14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 220/3

Menjalni tečaji eura (1)

13. avgusta 2010

2010/C 220/04

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2799
JPY	japonski jen	109,78
DKK	danska krona	7,4504
GBP	funt šterling	0,82120
SEK	švedska krona	9,5021
CHF	švicarski frank	1,3488
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,9260
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,885
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	281,08
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7088
PLN	poljski zlot	4,0160
RON	romunski leu	4,2303
TRY	turška lira	1,9391
AUD	avstralski dolar	1,4280
CAD	kanadski dolar	1,3329
HKD	hongkonški dolar	9,9468
NZD	novozelandski dolar	1,8050
SGD	singapurski dolar	1,7435
KRW	južnokorejski won	1 527,10
ZAR	južnoafriški rand	9,3420
CNY	kitajski juan	8,6978
HRK	hrvaška kuna	7,2311
IDR	indonezijska rupija	11 492,10
MYR	malezijski ringit	4,0554
PHP	filipinski peso	58,090
RUB	ruski rubelj	39,1183
THB	tajski bat	40,810
BRL	brazilski real	2,2694
MXN	mehiški peso	16,3059
INR	indijska rupija	59,8400

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 220/4

Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za 27 držav članic, ki veljajo od 1. septembra 2010

(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))

2010/C 220/05

Izhodiščne obrestne mere so izračunane v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6). Glede na uporabo referenčne obrestne mere je izhodiščni obrestni meri še vedno treba prišteti ustrezno razliko, določeno v tem obvestilu. Diskontni stopnji je tako treba prišteti razliko 100 bazičnih točk. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi izvedbene uredbe (ES) št. 794/2004 se tudi obrestna mera za vračilo državne pomoči izračuna tako, da se izhodiščni obrestni meri doda 100 bazičnih točk, razen če ni s posebno odločbo določeno drugače.

Spremenjene obrestne mere so prikazane v odebeljenem tisku.

Prejšnja razpredelnica je objavljena v UL C 202, 24.7.2010, str. 3.

Od	Do	AT	BE	BG	CY	CZ	DE	DK	EE	EL	ES	FI	FR	HU	IE	IT	LT	LU	LV	MT	NL	PL	PT	RO	SE	SI	SK	UK
1.9.2010	…	1,24	1,24	4,15	1,24	2,03	1,24	1,88	2,27	1,24	1,24	1,24	1,24	5,97	1,24	1,24	2,85	1,24	3,99	1,24	1,24	4,49	1,24	7,82	1,18	1,24	1,24	1,35
1.8.2010	31.8.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,03	1,24	1,88	2,27	1,24	1,24	1,24	1,24	5,97	1,24	1,24	2,85	1,24	3,99	1,24	1,24	4,49	1,24	7,82	1,18	1,24	1,24	1,35
1.7.2010	31.7.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,03	1,24	1,88	2,27	1,24	1,24	1,24	1,24	5,97	1,24	1,24	2,85	1,24	3,99	1,24	1,24	4,49	1,24	7,82	1,02	1,24	1,24	1,35
1.6.2010	30.6.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,03	1,24	1,88	2,77	1,24	1,24	1,24	1,24	5,97	1,24	1,24	3,45	1,24	4,72	1,24	1,24	4,49	1,24	7,82	1,02	1,24	1,24	1,16
1.5.2010	31.5.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,03	1,24	1,88	2,77	1,24	1,24	1,24	1,24	5,97	1,24	1,24	4,46	1,24	6,47	1,24	1,24	4,49	1,24	7,82	1,02	1,24	1,24	1,16
1.4.2010	30.4.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,39	1,24	1,88	3,47	1,24	1,24	1,24	1,24	5,97	1,24	1,24	5,90	1,24	8,97	1,24	1,24	4,49	1,24	9,92	1,02	1,24	1,24	1,16
1.3.2010	31.3.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,39	1,24	1,88	4,73	1,24	1,24	1,24	1,24	7,03	1,24	1,24	7,17	1,24	11,76	1,24	1,24	4,49	1,24	9,92	1,02	1,24	1,24	1,16
1.1.2010	28.2.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,39	1,24	1,88	6,94	1,24	1,24	1,24	1,24	7,03	1,24	1,24	8,70	1,24	15,11	1,24	1,24	4,49	1,24	9,92	1,02	1,24	1,24	1,16

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 220/5

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2010/C 220/06

Št. pomoči: XA 80/10

Država članica: Italija

Regija: Sardegna

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: avviso pubblico di chiamata di progetti per la «qualificazione professionale di giovani neo-imprenditori del settore agricolo» — da realizzare con il contributo del Fondo Sociale Europeo 2007/2013 — obiettivo competitività regionale e occupazione — Asse I Adattabilità.

Pravna podlaga:

—	POR FSE 2007-2013 della Regione Autonoma della Sardegna approvato con Decisione C(2007) 6081 del 30.11.2007 della Commissione Europea,

—	Programma di Sviluppo Rurale della Regione Sardegna 2007-2013 approvato con decisione della Commissione Europea numero C(2007) 5949 del 28 novembre 2007 e successive modifiche e integrazioni.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 800 000,00 EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: Od dneva objave registracijske številke zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. julija 2012

Cilj pomoči: Tehnična podpora (člen 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006).

Zadevni gospodarski sektorji: Koda NACE

Razdelek A – Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Region Autonomy della Sardegna

Assessorato del Lavoro, Formazione Professionale, Cooperazione e Sicurezza Sociale

Servizio Programmazione e Gestione del Sistema della Formazione Professionale

Via XXVIII Febbraio 1

09131 Cagliari CA

ITALIA

Spletni naslov: http://www.regione.sardegna.it/j/v/55?s=1&v=9&c=389&c1=1385&id=19926

Drugi podatki: —

Št. pomoči: XA 93/10

Država članica: Španija

Regija: Cantabria

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Ayudas a servicios de asesoría prestados por Agrupaciones de Sanidad Vegetal a Pequeñas y medianas empresas dedicadas a la producción de productos agrícolas

Pravna podlaga: Proyecto de Orden DES/XX/2010, por la que se establecen las bases reguladoras y la convocatoria para 2010 de las ayudas a servicios de asesoría prestados por Agrupaciones de Sanidad Vegetal a pequeñas y medianas empresas dedicadas a la producción de productos agrícolas.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 40 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči:

1.	Do 80 % stroškov za plače tehničnih strokovnjakov s področja upravljanja in sprejemanja celostnega zatiranja škodljivcev.

