)

2010/C 221/68

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: V. Joris, zastopnik, skupaj z A. dal Ferro, odvetnik)

Tožena stranka: Antiche Terre Soc. coop. rl Società Agricola Cooperativa (Arezzo, Italija) (zastopnika: L. Defalque in P. Van Leynseele, zastopnika)

Predmet

Tožba Komisije na podlagi člena 238 ES, s katero se želi doseči, da se družbi Antiche Terre naloži povračilo zneskov, ki jih je Evropska Skupnost plačala v okviru pogodbe BM/188/96 z dne 23. decembra 1996, sklenjene s tremi družbami, med katerimi je tudi družba Antiche Terre, v okviru programa Thermie.

Izrek

Družbi Antiche Terre Soc. coop. rl Società Agricola Cooperativa se naloži plačilo Evropski komisiji zneska 479 332,40 EUR, povečanega za zamudne obresti po stopnji, ki velja v italiji, izračunanimi na podlagi stopnje, ki velja od 4. januarja 2004 in do dneva popolnega plačila dolga, po odbitku zneska 461 979 EUR, ki jih je Komisija izterjala po unovčenju, dne 25. januarja 2005, bančne garancije, katere upravičenec je bila.

2.	V preostalem se tožba zavrže.

3.	Družbi Antiche Terre se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 82, 4.4.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/42

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2010 – Herhof proti UUNT – Stabilator (stabilator)

(Zadeva T-60/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti stabilator - Prejšnja besedna znamka Skupnosti STABILAT - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Neobstoj podobnosti proizvodov in storitev - Člen 8(1)(b) uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 221/69

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Herhof-Verwaltungsgesellschaft mbH (Solms, Nemčija) (zastopnika: A. Zinnecker in T. Bösling, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: G. Schneider, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Stabilator sp. z o.o. (Gdynia, Poljska) (zastopnik: M. Kacprzak, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 16. decembra 2008 (zadevi R 483/2008-4 in R 705/2008-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Herhof-Verwaltungsgesellschaft mbH in Stabilator sp. z o.o.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Herhof-Verwaltungsgesellschaft mbH se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 102, 1.5.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/43

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. julija 2010 – Valigeria Roncato proti UUNT – Roncato (CARLO RONCATO)

(Zadeva T-124/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti CARLO RONCATO - Nacionalna figurativna znamka RV RONCATO in nacionalna besedna znamka RONCATO, ki nista registrirani - Prejšnja nacionalna figurativna znamka RV RONCATO in prejšnja nacionalna verbalna znamka RONCATO - Neobstoj tveganja neupravičenega izkoriščanja na podlagi razlikovalnega značaja in ugleda prejšnjih znamk - Obstoj upravičenega razloga za uporabo prijavljene znamke - Relativni razlogi za zavrnitev - Člen 8(4) in (5) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(4) in (5) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 221/70

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Valigeria Roncato SpA (Campodarsego, Italija) (zastopnika: P. Perani in P. Pozzi, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: P. Bullock, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Roncato Srl (Campodarsego) (zastopnika: M. Cartella in M. Fazzini, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 23. januarja 2009 (zadevi R 237/2008-1 in R 236/2008-1), v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Valigeria Roncato SpA in Roncato Srl.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Valigeria Roncato SpA nosi svoje stroške.

(1) UL C 129, 6.6.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/43

Sklep Splošnega sodišča z dne 9. junija 2010 – BASF Plant Science in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-293/08) (1)

(Približevanje zakonodaj - Namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje - Postopek izdaje dovoljenja za dajanje v promet - Nesprejetje odločbe - Tožba zaradi nedelovanja - Tožba, ki nima več predmeta spora - Ustavitev postopka)

2010/C 221/71

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: BASF Plant Science GmbH (Ludwigshafen, Nemčija); Plant Science Sweden AB (Svalöv, Švedska); Amylogene HB (Svalöv); in BASF Plant Science Co. GmbH, nekdanja BASF Plant Science Holding GmbH (Ludwigshafen) (zastopniki: D. Waelbroeck in U. Zinsmeister, odvetniki, in D. Slater, solicitor)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. O’Reilly in M. C. Zadra, zastopnika)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Kraljevina Danska (zastopnika: J. Bering Liisberg in R. Holdgaard, zastopnika)

Predmet

Predlog za ugotovitev, da Komisija s tem, da ni sprejela odločbe glede obvestila tožečih strank o dajanju v promet gensko spremenjenega krompirja Amflora, ni izpolnila obveznosti iz člena 18(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/18/ES z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, str. 1), in iz člena 5 Sklepa Sveta z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil 1999/468/ES (UL L 184, str. 23).

Izrek

1.	Postopek se ustavi.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 272, 25.10.2008.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/44

Sklep Splošnega sodišča z dne 29. junija 2010 – Mauerhofer proti Komisiji

(Zadeva T-515/08) (1)

(Večkratna okvirna pogodba „Komisija 2007“ - Zaposlovanje strokovnjakov v okviru ukrepov v zvezi s pomočjo tretjim državam - Strokovne naloge - Ukrep Komisije, ki se nanaša na število plačanih delovnih dni - Ničnostna tožba - Neobstoj izpodbojnega akta - Nedopustnost - Odškodninski zahtevek - Vzročna zveza - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)

2010/C 221/72

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Volker Mauerhofer (Dunaj, Avstrija) (zastopnik: J. Schartmüller, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnik: S. Boelaert, zastopnik)

Predmet

Prvič, razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 9. septembra 2008 o spremembi posebne pogodbe 2007/146271, sklenjene med Komisijo in okvirnim pogodbenikom projekta „Value Chain Mapping Analysis“, izvedenega v Bosni in Hercegovini, tako da se zmanjša število plačanih delovnih dni, ki jih je tožeča stranka opravila na podlagi pogodbe z zgoraj navedenim okvirnim pogodbenikom in jih lahko zaračuna Komisiji, in drugič, odškodninski zahtevek.

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Volkerju Mauerhoferju se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 44, 21.2.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/44

Sklep Splošnega sodišča z dne 16. junija 2010 – Biocaps proti Komisiji

(Zadeva T-24/09) (1)

(Konkurenca - Upravni postopek - Odločba, s katero je odrejen pregled - Člen 20(4) Uredbe (ES) št. 1/2003 - Obstoj naslovnika odločbe - Očitno neutemeljena tožba)

2010/C 221/73

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Biocaps (Orsay, Francija) (zastopniki: Y. R. Guillou, H. Speyart van Woerden in T. Verstraeten, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Bouquet in É. Gippini Fournier, zastopnika)

Predmet

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2008) 6524 z dne 29. oktobra 2008 v zadevi COMP/39510, s katero je bil v skladu s členom 20(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 [ES] in 82 [ES] (UL L 1, str. 1) odrejen pregled podjetja Laboratoire Champagnat Desmoulins Philippakis ter vseh subjektov, ki jih to podjetje neposredno ali posredno nadzira.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot očitno neutemeljena.

