3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/2

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 6. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Symvoulio tis Epikrateias – Grčija) – Club Hotel Loutraki AE, Athinaïki Techniki AE, Evangelos Marinakis (C-145/08), Aktor Anonymi Techniki Etaireia (Aktor ATE) (C-149/08) proti Ethniko Symvoulio Radiotileorasis, Ypourgos Epikrateías (C-145/08) Ethniko Symvoulio Radiotileorasis(C-149/08)

(Združeni zadevi C-145/08 in C-149/08) (1)

(Direktiva 92/50/EGS - Javna naročila storitev - Koncesija za storitve - Mešana pogodba - Pogodba, ki obsega prenos paketa delnic javnega igralniškega podjetja - Pogodba, s katero naročnik izbranemu ponudniku prepusti upravljanje igralnice in izvedbo načrta prenove, izboljšanja in ureditve njenih prostorov ter okolice - Direktiva 89/665/EGS - Odločba naročnika - Učinkovita in hitra pravna sredstva - Nacionalni procesni predpisi - Pogoj za dodelitev odškodnine - Predhodna razglasitev ničnosti nezakonitega akta ali opustitve oziroma ugotovitev njune ničnosti s strani pristojnega sodišča - Člani skupine ponudnice v postopku oddaje javnega naročila - Odločba, ki jo je v okviru tega postopka sprejel organ, ki ni naročnik - Tožba, ki so jo posamično vložili nekateri člani skupine - Dopustnost)

(2010/C 179/02)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Club Hotel Loutraki AE, Athinaïki Techniki AE, Evangelos Marinakis

Toženi stranki: Ethniko Symvoulio Radiotileorasis, Ypourgos Epikrateías

Ob udeležbi: Athens Resort Casino AE Symmetochon, Ellaktor AE, bivša Elliniki Technodomiki TEB AE, Regency Entertainment Psychagogiki kai Touristiki AE, bivša Hyatt Regency Xenodocheiaki kai Touristiki (Ellas) AE, Leonidas Bombolas (C-145/08)

Tožeča stranka: Aktor Anonymi Techniki Etaireia (Aktor ATE)

Tožena stranka: Ethnico Symvoulio Radiotileorasis

Ob udeležbi: Michaniki AE (C-149/08)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Symvoulio tis Epikrateias – Razlaga členov 3(2), 9, 14 in 16 Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (UL L 209, str. 1) – Področje uporabe – Mešana pogodba, ki obsega prenos delnic in koncesijo storitev – Razlaga členov 1(3) in 2 Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 665, str. 33) – Nacionalni predpisi, ki članom priložnostne skupine ponudnice brez pravne subjektivitete, prepovedujejo posamično uveljavljanje pravnih sredstev zoper akte iz postopka oddaje javnega naročila.

Izrek

Mešana pogodba, katere glavni predmet je, da neko podjetje pridobi 49 % kapitala javnega podjetja, in katere postranski predmet, ki je neločljivo povezan s tem glavnim predmetom, se nanaša na zagotavljanje storitev in izvedbo gradenj, ne spada v celoti na področje uporabe direktiv o javnih naročilih.

Pravo Unije, zlasti pravica do učinkovitega sodnega varstva, nasprotuje nacionalnim predpisom, kakršni se obravnavajo v postopku v glavni stvari in se razlagajo tako, da člani priložnostne skupine, ki je ponudnica v postopku oddaje javnega naročila, nimajo možnosti posamično zahtevati povrnitve škode, ki naj bi jim posamično nastala zaradi odločbe, ki jo je sprejel organ, ki ni naročnik, vendar je vključen v ta postopek v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi in lahko vpliva na potek tega postopka.