2.	Do 75 % dodatnih stroškov za tehnično svetovanje: izobraževanje tehničnega osebja, referenčna dokumentacija in objave ter računalniška strojna in programska oprema.

3.	Do 50 % stroškov posebnih ukrepov varstva rastlin pri izvajanju celostnih tehnik zatiranja škodljivcev.

Datum začetka izvajanja: Od datuma objave identifikacijske številke zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Od leta 2010 do 2013.

Cilj pomoči: Spodbuditi mala in srednje velika podjetja, ki proizvajajo kmetijske proizvode, da uporabijo svetovalne storitve o celostnih tehnikah zatiranja škodljivcev in bolezni na pridelkih. Svetovanje izvajajo neprofitne organizacije, ki jih je pravno priznal kantabrijski svet za razvoj podeželja, živinorejo, ribištvo in biotsko raznovrstnost. Do svetovanja so upravičena tudi mala in srednje velika podjetja, ki niso včlanjena v skupino proizvajalcev, če za storitve plačajo ustrezno vsoto.

Pomoč se dodeli na podlagi člena 15 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001.

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijski sektor (proizvodnja posevkov)

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Gobierno de Cantabria

Consejería de Desarrollo Rural, Ganadería, Pesca y Biodiversidad

C/ Gutiérrez Solana s/n

39011 Santander

ESPAÑA

Spletni naslov: http://www.cantabriaeuropa.org/DFC28C3A-E9F0-5EF4-1041-75E45F67BC70.pdf/documentos_interes/documentos/Ayudas-estatales

http://www.cantabriaeuropa.org/ESP/e/114/Trabajo–Practicas-y-Becas/Ayudas-del-Estado

Drugi podatki:

Dirección General de Desarrollo Rural

C/ Gutiérrez Solana s/n

39011 Santander

ESPAÑA

Tel. +34 942207864

E-naslov: fernandez_b@gobcantabria.es

Santander, 20. aprila 2010

Benito FERNÁNDEZ RODRÍGUEZ-ARANGO

Vodja oddelka za kmetijsko in podeželsko diverzifikacijo

Št. pomoči: XA 98/10

Država članica: Španija

Regija: Navarra

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Baremos de indemnización a la pequeñas y medianas empresas agrícolas dedicadas a la producción primaria de productos agrícolas por las actuaciones fitosanitarias para el control de enfermedades o infecciones parasitarias de sus cultivos y plantas

Pravna podlaga: Orden Foral de la Consejera de Desarrollo Rural y Medio Ambiente, por la que se establecen los baremos de indemnización a la pequeñas y medianas empresas agrícolas dedicadas a la producción primaria de productos agrícolas por las actuaciones fitosanitarias para el control de enfermedades o infecciones parasitarias de sus cultivos y plantas.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 88 918 EUR

Največja intenzivnost pomoči: Največja intenzivnost pomoči v nobenem primeru ne bo presegla 80 % uradno priznanih izgub.

Datum začetka izvajanja: Shema začne veljati v skladu z Uredbo (ES) št. 1857/2006 od datuma objave registracijske številke zahteve za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Od leta 2010 do 31. decembra 2013.

Cilj pomoči: Glavni cilj pomoči je nadomestiti kmetom izgubo, ki je nastala zaradi bolezni rastlin in zaradi stroškov preprečevanja in izkoreninjenja teh bolezni.

Upravičeni stroški v skladu s členom 10(1) and 10(2)(a)(i): tržna vrednost uničenih pridelkov, zavarovana vrednost proizvodnje ali dejanska vrednost uničenih pridelkov, vrednost fitofarmacevtskih sredstev ali drugih sredstev za preprečevanje bolezni rastlin.

Zadevni gospodarski sektorji: Sektor vrtnarstva, zlasti sadjarstvo, okrasne rastline in drevesa.

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Gobierno de Navarra

Dirección General de Agricultura y Ganadería

Servicio de Agricultura

C/ Tudela, 20

31003 Pamplona

ESPAÑA

Spletni naslov: http://www.cfnavarra.es/agricultura/COYUNTURA/AyudasEstado/pdfs/STNO10063%20OF.pdf

Drugi podatki: —

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 220/8

2010/C 220/07

Št. pomoči: XA 106/10

Država članica: Belgija

Regija: Vlaanderen

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Vlaamse Rundveeteelt Vereniging vzw

Pravna podlaga: Decreet van 18 december 2009 houdende de algemene uitgavenbegroting van de Vlaamse Gemeenschap voor het begrotingsjaar 2010;

Koninklijk besluit van 23 september 1971 betreffende de verbetering van het rundveeras;

Ministerieel besluit van 27 februari 1991 betreffende de verbetering van het rundveeras;

Ministerieel besluit houdende de toekenning van een facultatieve subsidie aan de vzw Vlaamse Rundveeteelt Vereniging voor het werkingsjaar 2010.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 1 104 050 milijonov EUR.

Največja intenzivnost pomoči: Do 100 % upravnih stroškov uvedbe in vodenja rodovniških knjig.

Do 70 % stroškov testov za ugotavljanje genetske kakovosti ali donosa živine, ki jih opravijo tretje strani ali se opravijo v njihovem imenu; izvzeta ni pomoč, ki se odobri za kritje stroškov preverjanj, ki jih izvaja lastnik živine, ali rednih preverjanj kakovosti mleka.

Datum začetka izvajanja: Pomoč se lahko dodeljuje od 1. junija dalje in ne prej kot 15 dni po vložitvi prošnje.

Pomoč se lahko dodeli z izvedbeno odredbo. Te izvedbene odredbe se pripravljajo letno. Osnutek izvedbene odredbe je treba še izdelati in bo vključeval „klavzulo o mirovanju“.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Obdobje dodelitve pomoči bo trajalo do 31. decembra 2010.

Cilj pomoči: Vlaamse Rundveevereniging (VRV) je priznano združenje, ki vodi rodovniške knjige za različne vrste goveda. Navaja, da bo uporabilo pomoč za plačilo upravnih stroškov uvedbe in vodenja rodovniških knjig, vnašanja rojstnih podatkov in rodoslovnih evidenc v bazo podatkov ter izdelave in izdaje zootehničnih potrdil in potrdil o poreklu.

Združenje VRV tudi izvaja teste za ugotavljanje genetske kakovosti ali donosa plemenske živine. Ti testi se nanašajo na proizvodnjo mleka.

Pomoč se dodeli v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1857/2006 in izpolnjuje merila navedenega člena.

Člen 16(1)(a): pomoč v višini do 100 % za kritje upravnih stroškov za uvedbo in vodenje rodovniških knjig.