2.	Biocaps nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska Komisija.

(1) UL C 55, 7.3.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/45

Sklep Splošnega sodišča z dne 21. junij 2010 – Meister proti UUNT

(Zadeva T-284/09 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Poročila - Prepozna izdelava ocenjevalnih poročil - Predmet tožbe - Prepozen odgovor na pritožbe - Delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena pritožba)

2010/C 221/74

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: Herbert Meister (Muchamiel, Španija) (zastopnik: H.-J. Zimmermann, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopniki: I. de Medrano Caballero in G. Faedo zastopnika, skupaj z D. Waelbroeckom in E. Winterjem, odvetnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 18. maja 2009 v združenih zadevah Meister proti UUNT (F-138/06 in F-37/08, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Izrek

1.	Pritožba se zavrže.

2.	H. Meister nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) priglasil v okviru pritožbenega postopka.

(1) UL C 244, 10.10.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/45

Sklep Splošnega sodišča z dne 17. junija 2010 – Jurašinović proti Svetu

(Zadeva T-359/09) (1)

(Ničnostna tožba - Dostop do dokumentov - Uredba (ES) št.°1049/2001 - Poročila opazovalcev, ki jih je Evropska unija poslala na območje Knina (Hrvaška) - Vmesni ukrep - Nedopustnost - Zavrnitev dostopa zaradi molka organa - Pravni interes - Odločba sprejeta po vložitvi tožbe - Ustavitev postopka)

2010/C 221/75

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Ivan Jurašinović (Angers, Francija) (zastopnik: A. Beguin, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: C. Fekete in K. Zieleśkiewicz, zastopnika)

Predmet

Prvič, predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Sveta Evropske unije z dne 17. junija 2009 o zavrnitvi dostopa tožeči stranki do poročil opazovalcev Evropske unije, ki so bili od 1. do 31. avgusta 1995 na Hrvaškem, na območju Knina, in do dokumentov navedenih kot „ECMM RC Knin Log reports“, ter odločbe o zavrnitvi dostopa zaradi molka, sprejete glede potrdilne prošnje, in, drugič, predlog, naj se Svetu naloži, da odobri dostop, v elektronski obliki, do zahtevanih dokumentov.

Izrek

Postopek v zvezi s tožbo Ivana Jurašinovića glede razglasitve ničnosti odločbe zaradi moka Sveta Evropske unije o zavrnitvi njegove potrdilne prošnje za dostop do poročil opazovalcev Evropske unije, ki so bili od 1. do 31. avgusta 1995 na Hrvaškem, na območju Knina, in do dokumentov navedenih kot „ECMM RC Knin Log reports“.

2.	V preostalem se tožba zavrne kot nedopustna.

3.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 267, 7.11.2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/46

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 30. junija 2010 – Victoria Sánchez proti Parlamentu in Komisiji

(Zadeva T-61/10 R)

(Začasna odredba - Predlog za sprejetje začasnih ukrepov - Neupoštevanje obličnostnih zahtev - Nedopustnost)

2010/C 221/76

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Fernando Marcelino Victoria Sánchez (Sevilja, Španija) (zastopnika: sprva N. Domínguez Varela, nato P. Suarez Plácido, odvetnika)

Toženi stranki: Evropski parlament (zastopniki: N. Lorenz, N. Görlitz in P. López-Carceller, zastopniki); in Evropska komisija (zastopnika: L. Lozano Palacios in I. Martínez del Peral, zastopnika)

Predmet

Predlog za sprejetje začasnih ukrepov za zagotovitev fizične celovitosti tožeče stranke, njenih temeljnih pravic in temeljnih pravic državljanov Unije, ki bi utegnile biti prizadete.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/46

Pritožba, ki jo je 21. maja 2010 vložil Y zoper sodbo, ki jo je 7. oktobra 2009 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-29/08, Y proti Komisiji

(Zadeva T-493/09 P)

()

2010/C 221/77

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Y (Bruselj, Belgija) (zastopnik: J. Van Rossum, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi pritožnika:

—	sodba Sodišča za uslužbence z dne 7. oktobra 2009 (zadeva F-29/08, Y proti Komisiji), s katero je bila zavrnjena tožba tožeče stranke, naj se razglasi za nično;

—	odločba z dne 24. maja 2007 o odpovedi delovnega razmerja tožeči stranki, naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži, da ji izplača plače, ki bi jih dalje prejemala, če njena pogodba ne bi bila predčasno končana, in vsa nadomestila, do katerih je upravičena;

—	Komisiji naj se naloži, da ji plača odškodnino za nastalo nepremoženjsko škodo v višini 500 000 EUR;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo zahteva razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence z dne 7. oktobra 2009, izdane v zadevi Y proti Komisiji, F-29/08, s katero je bila zavrnjena tožba, s katero je tožeča stranka zahtevala, prvič, razglasitev ničnosti odločbe Komisije o odpovedi delovnega razmerja tožeči stranki in drugič, odškodnino.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje pritožbe trdi, da je Sodišče za uslužbence napačno uporabilo pravo:

—	s tem, da je menilo, da se Komisiji ni treba posvetovati z odborom za poročila, čeprav naj bi odločba Komisije z dne 7. aprila 2004 o splošnih določbah v zvezi s postopki za zaposlitev pogodbenih uslužbencev določala tako posvetovanje;

—	s tem, da je menila, da je bila tožeči stranki veljavno odpovedano delovno razmerje, čeprav ni mogla podati svojih stališč glede mnenja odbora za poročila, ki ji ni bilo poslano;

—	s tem, da je razsodilo, da tožeči stranki ni bila kršena pravica do obrambe, ker ji ni bilo poslano mnenje odbora za poročila;

—	s tem, da je menilo, da odločba o odpovedi delovnega razmerja ni temeljila na mnenju odbora za poročila, čeprav naj bi bilo to poročilo izrecno navedeno v obrazložitvi odločbe o odpovedi delovnega razmerja;

—	s tem, da je menilo, da se je institucija oprla le na očitke in elemente dejanskega stanja, navedene v poročilu o poskusnem delu tožeče stranke, čeprav naj bi bilo iz besedila te odločbe razvidno, da se je oprlo vidike, povezane z obtožbami pasivne korupcije;

—	s tem, da je menilo, da je odločba o odpovedi delovnega razmerja pravilno utemeljena, čeprav naj bi temeljila na očitkih in elementih dejanskega stanja, ki so nastali pred začetkom dela tožeče stranke kot pogodbenega uslužbenca, in