(1) UL C 142, 7.6.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/3

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. januarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Zentrale zur Bekämpfung unlauteren Wettbewerbs eV proti Plus Warenhandelsgesellschaft mbH

(Zadeva C-304/08) (1)

(Direktiva 2005/29/ES - Nepoštene poslovne prakse - Nacionalna ureditev, v kateri je določena načelna prepoved poslovnih praks, ki sodelovanje potrošnikov v nagradni igri pogojuje z nakupom blaga ali uporabo storitve)

(2010/C 179/03)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Zentrale zur Bekämpfung unlauteren Wettbewerbs eV

Tožena stranka: Plus Warenhandelsgesellschaft mbH

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesgerichtshof – Razlaga člena 5(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, str. 22) – Poslovna praksa, pri kateri je nakup blaga povezan z nagradno igro, ki strankam, če so z nakupom blaga zbrale določeno število bonusnih točk, omogoča sodelovanje v nacionalnem žrebanju lota – Nacionalni predpis, v skladu s katerim je poslovna praksa, pri kateri je udeležba potrošnikov v nagradnem razpisu ali v nagradni igri odvisna od nakupa blaga ali od koriščenja storitev, načelno prepovedana, ne glede na to, ali zadevno oglaševanje v posamičnem primeru škoduje interesom posameznika

Izrek

Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v sporu v glavni stvari, ki določa načelno prepoved poslovnih praks, pri katerih je sodelovanje potrošnikov v nagradnem razpisu ali nagradni igri odvisno od nakupa blaga ali uporabe storitve, ne da bi se upoštevale posebne okoliščine posameznega primera.

(1) UL C 247, 27.9.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/3

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. maja 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-308/08) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 92/43/EGS - Ohranjanje naravnih habitatov - Prostoživeče živalske in rastlinske vrste - Sistem varstva pred uvrstitvijo habitata na seznam območij, pomembnih za Skupnost - Člen 12(4) - Načrt za ureditev podeželske ceste)

(2010/C 179/04)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: S. Pardo Quintillán in D. Recchia, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: N. Díaz Abad, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7), kot jo razlagata sodbi Sodišča z dne 13. januarja 2005 v zadevi C-117/03 in z dne 14. septembra 2006 v zadevi C-244/05, ter obveznosti iz člena 12(4) te direktive – Načrt za ureditev podeželske poti od Villamanrique de la Condese (Sevilla) do El Rocía (Huelva)

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 223, 30.8.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/4

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 12. januarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sozialgericht Dortmund – Nemčija) – Domnica Petersen proti Berufungsausschuss für Zahnärzte für den Bezirk Westfalen-Lippe

(Zadeva C-341/08) (1)

(Direktiva 2000/78/ES - Člena 2(5) in 6(1) - Prepoved diskriminacije na podlagi starosti - Nacionalna določba, s katero je za opravljanje poklica zobozdravnika koncesionarja določena zgornja starostna meja na 68 let - Želeni cilj - Pojem „ukrep, ki je nujen za varovanje zdravja“ - Doslednost - Primernost in nujnost ukrepa)

(2010/C 179/05)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Sozialgericht Dortmund

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Domnica Petersen

Tožena stranka: Berufungsausschuss für Zahnärzte für den Bezirk Westfalen-Lippe

Ob udeležbi: AOK Westfalen-Lippe, BKK-Landesverband Nordrhein-Westfalen, Vereinigte IKK, Deutsche Rentenversicherung Knappschaft-Bahn-See - Dezernat 0.63, Landwirtschaftliche Krankenkasse NRW, Verband der Angestellten-Krankenkassen eV, AEV - Arbeiter-Ersatzkassen-Verband eV, Kassenzahnärztliche Vereinigung Westfalen-Lippe

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Sozialgericht Dortmund – Razlaga člena 6 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, str. 16) – Prepoved diskriminacije zaradi starosti – Pojma „legitimni cilj“, s katerim je lahko utemeljeno različno obravnavanje zaradi starosti, in „primerno in nujno sredstvo“, s katerim se lahko uresniči ta cilj – Nacionalna določba, ki zaradi varovanja zdravja pacientov določa najvišjo starost za opravljanje dejavnosti zobozdravnika koncesionarja

Izrek

Člen 2(5) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu ukrepu, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki določa zgornjo starostno mejo za opravljanje dejavnosti zobozdravnika koncesionarja – v obravnavanem primeru 68 let – če je edini cilj tega ukrepa varovanje zdravja pacientov pred zmanjšanjem sposobnosti teh zobozdravnikov po tej starosti in če ta starostna meja ne velja za zobozdravnike, ki dejavnosti ne opravljajo na podlagi koncesije.

