17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/2

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 20. maja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Poljski

(Zadeva C-228/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - DDV - Direktiva 2006/112/ES - Členi 78, 79, 83 in 86 - Davčna osnova - Prodaja vozila - Vključitev pristojbine za registracijo vozila v davčno osnovo)

2010/C 195/02

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: D. Triantafyllou in A. Stobiecka-Kuik, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Poljska (zastopniki: M. Dowgielewicz, M. Jarosz in A. Rutkowska, zastopniki)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 78, 79, 83 in 86 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Prodaja motornega vozila – Vključitev zapadle pristojbine za registracijo vozila v davčno osnovo

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 233, 26.9.2009.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/2

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 16. aprila 2010 – Baris Unal proti Staatssecretaris van Justitie

(Zadeva C-187/10)

2010/C 195/03

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Baris Unal

Druga stranka v postopku: Staatssecretaris van Justitie

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali člen 6(1), prva alinea, Sklepa št. 1/80 pridružitvenega sveta z dne 19. septembra 1980 o razvoju pridružitve ob upoštevanju načela pravne varnosti pristojnim nacionalnim organom prepoveduje, da se v primeru, v katerem ni bilo goljufivega ravnanja, dovoljenje za prebivanje turškemu delavcu po izteku enoletnega roka po členu 6(1), prva alinea, odvzame z retroaktivnim učinkom od trenutka, od katerega razlog za izdajo dovoljenja za prebivanje, določen v nacionalnem pravu, ne obstaja več?

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/3

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 16. aprila 2010 – Génesis Seguros Generales Sociedad Anónima de Seguros y Reaseguros (GENESIS) proti Boys Toys S.A., Administración del Estado

(Zadeva C-190/10)

2010/C 195/04

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranke v postopku v glavni stvari

Kasacijski pritožnik: Génesis Seguros Generales Sociedad Anónima de Seguros y Reaseguros (GENESIS)

Nasprotni stranki: Boys Toys S.A. in Administración del Estado

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je mogoče člen 27 Uredbe Sveta št. 40/94 (1) z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti razlagati tako, da se za ugotovitev časovne prednosti glede na nacionalno znamko, katere prijava je bila vložena istega dne, lahko upoštevajo ne le dan, ampak tudi ura in minuta vložitve prijave za registracijo znamke Skupnosti pri UUNT (če je ta podatek zapisan), kadar nacionalna zakonodaja, ki ureja registracijo nacionalne znamke, šteje za upoštevno uro vložitve?

(1) UL 1994 L 11, str. 1

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/3

Tožba, vložena 19. aprila 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-192/10)

2010/C 195/05

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: S. Pardo Quintillán in A. Marghelis)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predlog tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Španija s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev izpolnitve obveznosti zaprtja ter upravljanja in nadzora po zaprtju, odlagališča Cova da Loba, ki se nahaja v O Grove (Pontevedra, Galicija) ni izpolnila obveznosti iz členov 13 in 14 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih, (1)

—	Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Glavni cilj Direktive 1999/31/ES je preprečevanje ali zmanjševanje, kolikor je mogoče, čezmerne obremenitve okolja, zlasti onesnaževanja površinskih voda, podtalnice, tal in zraka, in globalnega okolja, vključno z učinkom tople grede, ter tudi tako posledično ogrožanje zdravja ljudi pri odlaganju odpadkov na odlagališče med celotno obratovalno dobo.

2.	Kot izhaja iz informacij, ki so jih posredovali španski organi je bilo dovoljenje za odlagališče Cova da Loba izdano leta 2000. Gre torej za obstoječe odlagališče v smislu člena 14 Direktive 1999/31/ES.

3.	Odlagališče Cova da Loba je bilo opuščeno, ne da bi se ga zaprlo in ne da bi se zagotovilo njegovo upravljanje in nadzor po zaprtju kot je to določeno v členu 13 te direktive.

4.	Zato iz informacij, ki so jih posredovali španski organi izhaja, da postopek zaprtja odlagališča Cova da Loba ni bil dokončan. Položaj tega odlagališča tako glede na prej navedene preudarke predstavlja kršitev členov 13 in 14 Direktive 1999/31/ES.

(1) UL L 128, str. 1.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/3

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht München I (Nemčija) 21. aprila 2010 – Robert Nicolaus Abt, Daniela Kalwarowskyj, Mangusta Beteiligungs GmbH, Karsten Trippel, VC-Services GmbH, Henning Hahmann proti Hypo Real Estate Holding AG

(Zadeva C-194/10)

2010/C 195/06

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht München I

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Robert Nicolaus Abt, Daniela Kalwarowskyj, Mangusta Beteiligungs GmbH, Karsten Trippel, VC-Services GmbH, Henning Hahmann

Tožena stranka: Hypo Real Estate Holding AG

Intervenienta: Klaus E. H. Zapf, Inge Jung-Arend

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali se člen 5(1) Direktive 2007/36/ES (1) zaradi prepovedi predčasnega učinkovanja, ki izhaja iz evropskega prava, uporablja že, če je nacionalni zakonodajalec sprejel ureditev, ki preneha veljati z iztekom roka za prenos in ki v roku za prenos dopušča skrajšanje roka za objavo sklica skupščine delničarjev celo na en dan, kadar se na skupščini delničarjev sprejme sklep (povečanje kapitala ob izključitvi prednostne pravice), ki na podlagi zakonske določbe po vpisu v sodni register učinkuje še naprej, čeprav se ta sklep skupščine delničarjev na podlagi uspešne izpodbojne tožbe razglasi za ničen?

2.	Če je odgovor na navedeno vprašanje pritrdilen: ali se lahko kršitev člena 5(1) Direktive 2007/36/ES upraviči s cilji prava Skupnosti, zlasti člena 297 Pogodbe ES?

(1) Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L 184, str. 17).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/4

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 23. aprila 2010 vložilo Tribunal Supremo (Španija) – Unio de Pagesos de Catalunya proti Administración del Estado y Coordinadora de Organizaciones de Agricultores y Ganaderos – Iniciativa Rural del Estado Español

(Zadeva C-197/10)

2010/C 195/07

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Unio de Pagesos de Catalunya

Druga stranka: Administración del Estado y Coordinadora de Organizaciones de Agricultores y Ganaderos – Iniciativa Rural del Estado Español

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je člen 9(2)(b) kraljeve uredbe 1470/2007 z dne 2. novembra, ki kot pogoj za to, da se mladim kmetom dodelijo plačilne pravice iz nacionalne rezerve, od njih zahteva, da so že prevzeli kmetijsko gospodarstvo v okviru programa razvoja podeželja, vzpostavljenega na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (1) z dne 20. septembra 2005, združljiv s členom 42(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (2) z dne 29. septembra 2003?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, str. 1).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/4

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo (Portugalska) 26. aprila 2010 – Secilpar – Sociedade Unipessoal SL proti Fazenda Pública

(Zadeva C-199/10)

2010/C 195/08

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Supremo Tribunal Administrativo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Secilpar – Sociedade Unipessoal SL

Tožena stranka: Fazenda Pública

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali odtegnitev davka od dohodkov [pravnih oseb] pri viru za leto 2003, za plačilo katerega je zavezana družba, ki ni rezidentka na nacionalnem ozemlju, po 15-odstotni stopnji v skladu z vsebino konvencije med Portugalsko in Španijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja na podlagi neto dividend, ki so ji bile razdeljene kot delničarki družbe rezidentke v državi članici, v skladu s členi 80(2)(c) in 88(3)(b), (4) in (5) CIRC, 71(a) in (d) CIRS ter 59 EBF v takrat veljavnih različicah krši načela prepovedi diskriminacije, svobode ustanavljanja in prostega pretoka kapitala, določena v členih 12, 43, 46, 56 in 58(3) Pogodbe EGS, in člen 5(1) Direktive 90/435/EGS (1)?

(1) Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (90/435/EGS) (UL L 225, str. 6).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Varhoven administrativen sad na Republika Balgaria (Bolgarija) 26. aprila 2010 – Namestnik direktorja direktorata „Izpodbijanje in uprava izvršbe“ centralne uprave nacionalne agencije za prihodke proti Auto Nikolovi OOD

(Zadeva C-203/10)

2010/C 195/09

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Varhoven administrativen sad na Republika Balgaria

Stranki v postopku v glavni stvari

Vložnik kasacijske pritožbe: Namestnik direktorja direktorata „Izpodbijanje in uprava izvršbe“ centralne uprave nacionalne agencije za prihodke

Nasprotna stranka v postopku kasacijske pritožbe: Auto Nikolovi OOD

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali pojem „rabljeni predmeti“, ki je opredeljen v členu 311(1), točka 1, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 23. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1), zajema tudi rabljeno premično blago, ki ni tako individualizirano (z znamko, modelom, serijsko številko, letom izdelave itd.), da bi se razlikovalo od drugega blaga iste vrste, temveč je določeno le po značilnostih vrste?

2.	Ali besede „kot določijo države članice“, ki jih vsebuje člen 311(1), točka 1, Direktive Sveta 2006/112/ES državam članicam dovoljujejo, da same opredelijo pojem „rabljeno blago“, ali se mora opredelitev tega pojma iz Direktive strogo prenesti v nacionalni zakon?

3.	Ali zahteva, navedena v nacionalni določbi, da so rabljeni predmeti individualno določeni, ustreza vsebini in smislu opredelitve „rabljeno blago“ iz prava Skupnosti?

4.	Ali se glede na cilje, navedene v uvodni izjavi 51 Direktive Sveta 2006/112/ES, lahko domneva, da besede iz člena 314(1) Direktive 2006/112/ES „če mu to blago v Skupnosti dobavi […]“ zajema tudi uvoz rabljenega blaga, ki ga je uvozil obdavčljivi preprodajalec?

5.	Če se maržna ureditev uporablja tudi za dobavo rabljenih predmetov, ki jih je obdavčljivi preprodajalec sam uvozil: ali morajo osebe, od katerih je obdavčljivi preprodajalec to blago prejel, spadati v skupino oseb, ki je navedena v členu 314, točke od (a) do (d)?

6.	Ali je naštevanje blaga v členu 320(1) Direktive 2006/112/ES taksativno?

Ali je treba člen 320(1), prvi pododstavek, in (2) Direktive Sveta 2006/112/ES razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, v skladu s katero pravica do odbitka davka, ki ga je obdavčljivi preprodajalec, ki je uvozil rabljeno blago, plačal kot vstopni davek, nastane in se izvršuje v obdobju, v katerem se je to blago dobavilo v okviru nadaljnje obdavčljive dobave, za katero je obdavčljivi preprodajalec uporabil splošno ureditev obdavčitve?

8.	Ali imata člena 314, točke od (a) do (d), in 320(1), prvi pododstavek, ter (2) Direktive 2006/112/ES neposredni učinek in ali se nacionalno sodišče v primeru, kakršen je ta, lahko neposredno sklicuje nanju?