—

s tem, da je menila, da odpoved delovnega razmerja tožeči stranki ni disciplinska sankcija, čeprav je bil zaradi neizpolnitev obveznosti, ki se očitajo tožeči stranki, začet disciplinski postopek, ki se nanaša na enako dejansko stanje in enako ravnanje, kot sta bila uporabljena za utemeljitev odločbe o odpovedi delovnega razmerja.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/47

Tožba, vložena 27. maja 2010 – Danzeisen proti Komisiji

(Zadeva T-242/10)

()

2010/C 221/78

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Werner Danzeisen (Eichstetten, Nemčija) (zastopnik: H. Schmidt, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—

Razglasi naj se za nično Uredba Komisije (EU) št. 271/2010, v delu, v katerem spreminja Uredbo (ES) št. 889/2008 tako, da v Prilogi XI, del A, točka 9, glede ekološkega logotipa EU, navedenega v členu 57, zavezujoče določa, da se mora uporabljati „v skladu s pravili, ki veljajo ob registraciji logotipa […] pri Uradu za intelektualno lastnino Beneluksa“, zlasti ker določbe (pravilnika o uporabi kolektivne znamke):

—

člena 2(4) določajo, da nihče, niti tožeča stranka, ne more uporabljati ekološkega logotipa EU „without empowerment from the Bodies designed or recognised in accordance with the Community Regulations“, torej, če nadzorni organi ali izvajalci nadzora, ki so bili vzpostavljeni ali priznani na podlagi prava Unije, ne izdajo dovoljenja za uporabo ekološkega logotipa EU;

—

člena 4 predvidevajo klavzulo o izključitvi odgovornosti v smislu, da Evropska unija ne zagotavlja možnosti uporabe ekološkega logotipa EU v Evropski uniji, ampak le pravni obstoj Evropske unije in njeno upravičenost do ekološkega logotipa EU „except to the extent of its corporate existence and of its underlying entitlement to the Organic Farming Mark“, kar pomeni, da je odgovornost Evropske unije omejena le na njen pravni obstoj in na njeno upravičenost do znamke, ki je bila registrirana;

—

člena 7(2), drugi stavek, določajo, da lahko sočasno obstajajo pravilnik o uporabi kolektivne znamke glede uporabe in upravljanja ekološkega logotipa EU ter pravila Evropske unije in nacionalni zakoni, vendar ima v sporu glede uporabe ekološkega logotipa EU prednost pravilnik o uporabi kolektivne znamke in ga je treba uporabiti, tako da se „in case of conflict concerning the use of the Organic Farming Mark“ uporabijo „provisions of the present Regulations on use and management“, druga pravila, zlasti Uredba (EU) št. 271/2010, pa se ne uporabijo;

—	člena 9, točka 3, določajo, da uporaba ekološkega logotipa EU ne sme biti taka, da je glede na Evropsko unijo ali pravilnik o uporabi kolektivne znamke, predložen Uradu za intelektualno lastnino Beneluksa, zaničevalna ali kritična;

—	v členu 12(1) določajo, da si Evropska unija pridržuje pravico, da proizvode in reklamni material, na katerih je ekološki logotip EU, neposredno preverja oziroma da redno zahteva vzorce;

—	v členu 15(1) določajo, da je razlaga pravilnika o uporabi kolektivne znamke Evropske unije v izključni pristojnosti pravnega zastopnika Unije, se pravi Evropske komisije, in ne sodišč Evropske unije;

—	v členu 15(2) določajo, da glede pravil za uporabo in upravljanje ekološkega logotipa EU velja belgijsko pravo;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija novo različico Priloge XI k Uredbi (ES) št. 889/2008 (1), sprejeto z Uredbo (EU) št. 271/2010 (2).

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja, prvič, kršitev člena 297(1), tretji stavek, PDEU, ker se Priloga XI, del A, točka 9, k Uredbi št. 889/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 271/2010, sklicuje na pravilnik o uporabi kolektivne znamke, ki ga je Komisija določila ob registraciji logotipa Evropske unije za ekološko pridelavo pri Uradu za intelektualno lastnino Beneluksa, ta pravilnik o uporabi kolektivne znamke pa ni bil objavljen v Uradnem listu, čeprav ima zaradi sklica enak zavezujoč učinek kot besedilo Uredbe Komisije.

Drugič, tožeča stranka meni, da ima Komisija zaradi dinamičnega sklica na pravilnik o uporabi kolektivne znamke možnost po želji spremeniti dejansko vsebino Uredbe št. 271/2010 ob izključitvi držav članic, s čimer bi se obšla in izigrala legitimnost zakonodajnega akta, ki izhaja iz sodelovanja držav članic.

Tretjič, tožeča stranka graja, da pravilnik o uporabi kolektivne znamke določa, da nihče ne sme uporabljati logotipa Evropske unije za ekološko pridelavo, če ga za to nadzorni organi ali izvajalci nadzora niso pooblastili. To naj ne bi bilo v skladu s členoma 24(2) in 25(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 (3), saj te določbe predvidevajo, da imajo ekološka kmetijska gospodarstva v zvezi z ekološkimi proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, pravico do uporabe logotipa Evropske unije za ekološko pridelavo.

Četrtič, tožeča stranka trdi, da je v pravilniku o uporabi kolektivne znamke določena klavzula o izključitvi odgovornosti v korist Evropske komisije, s katero se je ta nezakonito izognila uradni obveznosti, da tožečo stranko obvaruje pred škodo.

Petič, tožeča stranka trdi, da pravilnik o uporabi kolektivne znamke ob sočasnem obstoju tega pravilnika ter drugih pravnih aktov Evropske unije in nacionalnih zakonov v primeru konflikta določa, da bodo ta pravila vedno imela prednost, kar pomeni, da se ne upošteva primarnost prava Unije.

Šestič, tožeča stranka graja, da ji pravilnik o uporabi kolektivne znamke prepoveduje uporabljati logotip Evropske unije za ekološko pridelavo tako, da bi se kritizirala Evropska unija. S tem je zato arbitrarno in brez utemeljitve kršena njena temeljna pravica do svobode izražanja.

Sedmič, tožeča stranka se sklicuje na dejstvo, da pravilnik o uporabi kolektivne znamke določa, da lahko Evropska komisija od uporabnikov logotipa Evropske unije za ekološko pridelavo zahteva vzorce in jih preverja, s čimer je Komisiji dana neposredna pravica do posega v podjetja in s čimer se posega v delitev pristojnosti glede na države članice.

Osmič, tožeča stranka graja dejstvo, da je Evropska unija registrirala logotip Evropske unije za ekološko pridelavo kot kolektivno znamko, ker to med drugim ni v skladu z Uredbo št. 834/2007.

Devetič, tožeča stranka trdi, da si je Komisija v pravilniku o uporabi kolektivne znamke pridržala pravico, da ta pravilnik razlaga, s čimer je kršen monopol razlage, ki ga ima Sodišče.