Člen 6(1) Direktive 2000/78 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje takemu ukrepu, če je cilj tega ukrepa porazdelitev možnosti zaposlitve med generacijami v okviru poklica zobozdravnika koncesionarja in če je ob upoštevanju razmer na zadevnem trgu dela ta ukrep primeren in nujen za uresničitev tega cilja.

Naloga nacionalnega sodišča je, da ugotovi, kateri cilj se uresničuje z ukrepom, ki določa navedeno starostno mejo, in sicer z iskanjem vzroka za ohranitev tega ukrepa v veljavi.

Če bi bil predpis, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ob upoštevanju ciljev, ki jim sledi, v nasprotju z Direktivo 2000/78, je naloga nacionalnega sodišča, ki odloča v sporu med posameznikom in upravno organizacijo, kot je Berufungsausschuss für Zahnärzte für den Bezirk Westfalen-Lippe, da tega predpisa ne uporabi, čeprav je bil sprejet pred Direktivo in nacionalno pravo ne določa njegove odprave.

(1) UL C 260, 11.10.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/5

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 20. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Modehuis A. Zwijnenburg BV proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-352/08) (1)

(Približevanje zakonodaj - Direktiva 90/434/EGS - Skupni sistem obdavčitve za združitve, delitve, ločitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic - Člen 11(1)(a) - Uporaba za davek na promet nepremičnin)

(2010/C 179/06)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Modehuis A. Zwijnenburg BV

Tožena stranka: Staatssecretaris van Financiën

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden Den Haag – Razlaga člena 11(1)(a) Direktive Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L 225, str. 1) – Pojem davčne utaje ali izogibanja plačilu davka – Operacija, katere namen je izogibanje plačilu nacionalnega davka, ki ni predmet prepovedi obračunavanja, določene v tej direktivi

Izrek

Člen 11(1)(a) Direktive Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (90/434/EGS) je treba razlagati tako, da uporabe preferencialnih sistemov iz te direktive ni mogoče zavrniti zavezancu, ki je prek pravne konstrukcije, ki vključuje združitev podjetij, nameraval preprečiti obdavčitev z drugim davkom, kot je ta v postopku v glavni stvari, to je davek na promet nepremičnin, če ta davek ne spada na področje uporabe te direktive.

(1) UL C 285, 8.11.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/5

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgerichtshof – Avstrija) – Agrana Zucker GmbH proti Bundesminister für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

(Zadeva C-365/08) (1)

(Sladkor - Uredba (ES) št. 318/2006 - Člen 16 - Izračun zneska proizvodne dajatve - Vključitev s trga umaknjenih količin kvotnega sladkorja v osnovo za izračun proizvodne dajatve - Načeli sorazmernosti in prepovedi diskriminacije)

(2010/C 179/07)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Agrana Zucker GmbH

Tožena stranka: Bundesminister für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) – Razlaga člena 34 Pogodbe ES, in zlasti načela prepovedi diskriminacije ter načel zaupanja v pravo in sorazmernosti – Razlaga in veljavnost člena16 Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (UL L 58, str. 1) – Vključitev deleža kvote, ki je bil preventivno umaknjen v skladu s členom 1 Uredbe Komisije (ES) št. 290/2007 z dne 16. marca 2007 o določitvi odstotka iz člena 19 Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 za tržno leto 2007/2008 (UL L 78, str. 20), pri izračunu zneska proizvodne dajatve.

Izrek

Člen 16 Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja je treba razlagati tako, da se v osnovo za izračun proizvodne dajatve vključi tudi količina kvotnega sladkorja, ki je umaknjena s trga v skladu s členom 19 te uredbe in členom 1 Uredbe Komisije (ES) št. 290/2007 z dne 16. marca 2007 o določitvi odstotka iz člena 19 Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 za tržno leto 2007/2008.