Člen 16(1)(b): pomoč v višini do 70 % stroškov testov za ugotavljanje genetske kakovosti ali donosa živine, ki jih opravijo tretje strani ali se opravijo v njihovem imenu, razen nadzora, ki ga izvede lastnik živine, in razen rednega nadzora kakovosti mleka.

Zadevni gospodarski sektorji: Živinoreja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Departement Landbouw en Visserij

Duurzame Landbouwontwikkeling

Ellips, 6e verdieping

Koning Albert II laan 35, bus 40

1030 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Spletni naslov: http://lv.vlaanderen.be/nlapps/docs/default.asp?id=134

Drugi podatki: —

Jules VAN LIEFFERINGE

Secretaris-generaal

Št. pomoči: XA 107/10

Država članica: Belgija

Regija: Vlaanderen

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Verbond voor Eieren, Pluimvee en Konijnen vzw

Pravna podlaga: Decreet van 18 december 2009 houdende de algemene uitgavenbegroting van de Vlaamse Gemeenschap voor het begrotingsjaar 2010;

Koninklijk besluit van 2 juni 1998 betreffende de zoötechnische en genealogische voorschriften voor de verbetering en de instandhouding van de pluimvee- en konijnenrassen;

Ministerieel besluit houdende de toekenning van een facultatieve subsidie aan de vzw Verbond voor Eieren, Pluimvee en Konijnen voor het werkingsjaar 2010.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 14 000 EUR.

Največja intenzivnost pomoči: Največja intenzivnost pomoči znaša 100 % za kritje stroškov svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, ter honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.

Datum začetka izvajanja: Pomoč se lahko dodeli od 1. junija dalje, in sicer ne prej kot 15 dni po vložitvi zahtevka.

Pomoč se lahko dodeli z izvedbeno uredbo. Te uredbe se pripravijo vsako leto. Osnutek izvedbene uredbe je treba še pripraviti in bo vključeval klavzulo o mirovanju.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Obdobje dodelitve pomoči bo trajalo do 31. decembra 2010.

Cilj pomoči: Registrirano združenje Verbond voor Eieren, Pluimvee en Konijnen vsw (VEPEK) je navedlo, da bo pomoč uporabilo za zagotavljanje svetovalnih storitev glede zdravja živali, varnosti in kakovosti hrane, dobrega počutja živali ter vprašanj okolja, gospodarjenja in vzreje za udeležence iz podjetij, dejavnih v primarni proizvodnji v sektorjih perutnine in vzreje zajcev.

Pomoč se odobri v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006 in izpolnjuje zahteve iz navedenega člena.

Člen 15(2)(c): na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.

Zadevni gospodarski sektorji: Živinorejski sektor

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Departement Landbouw en Visserij

Duurzame Landbouwontwikkeling

Ellips, 6e verdieping

Koning Albert II laan 35, bus 40

1030 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Spletni naslov: http://lv.vlaanderen.be/nlapps/docs/default.asp?id=134

Drugi podatki: —

Jules VAN LIEFFERINGE

Secretaris-generaal

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 220/10

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV – EACEA/19/10

Akcija 4.1 – Podpora ustanovam, dejavnim na evropski ravni na področju mladine

2010/C 220/08

1. Cilj

Namen tega razpisa za zbiranje predlogov je zagotovitev strukturne podpore (v nadaljevanju finančna podpora za delovanje) ustanovam, dejavnim na evropski ravni na področju mladine in katerih cilj je v splošnem evropskem interesu ter ustreza ciljem programa „Mladi v akciji“.

Te dejavnosti morajo prispevati k spodbujanju mladih državljanov k dejavni udeležbi v javnem življenju, v družbi ter pri oblikovanju in izvajanju dejavnosti evropskega sodelovanja na področju mladine v širšem smislu. Ustanove morajo biti mladinske organizacije ali organizacije s širšim obsegom delovanja, katerega del so tudi dejavnosti, namenjene mladim.

Finančna podpora se dodeli ob ustreznem upoštevanju neodvisnosti ustanove pri imenovanju njenih članov in natančni opredelitvi njenih dejavnosti.

Cilj razpisa je izbrati organizacije, s katerimi se bodo sklenili sporazumi o podpori za sofinanciranje delovanja za leto 2011.

Predvideni sta dve vrsti sporazumov:

—	Okvirni partnerski sporazum: ustanove, ki želijo začeti dolgoročno sodelovanje z agencijo, so pozvane, da predložijo vlogo za triletni okvirni partnerski sporazum.

—	Sporazum o sofinanciranju letnega delovanja: ustanove, ki se ne želijo dolgoročno obvezati v okviru partnerskega sporazuma, lahko zaprosijo za podporo za sofinanciranje letnega delovanja.

Vsaka ustanova lahko predloži le eno vlogo.

2. Upravičeni kandidati

2.1 Upravičene ustanove

Te ustanove so lahko:

Evropske nevladne organizacije:

(a)	evropske krovne organizacije, ki imajo podružnice v vsaj 8 ali 12 upravičenih državah;

(b)	uradne evropske mreže, ki imajo uradne zakonite članske organizacije v vsaj 8 ali 12 upravičenih državah.

2.	Neuradne evropske mreže – sestavljene iz organizacij, ki so neodvisne druga od druge ter dejavne v vsaj 8 ali 12 upravičenih državah.

Ustanova mora za upravičenost do podpore za sofinanciranje delovanja izpolnjevati naslednje zahteve:

—	biti mora nevladna,

—	delovati mora neprofitno,

—	biti mora mladinska organizacija ali organizacije s širšim obsegom delovanja, katerega del so tudi dejavnosti, namenjene mladim,

—	mlade mora vključevati v vodenje dejavnosti, ki jih pripravlja zanje,

—	med svojim osebjem mora imeti vsaj enega stalno zaposlenega (ki prejema plačo ali ne). Izjema so ustanove, ki nikoli niso prejele podpore za financiranje omenjene akcije in nameravajo stalno zaposliti eno osebo v primeru dodelitve podpore.

Pri okvirnih partnerskih sporazumih mora ustanova:

—	biti na dan posredovanja vloge zakonito registrirana vsaj 4 leta v upravičeni državi (kandidati morajo predložiti kopijo statuta ustanove in uradno dokazilo o registraciji),

—	imeti podružnice/članske organizacije ali dejavne organizacije v vsaj 12 upravičenih državah.