Nazadnje, dejstvo, da je v pravilniku o uporabi kolektivne znamke določeno, da se tudi za tožečo stranko uporablja belgijsko pravo, naj bi bilo arbitrarno.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L 250, str. 1).

(2) Uredba Komisije (EU) št. 271/2010 z dne 24. marca 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z logotipom ekološke pridelave Evropske unije (UL L 84, str. 19).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, str. 1).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/49

Tožba, vložena 26. maja 2010 – Tsakiris-Mallas proti UUNT – Seven (7 Seven Fashion Shoes)

(Zadeva T-244/10)

()

2010/C 221/79

Jezik postopka: grščina

Stranke

Tožeča stranka: Tsakiris-Mallas A.E. (Argiroupoli Attikis, Grčija)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Seven S.p.A. (Torino, Italija)

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

—	naj razveljavi odločbo drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 22. marca 2010, postopek R 1045/2009-2.

—	naj ugodi zahtevi za registracijo št. 5445481 za figurativo znamko Skupnosti „7Seven Fashion Shoes“ za proizvode iz razredov 18 in 25 ter

—	nasprotnima strankama naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški postopka z ugovorom in s pritožbo pred UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka „7Seven Fashion Shoes“ za proizvode iz razredov 18 in 25 – zahteva za registracijo št. 5445481.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka pred odborom za pritožbe.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: italijanska figurativna znamka „7Seven“, številka registracije 769296, za proizvode iz razredov 14, 16 in 18; italijanska figurativna znamka „Seven“, številka registracije 928116, za proizvode iz razredov 16 in 18.

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora.

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev odločbe oddelka za ugovore in zavrnitev zahteve za registracijo za proizvode iz razreda 18

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(a) in (b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da obstaja verjetnost zmede med zadevnimi znaki; kršitev člena 65(2) v povezavi s členom 8(5) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009, ker odbor za pritožbe sploh ni preveril, ali je treba uporabiti člen 8(5) navedene uredbe

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/49

Pritožba, ki jo je 9. junija 2010 vložil Luigi Marcuccio zoper sklep, ki ga je 25. marca 2010 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-102/08, Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva T-256/10 P)

()

2010/C 221/80

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi pritožnika:

—	V vsakem primeru: izpodbijani sklep naj se v celoti in brez kakršnekoli izjeme razveljavi;

—	ugotovi naj se, da je bila tožba v postopku na prvi stopnji, v zvezi s katero je bil izdan izpodbijani sklep, v celoti in brez kakršnekoli izjeme dopustna;

—	primarno: v celoti in brez kakršnekoli izjeme naj se ugodi zahtevku tožeče stranke iz tožbe v postopku na prvi stopnji

—	toženi stranki naj se naloži, da tožeči stranki povrne vse stroške postopka, ki so ji v tej zadevi nastali na prvi stopnji in v postopku s pritožbo;

—	podredno: obravnavana zadeva naj se vrne Sodišču za uslužbence, da v drugačni sestavi o njej ponovno vsebinsko odloči.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta pritožba je vložena zoper sklep Sodišča za uslužbence (SDU) z dne 25. marca 2010. S tem sklepom je bila kot delno očitno nedopustna in kot delno očitno neutemeljena zavrnjena tožba za ugotovitev neobstoja ali vsaj ničnosti odločbe, s katero je Komisija pritožniku zavrnila posredovanje kopij fotografij, posnetih med preselitvijo njegovega službenega stanovanja v Luandi (Angola) in uničenje vseh dokumentov o tej preselitvi ter za naložitev povračila škode Komisiji, ki naj bi pritožniku nastala, ker je tožena stranka to preselitev opravila v nasprotju z voljo pritožnika.

V utemeljitev svojih predlogov se pritožnik sklicuje na neobstoj obrazložitve, na kršitev dokaznih pravil, načela enakopravnosti strank v postopku, člena 94 Poslovnika SDU, dolžnosti skrbnega ravnanja tožene stranke v razmerju do tožeče in dolžnosti dobrega upravljanja.

Pritožnik trdi še, da se SDU ni izjavilo o treh njenih predlogih.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/50

Tožba, vložena 4. junija 2010 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-257/10)

()

2010/C 221/81

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: P. Gentili, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Odločba Komisije C(2010) 1711 konč. z dne 24. marca 2010 v zvezi z državno pomočjo št. C 4/2003 (prej NN 102/2002) naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Italijanska republika pred Splošnim sodiščem Evropske unije izpodbija Odločbo Komisije 2010 C(2010) 1711 konč. z dne 24. marca 2010 v zvezi z državno pomočjo št. C 4/2003 (prej NN 102/2002), ki je vročena z dopisom 2010 SG Greffe (2010) D/4224 z dne 25. marca 2010. S to odločbo – ki je bila sprejeta na podlagi sodbe Sodišča v zadevi C-494/06 P, Komisija proti Italiji in WAM, s katero je Sodišče zavrnilo pritožbo Komisije zoper sodbo Splošnega sodišča, s katero je to ugodilo tožbama, ki sta ju Italija in družba WAM vložili zoper Odločbo Komisije 2006/177/ES v zvezi z državno pomočjo C 4/2003 (prej NN 102/2002), ki jo je Italija dodelila družbi WAM – so bili ukrepi pomoči glede obresti, ki so bili družbi WAM s.p.A. priznani na podlagi zakona 394/81, v zvezi z ukrepi za podporo italijanskega izvoza v letih 1995 in 2000, razglašeni za nezdružljive s skupnim trgom.

Italijanska republika se pri izpodbijanju sklicuje na:

Prvi tožbeni razlog: Kršitev člena 4(5) Uredbe 659/1999 (1) in načela ne bis in idem. V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da sta Splošno sodišče in Sodišče prejšnjo odločbo Komisije iz leta 2004 glede iste pomoči v celoti in retroaktivno razglasili za nično. To je pomeni privolitev v to, da glede pomoči od začetka formalnega postopka preiskave januarja 2003 ni mogoče odločati. Torej velja načelo ne bis in idem.

Drugi tožbeni razlog: Kršitev člena 108(2) in (3) PDEU in členov 4, 6, 7, 10, 13 in 20 Uredbe ES 659/1999. Italijanska republika meni, da nova odločba vsebuje povsem novo presojo zadevne pomoči. Torej bi morala biti sprejeta po formalnem postopku preiskave, v kateri bi sodelovala država članica in zainteresirane stranke.

Tretji tožbeni razlog: Kršitev instituta pravnomočnosti. Za tožečo stranko sta sodbi Splošnega sodišča in Sodišča o zgoraj navedeni pomoči pravnomočni glede dejstva, da pomoč ne spodbuja izvoza, temveč olajšuje stroške vstopa na tretje trge, in glede dejstva, da samo splošna sklicevanja na načela na področju državnih pomoči, ki vplivajo neposredno na notranji trg, ne zadoščajo za obrazložitev odločbe glede pomoči, ki vpliva neposredno na tretji trg, katere znesek je poleg tega neznaten. Kljub temu se je Komisija izognila temu, kar je bilo razsojeno in se samo navidez držala teh načel.