2.	Preučitev drugega vprašanja ni pokazala ničesar, kar bi vplivalo na veljavnost člena 16 Uredbe št. 318/2006.

(1) UL C 285, 8.11.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/6

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Data I/O GmbH proti Hauptzollamt Hannover, prej Bundesfinanzdirektion Südost

(Zadeva C-370/08) (1)

(Skupna carinska tarifa - Tarifna uvrstitev - Kombinirana nomenklatura - Poglavje 84, opomba 5(B) - Adapter, ki vsebuje pomnilniški čip in je namenjen vzpostavitvi povezave med avtomatsko napravo za programiranje in elektronsko komponento, ki jo je treba programirati - Tarifne številke 8471, 8473 in 8536)

(2010/C 179/08)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Data I/O GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Hannover, prej Bundesfinanzdirektion Südost

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesfinanzhof – Razlaga opombe 5(B) v poglavju 84 kombinirane nomenklature skupne carinske tarife iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1810/2004 z dne 7. septembra 2004 (UL L 327, str. 1) – Električni adapter, ki zagotavlja prenos podatkov z naprave za programiranje na elektronsko komponento, ki jo je treba programirati, in vsebuje „Memory Chip“, na katerem je shranjen proces programiranja – Uvrstitev pod tarifno številko 8471 kombinirane nomenklature

Izrek

Adapter – kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki opravlja funkcijo električne povezave med programatorjem in moduli, ki jih je treba programirati, in funkcijo zapisovanja postopka programiranja, ki se lahko sproži naknadno – izpolnjuje pogoj iz opombe 5(B)(c) k poglavju 84 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1810/2004 z dne 7. septembra 2004, in ga je treba uvrstiti pod tarifno številko 8471 te nomenklature kot „enoto“ stroja za avtomatsko obdelavo podatkov, ker je njegova glavna funkcija obdelava podatkov. Če te funkcije nima, je treba navedeni adapter uvrstiti pod tarifno številko 8473 navedene nomenklature kot „del“ ali „pribor“ stroja, če je ta del nujen za delovanje tega stroja ali pomeni del opreme, ki omogoča prilagoditev tega stroja za opravljanje posebnih opravil, ali napravo, ki zagotavlja opravljanje posebnega opravila v povezavi z glavno funkcijo tega stroja, kar pa ugotavlja predložitveno sodišče. Če tega adapterja ni mogoče uvrstiti pod zgoraj navedeni tarifni številki, je torej treba šteti, da gre za „aparat za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih“ in da zato spada pod tarifno številko 8536 navedene kombinirane nomenklature.

(1) UL C 285, 8.11.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/6

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 20. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Oldenburg – Nemčija) – Arnold und Johann Harms als Gesellschaft bürgerlichen Rechts proti Freerku Heidingi

(Zadeva C-434/08) (1)

(Skupna kmetijska politika - Integrirani administrativni in kontrolni sistem za nekatere sheme pomoči - Uredba (ES) št. 1782/2003 - Shema enotnega plačila - Prenos pravic do plačila - Dokončni prenos)

(2010/C 179/09)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Oldenburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Arnold und Johann Harms als Gesellschaft bürgerlichen Rechts

Tožena stranka: Freerk Heidinga

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberlandesgericht Oldenburg – Razlaga člena 46(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, str. 1) – Določba v pogodbenem dogovoru, katerega predmet je navidezni dokončni prenos pravic do plačila, na podlagi katere mora prevzemnik kot formalni imetnik pravic do plačila te z obdelavo ustreznih površin uveljavljati, prenosniku pa mora nakazati del plačil, ki so mu izplačana

Izrek

Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje pogodbenemu dogovoru, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, katerega predmet je dokončni prenos pravic do plačila in na podlagi katerega mora prevzemnik kot imetnik pravic do plačila te pravice uveljaviti in prenosniku brez kakršne koli časovne omejitve nakazati vsa ali del plačil, ki so mu iz tega naslova izplačana, če namen takega pogodbenega dogovora ni prenosniku omogočiti, da obdrži del pravic, ki jih je formalno prenesel, temveč na podlagi vrednosti tega dela pravic do plačila določiti dogovorjeno ceno za prenos vseh pravic do plačila.