(1) UL L 347, str. 1.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/6

Pritožba, ki jo je 30. aprila 2010 vložil Heinz Helmuth Eriksen zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 24. marca 2010 v zadevi T-516/08, Heinz Helmuth Eriksen proti Evropski komisiji

(Zadeva C-205/10 P)

2010/C 195/10

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Heinz Helmuth Eriksen (zastopnik: I. Anderson, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga:

—	sklep Splošnega sodišča z dne 24. marca 2010, s katerim je bila kot očitno nedopustna zavržena pritožnikova tožba in mu je bilo naloženo plačilo stroškov, naj se razveljavi;

—

naj se izreče za pristojno za obravnavo pritožnikove pritožbe in naj Komisiji naloži plačilo:

(a)

pritožniku 800 000 EUR oziroma znesek, ki bi bil po mnenju Sodišča ustrezen in pravičen kot odškodnina za prestano, sedanjo in prihodnjo telesno bolečino in trpljenje in zmanjšanje življenjske aktivnosti, povzročenih zaradi resnega poslabšanja njegovega zdravja, ki izvira iz Komisijine samovoljne in nezakonite zavrnitve zagotovitve vzpostavitve ukrepov preventivnega zdravstvenega nadzora iz Direktive 96/29 (1) glede bolezni, povezanih s sevanjem, in sicer za posebne intervencijske ekipe v Thuleju;

(b)

pritožniku ali zdravstveni ustanovi ali izvajalcem oskrbe stroške, ki bodo v prihodnje nastali za zdravljenje in za zdravila – namenjena lajšanju in/ali zdravljenju njegovega zgoraj v točki (a) opisanega prizadetega zdravja – ki mu niso na voljo v okviru nacionalnega zdravstvenega sistema njegove države članice;

(c)	stroškov postopka in stroškov, ki so nastali pritožniku v tem postopku in postopku pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče je pritožnikovo tožbo, ki je bila vložena na podlagi nepogodbene obveznosti, neupravičeno zavrglo kot nedopustno, pri čemer je napačno obravnavalo naravo tožbe in tožbenih razlogov. Splošno sodišče zaradi te napačne obravnave ni ugotovilo nezakonitosti Komisijinega samovoljnega in nepoštenega izgovora, s katerim je zavrnila ukrepanje, in to neukrepanje je izničilo pomen enotnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva v primeru radioloških nesreč, ki nastanejo zaradi uporabe jedrske energije v vojaške namene.

Neuporaba pravnih načel, ki so skupna državam članicam. Splošno sodišče s tem, da ni uporabilo pravnih načel, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, glede odgovornosti upravnih organov za škodo, ki je povzročena posameznikom, kot je to določeno v členu 188 Pogodbe ESAE, ni ugotovilo, da je Komisija, zaradi pomanjkanja potrebne skrbnosti in dobrega upravljanja, ravnala nezakonito.

Nepravilna uporaba posebnih pristojnosti, ki jih ima Komisija s tem, da ima na področju konkurenčnega prava možnost izvzetja, v zvezi z dopustnostjo pritožbe, ki se nanaša na zdravstvene standarde. Splošno sodišče je zagrešilo napako v presoji glede Komisijinega na podlagi vojaških razlogov opravljenega izvzetja radiološke nesreče v Thuleju s področja uporabe ukrepov zdravstvene zaščite, ki so določeni v navedeni direktivi, po zgledu široke in posebne diskrecijske pravice, ki jo ima Komisija ob tem, ko z diskrecijskim izvzetjem nezakonitih trgovskih sporazumov določa politiko EU na področju konkurence. S tem niso bile spoštovane odločbe o dopustnosti tega sodišča na drugih področjih prava EU, kjer Komisija nima take posebne diskrecijske pravice in kjer navedbe, da Komisija ni ukrepala, ne pomenijo očitno nedopustne pritožbe.

Splošno sodišče je spregledalo dejstvo, da Komisija nima posebne in neomejene diskrecijske pravice glede izvršitve enotnih standardov za varstvo zdravja, ker Pogodba ESAE natančno določa njene pristojnosti glede izvzetja in posebej določa postopke za pritožbe posameznikov glede njenega neukrepanja na področjih, kjer jim je bila podeljena zaščita. To vključuje položaje, ko je bila zavrnitev ukrepanja naslovljena na drugo stranko.

Neobravnavanje vprašanja, ali je bil s tem, da Komisija ni ukrepala, kršen s Pogodbo ESAE določen cilj varstva zdravja delavcev in prebivalstva.

Splošno sodišče je poleg tega ravnalo nepravilno s tem, da ni preizkusilo, ali so bili s tem, da Komisija ni ukrepala, kršeni cilji Pogodbe ESAE, in sicer vzpostavitev in zagotovitev uporabe enotnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred dolgoročnimi učinki ionizirajočega sevanja. S tem je spregledalo brezpogojno dolžnost, ki jo ima Komisija na podlagi Pogodbe ESAE, za zagotovitev, da se določbe Pogodbe pravilno uporabljajo, vključno s previdnostnim načelom, ki je njen del.

(1) Direktiva Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, str. 1).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hajdú-Bihar Megyei Bíróság (Madžarska) 3. maja 2010 – Márton Urbán proti Vám- és Pénzügyőrség Észak-alföldi Regionális Parancsnoksága

(Zadeva C-210/10)

2010/C 195/11

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Hajdú-Bihar Megyei Bíróság

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Márton Urbán

Tožena stranka: Vám- és Pénzügyőrség Észak-alföldi Regionális Parancsnoksága

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali so pravila o kaznih, ki določajo nujno naložitev globe 100 000 HUF za vsako kršitev določb členov od 13 do 16 Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 (1) o uporabi tahografskega vložka nadzorne naprave v cestnem prometu, skladna z zahtevo sorazmernosti iz člena 19(1) in (4) Uredbe (ES) št. 561/2006 (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85?

2.	Ali so pravila o kaznih, ki višine globe ne določajo glede na težo storjene kršitve, skladna z zahtevo sorazmernosti?

3.	Ali so pravila o kaznih, ki ne dopuščajo upoštevanja nobenega razloga, s katerim bi kršitelj lahko upravičil kršitev, skladna z zahtevo sorazmernosti?

4.	Ali so pravila o kaznih, ki ne določajo nobenih razlik glede na osebne okoliščine kršitelja, skladna z zahtevo sorazmernosti?

(1) Uredba Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L 370, str. 8).

(2) Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, str. 1).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (Republika Litva) 4. maja 2010 – F-Tex SIA proti Lietuvos-Anglijos UAB „Jadecloud-Vilma“

(Zadeva C-213/10)

2010/C 195/12

Jezik postopka: litvanščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: F-Tex SIA

Tožena stranka: Lietuvos-Anglijos UAB „Jadecloud-Vilma“

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je ob upoštevanju sodb Sodišča v zadevah Gourdain in Seagon člen 3(1) Uredbe št. 1346/2000 (1) in člen 1(2)(b) Uredbe št. 44/2001 (2) treba razlagati tako, da:

(a)

ima nacionalno sodišče, ki obravnava postopek v primeru insolventnosti, izključno pristojnost obravnavati paulijansko tožbo, ki izhaja neposredno iz postopka v primeru insolventnosti ali je z njim tesno povezana, in da odstopanja od take pristojnosti lahko temeljijo le na drugih določbah Uredbe št. 1346/2000;

(b)

je paulijansko tožbo, ki jo je vložil edini upnik podjetja, v zvezi s katerim je bil v eni državi članici sprožen postopek v primeru insolventnosti, in ki:

—	je vložena v drugi državi članici,

—	izhaja iz pravice do terjatve nasproti tretjim osebam, ki mu jo je odstopil stečajni upravitelj na podlagi odplačne pogodbe in ki tako omejuje obseg terjatev stečajnega upravitelja v prvi državi članici, in

—	ne pomeni nevarnosti za druge morebitne upnike,

treba klasificirati kot civilno in gospodarsko zadevo v smislu člena 1(1) Uredbe št. 44/2001?

Ali je pravico tožeče stranke do sodnega varstva, ki ga Sodišče priznava kot splošno pravno načelo Evropske unije in je zagotovljeno po členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, treba razumeti in razlagati tako, da:

(a)	se nacionalni sodišči s pristojnostjo za obravnavo paulijanske tožbe (zaradi njene povezave s postopkom v primeru insolventnosti), in sicer bodisi po členu 3(1) Uredbe št. 1346/2000 bodisi po členu 2(1) Uredbe št. 44/2001, ne moreta obe izreči za nepristojni;

(b)

kadar se sodišče ene države članice izreče za nepristojno za obravnavo paulijanske tožbe, ali ima sodišče druge države članice, ki želi varovati pravico tožeče stranke do dostopa do sodišč, pravico, da po uradni dolžnosti ugotovi, da je samo pristojno, ne glede na dejstvo, da v skladu z določbami prava Evropske unije o mednarodni pristojnosti ne more sprejeti take odločitve?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL 2000 L 160, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2004 L 12, str. 1).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/8

Pritožba, ki jo je 5. maja 2010 vložil Bent Hansen zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 24. marca 2010 v zadevi T-6/09, Bent Hansen proti Evropski komisiji

(Zadeva C-217/10 P)

2010/C 195/13

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Bent Hansen (zastopnik: I. Anderson, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga:

—	sklep Splošnega sodišča z dne 24. marca 2010, s katerim je bila kot očitno nedopustna zavržena pritožnikova tožba in mu je bilo naloženo plačilo stroškov, naj se razveljavi;

—

naj se izreče za pristojno za obravnavo pritožnikove pritožbe in naj Komisiji naloži plačilo:

(a)

(b)

(c)	stroškov postopka in stroškov, ki so nastali pritožniku v tem postopku in postopku pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Neobravnavanje vprašanja, ali je bil s tem, da Komisija ni ukrepala, kršen s Pogodbo ESAE določen cilj varstva zdravja delavcev in prebivalstva.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/9

Pritožba, ki jo je 7. maja 2010 vložila Artegodan GmbH zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 3. marca 2010 v zadevi T-429/05, Artegodan GmbH proti Evropski komisiji, druga stranka v postopku: Zvezna republika Nemčija

(Zadeva C-221/10 P)

2010/C 195/14

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Artegodan GmbH (zastopnika: U. Reese in A. Meyer-Sandrock, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija

Predlog

—

Pritožnica predlaga:

1.	sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 3. marca 2010 v zadevi T-429/05 naj se razveljavi,

2.	toženi stranki naj se naloži da tožeči stranki plača znesek v višini 1 430 821,36 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi po pavšalni obrestni meri 8 % za čas od razglasitve sodbe do polnega plačila; podredno, naj se zadeva glede višine odškodnine vrne v odločanju Splošnemu sodišču Evropske unije,

3.	ugotovi naj se, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vso škodo, ki ji bo nastala zaradi marketinških ukrepov, ki so potrebni zato da se ponovno vzpostavi tržni položaj zdravila Tenuate Retard, kot ga je to zdravilo imelo pred odvzemom dovoljenja,

4.	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S sodbo z dne 3. marca 2010 je Splošno sodišče Evropske unije zavrnilo pritožnikovo odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega odvzema dovoljenja za promet z zdravilom. Zavrnitev je bila utemeljena s tem, da Komisija ni resno kršila pravil prava Unije. Kršitev pravil o delitvi pristojnosti namreč ne daje podlage za odgovornost institucij Unije, ker cilj teh pravil ni varstvo ekonomskih interesov podjetij. Upoštevna določba člena 11 Direktive 65/65 je po oceni Splošnega sodišča nenatančna. Ni še bilo precedensa. To pa lahko logično pojasni napačno uporabo prava s strani Komisije. Po presoji Splošnega sodišča je bilo treba tudi upoštevati kompleksnost presoje znanstveno-medicinskih poročil. Celostno gledano so bile pravne in dejanske presoje tako kompleksne da kršitve člena 11 Direktive 65/65 ni mogoče šteti za dovolj resno kršitev.

V pritožbi pritožnica navaja, da je namen pravil o delitvi pristojnosti, ki omejujejo pristojnosti evropskih neodvisnih organov da posežejo v obstoječe pravne položaje, varstvo pravic državljanov in podjetij. Zato je treba po mnenju pritožnice kršitev pravil o delitvi pristojnosti upoštevati pri ugotavljanju ali je prišlo do dovolj resne kršitve.

Treba je tudi upoštevati, da Komisija pri sprejetju odločbe ni imela polja proste presoje. Poleg tega Komisija ni zgolj izvajala abstraktne pravne norme, temveč je z upravnim ukrepom posegla v obstoječ pravni položaj pritožnice. Zato škoda, ki je nastala pritožnici ni zgolj posredna posledica abstraktne pravne norme, temveč namen in vsebina samega upravnega ukrepa. Po mnenju pritožnice bi morala zato Komisija posebej temeljito preučiti ali je obstajala zadostna podlaga za odvzem dovoljenja.