Četrti tožbeni razlog: Kršitev načela kontradiktornosti in člena 20 Uredbe ES 659/1999. Neobstoj preiskave. Tožeča stranka v zvezi s tem pojasnjuje, da je bila za sprejetje nove odločbe kot preiskovalni element uporabljena univerzitetna študija o podjetju prejemniku iz leta 2009, ki ni bila sporočena zainteresiranim strankam in da Komisija s temi pred sprejetjem nove odločbe ni razpravljala.

Peti tožbeni razlog: Kršitev člena 107(1) PDEU in členov 1(1)(d) ter 2 Uredbe št. 1998/2006. Nespoštovanje sodbe. Protislovnost. Italijanska republika meni, da zadevne pomoči spadajo na področje uporabe Uredbe 1998/2006 o pomočeh „de minimis“, ker je njihov znesek manjši od 200 000 EUR na triletje. Zato ne pomenijo državne pomoči in jih ni bilo treba priglasiti. Ta uredba se uporablja, ker je bilo razsojeno, da ne gre za izvozno pomoč.

Šesti tožbeni razlog: Kršitev člena 107(3)(c) in (e) PDEU in člena 4(1) in (2) Uredbe ES št. 70/2001. Vsekakor gre za pomoči, ki so združljive s skupnim trgom v smislu člena 107(3)(c) PDEU, ker so namenjene pospeševanju mednarodne dejavnosti podjetij iz Skupnosti. Odločba ne vsebuje preučitve v zvezi s tem.

Sedmi tožbeni razlog: Kršitev člena 14 Uredbe ES št. 659/1999 in načela sorazmernosti. Vsekakor je bil izračunan previsok znesek pomoči, ki jo je treba vrniti: dejanska pomoč je razlika med referenčno obrestno mero v trenutku posameznega plačila obrokov financiranja in znižano obrestno mero, ne pa razlika med referenčno obrestno mero v (veliko bolj oddaljenem) trenutku, ko je bilo financiranje odobreno in zgoraj navedeno znižano obrestno mero..

Italijanska republika se sklicuje tudi na kršitev obveznosti obrazložitve in načela zaupanja v pravo.

(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/51

Tožba, vložena 7. junija 2010 – Microban International in Microban (Europe) proti Komisiji

(Zadeva T-262/10)

()

2010/C 221/82

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Microban International Ltd. (Huntersville, Združene države) in Microban (Europe) Ltd. (Heath Hayes, Združeno kraljestvo) (zastopnik: M. S. Rydelski, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožečih strank

—

Sklep Komisije št. 2010/169 z dne 19. marca 2010 o nevključitvi snovi 2,4,4’-trikloro-2’-hidroksidifenil eter v seznam aditivov Unije, ki se lahko uporabljajo pri proizvodnji polimernih materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, v skladu z Direktivo 2002/72/ES (UL 2010 L 75, str. 25) naj se razglasi za ničnega; in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki s to tožbo v skladu s členom 263 PDEU predlagata, naj se Sklep Komisije št. 2010/169 z dne 19. marca 2010 o nevključitvi snovi 2,4,4’-trikloro-2’-hidroksidifenil eter v seznam aditivov Unije, ki se lahko uporabljajo pri proizvodnji polimernih materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, v skladu z Direktivo 2002/72/ES (1) (UL 2010 L 75, str. 25), notificiran pod dokumentarno številko C(2010) 1613, razglasi za ničnega.

Tožeči stranki v utemeljitev svojih trditev navajata te tožbene razloge:

Prvič, izpodbijani sklep naj ne bi bil skladen s postopkom odobritve na podlagi okvirne direktive (2), saj naj ne bi bil sprejet na primerni pravni podlagi.

Drugič, sklep tožene stranke o nevključitvi snovi na seznam aditivov Unije brez ocene tveganja, zgolj na podlagi umika prvotne prošnje za odobritev, je v nasprotju s postopkom odobritve za zadevni proizvod.

Končno, postopek za izdajo izpodbijanega sklepa ni potekal v skladu s splošnimi načeli prava Unije, kakršna so načela dobrega upravljanja, preglednosti in pravne varnosti.

(1) Direktiva Komisije 2002/72/ES z dne 6. avgusta 2002 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (UL 2002 L 220, str. 18).

(2) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL 2004 L 338, str. 4).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/52

Tožba, vložena 16. junija 2010 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-263/10)

()

2010/C 221/83

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: Nuria Díaz Abad, državna pravobranilka)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Sklep Evropske komisije z dne 8. aprila 2010 o odložitvi zahtevka za vmesno plačilo, ki ga je Španija vložila 17. decembra 2009, naj se zaradi razlogov, navedenih v točki 1 obrazložitve tega sklepa, razglasi za nično;

—	zahtevi, da naj Evropska komisija plača obresti, ki so posledica zamude pri dejanskem plačilu vmesnih plačil, ki so bila neutemeljeno ustavljena, naj se ugodi;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper sklep Komisije o odložitvi roka za plačilo zahtevka za vmesno plačilo, ki ga je Španija vložila 17. decembra 2009. Navedeni zahtevek za vmesno plačilo, ki znaša 2 717 227,26 EUR, se nanaša na Operativni program pomoči Skupnosti iz Evropskega socialnega sklada v okviru cilja regionalne konkurenčnosti Avtonomne skupnosti Baleari (CCI 2007ESO52PO005).

Tožeča stranka v utemeljitev tožbenih predlogov navaja te tožbene razloge:

—

Kršitev člena 91(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1) z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu, ker je Komisija – ne da bi obstajalo poročilo nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti, iz katerega bi bilo očitno razvidno, da obstajajo znatne pomanjkljivosti v delovanju sistemov za upravljanje in nadzor, in ne da bi take pomanjkljivosti obstajale – z izpodbijano odločbo prekinila rok za plačilo zahtevka za vmesno plačilo, ki ga je vložila Španija.

—

Kršitev strategije nadzora, ki jo je sprejela Komisija, s tem da je Komisija prekinila rok za plačilo navedenega vmesnega plačila, ker je menila, da je neobstoj revizij sistemov znatna zamuda pri izvajanju strategije, medtem ko je bilo z navedeno strategijo Kraljevini Španiji dovoljeno, da revizije sistemov predloži do 30. junija 2010.

—	Kršitev načela pravne varnosti v delu, v katerem Komisija Kraljevini Španiji očita, da ni pospešila revizij sistemov glede na rokovnik, ki ga je sprejela Komisija, medtem ko španski organi te zahteve niso mogli predvideti.