Pri letnih sporazumih mora ustanova:

—	biti na dan posredovanja vloge zakonito registrirana vsaj 1 leto v upravičeni državi (kandidati morajo predložiti kopijo statuta ustanove in uradno dokazilo o registraciji),

—	imeti podružnice/članske organizacije ali dejavne organizacije v vsaj 8 upravičenih državah.

2.2 Upravičene države

Veljavne so vloge tistih ustanov, ki imajo sedež v eni od naslednjih držav:

—	države članice Evropske unije,

—	države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP): Islandija, Lihtenštajn in Norveška,

—	države kandidatke za vstop v Evropsko unijo, ki so udeležene v predpristopni strategiji: Hrvaška, Turčija,

—	države zahodnega Balkana: Albanija, Bosna in Hercegovina, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Kosovo (z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/1999), Črna gora, Srbija,

—	naslednje vzhodnoevropske države: Belorusija, Moldavija, Ruska federacija, Ukrajina,

—

Švica.

3. Upravičene dejavnosti

Organizacije morajo v svoj letni delovni program vključiti vrsto dejavnosti, ki so v skladu z načeli, na katerih temelji delovanje Evropske unije na področju mladine.

Dejavnosti, ki prispevajo h krepitvi in izboljšanju učinkovitosti delovanja Evropske unije, so:

—	:	skupina 1	:	zastopanje raznolikih stališč in interesov mladih na evropski ravni,
—	:	skupina 2	:	izmenjave mladih in prostovoljne dejavnosti,
—	:	skupina 3	:	neformalni in priložnostni programi učenja in dejavnosti, namenjeni mladim,
—	:	skupina 4	:	spodbujanje medkulturnega učenja in razumevanja,
—	:	skupina 5	:	razprava o evropskih vprašanjih, politikah EU ali mladinskih politikah,
—	:	skupina 6	:	širjenje informacij o delovanju Evropske unije,
—	:	skupina 7	:	ukrepi za spodbujanje udeležbe in pobud mladih.

4. Merila za dodelitev

Vloge, ki izpolnjujejo pogoje, bodo ocenjene na podlagi naslednjih meril:

—	ustreznosti glede na cilje in prednostne naloge programa Mladi v akciji in razpisa za zbiranje predlogov (30 %),

—	kakovosti delovnega načrta in delovnih metod, ki jih zajema (50 %),

—	profila in števila sodelujočih ter števila držav, vključenih v dejavnosti (20 %).

5. Proračun

Skupni proračun, namenjen sofinanciranju delovanja ustanov, dejavnih na evropski ravni na področju mladine, v okviru tega razpisa po ocenah znaša 3 580 000,00 EUR. Približno 80 % proračuna bo namenjenega za okvirno partnerstvo, 20 % pa za letne sporazume.

Finančni prispevek Komisije ne sme presegati 80 % začasnih izdatkov (za kandidate, ki uporabljajo metodo izračuna podpore na podlagi proračuna, se to nanaša na 80 % upravičenih stroškov – glejte točko 9.5 za opis metod izračuna podpore).

Najvišja podpora, ki jo lahko prejme posamezna ustanova, je 35 000,00 EUR za letni sporazum in 50 000,00 EUR za okvirni partnerski sporazum na leto.

Agencija si pridržuje pravico, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev.

6. Predložitev vlog

Vloge za podporo morajo biti predložene v enem od uradnih jezikov EU, in sicer na elektronskem obrazcu, ki je bil pripravljen posebej v ta namen.

Obrazci so na voljo na spletu na naslovu: http://eacea.ec.europa.eu/youth/index_en.htm

Pravilno izpolnjene elektronske prijavne obrazce je treba predložiti do 15. oktobra 2010.

Poslati pa je treba tudi papirno različico vloge, ki mora vsebovati izvirni podpis osebe, pooblaščene za sklepanje pravno zavezujočih obveznosti v imenu ustanove kandidatke, in sicer do 15. oktobra 2010 na naslednji naslov:

Education, Audiovisual and Culture Executive Agency

Youth Unit (P6) — Grant application — Action 4.1 — 2011

Avenue du Bourget 1

BOUR 4/29

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

—	po pošti (velja datum poštnega žiga),

—	s kurirsko službo (velja datum prispetja kurirske službe, ki izvajalski agenciji dostavi vlogo).

Vloge, poslane prek telefaksa ali elektronske pošte, ne bodo upoštevane.

7. Dodatne informacije

Vloge morajo izpolnjevati določbe iz navodil za oddajo vlog na razpisu za zbiranje predlogov EACEA/19/10, predložene morajo biti na za to predvidenih obrazcih in morajo vsebovati ustrezne priloge. Vsa navedena dokumentacija je na voljo na spletu na naslovu:

http://eacea.ec.europa.eu/youth/index_en.htm

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 220/14

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 220/09

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„FARINA DI CASTAGNE DELLA LUNIGIANA“

ES št.: IT-PDO-0005-0525-22.02.2006

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Ministero delle politiche agricole e forestali

Naslov:

Via XX Settembre 20

00187 Roma RM

ITALIA

Tel.

+39 0646655106

Faks

+39 0646655306

E–naslov:

saco7@politicheagricole.it

2. Vlagatelj:

Naziv:

Comitato Promotore D.O.P. «Farina di castagne della Lunigiana»

Naslov:

Loc. Torre di Apella 1

Licciana Nardi

54016 Massa Carrara MS

ITALIA

Tel.

+39 0521484329

Faks

+39 0521494652

E–naslov:

farinalunigiana@libero.it

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6 –

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Ime:

„Farina di castagne della Lunigiana“

4.2 Opis:

Zaščitena označba porekla „Farina di castagne della Lunigiana“ se uporablja za sladko moko, pridobljeno s predelavo kostanja vrste Castanea sativa (Mill.), bolj natančno sort s priznano zgodovinsko prisotnostjo na zadevnem območju: bresciana, carpanese, fosetta, marzolina, moretta, primaticcia, rigola, rossella in rossola. Vsaj 70 % sort kostanja, uporabljenih pri pridelavi „Farina di castagne della Lunigiana“, mora izhajati iz sort bresciana, carpanese in rossola.

Ob sprostitvi v porabo ima „Farina di castagne della Lunigiana“ naslednje lastnosti: na otip je mehka in fina, z granulacijo 0,8 mm ali manj (vsaj 80 % moke pa ima granulacijo 0,3 mm ali manj), po okusu je sladka, pri čemer skupna vsebnost sladkorja ni manjša od 20 %, in ima značilen vonj po kostanju brez vonja po plesnobi ali žaltavosti. Njena barva je lahko bela do slonokoščena, stopnja vlažnosti pa je omejena na 8 %.