Temu ne nasprotujeta primarnost varovanja zdravja in poseben pomen previdnostnega načela. Ti načeli lahko po mnenju pritožnice utemeljita sprejetje in takojšnjo izvršitev ukrepa, ki posega v pravice, zoper podjetje. Navaja pa, da mora biti zaradi ponovne vzpostavitve ravnovesja v pravni državi in zaradi varstva načela sorazmernosti v okviru varstva, ki ga daje sekundarna zakonodaja, predvidena možnost ustrezne odškodnine.

Ni mogoče ugovarjati, da je treba varstvo v okviru sekundarne zakonodaje zavrniti zato, da se lahko načelo previdnosti učinkovito izvršuje. V okoliščinah tega primera namreč Komisija ni imela polja proste presoje. V takih primerih pa ni vnaprejšnje nevarnosti, da bi bilo izvrševanje načela previdnosti ovirano zaradi morebitnih posledic iz naslova odgovornosti.

Ravno tako se za zavrnitev odškodninskega zahtevka ni mogoče sklicevati na nenatančnost člena 11 Direktive 65/65. Po mnenju pritožnice mora namreč breme in posledice te nenatančnosti nositi Unija sama in ne prizadeto podjetje. Unija se ne more braniti zoper odškodninske zahtevke s sklicevanjem na to, da sama, ob opustitvi dolžnosti, ni sprejela jasnih in nedvoumnih določb.

Dejstvo, da ni precedensa ne more pomeniti oprostitve odgovornosti. V odškodninskih zadevah organi Unije namreč nimajo privilegija „pravica do prve napake“. Poleg tega je Sodišče že pravnomočno odločilo, da je bila odločba Komisije vsebinsko in procesno nezakonita. Zato je ob izvrševanju odločbe Komisije že obstajal precedens.

Tudi kompleksnost dejanskih in pravnih presoj sama po sebi ne izključuje dovolj resne kršitve. To v vsakem primeru velja, ko gre za „čisti“ upravni ukrep, v zvezi s katerim ni polja proste presoje in kjer se namenoma poseže v obstoječ pravni položaj in se s tem povzroči predvidljiva in znatna premoženjska škoda.

Poleg tega so organi, ki so pristojni za vprašanja v zvezi s pravom zdravil ustrezno dejansko in pravno usposobljeni. Zato povprečna kompleksnost, ki je nujno podana pri sporih v zvezi z varnostjo in učinkovitostjo zdravil ne zadošča za izključitev obstoja dovolj resne kršitve.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/10

Pritožba, ki jo je 7. maja 2010 vložila Brigit Lind zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 24. marca 2010 v zadevi T-5/09, Brigit Lind proti Evropski komisiji

(Zadeva C-222/10 P)

2010/C 195/15

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Brigit Lind (zastopnik: I. Anderson, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica predlaga Sodišču:

—	sklep Splošnega sodišča z dne 24. marca 2010, s katerim je bila kot očitno nedopustna zavržena pritožničina tožba in ji je bilo naloženo plačilo stroškov, naj se razveljavi;

—

naj se izreče za pristojno za obravnavo pritožničine pritožbe in naj Komisiji naloži, da;

(a)

pritožnici plača 50 000 EUR oziroma znesek, ki bi bil po mnenju Splošnega sodišča ustrezen in pravičen kot odškodnina za šok in stres, ki ga je doživela zaradi bratovega trpljenja in smrti, povzročenih zaradi Komisijine samovoljne in nezakonite zavrnitve zagotovitve vzpostavitve zdravstvenega nadzora iz Direktive 96/29 (1) glede bolezni, povezanih s sevanjem, in sicer za posebne intervencijske ekipe v Thuleju.

(b)

v zapuščino Johna Erlinga Nochena vplača;

(i)

250 000 EUR oziroma znesek, ki bi bil po mnenju Sodišča ustrezen in pravičen kot odškodnina za njegovo trpljenje od 2006 do njegove smrti 2008, zaradi pljučnega raka kot posledica Komisijine samovoljne in nezakonite zavrnitve zagotovitve vzpostavitve zdravstvenega nadzora iz Direktive 96/29 glede bolezni, povezanih s sevanjem, in sicer za posebne intervencijske ekipe v Thuleju.

(ii)	pritožnici plača pogrebne stroške v znesku 6 000 EUR.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče je nepravilno zavrnilo pritožničino uveljavljanje nepogodbene odgovornosti kot nedopustno, tako da je izkrivilo naravo njenih zahtev in njene tožbene razloge. Kot posledica takega izkrivljanja Sodišče ni upoštevalo nezakonitosti v okviru Komisijine samovoljne in nezakonite pretveze za neukrepanje – katere nedelovanje je onemogočilo uporabo Enotnih standardov zdravstvenega varstva za zaščito delavcev in javnosti v primerih radioloških nesreč, povzročenih z vojaško uporabo jedrske energije.

Neobravnavanje vprašanja, ali je bil s tem, da Komisija ni ukrepala, kršen s Pogodbo ESAE določen cilj varstva zdravja delavcev in prebivalstva.

Neobravnavanje vprašanja, ali je bilo s Komisijinim neukrepanjem kršena nadrejena pravna norma.

Zaradi vključitve Evropske konvencije o človekovih pravicah v sodno prakso EU je Sodišče naredilo napako, ker ni presojalo, ali je bil s Komisijino neuveljavitvijo določb zdravstvenega nadzora iz Direktive 96/29 kršen člen 2 Konvencije, s tem ko je bilo življenje brata pritožnice očitno izpostavljeno tveganju nepreverjenega in nenadzorovanega razvoja rakovih bolezni zaradi dolgotrajnega sevanja, kot je rak, zaradi katerega je umrl.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/12

Tožba, vložena 7. maja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-223/10)

2010/C 195/16

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. Adam in I. Hadjiyiannis, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predloga tožeče stranke

Ugotovi naj se, da Republika Avstrija s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive Komisije 2008/74/ES z dne 18. julija 2008 o spremembi Direktive 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2005/78/ES (1) v zvezi s homologacijo motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in dostopom do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, oziroma jih ni v celoti sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Republiki Avstriji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2008/74 se je iztekel 2. januarja 2009.

(1) UL L 192, str. 51.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Cível da Comarca do Porto (Portugalska) 10. maja 2010 – Maria Alice Pendão Lapa Costa Ferreira, Alexandra Pendão Lapa Ferreira proti Companhia de Seguros Tranquilidade SA

(Zadeva C-229/10)

2010/C 195/17

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Cível da Comarca do Porto

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Maria Alice Pendão Lapa Costa Ferreira, Alexandra Pendão Lapa Ferreira

Tožena stranka: Companhia de Seguros Tranquilidade SA

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je razlaga člena 505 Código Civil, ki določa, da je odgovornost za škodo, ki izvira iz uporabe motornih vozil, izključena ob nesreči, za katero je izključno odgovoren le pešec, v skladu z evropskimi direktivami o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti (72/166/EGS (1), 84/5/EGS (2), 90/232/EGS (3), 2000/26/ES (4) in 2005/14/ES (5) ter zlasti s členom 1a Direktive 90/232/EGS)?

2.	Ali je razlaga člena 570 Código Civil, ki določa, da je odškodnino mogoče zmanjšati ali izključiti na podlagi teže krivde obeh strank, kadar je krivdno ravnanje oškodovanca prispevalo k nastanku ali povečanju škode, v skladu z zgoraj navedenimi direktivami?

3.	Če je odgovor pritrdilen, ali navedene direktive nasprotujejo razlagi, ki dovoljuje omejevanje ali zmanjšanje odškodnine, pri čemer se glede nastanka škode upošteva krivda pešca na eni strani in nevarnost od motornega vozila na drugi strani?

(1) Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (72/166/EGS) (UL L 103, str. 1).

(2) Druga direktiva Sveta z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (84/5/EGS) (UL 1984, L 8, str. 17).

(3) Tretja direktiva Sveta z dne 14. maja 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (90/232/EGS) (UL L 129, str. 33).

(4) Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) (UL L 181, str. 65).

(5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja 2005 o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (UL L 149, str. 14).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/13

Tožba, vložena 11. maja 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski

(Zadeva C-233/10)

2010/C 195/18

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Nijenhuis in H. te Winkel, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Nizozemska

Predloga tožeče stranke

—

Ugotoviti, da Kraljevina Nizozemska, ker ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2007/44/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju, oziroma jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 7 te direktive;

—	Kraljevini Nizozemski naložiti plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive v nacionalno pravno se je iztekel 20. marca 2009.

(1) UL L 247, str. 1.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/13

Tožba, vložena 18. maja 2010 – Evropska komisija proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-246/10)

2010/C 195/19

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: V. Peere in G. Zavvos, zastopnika)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlog tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (1), vsekakor pa s tem, da jih ni sporočilo Komisiji, ni izpolnilo svojih obveznosti iz te direktive;

—	Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2006/42/ES se je iztekel 29. junija 2008. Vendar tožena stranka ob vložitvi te tožbe še ni sprejela potrebnih ukrepov za prenos te direktive, vsekakor pa o njih še ni obvestila Komisije.

(1) UL L 157, str. 24.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/14

Pritožba, ki jo je KEK Diavlos vložila 20. maja 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (sodnik posameznik) z dne 18. marca 2010 v zadevi T-190/07, KEK Diavlos proti Komisiji

(Zadeva C-251/10 P)

2010/C 195/20

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnica: KEK Diavlos (zastopnik: D. Chatzimichalis)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

—	tej pritožbi naj se v celoti ugodi;

—

zaradi razlogov navedenih v pritožbi naj se razveljavi izpodbijana sodba Splošnega sodišča (sodnik posameznik) z dne 18. marca 2010 v zadevi T-190/07 tako, da se v celoti ugodi tožbi naše družbe zoper odločbo C(2006) 465 konč. Komisije z dne 23. februarja 2006 in da se ta odločba in vsi drugi povezani akti in/ali odločbe Komisije razglasijo za nične;

—	Evropski komisiji, toženi stranki, naj se naloži plačilo stroškov in nagrad na prvi in drugi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S priotžbo z dne 20. maja 2010 družba KEK Diavlos izpodbija sodbo Splošnega sodišča (sodnik posameznik) z dne 18. marca 2010 v zadevi T-190/07 in predlaga njeno razveljavitev zato, da se v cedloti ugodi njeni rožbi zoper Odločbo Komisije C(2006) 465 konč. z dne 23. februarja 2006, in da se ta odločba in vsi drugi povezani akti in/ali odločbe Komisije razglasijo za nične.

Ta toižba temelji na treh razlogih, ki jih je mogoče povzeti takole:

Prvi pritožbeni razlog: z izpodbijano sodbo je bila na podlagi napačnih in nezadostnih razlogov v celoti zavrnjena tožba pritožnice in vsa njena utemeljitev, čeprav bi ji bilo treba v celoti oziroma vsaj deloma ugoditi. Zlasti se v izpodbijani sodbi absolutno ne upošteva argumenta pritožnice, ki je ključen za izid spora, in sicer da je pritožnica izpolnila svojo pogodbeno obveznost, da uredi 1 000 izvodov (za vsak jezik) brošur v katerih so vse potrebne informacije za pripravo učence na prehod na euro s tem, da je uredila brošuro z več stranmi glede tega prehoda (priloge viii, ix et x); poleg tega v izpodbijani sodbi ni obrazložitve glede presoje Splošnega sodišča o brošurah, ki jih je v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi uredila pritožnica.