—	Kršitev načela zaupanja v pravo v delu, v katerem so nacionalni organi ravnali v skladu z rokovniki revizij, ki jih je Komisija sprejela v strategiji in ki so bili spoštovani, ne da bi Komisija kadar koli navedla, da je to kakršna koli pomanjkljivost sistema upravljanja in nadzora.

—	Kršitev načela sorazmernosti, ker je ukrep, ki ga je sprejela Komisija, nesorazmeren in v nasprotju z učinkovitostjo finančnega upravljanja, in ker obstajajo blažji pravni instrumenti za izpolnitev istega cilja.

—	Kraljevina Španija nazadnje zahteva plačilo zamudnih obresti v skladu s členom 87(2) Uredbe št. 1083/2006, členom 83 Uredbe št. 1605/2002 (2) in členom 106(5) Uredbe Komisije št. 2342/2002. (3)

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, str. 25).

(2) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 25, str. 43).

(3) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, str. 1).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/53

Tožba, vložena 16. junija 2010 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-264/10)

()

2010/C 221/84

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnica: Nuria Díaz Abad, državna pravobranilka)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Sklep Evropske komisije z dne 10. maja 2010 o odložitvi zahtevka za vmesno plačilo, ki ga je Španija vložila 18. decembra 2009, naj se zaradi razlogov, navedenih v točki 1 obrazložitve tega sklepa, razglasi za nično;

—	zahtevi, da naj Evropska komisija plača obresti, ki so posledica zamude pri dejanskem plačilu vmesnih plačil, ki so bila neutemeljeno ustavljena, naj se ugodi;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper sklep Komisije o odložitvi roka za plačilo zahtevka za vmesno plačilo, ki ga je Španija vložila 18. decembra 2009. Navedeni zahtevek za vmesno plačilo, ki znaša 37 320 854,12 EUR, se nanaša na Operativni program pomoči Skupnosti iz Evropskega socialnega sklada za boj proti diskriminaciji v okviru ciljev konvergenčnosti ter regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja v Španiji (CCI 2007ESO5UPO002).

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so navedeni v zadevi Španija proti Komisiji (T-263/10).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/53

Tožba, vložena 16. junija 2010 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-265/10)

()

2010/C 221/85

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnica: Nuria Díaz Abad, abogado del Estado)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Sklep Evropske komisije z dne 15. aprila 2010 o odložitvi zahtevka za vmesno plačilo, ki ga je Španija vložila 11. decembra 2009, naj se zaradi razlogov, navedenih v točki 1 obrazložitve tega sklepa, razglasi za nično;

—	zahtevi, da naj Evropska komisija plača obresti, ki so posledica zamude pri dejanskem plačilu vmesnih plačil, ki so bila neutemeljeno ustavljena, naj se ugodi;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper sklep Komisije o odložitvi roka za plačilo zahtevka za vmesno plačilo, ki ga je Španija vložila 11. decembra 2009. Navedeni zahtevek za vmesno plačilo, ki znaša 27 754 408,38 EUR, se nanaša na Operativni program pomoči Skupnosti iz Evropskega socialnega sklada v okviru cilja konvergenčnosti Avtonomne skupnosti Galicija (CCI 2007ESO51PO004).

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so navedeni v zadevi Španija proti Komisiji (T-263/10).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/54

Tožba, vložena 16. junija 2010 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-266/10)

()

2010/C 221/86

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: Nuria Díaz Abad, abogado del Estado)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Sklep Evropske komisije z dne 11. maja 2010 o odložitvi zahtevka za vmesno plačilo, ki ga je Španija vložila 10. decembra 2009, naj se zaradi razlogov, navedenih v točki 1 obrazložitve tega sklepa, razglasi za ničen;

—	zahtevi, da naj Evropska komisija plača obresti, ki so posledica zamude pri dejanskem plačilu vmesnih plačil, ki so bila neutemeljeno ustavljena, naj se ugodi;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper sklep Komisije o odložitvi roka za plačilo zahtevka za vmesno plačilo, ki ga je Španija vložila 10. decembra 2009. Navedeni zahtevek za vmesno plačilo, ki znaša 6 509 540,26 EUR, se nanaša na Operativni program pomoči Skupnosti iz Evropskega socialnega sklada v okviru cilja regionalne konkurenčnosti Avtonomne skupnosti País Vasco (CCI 2007ESO52PO010).

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so enaki kot v zadevi Španija proti Komisiji, T-263/10.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/54

Tožba, vložena 8. junija 2010 – Concernia Kara proti UUNT – Dima (KARRA)

(Zadeva T-270/10)

()

2010/C 221/87

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Concernia Kara Srl (Trezzano sul Naviglio, Italija) (zastopnik: P. Picciolini, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Dima - Gida Tekstil Deri Insaat Maden Turizm Orman Urünleri Sanayi Ve Ticaret Ltd Sti

Predlog tožeče stranke

—	Razglasitev ničnosti Odločbe drugega odbora za pritožbe z dne 29. marca 2010, ki je odločal o pritožbi zoper Odločbo UUNT v zvezi s postopkom z ugovorom št. B 1171453 družbe Conceria Kara, pri čemer je zavrnilo prijavo znamke Skupnosti št. 5346457.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: DIMA – TEKSTIL DERI INSAAT MADEM TURIZM ORMAN URÜNLERE SANAYI VE TICARET LTD. STI.

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „KARRA“, za proizvode in storitve iz razredov 3, 9, 18, 20, 24, 25 in 35.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Figurativne italijanske znamke „KARA“ (št. 765 532, za proizvode iz razreda 35, in št. 761 972, za proizvode in storitve iz razredov 18 in 25), figurativna znamka Skupnosti št. 887 810 („KARA“), za proizvode iz, med drugimi, razredov 18 in 25, in trgovsko ime italijanske družbe „CONCERIA KARA S.R.L.“, katerega uporaba se zahteva v zvezi z enakimi proizvodi in storitvami za prejšnje znamke.

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru.

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlog: Pomanjkljiva utemeljitev in obrazložitev ter nepravilna uporaba člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/55

Tožba, vložena 16. junija 2010 – H proti Svetu in drugimi

(Zadeva T-271/10)

()

2010/C 221/88

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: H (Catania, Italija) (zastopnika: C. Mereu in M. Velardo, odvetnika)

Tožene stranke: Svet Evropske unije, Evropska komisija in Policijska misija Evropske unije v Bosni in Hercegovini (EUPM)

Predlogi tožeče stranke

—	Izpodbijani sklep z dne 7. aprila 2010 in po potrebi sklep z dne 30. aprila 2010 naj se razglasita za nična;

—	toženim strankam naj se naloži plačilo odškodnine tožeči stranki, ocenjene na 30 000,00 EUR; in

—	toženim strankam naj se naloži plačilo stroškov postopka in 8-odstotnih obresti.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tožbo v skladu s členom 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti sklepa Policijske misije Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini z dne 7. aprila 2010 in po potrebi poznejše potrditvene odločbe z dne 30. aprila 2010, s katerim je bilo odločeno, da se tožečo stranko premesti iz glavnega štaba misije v Sarajevu v regionalni štab v Banja Luki in da se jo razvrsti v nižji razred. Poleg tega tožeča stranka v skladu s členom 340 PDEU zahteva odškodnino v višini 30 000,00 EUR.