4.3 Geografsko območje:

Območje pridelave zaščitene označbe porekla „Farina di castagne della Lunigiana“ se nahaja v pokrajini Massa Carrara in zajema celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Aulla, Bagnone, Casola in Lunigiana, Comano, Filattiera, Fivizzano, Fosdinovo, Licciana Nardi, Mulazzo, Podenzana, Pontremoli, Tresana, Villafranca in Lunigiana in Zeri.

4.4 Dokazilo o poreklu:

Vsaka stopnja proizvodnega procesa se spremlja z beleženjem vhodnih in izhodnih proizvodov za vsako stopnjo posebej. To spremljanje, vpis obdelovanih katastrskih parcel, pridelovalcev kostanja, upravljavcev sušilnic, mlinarjev in pakircev v ustrezne registre, ki jih vodi pristojni nadzorni organ, ter pravočasna prijava proizvedenih količin tem nadzornim organom zagotavljajo sledljivost proizvoda. V ustrezne registre se vpišejo tudi „gradili“ – sušilnice, namenjene sušenju kostanja, mlini in pakirnice. Vse fizične in pravne osebe, ki so vpisane v ustrezne registre, kontrolira nadzorni organ v skladu s proizvodno specifikacijo in načrtom kontrole.

4.5 Metoda pridobivanja:

Gostota sajenja ne sme presegati 160 gojenih sadnih dreves na hektar. Največji donos je 3 500 kg/hektar. Vsaj 70 % sort kostanja, uporabljenih pri pridelavi „Farina di castagne della Lunigiana“, mora izhajati iz sort bresciana, carpanese in rossola. Kostanj mora biti obran med 29. septembrom in 15. decembrom.

Kostanj se suši v obratih, ki se imenujejo „gradili“. Kostanj, namenjen proizvodnji „Farina di castagne della Lunigiana“, je treba sušiti na majhnem ognju izključno z uporabo kostanjevega lesa najmanj 25 dni. Ko je postopek sušenja končan, se zunanja lupina kostanja odstrani s tradicionalnimi mlatilnimi stroji, kostanj se prezrači mehansko ali z uporabo tradicionalnih tehnik, nato pa se ročno prebere, da se odstranijo nečistoče. Največji donos sušenega olupljenega kostanja ne sme presegati 32 % teže svežega kostanja.

Mlini, ki se uporabljajo za mletje sušenega kostanja za proizvodnjo „Farina di castagne della Lunigiana“, so tradicionalne vrste in imajo kamnite mlinske kamne. Energija, potrebna za obratovanje mlinskih kamnov, je lahko električna ali energija vode. Mletje ne sme biti opravljeno po 30. januarju v letu, ki sledi letu obiranja. Mlin ne sme zmleti več kot pet stotov suhega kostanja na dan na mlinski kamen, da hitro mletje ne bi povzročilo zamašitve in segrevanja kamna, zaradi česar bi končni proizvod izgubil svojo dragoceno posebnost, in sicer podobnost smukcu.

4.6 Povezava:

Zaščitena označba porekla „Farina di castagne della Lunigiana“ se jasno razlikuje od drugih podobnih proizvodov na trgu po svojem posebno sladkem okusu, ki je rezultat raznovrstnosti gojenih kostanjev, pedoklimatskih razmer na območju pridelave in dejavnosti ljudi, ki že stoletja ohranjajo proizvodnjo moke. Sladkost sadeža je dejansko posledica konfiguracije terena, zlasti nadmorske višine in podnebnih razmer. Po orografskih, morfoloških, hidrografskih in klimatskih značilnostih je Lunigiana posebno okolje, ki omogoča sladek okus sadeža kostanja, drevesa, ki odlično uspeva vse od dna doline do približno tisoč metrov nadmorske višine. Posebna orografska konfiguracija terena, namenjenega gojenju teh dreves, v obliki kotline ter vzhodno-zahodna lega pobočij, na katerih rastejo kostanji, zmerne temperature čez celo leto, zlasti v mesecih biološke aktivnosti rastline (od junija do septembra), in tokovi svežega zraka, ki poleti pridejo od bližnjega morja, v poletnem času blažijo temperaturne konice, s čimer drevesa obvarujejo pred stresom in omogočajo, da se v kostanjih, iz katerih se pridobiva moka, v veliki količini in stalno tvori sladkor. Morfološka posebnost Lunigiane so ozke in globoke doline, skozi katere tečejo hudourniške reke in potoki, ter griči, hribi in tektonski jarki. Zaradi te posebne konfiguracije je nastala bogata in obilna hidrografska mreža s povsem hudourniškimi lastnostmi, ki so jo znali prebivalci modro izkoristiti kot vir energije za številne mline na vodo. Mlini so še danes značilni arhitekturni elementi tega podeželskega območja in se še vedno uporabljajo za mletje suhega kostanja. Poleg tega kamniti mlinski kamni v teh mlinih, ki jih je nekoč poganjal vodni tok hudournikov, kasneje pa električni tok, omogočajo počasno in neprekinjeno mletje kostanja brez pregrevanja, s čimer nastaja moka, ki je mehka na otip in fina. Obravnavano območje zajema tudi sušilnice („gradili“), posejane tu in tam po kostanjevih nasadih, ki skupaj z mlini na vodo ne samo prispevajo k značilni krajini Lunigiane, temveč pričajo tudi o dolgi tradiciji predelave kostanja na tem geografskem območju. Že kronike iz 15. stoletja avtorja Giovannija Antonia da Faie pričajo o pomenu kostanja v lokalnem gospodarstvu in nujnosti ohranjanja njegove pridelave, ki pomeni „per i due terzi il pan di Lunigiana“ (dve tretjini kruha v Lunigiani). Avtor omenja tudi majhno razliko v ceni med pšenično in kostanjevo moko. Poleg posebnosti geografskega območja in tradicionalne tehnike mletja je treba upoštevati tudi človeški dejavnik. Dejansko je človek tisti, ki izvaja in nadzoruje vse stopnje pridelave moke od obiranja kostanja do sušenja in mletja ob popolnem spoštovanju lokalne tradicije. Za začetek nabiranja, ki sovpada z obdobjem, ko začnejo sadeži sami odpadati, je še vedno določen 29. september, dan svetega Mihaela in obdobje, v katerem so klimatske razmere ugodne za odpiranje ježic najzgodnejših sort. Celo eden od pregovorov v tej pokrajini pravi: „per San Michelo la castagna nel panéro“ (ob svetem Mihaelu je kostanj v košari). Pri obiranju se na kraju samem odberejo zdravi sadeži; nato se pripravijo „gradili“ (sušilnice), v katere se da kostanj. V njih se najmanj 25 dni stalno vzdržuje ogenj, pri čemer se po tradiciji kuri izključno kostanjev les. Ko je kostanj posušen, ga ročno pregledajo in pred mletjem odstranijo nečistoče. S časom sta pridelava in predelava kostanja v regiji Lunigiana spet pridobila znaten gospodarski pomen. Med 15. in 18. stoletjem so vse skupnosti regije Lunigiana (od Rocce Sigilline do Tresane, vse do Equija in Moncigolija ter od Gragnole do Pontremolija) v svojih statutih določile natančne predpise in sankcije za ohranitev kostanjevih nasadov v regiji, podedovanih iz preteklih stoletij. Arheološke raziskave so potrdile prisotnost kostanjev na ozemlju Lunigiane že od 1. stoletja našega štetja ter njihov razvoj v tej regiji v 5. in 6. stoletju. Izkopanine ob župni cerkvi v Soranu (občina Filattiera) na najdišču naselja iz bizantinske dobe, ki je nastalo na starorimski kmetiji, so med najstarejšimi, kar so jih odkrili v Italiji, in pričajo predvsem o hitri „revoluciji“, do katere je prišlo v kmetijskem sektorju z nadomeščanjem hrasta s kostanjem; to drevo je tam našlo idealno okolje in je lokalnim prebivalcem ponudilo zanesljiv in obilen vir hrane. Dežela Lunigiana s starodavnimi koreninami je ohranila svoje šege in navade, po katerih je prepoznavna znotraj italijanske folklore. Ob prazniku „festa della Ricca“ je „najbogatejša“ gospodinja v vasi po tradiciji ponudila malico; v vasi Filetto je morala prinesti sladko kostanjevo moko. Postopek baladura ali ballatura oziroma mečkanje delno olupljenega kostanja na gumnu, da bi povsem odstranili ježice, je bil tudi priložnost za pravo veselico, najbolj veselo in radostno v vsem ciklu predelovanja kostanja, ki so jo zaznamovale ljudske pesmi. Na tem območju so s kulturo kostanja povezani tudi številni narečni pregovori in običaji. Kulinarika v regiji pozna veliko specialitet na osnovi kostanjeve moke, ki so med drugim pattòna (polenta iz kostanjeve moke), cian (vrsta pogače), fritei in padléti (ocvrtki, pripravljeni v ponvi), lasagna bastarda (posebna vrsta lazanje) in pane marocca (kruh). Te gastronomske proizvode so pogosto spremljali mlečni izdelki ali sušene mesnine. Navsezadnje je dežela Lunigiana tako prepredena s kulturo kostanja, da v tej regiji ne rečejo, da je otroka prinesla štorklja, temveč da so ga našli v votlem deblu starega kostanja.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:

Camera di Commercio Industria Artigianato e Agricoltura di Massa Carrara

Naslov:

Via VII Luglio 14

54033 Carrara MS

ITALIA

Tel.

+39 05857641

Faks

+39 0585776515

E–naslov:

—

4.8 Označevanje:

„Farina di castagne della Lunigiana“ se trži od 15. novembra v letu pridelave, zapakirana v prozornih plastičnih vrečkah po 500 g, 1 kg in 5 kg. Te plastične vrečke so lahko nato pakirane v embalažo iz papirja ali platna. Embalaža mora biti zaprta s pečatom, ki ga ni mogoče odstraniti, da vsebine ne bi bilo mogoče spraviti iz embalaže, ne da bi pečat poškodovali. Na pečatu za enkratno uporabo, nameščenem tam, kjer se posamezna embalaža zapira, mora biti vžigosana navedba „Farina di castagne della Lunigiana D.O.P“ in leto proizvodnje. Barva pečata, ki je odvisna od teže, je naslednja: bela za embalažo za 500 g, rjava za embalažo za 1 kg in rdeča za embalažo za 5 kg. Na vsaki vrečki je tudi oznaka z naslednjimi navedbami poleg tistih, ki so zakonsko predpisane: logotip ZOP „Farina di castagne della Lunigiana“, datum pakiranja in rok uporabnosti, ki ne sme biti daljši od enega leta.

Logotip označbe je slika dveh kostanjev, ki se delno prekrivata, pri čemer je sprednji kostanj nagnjen na levo, drugi pa je postavljen navpično. Oba kostanja sta rjave barve in imata na izbočeni strani odsev svetlo rjave barve, lisa na spodnjem delu plodu pa je lešnikove barve. Na spodnjem delu logotipa so trije enako široki pasovi v barvah italijanske zastave: zeleni, beli in rdeči. Na desni strani zelenega pasu je napis „Denominazione di origine protetta“ (zaščitena označba porekla).

Napis „Farina di castagne della Lunigiana“ mora biti v italijanščini.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

14.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 220/18

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 220/10

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„FORMAGGELLA DEL LUINESE“

ES št.: IT-PDO-0005-0524-17.2.2006

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Ministero delle politiche agricole e forestali

Naslov:

Via XX Settembre 20

00187 Roma RM

ITALIA

Tel.

+39 0646655104

Faks

+39 0646655306

E–naslov:

saco7@politicheagricole.it

2. Vlagatelj:

Naziv:

Consorzio per la Tutela della Formaggella del Luinese

Naslov:

Sedež družbe:

Via Collodi 4

21016 Luino VA

ITALIA

Pisarna:

Via Battaglia di San Martino

21030 Cuveglio VA

ITALIA

Tel.

+39 3487811248

Faks

+39 033242907

E–naslov:

info@consorzio-fdl.it

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.3 –

Siri

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Naziv:

„Formaggella del Luinese“

4.2 Opis:

Zaščitena označba porekla „Formaggella del Luinese“ se nanaša na poltrdi sir, ki se proizvaja izključno iz polnomastnega in surovega kozjega mleka s sirjenjem na podlagi sirila ter zori vsaj 20 dni.

Morfološke lastnosti:

oblika: valjasta z ravnimi ploskvami, premer 13–15 cm, krajec 4–6 cm, teža: 700–900 gramov;

videz: mehka naravna skorja z možnim pojavom plesni, prožno in čvrsto testo z možnostjo majhnih lukenj.

Fizične in kemične lastnosti: maščobe v suhi snovi: najmanj 41 %, suha snov: najmanj 45 %; največja vsebnost vode: 55 %.