(1) UL C 44, 21.2.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/7

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 4. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – TNT Express Nederland B.V. proti AXA Versicherung AG

(Zadeva C-533/08) (1)

(Pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah - Pristojnost, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb - Uredba (ES) št. 44/2001 - Člen 71 - Konvencije, ki jih države članice sklenejo na posebnih področjih - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR))

(2010/C 179/10)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: TNT Express Nederland B.V.

Tožena stranka: AXA Versicherung AG

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden Den Haag – Razlaga člena 71(1) ter (2)(a) in (b), drugi pododstavek, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2001, L 12, str. 1) – Razmerje do Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga, podpisane v Ženevi 19. maja 1956 – Litispendenca – Pravila o sočasnosti

Izrek

V zadevi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, je treba člen 71 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah razlagati tako, da se uporabljajo pravila o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju, predvidena s konvencijo na posebnem pravnem področju, kakršni sta pravilo litispendence, določeno v členu 31(2) Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga, podpisane v Ženevi 19. maja 1956, kakor je bila spremenjena s protokolom, podpisanim v Ženevi 5. julija 1978, in pravilo o izvršljivosti, določeno v členu 31(3) te konvencije, če so karseda predvidljiva ter omogočajo dobro delovanje sodnega organa in čim večje zmanjšanje možnosti sočasnih postopkov in če v vsaj tako ugodnih pogojih, kot so pogoji, določeni z navedeno uredbo, zagotavljajo prosti pretok sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ter medsebojno zaupanje v ustreznost sodnega varstva v Uniji (favor executionis).

2.	Sodišče Evropske unije ni pristojno za razlago člena 31 Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga, kakor je bila spremenjena.

(1) UL C 44, 21.2.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/8

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 6. maja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Poljski

(Zadeva C-545/08) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Elektronske komunikacije - Direktivi 2002/21/ES in 2002/22/ES - Ponudnik storitev širokopasovnega dostopa - Obveza, da se v potrditev predloži maloprodajne tarife in jih določi na osnovi stroškov opravljanja storitev - Neizvedba tržne analize)

(2010/C 179/11)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Nijenhuis in K. Mojzesowicz, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Poljska (zastopnika: M. Dowgielewicz in M. Szpunar, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 16 in 17 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/22/ES z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51) in členov 16 in 27 Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, str. 33) – Naložitev na operaterja obveznosti, da v potrditev predloži določitev maloprodajnih tarif za storitve širokopasovnega dostopa, brez predhodne analize trga

Izrek

Republika Poljska, s tem da je uredila maloprodajne tarife za storitve širokopasovnega dostopa brez predhodne analize trga, ni izpolnila obveznosti iz členov 16 in 17 Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) v povezavi s členoma 16 in 27 Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva).

2.	Republiki Poljski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 82, 4.4.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/8

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 20. maja 2010 – Christos Gogos proti Evropski komisiji

(Zadeva C-583/08 P) (1)

(Pritožba - Uradniki - Notranji natečaj za prehod iz ene kategorije v drugo - Imenovanje - Razvrstitev v naziv - Člen 31(2) Kadrovskih predpisov - Neomejena pristojnost - Spor finančne narave - Trajanje postopka pred Sodiščem prve stopnje - Razumni rok - Zahtevek za pravično odškodnino)

(2010/C 179/12)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnik: Christos Gogos (zastopnika: N. Korogiannakis in P. Katsimani, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: J. Currall, zastopnik in P. Anestis, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (sedmi senat) z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Gogos proti Komisiji (T-66/04), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, da se tožečo stranko ob imenovanju razvrsti v naziv A7.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	C. Gogos in Evropska komisija nosita vsak svoje stroške.