Drugi pritožbeni razlog: pri izpodbijani sodbi je podana napačna uporaba prava zlasti člena 48 Poslovnika, saj je bil zavrnjen predlog pritožnice za predložitev dodatnih dokazov oziroma, natančneje rok, ki ga je pritožnica na obravnavi zahtevala za predložitev določenih dokumentov, ki so se nanašali na „nepravilnosti“, ki jih je domnevno ugotovila Komisija, in torej vprašanje datuma ko so bili navedeni izdatki vknjiženi v računovodske izkaze zato, da se lahko za njih „zahteva povračilo“ v skladu s pogodbo in njeno prilogo II.

Tretji pritožbeni razlog: z izpodbijano sodbo Splošnega sodišča (sodnik posameznik) z dne 18. marca 2010 je bilo pritožnici napačno naloženo plačilo stroškov Komisije, čeprav bi bilo treba glede na okoliščine stroške razdeliti med stranki v skladu s členom 87(3) poslovnika, oziroma, pritožnici kot stranki, ki s svojimi predlogi ni uspela, naložiti plačilo zgolj dela stroškov Komisije.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/14

Tožba, vložena 19. maja 2010 – Evropska komisija proti Slovaški republiki

(Zadeva C-253/10)

2010/C 195/21

Jezik postopka: slovaščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Tokár in A. Marghelis, zastopnika)

Tožena stranka: Slovaška republika

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Slovaška republika s tem, da ni sprejela nacionalne strategije za zmanjšanje količine biorazgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, v skladu s členom 5(1) Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ni izpolnila obveznosti iz člena 5(1) navedene direktive.

—	Slovaški republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V skladu s členom 5(1) Direktive Sveta 1999/31/ES „[d]ržave članice pripravijo nacionalno strategijo za zmanjševanje količine biorazgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, najpozneje v dveh letih od datuma, določenega v členu 18(1), in o tej strategiji uradno obvestijo Komisijo“. Člen 18(1) določa, da „[d]ržave članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v dveh letih po začetku veljavnosti“. Direktiva je v skladu s svojim členom 19 začela veljati 16. julija 1999. Zato je bilo treba uskladitev s to direktivo izvesti do 16. julija 2001, obveznost pripraviti nacionalno strategijo, kot jo določa člen 5(1), pa izpolniti pred 16. julijem 2003.

Ker v členu 54 Akta o pogojih pristopa ni bil določen drug rok za nove države članice, je morala Slovaka republika v skladu s členom 5(1) Direktive do dneva svojega pristopa, to je do 1. maja 2004, pripraviti nacionalno strategijo za zmanjševanje količine biorazgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih. Slovaška republika Komisije do tega dneva ni uradno obvestila o takšni strategiji.

Zato Evropska komisija meni, da Slovaška republika ni izpolnila obveznosti iz člena 5(1) Direktive Sveta 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Regeringsrätten (Švedska) 25. maja 2010 – Försäkringskässan proti Elisabeth Bergström

(Zadeva C-257/10)

2010/C 195/22

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Regeringsrätten

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Försäkringskassan

Tožena stranka: Elisabeth Bergström

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali je v skladu s pravom Unije, zlasti s Sporazumom s Švico o prostem pretoku oseb in členom 72 Uredbe št. 1408/71, zavarovalna doba za družinsko dajatev v obliki dajatve za nego otroka, ki je odvisna od dohodka, lahko v celoti dopolnjena z zaposlitvijo in zavarovanjem v Švici?

2.	Ali se mora v skladu s pravom Unije, zlasti s Sporazumom s Švico o prostem pretoku oseb in členoma 3(1) in 72 Uredbe št. 1408/71, pri določanju upravičenosti do družinske dajatve v obliki dajatve za nego otroka, odvisne od dohodka, dohodek, zaslužen v Švici, izenačiti z domačim dohodkom?

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/17

Sodba Splošnega sodišča z dne 2. junija 2010 – Procaps proti UUNT – Biofarma (PROCAPS)

(Zadeva T-35/09) (1)

(„Znamka skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti PROCAPS - Prejšnji nacionalni in mednarodni besedni znamki PROCAPTAN - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Podobnost znakov - Podobnost proizvodov in storitev - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2010/C 195/26

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Procaps, SA (Barranquilla, Columbija) (zastopnik: M. Vidal-Quadras Trias de Bes, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: Ó. Mondéjar Ortuño, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Biofarma SAS (Neuilly-sur-Seine, Francija) (zastopnika: A. Ruiz López in V. Gil Vega, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 24. novembra 2008 (zadeva R 867/2007-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Biofarma SAS in Procaps, SA.

Izrek

1.	Tožba se zavrne..

2.	Družbi Procaps, SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 69, 21.3.2009.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/17

Sklep Splošnega sodišča z dne 5. maja 2010 – CBI in ABISP proti Komisiji

(Združeni zadevi T-128/08 in T-241/08) (1)

(„Državne pomoči - Subvencije, ki so jih belgijski organi dodelili javnim bolnišnicam - Storitev splošnega gospodarskega interesa - Pritožba - Odločba, ki naj bi bila sprejeta o ustavitvi postopka s pritožbo - Naknadno sprejetje odločbe o razglasitvi združljivosti pomoči s skupnim trgom - Ustavitev postopka“)

2010/C 195/27

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: Coordination bruxelloise d’institutions sociales et de santé (CBI) (Bruselj, Belgija); in Association bruxelloise des institutions de soins privées (ABISP) (Bruselj) (zastopnika: D. Waelbroeck, odvetnik, in D. Slater, solicitor)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: C. Giolito, J.-P. Keppenne in B. Stromsky, zastopniki)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, ki naj bi izhajala iz njenih dopisov z dne 10. januarja in 10. aprila 2008, da ne bo začela postopka, določenega v členu 88(2) ES, in da bo ustavila postopek o pritožbi tožečih strank glede državnih pomoči, ki naj bi jih dodelili belgijski organi v okviru financiranja javnih bolnišnic omrežja IRIS (Interhospitalière régionale des infrastructures de soins) regije Bruselj-Glavno mesto (Belgija).

Izrek

1.	Zadevi T-128/08 in T-241/08 se združita za namen izdaje tega sklepa.

2.	Postopek glede tožb se ustavi.

3.	O predlogih za intervencijo, ki so jih vložili občina Saint-Gilles (Belgija), občina Etterbeek (Belgija), občina Ixelles (Belgija), občina Anderlecht (Belgija), regija Bruselj-Glavno mesto (Belgija), mesto Bruselj (Belgija), ter Republika Finska, ni potrebno odločati.

4.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 142, 7.6.2008.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/18

Sklep Splošnega sodišča z dne 21. maja 2010 – ICO Services proti Parlamentu in Svetu

(Zadeva T-441/08) (1)

(„Ničnostna tožba - Odločba št. 626/2008/ES - Skupni okvir za izbiro in odobritev operaterjev mobilnih satelitskih sistemov - Neobstoj neposrednega nanašanja - Nedopustnost“)

2010/C 195/28

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: ICO Services Ltd (Slough, Berkshire, Združeno kraljestvo) (zastopnik: S. Tupper, solicitor)

Toženi stranki: Evropski parlament (zastopnika: J. Rodrigues in R. Kaškina, zastopnika); in Svet Evropske unije (zastopnika: G. Kimberley in F. Florindo Gijón, zastopnika)

Intervenientka v podporo toženih strank: Evropska komisija (zastopnika: M. Wilderspin in A. Nijenhuis, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe št. 626/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2008 o izbiri in odobritvi sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS) (UL L 172, str. 15).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	ICO Services Ltd nosi svoje stroške ter stroške Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije.

3.	Evropska komisija nosi svoje stroške.

(1) UL C 6, 10.1.2009.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/18

Sklep Splošnega sodišča z dne 17. maja 2010 – Volkswagen proti UUNT – Deutsche BP (SunGasoline)

(Zadeva T-502/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Ugovor - Umik ugovora - Ustavitev postopka“)

2010/C 195/29

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Volkswagen AG (Wolfsburg, Nemčija) (zastopniki: H. P. Schrammek, C. S. Drzymalla in S. Risthaus, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: S. Schäffner, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Deutsche BP AG (Gelsenkirchen, Nemčija)

Predmet

Tožba, vložena zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 19. septembra 2008 (zadeva R 513/2007-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Deutsche BP AG in Volkswagen AG.

Izrek

1.	Postopek se ustavi.

2.	Tožeča stranka in tožena stranka nosita vsaka svoje stroške.

(1) UL C 44, 21.2.2009.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/18

Sklep Splošnega sodišča z dne 18. maja 2010 – Abertis Infraestructuras proti Komisiji

(Zadeva T-200/09) (1)

(„Ničnostna tožba - Koncentracije - Sklep o končanju postopka, začetega na podlagi člena 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004 - Rok za vložitev tožbe - Začetek - Nedopustnost“)

2010/C 195/30

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Abertis Infraestructuras, SA (Barcelona, Španija) (zastopnika: M. Roca Junyent in P. Callol García, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: V. Di Bucci in É. Gippini Fournier, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 13. avgusta 2008 o končanju postopka, začetega na podlagi člena 21(4) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, str. 1) v zvezi z nadzorom koncentracije med tožečo stranko in družbo Autostrade, S.p.A. (zadeva COMP/M. 4388 – Abertis proti Autostrade).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Abertis Infraestructuras, SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 167, 18.7.2009.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/19

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 26. maja 2010 – Noko Ngele proti Komisiji

(Zadeva T-15/10 R)

(„Izdaja začasne odredbe - Predlog za izdajo začasnih odredb - Zahteve obličnosti - Nedopustnost“)

2010/C 195/31

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Mariyus Noko Ngele (Bruselj, Belgija) (zastopnik: F. Sabakunzi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnik: A. Bordes, zastopnik)

Predmet

Predlog se v bistvu nanaša na razglasitev nezakonitosti dejavnosti Centra za razvoj podjetništva (CRP) v Belgiji, na prepoved Komisiji in njenim uslužbencem, da vzdržujejo finančne odnose s CRP ali da priznajo zakonitost CRP, in na to, da se Komisiji, če bi priznala to zakonitost, naloži plačilo določenega zneska tožeči stranki.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/19

Tožba, vložena 28. aprila 2010 – Republika Madžarska proti Evropski komisiji

(Zadeva T-194/10)

2010/C 195/32

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Madžarska (zastopniki: J. Fazekas, M. Fehér, K. Szíjjártó, zastopniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Vpis zaščitene označbe porekla „Vinohradnícka oblast’ Tokaj“ v podatkovno bazo E-Bacchus namesto prejšnje slovaške zaščitene označbe porekla „Tokajská vinohradnícka oblast’“, ki ga je opravila Komisija, naj se razglasi za ničnega in

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tem, da se sklicuje na Uredbo Sveta št. 1234/2007 (1), izpodbija veljavnost vpisa slovaške zaščitene označbe porekla „Vinohradnícka oblast’ Tokaj“ v elektronski register zaščitenih označb porekla vin in zaščitenih geografskih označb (v nadaljevanju: register E-Bacchus), ki ga je opravila Komisija.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe v okviru prvega tožbenega razloga trdi, da je Komisija s tem, da je spremenila vpis, kršila določbe Uredbe Sveta št. 1234/2007 in Uredbe Komisije št. 607/2007 (2), ker je z izpodbijano spremembo prvotne navedbe v registru E-Bacchus v skladu z novimi predpisi zagotovila avtomatično zaščito označbe, ki je v smislu člena 118s Uredbe št. 1234/2007 ni mogoče šteti za „obstoječo zaščiteno“.

Glede tega tožeča stranka meni, da je bila ob začetku veljavnosti novih predpisov Unije o trgu vina 1. avgusta 2009 označba „Tokajská/Tokajské/Tokajský vinohradnícka oblast’“ upravičena do varstva po pravu Skupnosti, kot je zlasti razvidno iz seznama namiznih vin z geografsko označbo (3) in iz seznama kakovostnih vin (4).