Mikrobiološke lastnosti:

Precejšnja vsebnost mešane mlečne mikroflore (koki, paličice, homo-/heterofermenti), ki izvira iz mleka, okolja in setve.

Organoleptične lastnosti:

Okus je srednje sladek, nežen in prijeten ter z zorenjem postaja čedalje intenzivnejši. Vonj in aroma sta nežna ter z zorenjem prav tako postajata čedalje intenzivnejša. Tekstura je prožna, vlažna, mehka in sorazmerno topljiva. Barva testa je enakomerna in večinoma bela.

4.3 Geografsko območje:

Ozemlje, kjer potekajo vse faze v zvezi s proizvodnjo sira „Formaggella del Luinese“, tj. od reje koz in proizvodnje mleka do proizvodnje sira in njegovega zorenja, zajema severno območje pokrajine Varese, ki je bolje znano pod imenom Vareške predalpe. Območje proizvodnje sira „Formaggella del Luinese“ vključuje v nadaljevanju navedene občine v pokrajini Varese:

Agra, Arcisate, Azzio, Barasso, Bardello, Bedero Valcuvia, Besano, Besozzo, Biandronno, Bisuschio, Brebbia, Bregano, Brenta, Brezzo di Bedero, Brinzio, Brissago Valtravaglia, Brusimpiano, Cadegliano Viconago, Cantello, Casalzuigno, Cassano Valcuvia, Castello Cabiaglio, Caravate, Casciago, Castelveccana, Cittiglio, Clivio, Cocquio Trevisago, Comerio, Cremenaga, Cuasso al Monte, Cugliate Fabiasco, Cunardo, Curiglia con Monteviasco, Cuveglio, Cuvio, Dumenza, Duno, Ferrera di Varese, Gavirate, Gemonio, Germignaga, Grantola, Induno Olona, Lavena Ponte Tresa, Laveno Mombello, Leggiuno, Luino, Luvinate, Maccagno, Marchirolo, Marzio, Masciago Primo, Malgesso, Mesenzana, Montegrino Valtravaglia, Monvalle, Orino, Pino sulla Sponda del Lago Maggiore, Porto Ceresio, Porto Valtravaglia, Rancio Valcuvia, Saltrio, Sangiano, Travedona-Monate, Tronzano Lago Maggiore, Valganna, Varese, Veddasca in Viggiù.

4.4 Dokazilo o poreklu:

Vsaka stopnja v proizvodnem procesu se nadzoruje, kar se doseže z zapisovanjem vhodnih in izhodnih proizvodov na vsaki stopnji. S tem spremljanjem proizvajalcev in zorilcev, vpisovanjem rejcev, proizvajalcev in zorilcev v registre, ki so bili vzpostavljeni v ta namen in jih vodi nadzorni organ, ter pravočasnim prijavljanjem proizvedenih količin pri nadzornem organu se zagotavlja sledljivost proizvoda. Travniška, pašniška in gozdna zemljišča je treba vpisati na seznam, ki ga vodi nadzorni organ.

Vsaka oseba, ki sodeluje v proizvodnem postopku, mora v okviru svojih pristojnosti v register, vzpostavljen v ta namen, vpisati količino vstopnega mleka, primernega za proizvodnjo sira z ZOP, njegovo poreklo, količino mleka, primernega za proizvodnjo sira „Formaggella del Luinese“, število proizvedenih enot ter število enot, označenih z vročim žigom in etiketo.

Nadzorni organ nadzoruje vse fizične ali pravne osebe, vpisane v te registre.

4.5 Metoda pridobivanja:

Uporabljena surovina mora biti 100 % polnomastno surovo kozje mleko, ki v celoti izvira iz pasem Camosciata delle Alpi, Nera di Verzasca in Saanen ter njihovih mešanih pasem, značilnih za alpski lok. Prehrana črede, ki sedem ali osem mesecev biva na pašniku, temelji na pašni krmi in uporabi suhe krme z bližnjih polifitnih območij, skupaj s krmnimi koncentrati. Med pašno sezono se poleg uporabe naravnih drevesnih vrst, kot so jesenska vresa, spomladansko listje leske, jesena in kostanja, ter divjih trav prehrana dopolnjuje s krmnimi koncentrati in v nekaterih primerih s suho krmo. Ko so živali v hlevu, se jih hrani predvsem s suho krmo in krmnimi koncentrati.

Suha krma izvira predvsem iz izkoriščanja tal v dolinah, kjer prevladujejo polifitni travniki, ki jih sestavljajo naslednje vrste trave: Dactylis glomerata, Poa pratensis, Poa trivialis, Avenula pubescens, Trifoglium repens in Trifoglium pratense. Uporaba silirane krme je prepovedana.

Pred predelavo se lahko mleko hrani največ 30 ur pri temperaturi, ki ne presega + 4 °C. Fermenti in sirilo se dodajo pozneje. Uporabljajo se izključno naravni ali izbrani fermenti, ki so večinoma sestavljeni iz termofilnih mlečnih bakterij, pri čemer se lahko dodajo majhne količine mezofilnih rodov. Uporabi se lahko samo naravno telečje sirilo. Sirjenje poteka pri temperaturi med 32 °C in 34 °C približno 30–40 minut. Ko se doseže srednja čvrstost mase, se sirnina razreže, tako da nastanejo majhne kepe v velikosti koruznega zrna. Oblikovanje hlebcev poteka v modelih s premerom 14 centimetrov. Hlebci se odcejajo največ 48 ur pri sobni temperaturi, pri čemer se dva- do petkrat obrnejo. Soljenju, ki se opravi na suhem siru ali v slanici, sledi sušenje pri sobni temperaturi. Zorenje poteka v prostorih z nadzorovano od 85- do 95-odstotno vlago in temperaturo do 15 °C ali v kleteh z naravno vlago in temperaturo. Zorenje traja vsaj 20 dni. Namesto jekla in plastičnih materialov za živila je dovoljena uporaba bakrenih kotlov, platna in lesenih polic. Uporaba železnih rešetk je prepovedana.