Tožeča stranka trdi, da je Splošno sodišče pristojno za odločanje v tej zadevi v skladu s sklepom Sodišča za uslužbence z dne 9. oktobra 2006 v zadevi F-53/06 Gualtieri proti Komisiji.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja te tožbene razloge:

prvič, tožeča stranka se sklicuje na zlorabo pooblastil, ker naj ne bi bilo nobenega objektivnega razloga za premestitev;

drugič, tožeča stranka trdi, da je izpodbijani sklep nezadostno utemeljen, saj naj Policijska misija Evropske unije v Bosni in Hercegovini ne bi pojasnila operativnih razlogov za premestitev;

tretjič, šlo naj bi za očitno napako pri presoji, saj naj ne bi bilo nujne potrebe po premestitvi tožilca v regionalni štab v Banja Luki;

poleg tega naj bi šlo za kršitev Sklepa Sveta 2009/906/SZVP z dne 8. decembra 2009 (1), saj naj vodja misije ne bi bil pristojen za premeščanje zaposlenih, temveč zgolj za vsakodnevno upravljanje zaposlenih.

Končno, tožeča stranka zahteva odškodnino zaradi psihičnega nadlegovanja.

(1) Sklep Sveta 2009/906/SZVP z dne 8. decembra 2009 o policijski misiji Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (BiH) (UL 2009, L 322, str. 22).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/56

Tožba, vložena 18. junija 2010 – Olive Line International proti UUNT – O. International (O LIVE)

(Zadeva T-273/10)

()

2010/C 221/89

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Olive Line International, S.L. (Madrid, Španija) (zastopnik: P. Koch Moreno, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: O. International, S.r.l (Spoleto, Italija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 14. aprila 2010 v zadevi R 4/2009-4 naj se razglasi za nično;

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov; in

—	drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov, če je bila intervenientka v tej zadevi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe.

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka „O LIVE“ za proizvode in storitve iz razredov 3 in 44 – prijava znamke Skupnosti št. 5715008.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: registracija znamke Skupnosti št. 5086657 figurativne znamke „Olive Line“ za proizvode iz razredov 3, 29 in 30; registracija španske znamke št. 2741533 figurativne znamke „Olive Line“ za proizvode iz razredov 3, 29 in 30; registracija španske znamke št. 2525564 besedne znamke „Olive Line“ za proizvode iz razreda 3

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlog: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe napačno presodil, da med zadevnimi znamkami ne obstaja verjetnost zmede.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/56

Tožba, vložena 21. junija 2010 – Wesergold Getränkeindustrie proti UUNT – Lidl Stiftung (WESTERN GOLD)

(Zadeva T-278/10)

()

2010/C 221/90

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Wesergold Getränkeindustrie GmbH & Co. KG (Rinteln, Nemčija) (zastopniki: P. Goldenbaum, I. Rohr in T. Melchert, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Lidl Stiftung & Co. KG (Neckarsulm, Nemčija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 24. marca 2010 v zadevi R 770/2009-1 naj se razveljavi;

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Lidl Stiftung & Co KG

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka WESTERN GOLD za proizvode iz razreda 33

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nacionalna besedna znamka in besedna znamka Skupnosti WeserGold za proizvode iz razreda 29, 31 in 32; nacionalna besedna znamka in mednarodna besedna znamka Wesergold za proizvode iz razreda 29, 31 in 32 ter nacionalna besedna znamka WESERGOLD za proizvode iz razreda 32

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: ugoditev pritožbi in zavrnitev ugovora

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker med nasprotujočima si znamkama obstaja verjetnost zmede; kršitev člena 64(1) Uredbe (ES) št. 207/2009, ker odbor za pritožbe ni niti zavrnil zadeve niti ni preizkusil utemeljenosti ugovora; dalje, kršitev člena 75, drugi stavek, Uredbe (ES) št. 207/2009, ki se nanaša na kršitev pravice tožeče stranke do izjave, in člena 75, prvi stavek, Uredbe (ES) št. 207/2009, ker odbor za pritožbe ni obrazložil odločbe.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/57

Tožba, vložena 30. junija 2010 – Fondation de l’Institut de Recherche Idiap proti Komisiji

(Zadeva T-286/10)

()

2010/C 221/91

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Fondation de l’Institut de Recherche Idiap (zastopnik: G. Chapus-Rapin, zastopnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	najprej, obravnavana tožba naj ima odložni učinek;

—

v glavnem,

—	tožba naj se razglasi za dopustno;

—	tožbi naj se ugodi;

—

posledično,

—	odločba Evropske Komisije z dne 11. maja 2010 naj se razglasi za nično;

—	razglasi naj se, da so stroški za raziskovalce IDIAP, ki imajo pogodbo za nedoločen čas in delajo na programih AMIDA, BACS in IRAC, lahko predmet zunanjega financiranja Evropske unije;

—	odredi naj se, da IDIAP ni dolžan povrniti 98 042,45 EUR za DIRAC in 251 505,76 EUR za AMIDA;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov postopka;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov in honorarjev za odvetnika IDIAP;

—

podredno,

—	tožba naj se razglasi za dopustno;

—	tožbi naj se ugodi;

—

posledično,

—	odločba Evropske komisije z dne 11. maja 2010 naj se razglasi za nično;

—	Evropski komisiji naj se naloži, da izvede novo revizijo IDIAP, ki naj se je ne zaupa revizijski družbi Treureva;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov postopka;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov in honorarjev za odvetnika IDIAP.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo, ki temelji na arbitražni klavzuli, Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj ugotovi upravičenost stroškov, nastalih za plačilo raziskovalcev, ki imajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen v okviru pogodb AMIDA, BACS in DIRAC, ki se uvrščajo v okvir posebnih programov za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitev z naslovom „Povezovanje in krepitev evropskega raziskovalnega prostora (2002-2006)“ in „Tehnologija informacijske družbe (2000-2006)“.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe trdi:

—

razlaga pogodb AMIDA, BACS in DIRAC s strani Evropske komisije, da so stroški za pogodbe o zaposlitvi raziskovalcev za nedoločen čas neupravičeni običajni stroški poslovanja ter niso dodatni stroški, povezani s projekti, je samovoljna ali vsaj neutemeljena, ker:

—	pogodbeni model, na katerem temeljijo pogodbe AMIDA, BACS in DIRAC, naj iz upravičenih stroškov ne bi izključeval pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas;

—	naj bi bila povezava med pogodbami o zaposlitvi raziskovalcev in projekti AMIDA, BACS in DIRAC izrecno navedena v pogodbah o zaposlitvi;

—	naj bi pogodbe o zaposlitvi raziskovalcev obstajale le zaradi projektov, ker tožeča stranka nima lastnih sredstev za plačilo raziskovalcev zunaj okvira projektov;

—	naj bi bila zato pogodba za nedoločen čas najprimernejša za zagotovitev, da se je mogoče po koncu projekta posloviti od raziskovalcev, saj jo je mogoče po švicarskem pravu (kjer ima tožeča stranka sedež) odpovedati v vsakem trenutku, brez obrazložitve ob upoštevanju kratkega odpovednega roka;

—	razlaga Komisije je v nasprotju z načeloma dobre vere in zaupanja v pravo, ker se je ta razlaga postopoma spreminjala;

—	podredno, v postopku revizije, ki je predmet izpodbijane odločbe, so bile storjene nepopravljive napake, zaradi katerih bi moral biti razveljavljen.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/60

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 9. junija 2010 Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva F-56/09) (1).

(Javni uslužbenci - Uradniki - Odškodninska tožba - Dostop uprave do službenega stanovanja uradnika - Spoštovanje nedotakljivosti stanovanja in zasebnosti)

2010/C 221/95

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnika: G. Cipressa, nato G. Cipressa in L. Mansullo, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall in C. Berardis-Kayser, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnik)

Predmet

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je zavrnila predlog tožeče stranke, prvič, za povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi dejstva, da so uslužbenci Komisije vstopili v njeno službeno stanovanje v Luandi 8. aprila 2002, in drugič, za izročitev kopij fotografij, narejenih ob tej priložnosti, ter uničenje vse dokumentacije v zvezi s tem dogodkom.

Izrek

1.	Evropski komisiji se naloži, da L. Marcucciu nakaže znesek 5 000 EUR.

2.	Odločba Evropske komisije z dne 11. septembra 2008 se v delu, v katerem je bil z njo zavrnjen predlog L. Marcuccia z dne 24. aprila 2008 za izročitev fotografij, uničenje fotografij in posredovanje podatkov o tem uničenju, razglasi za nično.

3.	Ostali tožbeni predlogi se zavrnejo.

4.	Evropski komisiji se naloži, da poleg lastnih stroškov nosi tudi četrtino stroškov L. Marcuccia.

5.	L. Marcuccio nosi tri četrtine lastnih stroškov.

(1) UL C 205, 29.8.2009, str. 48

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/60

Tožba, vložena 11. junija 2010 – Kaser proti Komisiji

(Zadeva F-45/10)

()

2010/C 221/96

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ferdinand Kaser (Bruselj, Belgija) (zastopnik: M. Schober, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Prvič, razglasitev ničnosti Odločbe Evropske komisije CMS 07/046 o odstranitvi tožeče stranke z delovnega mesta, brez zmanjšanja pokojninskih pravic, ki je začela učinkovati s 15. avgustom 2009, in razglasitev ničnosti vseh odločb zoper tožečo stranko sprejetih v obdobju od septembra 2003 do odstranitve z delovnega mesta, in drugič, odškodninski zahtevek.

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—	odločbo CMS 07/046 zaradi nadlegovanja, slabega upravljanja in kršitve pravice do izjave razglasi za nično;

—	vse odločbe organa, pristojnega za imenovanje, sprejete zoper tožečo stranko v obdobju od septembra 2003 do odstranitve tožeče stranke z delovnega mesta zaradi nadlegovanja, slabega upravljanja in kršitve pravice do izjave razglasi za nične;

—	omogoči tožeči stranki zaslišanje v skladu s členoma 7(1) in 24 Kadrovskih predpisov in obravnava zahteve, predložene februarja 2008 in marca 2008;

—	tožeči stranki prizna simbolično odškodnino 1 EUR kot nadomestilo za prestalo nepremoženjsko in poklicno škodo, kot je prikazana v tej tožbi, saj cilj te tožbe ni denar, ampak povrnitev dostojanstva in poklicnega ugleda tožeče stranke.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/61

Tožba, vložena 18. junija 2010 – Hecq proti Komisiji

(Zadeva F-47/10)

()

2010/C 221/97

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: André Hecq (Chaumont-Gistoux, Belgija) (zastopnik: L. Vogel, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločb, s katerimi je Komisija tožeči stranki zavrnila priznanje delne trajne invalidnosti v smislu člena 73 Kadrovskih predpisov in ji naložila del zdravstvenih stroškov in honorarjev, ki so nastali pri delu zdravniške komisije.

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba, ki jo je OPI sprejel 5. marca 2010 (in je bila poslana po elektronski pošti z dne 8. marca 2010), s katero je bil zavrnjen ugovor tožeče stranke z dne 9. decembra 2009 zoper upravni odločbi z dne 7. septembra 2009, s katerima je bilo tožeči stranki zavrnjeno dokončno priznanje kakršnekoli invalidnosti na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov, in s katerima je poleg tega tožeči stranki naloženo plačilo polovice stroškov in honorarjev zdravnika, ki je predsedoval zdravniški komisiji, v znesku 500 EUR (kasneje znižano na 300 EUR), in celotnih (kasneje 60 %) stroškov in honorarjev zdravnika, ki je tožečo stranko zastopal pri delu te zdravniške komisije, naj se razglasi za nično;

—	omenjeni odločbi z dne 7. septembra 2009 naj se prav tako razglasita za nični;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 221/61

Tožba, vložena 24. junija 2010 – De Nicola proti EIB

(Zadeva F-49/10)

()

2010/C 221/98

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Carlo De Nicola (Strassen, Luksemburg) (zastopnik: L. Isola, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska investicijska banka

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe, ki je bila tožeči stranki posredovana 11. maja 2010, v delu, v katerem je v bistvu onemogočila poskus izvensodne poravnave spora s tem, da je posredno zavrnila zahtevek za povračilo stroškov laserskega zdravljenja, in naložitev obveznosti toženi stranki, da tožeči stranki plača znesek 3 000 EUR z obrestmi in revalorizacijo priznanega zneska.

Predlogi tožeče stranke

—	Ukrep z dne 11. maja 2010 naj se razglasi za ničnega;

—	EIB naj se naloži, da tožeči stranki povrne znesek 3 000 EUR, ki ga je plačala za lasersko terapijo, opravljeno leta 2007, z revalorizacijo in zamudnimi obrestmi na priznani znesek;

—	EIB naj se naloži plačilo stroškov postopka.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.221.slv
Uradni list Evropske unije		C 221

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 14. avgust 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2010/C 221/01	Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unijeUL C 209, 31.7.2010	1