Tožeča stranka dodaja, da to ugotovitev potrjuje tudi preizkus nacionalnega slovaškega zakona, novega slovaškega zakona o vinih, ki zajema označbo „Tokajská vinohradnícka oblast’“, sprejeto 30. junija 2009. Poleg tega, tudi če bi bilo treba veljavne predpise razlagati tako, da je začetek veljavnosti nacionalnega zakona (1. septembra 2009) pomemben tudi za določitev obstoječe zaščite, bi bilo treba v tem primeru uporabiti člen 73(2) Uredbe št. 607/2009, tako da bi bilo označbo tudi v tem primeru treba obravnavati po novem zakonu kot „obstoječo zaščiteno“ v smislu člena 118s Uredbe št. 1234/2007.

Tožeča stranka v okviru drugega tožbenega razloga trdi, da je Komisija z vodenjem in upravljanjem registra E-Bacchus in natančneje z izpodbijanim vpisom kršila temeljna načela dobrega upravljanja, lojalnega sodelovanja in pravne varnosti, ki izhajajo iz prava Unije.

Glede tega tožeča stranka meni, da iz načela dobrega upravljanja izhaja, da mora Komisija zlasti glede na pomen zadevnega registra zagotavljati, da ta vsebujje verodostojne, zanesljive in točne podatke. Zlasti mora Komisija v zvezi s tem ugotoviti, katere označbe in na podlagi katerih nacionalnih zakonodaj so bile ob začetku veljavnosti novih predpisov o trgu vina „obstoječe zaščitene“. Dalje tožeča stranka meni, da Komisija ni upoštevala načela lojalnega sodelovanja, ker ni nikakor, ne predhodno ne naknadno, madžarske vlade obvestila o spremembi navedb v registru E-Bacchus v zvezi s Slovaško, čeprav bi morala vedeti, da utegne to škodovati interesom Madžarske. Nazadnje tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila tudi načelo pravne varnosti, ker je register zasnovala in vodila tako, da je mogoče navedbe v njem kadarkoli spremeniti z retroaktivnim učinkom, tako da ni mogoče ugotoviti natančnega datuma spremembe.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, str. 60).

(3) Seznam imen geografskih enot, ki so manjše od države članice, kakor je navedeno v členu 51(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999 (namizna vina z geografsko označbo) (UL 2009, C 187, str. 67).

(4) Seznam kakovostnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih območjih (UL 2009, C 187, str. 1).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/20

Tožba, vložena 6. maja 2010 – Deutsche Telekom proti Komisiji

(Zadeva C-207/10)

2010/C 195/33

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Deutsche Telekom AG (Bonn, Nemčija) (zastopnika: A. Cordewener in J. Schönfeld, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

—	Razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2009) 8107 konč. popr. z dne 28. oktobra 2009 (v popravljeni različici z dne 8. decembra 2009) v zvezi s pravilom glede varstva legitimnega pričakovanja španskih investitorjev, podrobneje določenega v členu 1(2) in (3);

—	Toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije C(2009) 8107 konč. popr. z dne 28. oktobra 2009, s katero je Komisija odločila, da je bil program pomoči v obliki davčnih določb v členu 12(5) španskega zakona o davku od dohodka pravnih oseb (v nadaljevanju: TRLIS), ki se nanaša na davčno amortizacijo finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzem obsežnih deležev v tujih družbah, z vidika pomoči, dodeljene upravičencem, ki izvedejo prevzem znotraj Skupnosti, nezdružljiv s skupnim trgom. Izpodbijana odločba določa, katere pomoči mora Kraljevina Španija zahtevati nazaj.

Tožeča stranka v utemeljtev svoje tožbe uveljavlja, prvič, da je bila davčna olajšava, povezana z uporabo člena 12(5) TRLIS formalno protipravna, kajti v nasprotju s prvim stavkom člena 88(3) ES (prvi stavek člena 108(3) PDEU), Kraljevina Španija ni vnaprej obvestila Komisije o zadevnem zakonu in je v nasprotju s prepovedjo uporabe, določene v tretjem stavku člena 88(3) ES (tretji stavek člena 108(3) PDEU), dejansko uporabila ta zakon. Nadalje, člen 12(5) TRLIS je treba šteti za materialno protipravnega, ker v skladu s členom 87(1) ES (člen 107(1) PDEU) določba ni združljiva s skupnim trgom in odobritev v skladu s členom 87(2) ali (3) (člen 107(2) ali (3) PDEU) ne pride v poštev.

Drugič, tožeča stranka v zvezi s posledicami, ki nastanejo zaradi ugotovitve, da določbe nacionalnega prava glede državnih pomoči niso združljive s pravom Skupnosti, navaja, da mora zadevna država članica to pomoč zahtevati nazaj od prejemnikov. V tej zvezi tožeča stranka navaja, da je to temeljno načelo vsebovano zlasti v prvem stavku člena 14(1) Uredbe (ES) št. 659/99 (1).

Nazadnje navaja, da v tem primeru ni razloga za to, da se vračila ne bi zahtevalo nazaj, kajti prejemniki španskih državnih pomoči nimajo legitimnih pričakovanj, ki bi jih bilo treba zaščititi. V zvezi s tem tožeča stranka med drugim navaja, da je Komisija napačno uporabila splošno načelo primarnega prava in drugi stavek člena 14(1) Uredbe št. 659/99, s tem da je določila izjemo za določene skupine španskih investitorjev, utemeljeno na načelu varstva legitimnega pričakovanja. Tožeča stranka na eni strani očita, da se načelo varstva legitimnega pričakovanja ne uporabi za prejemnike, ker španska država ni pravilno obvestila Komisije glede člena 12(5) TRLIS. Na drugi strani trdi, da niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje varstva legitimnega pričakovanja prejemnikov. Nadalje po njenem mnenju interes Skupnosti, da se vzpostavijo pravični pogoji na trgu, pretehta interes posameznih prejemnikov, da prejmejo davčne ugodnosti za pretekla in za prihodnja leta.

(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES] (UL. L 83, str. 1).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/21

Tožba, vložena 3. maja 2010 – Strålfors Aktiebolag proti UUNT (ID SOLUTIONS)

(Zadeva T-211/10)

2010/C 195/34

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Strålfors AB (Malmö, Švedska) (zastopnik: M. Nielsen, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 25. januarja 2010 v zadevi R 1111/2009-2, naj se razveljavi;

—

dovoli naj se registracija prijave znamke Skupnosti št. 8235202 „ID SOLUTIONS“ za „nalepke in škatle iz papirja in kartona (ne za individualno uporabo); knjigoveški material; lepila za pisarniški material ali za gospodinjstvo, potrebščine za umetnike; čopiči; pisalni stroji in pisarniški pribor (razen pohištva); material za učenje ali poučevanje (razen aparatov); zavijalni materiali iz umetnih snovi (ki jih ne obsegajo drugi razredi); tiskarske črke; klišeji“ v razredu 16; in

—	toženi stranki naj se naložijo stroški postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „ID SOLUTIONS“ za proizvode iz razreda 16 – prijava znamke Skupnosti št. 8235202

Odločba preizkuševalca: delna zavrnitev registracije prijave znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana odločba

Navajani tožbeni razlogi: prijavitelj trdi, da bi se morala prijava znamke Skupnosti št. 8235202 „ID SOLUTIONS“ dovoliti za registracijo proizvodov iz razreda 16, ker ima znamka „ID SOLUTIONS“ za te proizvode razlikovalen učinek in tako izpolnjuje zahteve iz člena 4 Uredbe Sveta št. 207/2009.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/21

Tožba, vložena 3. maja 2010 – Strålfors Aktiebolag proti UUNT (IDENDTIFICATION SOLUTIONS)

(Zadeva T-212/10)

2010/C 195/35

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Strålfors AB (Malmö, Švedska) (zastopnik: M. Nielsen, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 22. januarja 2010 v zadevi R 1112/2009-2 naj se razveljavi;

—

odobri naj se registracija znamke Skupnosti iz prijave št. 8235186 „IDENTIFICATION SOLUTIONS“ za „oznake in škatle, izdelane iz papirja in lepenke (ne za označevanje posameznikov); knjigoveški material; lepila za pisarniški material ali za gospodinjstva, potrebščine za umetnike; čopiči; pisalni stroji in pisarniški pribor (razen pohištva); materiali za učenje ali poučevanje (razen aparatov); zavijalni materiali iz umetnih snovi (ki jih ne obsegajo drugi razredi); tiskarske črke; klišeji“ iz razreda 16; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „IDENTIFICATION SOLUTIONS“ za blago iz razreda 16 – Prijava skupnostne znamke št. 8235186

Odločba preizkuševalca: Delna zavrnitev registracije iz prijave za znamko Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane odločbe

Navajani tožbeni razlogi: Tožeča stranka trdi, da bi bilo treba prijavo skupnostne znamke št. 8235186 „IDENTIFICATION SOLUTIONS“ sprejeti in opraviti registracijo za proizvode iz razreda 16, saj ima „IDENTIFICATION SOLUTIONS“ glede teh proizvodov razlikovalni značaj in tako izpolnjuje pogoje iz člena 4 Uredbe Sveta št. 207/2009.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/22

Pritožba, ki jo je 10. maja 2010 vložil P zoper sodbo, ki jo je 24. februarja 2010 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-89/08, P proti Parlamentu

(Zadeva T-213/10 P)

2010/C 195/36

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: P (Bruselj, Belgija) (zastopnik: E. Boigelot, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament

Predlogi pritožnice:

—	Njena pritožba naj se razglasi za utemeljeno in zato

—

naj se razveljavi izpodbijana sodba, ki jo je 24. februarja 2010 izdal tretji senat Sodišča za uslužbence Evropske unije v zadevi F-89/08 in je bila pritožnici vročena 1. marca 2010 in s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njena tožba, s katero je med drugim predlagala, naj se odločba Parlamenta z dne 15. aprila 2008 o odpovedi njenega delovnega razmerja razglasi za nično in naj se Parlamentu naloži plačilo odškodnine pritožnici za škodo, ki ji je po njenem mnenju nastala;

—	predlogom, ki jih je pritožnica podala pred Sodiščem za uslužbence, naj se ugodi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s to pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence z dne 24. februarja 2010 v zadevi P proti Parlamentu, F-89/08, s katero je bila zavrnjena tožba, s katero je pritožnica med drugim predlagala razglasitev ničnosti odločbe Evropskega parlamenta o odpovedi njene pogodbe o začasni zaposlitvi in plačilo odškodnine za domnevno nastalo škodo.

Pritožnica v utemeljitev svoje pritožbe navaja tri pritožbene razloge:

—

napačna uporaba prava in protislovna obrazložitev, ker Sodišče za uslužbence meni, da seznanitev z razlogi za sprejetje odločbe zgolj na podlagi njenega osebnega spisa zadostuje in ne povzroči razglasitve ničnosti odločbe, čeprav institucija teh razlogov ni navedla niti v odločbi o odpovedi delovnega razmerja niti v odločbi o zavrnitvi pritožbe;

—

Sodišče za uslužbence naj ne bi upoštevalo (i) sistema ločitve nalog in institucionalnega ravnovesja med upravo in sodiščem, (ii) člena 26 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in (iii) pravice do učinkovitega sodnega varstva v delu, v katerem naj bi Sodišče za uslužbence nadomestilo Evropski parlament s tem, da je namesto njega navedlo domnevne razloge za odločbo, ki se je izpodbijala pred Sodiščem za uslužbence;

—	nezadostna obrazložitev izpodbijane sodbe v delu, v katerem naj bi Sodišče za uslužbence zamolčalo domnevno protislovnost dokumentov iz spisa, na katerih temelji izpodbijana odločba, čeprav naj bi se pritožnica sklicevala na ta protislovja v svoji tožbi na prvi stopnji.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/23

Tožba, vložena 7. maja 2010 – Moselland proti UUNT – Renta Siete (DIVINUS)

(Zadeva T-214/10)

2010/C 195/37

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Moselland eG – Winzergenossenschaft (Bernkastel-Kues, Nemčija) (Zastopnik: M. Dippelhofer, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Renta Siete, SL (Albacete, Španija)

Predloga tožeče stranke

—	Razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe (znamke in modeli) z dne 22. februarja 2010 v zadevi R 1204/2009-2;

—	naložitev stroškov postopka, vključno s stroški pritožbenega postopka, Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Renta Siete, S.L

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „DIVINUS“ za proizvode in storitve iz razredov 30, 33 in 35.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nacionalna figurativna znamka z besednimi elementi „Moselland Divinum“ za proizvode iz razreda 33.