4.6 Povezava:

Ozemlje, kjer se proizvaja sir „Formaggella del Luinese“, zajema severno območje pokrajine Varese, ki je bolje poznano pod imenom „Vareške predalpe“. Za območje je značilen težko dostopen teren, ki ga sestavljajo večinoma gozdovi in pašniki. Celotno zadevno ozemlje se je morfološko oblikovalo in spremenilo z naravnim razvojem zaradi starodavnih uspešnih dejavnosti v zvezi s kozjerejo. Travniki v dolinah in blizu vasi, ki zagotavljajo zimsko krmo, dostopnejši travniki na pobočjih – kjer so bila zgrajena začasna bivališča (Casel) – in planinski pašniki kažejo, da so bili naselitve in izkoriščanje travnate površine zaradi paše čred odločilni dejavniki pri urejanju in ohranjanju pokrajine. Paša koz še danes določa ureditev in razporeditev mreže pašnih poti in stez, vodne in napajalne točke, razporeditev zgradb za bivanje pastirjev in živali ter razporeditev raznih rastlinskih združb. Najznačilnejša podnebna vidika tega območja sta dva. Prvi je večja količina padavin, ki je značilna za predalpsko območje. Drugi značilni vidik lokalnega podnebja je povezan s termoregulacijskim delovanjem jezera Lago Maggiore, ki se kaže v milejših skrajnih temperaturah. Delovanje obeh dejavnikov je ustvarilo predalpsko podnebje, za katerega so značilne velika količina dobro razporejenih padavin in majhne temperaturne razlike. Ta vrsta podnebja skupaj s kislostjo prsti izrazito vpliva na lastnosti lokalnega rastlinstva in zlasti na naravne razvojne procese rastlinskih vrst. Zaradi zmanjšanja človeških posegov v ta območja so se razširile in se še razširjajo rastlinske vrste, ki so najbolje prilagojene tem okoljskim pogojem, in sicer: modra stožka (Molinea coerulea), orlova praprot (Pteridium aquilinum), metla (Cytisus scoparius), jesenska vresa (Calluna vulgaris), navadna breza (Betula pendula), evropska bukev (Fagus sylvatica), leska, jesen in kostanj. Prehrana črede je v preteklosti temeljila na uporabi teh obrobnih rastlinskih vrst, med katerimi prevladujejo grmičaste in drevesne vrste. Te vrste so še danes zelo značilen element prehrane. Po drugi strani v dolinah prevladuje tipično travniško polifitno rastlinje Arrhenatherum (katerega vrste pripadajo travam in stročnicam), ki se za krmo uporablja v obliki sena.

Sir „Formaggella del Luinese“ se proizvaja izključno iz polnomastnega in surovega mleka koz, rejenih na območju porekla. Njihova raznovrstna prehrana daje mleku posebne organoleptične lastnosti, ki proizvedenemu siru zagotavljajo značilen okus, nežen vonj in aromo ter izrazito vsebnost mešane mlečne mikroflore, ki je za ta sir značilna. Kot kažejo nekatere študije, aroma končnega proizvoda delno izhaja neposredno iz rastlinskih vrst, ki jih zaužijejo koze, pri čemer je mogoče v siru najti nekatere aromatične molekule, ki so tipične za rastlinski svet, kar je dokaz tesne povezanosti z območjem proizvodnje.

Proizvajalci v regiji so varuhi starodavne kulture in sirarske tehnike, ki se na podlagi orodij in posebne tehnologije kaže v različnih načinih proizvodnje, na katere izrazito vpliva območje. To znanje se ohranja pri nosilcih dejavnosti v sektorju ter zaznamuje sirarske veščine in tehnike, ki so se izrazile v regiji, zlasti zaradi sestave več posebnih sirarskih orodij, ki jih je mogoče obravnavati kot tipična za to regijo.

Med starodavnimi proizvodnimi tehnikami, ki se ohranjajo pri proizvodnji sira „Formaggella del Luinese“, je treba opozoriti na hitro sirjenje na podlagi sirila (manj kot eno uro) in razrez sirnine na drobno. Med orodji, ki so se uporabljala v preteklosti in katerih uporaba se v tradiciji proizvodnje sira „Formaggella del Luinese“ še vedno ohranja, so orodja, ki se uporabljajo za razrez sirnine, kot sta „lo spino“ ali penavka (ki jo je včasih sestavljala glavna lesena os, na katero so bile pritrjene železne in bakrene žice) in „la lira“, ter druga orodja, kot so preluknjane zajemalke, sestavljene iz med seboj povezanih trav, in majhni leseni modeli za odcejanje sira.

S kozjerejo se že zelo dolgo časa tradicionalno ukvarjajo družinska podjetja, ki so v predelavi mleka našla pomemben vir dohodkov. Več zgodovinskih pričevanj vse od 17. stoletja naprej dokazuje, da je sir „Formaggella del Luinese“ od nekdaj del lokalne sirarske in gastronomske tradicije.

4.7 Nadzorni organ:

Nadzorni organ ustreza pogojem iz standarda EN 45011.

Naziv:	CERTIPRODOP srl
Naslov:	Via del Macello 26 26013 Crema CR ITALIA
Tel.	+39 025514875
Faks	+39 0255193153
E–naslov:	certiprodop@virgilio.it

4.8 Označevanje:

Sir z ZOP „Formaggella del Luinese“ se daje na trg izključno v kolutu, ki je označen z okroglo papirnato etiketo, namenjeno za uporabo na živilih. Na zunanjem zaokroženem robu zlato rumene barve mora biti naveden naslov proizvajalca in zorilca. Te navedbe morajo biti manjše kot napis „ZOP Formaggella del Luinese“. Poleg tega je na krajcu sira logotip, odtisnjen z vročim žigom ter sestavljen iz slike kozje glave in matične številke proizvajalca. Logotip je sestavljen iz zlato rumenega zaokroženega zunanjega roba in rdečega notranjega dela. Na rdečem notranjem delu je črno-bela slika kozje glave z zlato ovratnico in zvoncem, ki je obkrožena z besedami „Formaggela del Luinese“, zapisanimi z belimi črkami.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.220.slv
Uradni list Evropske unije		C 220

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 14. avgust 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 220/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5808 – JSA/Jacquet Metals/IMS) ( 1 )	1

2010/C 220/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5893 – Allianz/Corio/Porta di Roma) ( 1 )	1

2010/C 220/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5910 – Martank/MTTI/VTTI) ( 1 )	2

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 220/04	Menjalni tečaji eura	3

2010/C 220/05	Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za 27 držav članic, ki veljajo od 1. septembra 2010(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))	4

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2010/C 220/06	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	5

2010/C 220/07	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	8

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2010/C 220/08	Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/19/10 – Akcija 4.1 – Podpora ustanovam, dejavnim na evropski ravni na področju mladine	10

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2010/C 220/09	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	14

2010/C 220/10	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	18


	(1) Besedilo velja za EGP