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora.

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 76(2) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1) ter pravil 19(2) in 20(1) Uredbe (ES) št. 2868/95 (2), ker odbor za pritožbe ni pravilno in/ali zadostno upošteval dokazov glede obstoja prejšnje pravice, kršitev člena 76(1), drugi stavek, Uredbe (ES) št. 207/2009, ker se odbor za pritožbe ni omejil na presojo dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, kršitev člena 78(1), (3) in (4) Uredbe (ES) št. 207/2009 zaradi pomanjkljive presoje dokazov in ker se je odbor za pritožbe zadovoljil z informacijami, čeprav je že bil predložen dokaz, ki je bil v nasprotju s pridobljenimi informacijami, kršitev člena 75, drugi stavek, Uredbe (ES) št. 207/2009, ker odbor za pritožbe tožeči stranki ni dal priložnosti, da poda pripombe na dokaze, kršitev pravila 50(1) Uredbe (ES) št. 2868/95, ker je odbor za pritožbe predložen dokaz o dostopu do interneta nepravilno presodil za nezadosten dokaz o pravočasnem dostopu do dokumentov, kršitev pravila 50(1), tretji stavek, Uredbe (ES) št. 2868/95 zaradi zlorabe pooblastil, in nazadnje, kršitev pravila 51(b) Uredbe (ES) št. 2868/95, ker odbor za pritožbe ni pravilno naložil povračila pristojbine za pritožbo.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL L 303, str. 1).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/23

Tožba, vložena 11. maja 2010 – Helenska republika proti Komisiji

(Zadeva T-215/10)

2010/C 195/38

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Helenska republika (zastopniki: I. Chalkias, G. Skiani in E. Leftheriotou, zastopniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Naj se ugotovi, da je ničnostna tožba utemeljena in naj se razglasi ničnost celotnega izpodbijanega sklepa Komisije;

—	naj se stroški naložijo Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Helenska republika s tožbo zahteva razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 11. marca 2010, „o izključitvi iz financiranja Evropske unije nekaterih izdatkov držav članic v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS)“, označenega s številko C(2010) 1317 in objavljenega 12. marca 2010 pod številko 2010/152/UE (UL L 63, str. 7), v delu, ki se nanaša na finančne popravke v naslednjih sektorjih: a) bombaž; b) ukrepi za razvoj podeželja, in c) razdeljevanje hrane pomoči potrebnim.

Glede popravka v sektorju bombaža tožeča stranka najprej Komisiji očita napačno presojo dejstev in pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa v zvezi z nadzorom okolja in združljivostjo sheme pomoči za bombaž z IAKS na eni strani ter v zvezi z nadzorom na kraju samem in presojo nevarnosti na drugi strani.

Drugič, tožeča stranka navaja, da je Komisija nepravilno presodila dejstva ter nepravilno razložila in uporabila člen 13(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001 (1) in člen 17 Uredbe (ES) št 1051/2001 (2) glede okoljskih ukrepov in pomanjkljivega sistema nadzora ter glede postopanja pri nadzoru področij z bombažem in okoljskih ukrepov. Še posebej tožeča stranka trdi, da očitek pomanjkljivih sankcij s strani Komisije pravno in dejansko ni utemeljen, nima opore v določbah uredb št. 1051/2001 in 1591/2001 niti v kateri koli drugi veljavni določbi v zadevnem obdobju in ne more utemeljiti popravka, naloženega z izpodbijanim sklepom.

Tretjič, tožeča stranka uveljavlja napačno razlago in uporabo smernic o pavšalnih popravkih in kršitev načela sorazmernosti, saj ni bilo tveganja izgube za EKJS in položaj nadzornega sistema ni bil enak za vsa tri pregledana leta, in sicer 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006, torej bi moral biti tudi popravek ustrezen.

Četrtič, tožeča stranka ugotavlja, da je Komisija nepravilno razložila člen 7(4) Uredbe (ES) št. 1051/2001 in določbe člena 1 vsake od uredb (ES) št. 1123/2004 (3), 905/2005 (4), 871/2006 (5) in 1486/2002 (6), ki določa letno dejansko razpoložljivo količino bombaža glede na enkratne popravke v letih 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 zaradi morebitne prekoračitve dogovorjene količine in posledično neupravičenega izplačila.

Petič, tožeča stranka trdi, da je utemeljitev popravka v izpodbijanem sklepu protislovna in da so popravki napačno izračunani, glede na obstoj neskladij in razlik v popravkih v zadevnih poslovnih letih.

Kar zadeva razvoj podeželja, se tožeča stranka najprej sklicuje na neveljavnost postopka potrditve obračuna zaradi bistvenih kršitev postopka iz člena 8(1), prvi del tretjega stavka, Uredbe (ES) št. 1663/1995 (7), ker se ni pozvalo k dvostranskim razpravam v smislu naložitve finančnih popravkov za ukrepe za razvoj podeželja.

Tožeča stranka dalje očita Komisiji, da se je motila v dejstvih, nepravilno presojo dejanskega stanja, pomanjkljivo obrazložitev in kršitev načela sorazmernosti glede domnevne šibkosti IAKS pri osnovnem in dodatnem nadzoru.

Prvič, tožeča stranka glede sektorja razdelitve hrane pomoči potrebnim navaja, da je ravnanje Komisije pri njej ustvarilo legitimna pričakovanja, da ji ne bo naložila celotnih izdatkov programa brezplačne dobave riža, in da je s poznejšo, spremenjeno politiko Komisija kršila načela legitimnega pričakovanja, pravne varnosti in zaupanja v pravo, kar pomeni prekoračitev pooblastil za odločanje po prostem preudarku ali celo zlorabo teh pooblastil.

Drugič, tožeča stranka zatrjuje, da so bili stroški prevoza, ki so ji bili naloženi, izračunani nepravilno.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je Komisija nepravilno razložila in uporabila določbe Skupnosti, predvsem člena 3(2) Uredbe (EGS) št. 3149/1992 (8), da je kršila načelo sorazmernosti in prekoračila pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 o podrobnih pravilih za uporabo programa pomoči za bombaž (UL L 210, str. 10).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1051/2001 z dne 22. maja 2001 o proizvodni pomoči za bombaž (UL L 148, str. 3).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 1123/2004 z dne 17. junija 2004 o določitvi dejanske proizvodnje neprečiščenega bombaža in zneska, za katerega je treba posledično zmanjšati orientacijsko ceno za tržno leto 2003/04 (UL L 218, str. 3).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 905/2005 z dne 16. junija 2005 o določitvi dejanske proizvodnje neprečiščenega bombaža in znižanja orientacijske cene, ki iz tega izhaja, za tržno leto 2004/2005 (UL L 154, str. 3).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 871/2006 z dne 15. junija 2006 o določitvi dejanske proizvodnje neprečiščenega bombaža in znižanja priporočene cene, ki iz tega izhaja, za tržno leto 2005/2006 (UL L 164, str. 3).

(6) Uredba Komisije (ES) št. 1486/2002 z dne 19. avgusta 2002, o spremembi Uredbe (ES) št. 1591/2001 o podrobnih pravilih sheme pomoči za bombaž (UL L 223, str. 3).

(7) Uredba Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS (UL L 158, str. 6).

(8) Uredba Komisije (EGS) št. 3149/92 z dne 29. oktobra 1992 o podrobnih pravilih za dobavo hrane iz intervencijskih zalog v korist najbolj ogroženih oseb v Skupnosti.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/25

Tožba, vložena 10. maja 2010 – Monster Cable Products proti UUNT – Live Nation (Music) UK Ltd (MONSTER ROCK)

(Zadeva T-216/10)

2010/C 195/39

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Monster Cable Products, Inc. (Brisbane, ZDA) (zastopnika: O. Günzel in W. von der Osten-Sacken, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Live Nation (Music) UK Ltd (London, Združeno kraljestvo)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 24. februarja 2010 v zadevi R 216/2009-1 naj se razveljavi v delu, v katerem je bila pritožba zavrnjena;

—	ugovor št. B 754335 zoper prijavo znamke Skupnosti št. 3333804 „MONSTER ROCK“ naj se v celoti zavrne; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „MONSTER ROCK“ za proizvode iz razreda 9

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: registracija besedne znamke št. 1313176 „MONSTERS OF ROCK“ v Združenem kraljestvu za proizvode iz razreda 16; registracija besedne znamke št. 1313177 „MONSTERS OF ROCK“ v Združenem kraljestvu za proizvode iz razreda 25; registracija besedne znamke št. 1313178 „MONSTERS OF ROCK“ v Združenem kraljestvu za proizvode iz razreda 26; registracija besedne znamke št. 2299141 „MONSTERS OF ROCK“ v Združenem kraljestvu za proizvode in storitve iz razredov 9, 16, 25, 41 in 43; znamka „MONSTERS OF ROCK“, ki je znana (v smislu člena 6.bis Pariške konvencije) v 15 starih državah članicah; neregistrirana znamka „MONSTERS OF ROCK“, ki se uporablja pri trgovanju v 15 starih državah članicah; trgovsko ime „MONSTERS OF ROCK“, ki se uporablja pri trgovanju v 15 starih državah članicah

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru glede vseh izpodbijanih proizvodov in storitev ter zavrnitev prijave v celoti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009, saj je odbor za pritožbe: (i) napačno presodil enakost/podobnost proizvodov, (ii) ni upošteval razlik med znamkami, zlasti njihovih pomenskih razlik, in (iii) ni ugotovil obsega varstva prejšnjega znaka.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/26

Tožba, vložena 11. maja 2010 – Rautaruukki Oyj proti UUNT – Manuel Vigil Pérez (MONTERREY)

(Zadeva T-217/10)

2010/C 195/40

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Rautaruukki Oyj (Helsinki, Finska) (zastopnik: J. Tanhuanpää, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Manuel Vigil Pérez (Madrid, Španija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 24. februarja 2010 v zadevi R 1001/2009-2 naj se razveljavi;

—	odločba oddelka za ugovore št. B 1173707 naj se v celoti razveljavi;

—	dovoli naj se registracija znamke tožeče stranke „MONTERREY“ za vse proizvode in storitve iz razredov 6 in 19 v skladu s prijavo znamke Skupnosti tožeče stranke št. 5276936;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka pred odborom za pritožbe; in

—	drugi stranki pred odborom za pritožbe naj se, če bo intervenirala v tej zadevi, naloži plačilo stroškov, vključno s temi, ki jih je v postopku pred odborom za pritožbe imela tožeča stranka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „MONTERREY“ za proizvode in storitve iz razredov 6, 19 in 37

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: španska figurativna znamka „MONTERREY“ (registracija št. 1695663) za storitve iz razreda 37; španska figurativna znamka „MONTERREY“ (registracija št. 1695662) za storitve iz razreda 36

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: delna zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi:

Tožeča stranka navaja tri tožbene razloge.

V okviru prvega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da izpodbijana odločba krši člen 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe zmotno ocenil podobnost proizvodov in storitev.

V okviru drugega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da izpodbijana odločba krši pravilo 99 Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti, saj je odbor za pritožbe napačno predvideval, da prevod prejšnje pravice ustreza izvirniku.

V okviru tretjega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da izpodbijana odločba krši načela varstva zaupanja v pravo, enakega obravnavanja in zakonitosti.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/26

Tožba, vložena 12. maja 2010 – DHL International proti UUNT – Service Point Solutions (SERVICEPOINT)

(Zadeva T-218/10)

2010/C 195/41

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: DHL International GmbH (Bonn, Nemčija) (zastopnik: K.-U. Jonas, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Service Point Solutions, SA (Barcelona, Španija)

Predloga tožeče stranke

—	Razveljavi naj se odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 25. februarja 2010 v zadevi R 62/2009-2;

—	toženi stranki in po potrebi drugim intervenientom naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka, ki vsebuje besedna elementa „SERVICEPOINT“, za blago in storitve iz razredov 16, 20, 35 in 39.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Service Point Solutions S.A.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Figurativna znamka, ki vsebuje besedna elementa „Service Point“ za blago in storitve iz razredov 8, 9, 16, 20, 35, 38, 39 in 42, figurativna znamka, ki vsebuje besedna elementa „service point“ za blago in storitve iz razreda 16 in figurativna znamka, ki vsebuje besedna elementa „service point“ za blago in storitve iz razredov 9 in 42.

Odločba oddelka za ugovore: Ugovoru se ugodi.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker med znamkami ni verjetnosti zmede ter kršitev člena 76(1) in (2) Uredbe (ES) št. 207/2009, ker odbor za pritožbe ni pravilno upošteval različnih prilog.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/27

Tožba, vložena 12. maja 2010 – ratiopharm proti UUNT – Nycomed (ZUFAL)

(Zadeva T-222/10)

2010/C 195/42

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: ratiopharm GmbH (Ulm, Nemčija) (zastopnik: S. Völker, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: nycomed GmbH (Konstanca, Nemčija)

Predloga tožeče stranke

—	Razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 12. marca 2010 v zadevi R 874/2008-4;

—	naložitev stroškov postopka Uradu za usklajevanje na notranjem trgu.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „ZUFAL“ za proizvode iz razreda 5.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: nycomed GmbH

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: besedna znamka Skupnosti „ZURCAL“ za proizvode iz razreda 5 in tri nacionalne besedne znamke „ZURCAL“ za proizvode iz razreda 5.

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker med nasprotujočima si znamkama ne obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/28

Tožba, vložena 18. maja 2010 – Banco Santander proti Komisiji

(Zadeva T-227/10)

2010/C 195/43

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Banco Santander, SA (Santander, Španija) (zastopniki: J. Buendía Sierra, E. Abad Valdenebro, M. Muñoz de Juan, R. Calvo Salinero, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Člen 1(1) izpodbijane odločbe naj se razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da člen 12(5) TRLIS (prečiščeno besedilo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb) vsebuje elemente državne pomoči;

—	podredno, člen 1(1) izpodbijane odločbe naj se razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da člen 12(5) TRLIS vsebuje elemente državne pomoči, kadar se uporabi za pridobitev deležev, ki pomenijo pridobitev nadzora;

—	podredno, člen 4 izpodbijane odločbe naj se razglasi za ničen v delu, v katerem je določeno, da odredba vračila pomoči velja za posle, sklenjene preden je bila končna odločba, ki je predmet te tožbe, objavljena v Uradnem listu Evropske unije; in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Odločba, zoper katero je bila vložena ta tožba, je ista kot odločba, izpodbijana v zadevah Autogrill España proti Komisiji (T-219/10), Iberdrola proti Komisiji (T-221/10) in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria proti Komisiji (T-225/10).

Tožbeni razlogi in glavni argumenti so podobni tistim, navedenim v teh zadevah.

Konkretno, tožeča stranka navaja napačno uporabo prava v zvezi s pravno opredelitvijo ukrepa kot državne pomoči, določitvijo upravičenca tega ukrepa in določitvijo roka za priznanje legitimnega pričakovanja. Tožeča stranka navaja ta zadnji tožbeni razlog, saj izpodbijana odločba prizna obstoj legitimnega pričakovanja, vendar hkrati razlikuje med posli, opravljenimi v obdobju, ki je preteklo od začetka veljavnosti ukrepa in do datuma objave odločbe o začetku formalnega postopka preiskave, in posli, opravljenimi pozneje.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/28

Tožba, vložena 21. maja 2010 – Telefónica proti Komisiji

(Zadeva T-228/10)

2010/C 195/44

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Telefónica, SA (Madrid, Španija) (zastopniki: J. Ruiz Calzado, M. Núñez Müller, in J. Domínguez Pérez, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

—	Člen 1(1) odločbe naj se razglasi za ničnega,

—	Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Odločba zoper katero je vložena ta tožba je ista kot tista, ki je izpodbijana v zadevah T-219/10 Autogrill España proti Komisiji, T-221/10 IBERDROLA proti Komisiji in T-225/10 BANCO BILBAO VIZCAYA ARGENTARIA proti Komisiji.

Razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki se navajajo v okviru zgoraj navedenih zadev.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/28

Tožba, vložena 21. maja 2010 – Graf-Syteco proti UUNT – Teco Electric & Machinery (SYTECO)

(Zadeva T-229/10)

2010/C 195/45

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Graf-Syteco GmbH & Co. KG (Tuningen, Nemčija) (zastopnik: T. Kieser, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Teco Electric & Machinery Co. Ltd (Taipai, Tajvan)

Predlogi tožeče stranke

—

Sprememba odločbe prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 18. februarja 2010 v zadevi R 230/2009-1 v tem smislu, da se zavrne ugovor št. B 1 112 889 z dne 5. februarja 2007, ki temelji na nemški besedni in figurativni znamki št. 30 327 439, britanski in severno-irski besedni in figurativni znamki št. 233 226, beneluški besedni in figurativni znamki št. 742 535 in španski besedni in figurativni znamki št. 2 545 860 TECO;

—	podredno, razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 18. februarja 2010 v zadevi R 230/2009-1;

—	naložitev stroškov postopka toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „SYTECO“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 37 in 42.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Teco Electric & Machinery Co. Ltd

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Štiri besedne in figurativne znamke z besednim elementom „TECO“ za proizvode iz razredov 7, 9 in 11.

Odločba oddelka za ugovore: Delna ugoditev ugovoru.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker med nasprotujočima si znamkama ne obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/29

Tožba, vložena 21. maja 2010 – Couture Tech Limited proti UUNT (upodobitev grba z zemeljsko oblo, zvezdo, srpom in kladivom)

(Zadeva T-232/10)

2010/C 195/46

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Couture Tech Ltd (Tortola, Britanski Deviški otoki) (zastopnik: B. Whyatt, barrister)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Razveljavitev Odločbe R 1509/2008-2 drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 5. marca 2010; in

—	naložitev stroškov tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: barvna figurativna znamka v obliki grba z zemeljsko oblo, zvezdo, srpom in kladivom za proizvode in storitve iz razredov 3, 14, 18, 23, 26 in 43 – prijava znamke Skupnosti št. 5585898.

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave znamke Skupnosti.

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga trdi, da je izpodbijana odločba v nasprotju s členoma 7(1) in (2) Uredbe Sveta št. 207/2009, odbor za pritožbe ta člena napačno uporabil za prijavo znamke Skupnosti.

Tožeča stranka v okviru drugega tožbenega razloga meni, da se pri izpodbijani odločbi niso upoštevala načela pravičnosti, ker se ni priznala pravica tožeče stranke, ki izvira iz legitimnih pričakovanj, da bo njena prijava znamke Skupnosti registrirana.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/30

Tožba, vložena 20. maja 2010 – Nike International Ltd proti UUNT – Intermar Simanto Nahmias (JUMPMAN)

(Zadeva T-233/10)

2010/C 195/47

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Nike International Ltd (Beaverton, ZDA) (zastopnik: M. De Justo Bailey, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Intermar Simanto Nahmias (Individual Company) (Istanbul, Turčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 11. marca 2010 v zadevi R 738/2009-1, naj se razveljavi, če je bilo odločbi oddelka za ugovore št. B 1326299 ugodeno za vse izpodbijane proizvode;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka; in

—	drugi stranki pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov postopka, če je bila intervenientka v tej zadevi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „JUMPMAN“, za proizvode iz razreda 25

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: registracija španske znamke št. 2657489 besedne znamke „JUMP“, za proizvode iz razreda 25; registracija znamke Skupnosti št. 2752145 besedne znamke „JUMP“, za proizvode iz razreda 25

Odločba oddelka za ugovore: ugovoru se ugodi za vse izpodbijane proizvode in prijavo se v celoti zavrne

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je Odbor za pritožbe napačno presodil, da je med zadevnimi znamkami obstajala verjetnost zmede.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/30

Tožba, vložena 18. maja 2010 – Ebro Puleva proti Komisiji

(Zadeva T-234/10)

2010/C 195/48

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Ebro Puleva, SA (Madrid, Španija) (zastopniki: J. Buendía Sierra, E. Abad Valdenebro, M. Muñoz de Juan in R. Calvo Salinero, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Člen 1(1) izpodbijane odločbe naj se razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da člen 12(5) prečiščenega besedila zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (TRLIS) vsebuje elemente državne pomoči;

—	podredno, člen 1(1) naj se razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da člen 12(5) TRLIS vsebuje elemente državne pomoči, kadar se uporabi za pridobitev deležev, ki pomenijo pridobitev nadzora, in

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Odločba, na katero se nanaša ta tožba, je ista kot odločba, ki se izpodbija v zadevah Autogrill España proti Komisiji (T-219/10), Iberdrola proti Komisiji (T-221/10) in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria proti Komisiji (T-225/10).

Tožbeni razlogi in glavni argumenti so podobni tistim, navedenim v teh zadevah.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/31

Tožba, vložena 21. maja 2010 – Asociación Española de Banca proti Komisiji

(Zadeva T-236/10)

2010/C 195/49

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Asociación Española de Banca (Madrid, Španija) (zastopniki: J. Buendía Sierra, E. Abad Valdenebro, M. Muñoz de Juan in R. Calvo Salinero, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

—	Člen 1(1) izpodbijane odločbe naj se razglasi za ničnega v delu kjer je navedeno, da člen 12(5) Texto Refundido de la Ley sobre el Impuesto de Sociedades (Prečiščeno besedilo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb) (TRLIS) vsebuje elemente državne pomoči;

—	podredno, člen 1(1) naj se razglasi za ničnega, v delu kjer je navedeno, da člen 12(5) TRLIS vsebuje elemente državne pomoči, ko se uporablja za pridobitev deležev za katero se domneva, da je bil pridobljen nadzor;

—	podredno, člen 4 naj se razglasi za ničnega, v delu kjer se z njim nalaga vračilo v zvezi s transakcijami, ki so bile izvedene pred objavo končne odločbe, ki je predmet te tožbe v UL Evropske unije, in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki se navajajo v okviru zgoraj navedenih zadev.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/31

Tožba, vložena 20. maja 2010 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-239/10)

2010/C 195/50

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnika: G. Palmieri, avvocato dello Stato, P. Gentili, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—

Opomin Evropske komisije, Generalni direktorat za regionalno politiko, št. 3241001630 z dne 1. marca 2010, prejet 11. marca 2010, ki je bil izdan na podlagi Odločbe Evropske komisije št. C(2009) 10350 z dne 22. decembra 2009, sporočene 23. decembra 2009, v zvezi z ukinitvijo dela prispevka Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjenega Italiji za operativni program POR Apulija Cilj 1 2000-06, naj se razglasi za ničnega;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so enaki kot v zadevi T-223/10 Regione Puglia proti Komisiji.

17.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 195/31

Tožba, vložena 25. maja 2010 – Industiras Francisco Ivars proti UUNT – Motive (Reduktorji)

(Zadeva T-246/10)

2010/C 195/51

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Industiras Francisco Ivars, SL (Xeraco, Španija) (zastopnika: E. Caballero Oliver, odvetnica, in A. Sanz-Bermell in Martínez, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Motive Srl

Predloga tožeče stranke

—	Izpodbijana odločba naj se razveljavi in posledično naj se zavrne ugovor, ki ga je vložila družba MOTIVE S.r.L., ter naj se ugotovi, da je registracija modela Skupnosti št. 000625702-001 za „reduktor“ veljavna,

—	naj se stroške naloži toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: model Skupnosti št. 625702-0001 za „reduktorje“ iz razreda 15/01 (motorji)

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: Motive S.r.l.

Pravica iz znamke, ki jo ima stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti: model Skupnosti št. 73952-0001

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev izpodbijane odločbe in ugotovitev ničnosti zadevnega modela Skupnosti

Navajani tožbeni razlogi: Nepravilni razlaga in uporaba členov 4, 5 in 7 Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.195.slv
Uradni list Evropske unije		C 195

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 17. julij 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2010/C 195/01	Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unijeUL C 179, 3.7.2010	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2010/C 195/02	Zadeva C-228/09: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 20. maja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Poljski (Neizpolnitev obveznosti države — DDV — Direktiva 2006/112/ES — Členi 78, 79, 83 in 86 — Davčna osnova — Prodaja vozila — Vključitev pristojbine za registracijo vozila v davčno osnovo)	2

2010/C 195/03	Zadeva C-187/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 16. aprila 2010 – Baris Unal proti Staatssecretaris van Justitie	2

2010/C 195/04	Zadeva C-190/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 16. aprila 2010 – Génesis Seguros Generales Sociedad Anónima de Seguros y Reaseguros (GENESIS) proti Boys Toys S.A., Administración del Estado	3

2010/C 195/05	Zadeva C-192/10: Tožba, vložena 19. aprila 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Španiji	3

2010/C 195/06	Zadeva C-194/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht München I (Nemčija) 21. aprila 2010 – Robert Nicolaus Abt, Daniela Kalwarowskyj, Mangusta Beteiligungs GmbH, Karsten Trippel, VC-Services GmbH, Henning Hahmann proti Hypo Real Estate Holding AG	3

2010/C 195/07	Zadeva C-197/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 23. aprila 2010 vložilo Tribunal Supremo (Španija) – Unio de Pagesos de Catalunya proti Administración del Estado y Coordinadora de Organizaciones de Agricultores y Ganaderos – Iniciativa Rural del Estado Español	4

2010/C 195/08	Zadeva C-199/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo (Portugalska) 26. aprila 2010 – Secilpar – Sociedade Unipessoal SL proti Fazenda Pública	4

2010/C 195/09	Zadeva C-203/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Varhoven administrativen sad na Republika Balgaria (Bolgarija) 26. aprila 2010 – Namestnik direktorja direktorata Izpodbijanje in uprava izvršbe centralne uprave nacionalne agencije za prihodke proti Auto Nikolovi OOD	5

2010/C 195/10	Zadeva C-205/10 P: Pritožba, ki jo je 30. aprila 2010 vložil Heinz Helmuth Eriksen zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 24. marca 2010 v zadevi T-516/08, Heinz Helmuth Eriksen proti Evropski komisiji	6

2010/C 195/11	Zadeva C-210/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hajdú-Bihar Megyei Bíróság (Madžarska) 3. maja 2010 – Márton Urbán proti Vám- és Pénzügyőrség Észak-alföldi Regionális Parancsnoksága	7

2010/C 195/12	Zadeva C-213/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (Republika Litva) 4. maja 2010 – F-Tex SIA proti Lietuvos-Anglijos UAB Jadecloud-Vilma	7

2010/C 195/13	Zadeva C-217/10 P: Pritožba, ki jo je 5. maja 2010 vložil Bent Hansen zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 24. marca 2010 v zadevi T-6/09, Bent Hansen proti Evropski komisiji	8

2010/C 195/14	Zadeva C-221/10 P: Pritožba, ki jo je 7. maja 2010 vložila Artegodan GmbH zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 3. marca 2010 v zadevi T-429/05, Artegodan GmbH proti Evropski komisiji, druga stranka v postopku: Zvezna republika Nemčija	9

2010/C 195/15	Zadeva C-222/10 P: Pritožba, ki jo je 7. maja 2010 vložila Brigit Lind zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 24. marca 2010 v zadevi T-5/09, Brigit Lind proti Evropski komisiji	10

2010/C 195/16	Zadeva C-223/10: Tožba, vložena 7. maja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Avstriji	12

2010/C 195/17	Zadeva C-229/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Cível da Comarca do Porto (Portugalska) 10. maja 2010 – Maria Alice Pendão Lapa Costa Ferreira, Alexandra Pendão Lapa Ferreira proti Companhia de Seguros Tranquilidade SA	12

2010/C 195/18	Zadeva C-233/10: Tožba, vložena 11. maja 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski	13

2010/C 195/19	Zadeva C-246/10: Tožba, vložena 18. maja 2010 – Evropska komisija proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg	13

2010/C 195/20	Zadeva C-251/10 P: Pritožba, ki jo je KEK Diavlos vložila 20. maja 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (sodnik posameznik) z dne 18. marca 2010 v zadevi T-190/07, KEK Diavlos proti Komisiji	14

2010/C 195/21	Zadeva C-253/10: Tožba, vložena 19. maja 2010 – Evropska komisija proti Slovaški republiki	14

2010/C 195/22	Zadeva C-257/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Regeringsrätten (Švedska) 25. maja 2010 – Försäkringskässan proti Elisabeth Bergström	15

2010/C 195/23	Zadeva C-146/09: Sklep predsednika četrtega senata Sodišča z dne 22. aprila 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Prof. Dr. Claus Schol proti Stadtwerke Aachen AG	15

2010/C 195/24	Zadeva C-491/09: Sklep predsednika Sodišča z dne 6. aprila 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Belgiji	16

2010/C 195/25	Zadeva C-553/09 P: Sklep predsednika Sodišča z dne 21. aprila 2010 – BCS SpA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Deere & Company, Deere & Company	16

	Splošno sodišče
2010/C 195/26	Zadeva T-35/09: Sodba Splošnega sodišča z dne 2. junija 2010 – Procaps proti UUNT – Biofarma (PROCAPS) (Znamka skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava besedne znamke Skupnosti PROCAPS — Prejšnji nacionalni in mednarodni besedni znamki PROCAPTAN — Relativni razlog za zavrnitev — Verjetnost zmede — Podobnost znakov — Podobnost proizvodov in storitev — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))	17

2010/C 195/27	Združeni zadevi T-128/08 in T-241/08: Sklep Splošnega sodišča z dne 5. maja 2010 – CBI in ABISP proti Komisiji (Državne pomoči — Subvencije, ki so jih belgijski organi dodelili javnim bolnišnicam — Storitev splošnega gospodarskega interesa — Pritožba — Odločba, ki naj bi bila sprejeta o ustavitvi postopka s pritožbo — Naknadno sprejetje odločbe o razglasitvi združljivosti pomoči s skupnim trgom — Ustavitev postopka)	17

2010/C 195/28	Zadeva T-441/08: Sklep Splošnega sodišča z dne 21. maja 2010 – ICO Services proti Parlamentu in Svetu (Ničnostna tožba — Odločba št. 626/2008/ES — Skupni okvir za izbiro in odobritev operaterjev mobilnih satelitskih sistemov — Neobstoj neposrednega nanašanja — Nedopustnost)	18

2010/C 195/29	Zadeva T-502/08: Sklep Splošnega sodišča z dne 17. maja 2010 – Volkswagen proti UUNT – Deutsche BP (SunGasoline) (Znamka Skupnosti — Ugovor — Umik ugovora — Ustavitev postopka)	18

2010/C 195/30	Zadeva T-200/09: Sklep Splošnega sodišča z dne 18. maja 2010 – Abertis Infraestructuras proti Komisiji (Ničnostna tožba — Koncentracije — Sklep o končanju postopka, začetega na podlagi člena 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004 — Rok za vložitev tožbe — Začetek — Nedopustnost)	18

2010/C 195/31	Zadeva T-15/10 R: Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 26. maja 2010 – Noko Ngele proti Komisiji (Izdaja začasne odredbe — Predlog za izdajo začasnih odredb — Zahteve obličnosti — Nedopustnost)	19

2010/C 195/32	Zadeva T-194/10: Tožba, vložena 28. aprila 2010 – Republika Madžarska proti Evropski komisiji	19

2010/C 195/33	Zadeva C-207/10: Tožba, vložena 6. maja 2010 – Deutsche Telekom proti Komisiji	20

2010/C 195/34	Zadeva T-211/10: Tožba, vložena 3. maja 2010 – Strålfors Aktiebolag proti UUNT (ID SOLUTIONS)	21

2010/C 195/35	Zadeva T-212/10: Tožba, vložena 3. maja 2010 – Strålfors Aktiebolag proti UUNT (IDENDTIFICATION SOLUTIONS)	21

2010/C 195/36	Zadeva T-213/10 P: Pritožba, ki jo je 10. maja 2010 vložil P zoper sodbo, ki jo je 24. februarja 2010 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-89/08, P proti Parlamentu	22

2010/C 195/37	Zadeva T-214/10: Tožba, vložena 7. maja 2010 – Moselland proti UUNT – Renta Siete (DIVINUS)	23

2010/C 195/38	Zadeva T-215/10: Tožba, vložena 11. maja 2010 – Helenska republika proti Komisiji	23

2010/C 195/39	Zadeva T-216/10: Tožba, vložena 10. maja 2010 – Monster Cable Products proti UUNT – Live Nation (Music) UK Ltd (MONSTER ROCK)	25

2010/C 195/40	Zadeva T-217/10: Tožba, vložena 11. maja 2010 – Rautaruukki Oyj proti UUNT – Manuel Vigil Pérez (MONTERREY)	26

2010/C 195/41	Zadeva T-218/10: Tožba, vložena 12. maja 2010 – DHL International proti UUNT – Service Point Solutions (SERVICEPOINT)	26

2010/C 195/42	Zadeva T-222/10: Tožba, vložena 12. maja 2010 – ratiopharm proti UUNT – Nycomed (ZUFAL)	27

2010/C 195/43	Zadeva T-227/10: Tožba, vložena 18. maja 2010 – Banco Santander proti Komisiji	28

2010/C 195/44	Zadeva T-228/10: Tožba, vložena 21. maja 2010 – Telefónica proti Komisiji	28

2010/C 195/45	Zadeva T-229/10: Tožba, vložena 21. maja 2010 – Graf-Syteco proti UUNT – Teco Electric & Machinery (SYTECO)	28

2010/C 195/46	Zadeva T-232/10: Tožba, vložena 21. maja 2010 – Couture Tech Limited proti UUNT (upodobitev grba z zemeljsko oblo, zvezdo, srpom in kladivom)	29

2010/C 195/47	Zadeva T-233/10: Tožba, vložena 20. maja 2010 – Nike International Ltd proti UUNT – Intermar Simanto Nahmias (JUMPMAN)	30

2010/C 195/48	Zadeva T-234/10: Tožba, vložena 18. maja 2010 – Ebro Puleva proti Komisiji	30

2010/C 195/49	Zadeva T-236/10: Tožba, vložena 21. maja 2010 – Asociación Española de Banca proti Komisiji	31

2010/C 195/50	Zadeva T-239/10: Tožba, vložena 20. maja 2010 – Italija proti Komisiji	31

2010/C 195/51	Zadeva T-246/10: Tožba, vložena 25. maja 2010 – Industiras Francisco Ivars proti UUNT – Motive (Reduktorji)	31

2010/C 195/52	Zadeva T-74/09: Sklep Splošnega sodišča z dne 17. maja 2010 – Francija proti Komisiji	32