(1) UL C 44, 21.2.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/9

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 21. januarja 2010 – Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-17/09) (1)

(Javna naročila storitev - Storitev odstranjevanja biološko razgradljivih in rastlinskih odpadkov - Dodelitev brez odprtih postopkov za oddajo javnih naročil)

(2010/C 179/13)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Schima in C. Zadra, zastopnika)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: M. Lumma in B. Klein, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 8 v povezavi z naslovi od III do VI Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (UL L 209, str. 1) – Opustitev organiziranja formalnega postopka oddaje evropskega naročila pred sklenitvijo pogodbe o odstranjevanju biološko razgradljivih in rastlinskih odpadkov med mestom Bonn in zasebnim podjetjem

Izrek

Zvezna republika Nemčija, ker sta občina Bonn in Müllverwertungsanlage Bonn GmbH sklenila pogodbo za opravljanje javne storitve odstranjevanja biološko razgradljivih in rastlinskih odpadkov, ne da bi izvedli postopek oddaje naročila na podlagi evropskega razpisa, ni izpolnila obveznosti iz člena 8 in naslovov od III do VI Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev.

2.	Zvezni republiki Nemčiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 69, 21.3.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/9

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Commissione tributaria provinciale di Roma – Italija) – Emiliano Zanotti proti Agenzia delle Entrate – Ufficio Roma 2

(Zadeva C-56/09) (1)

(Svoboda opravljanja storitev - Državljanstvo Unije - Člena 18 ES in 49 ES - Nacionalna ureditev na področju dohodnine - Pravica do odbitka stroškov izobraževanja največ v višini fiksnega odstotka od bruto zneska davka - Univerzitetni študij v drugi državi članici - Določitev količinske omejitve - Odbitek, ki ne presega višine, določene za davke in prispevke, plačane za podobne storitve javnih državnih univerz - Določitev teritorialne omejitve - Odbitek, ki ne presega višine, določene za davke in prispevke, plačane za podobne storitve javne državne univerze, ki je najbližja davčnemu domicilu zavezanca)

(2010/C 179/14)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale di Roma

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Emiliano Zanotti

Tožena stranka: Agenzia delle Entrate – Ufficio Roma 2

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Commissione tributaria provinciale di Roma – Razlaga členov 149 ES in 151 ES – Nacionalna ureditev na področju dohodnine – Odbitek stroškov študija za srednješolsko in univerzitetno izobraževanje v tujini od bruto zneska davka na obdavčljivi dohodek – Omejitve

Izrek

Člen 49 ES je treba razlagati tako, da:

—

nasprotuje nacionalni ureditvi nacionalni ureditvi, ki za zavezance določa možnost, da od bruto zneska davka odbijejo stroške univerzitetnega študija na univerzitetnih ustanovah na ozemlju te države članice, medtem ko na splošno izključuje to možnost glede stroškov univerzitetnega izobraževanja, ki nastanejo v zasebni univerzitetni ustanovi v drugi državi članici;

—

ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za zavezance določa možnost, da od bruto zneska davka odbijejo stroške univerzitetnega študija, ki so nastali v zasebni univerzitetni ustanovi v drugi državi članici, v okviru najvišjega zneska ustreznih stroškov, ki so določeni za podoben študij na javni nacionalni univerzi, ki je najbližja davčnemu domicilu zavezanca.

Člen 18 ES je treba razlagati tako, da:

—

nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za zavezance določa možnost, da od bruto zneska davka odbijejo stroške univerzitetnega študija na izobraževalnih ustanovah na ozemlju te države članice, medtem ko na splošno izključuje to možnost glede stroškov univerzitetnega izobraževanja, ki nastanejo v univerzitetni ustanovi v drugi državi članici;

—

ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za zavezance določa možnost, da od bruto zneska davka odbijejo stroške univerzitetnega študija, ki so nastali v univerzitetni ustanovi v drugi državi članici, v okviru najvišjega zneska ustreznih stroškov, ki so določeni za podoben študij na javni nacionalni univerzi, ki je najbližja davčnemu domicilu zavezanca.

(1) UL C 90, 18.4.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/10

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 6. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de lo Mercantil – Španija) – Axel Walz proti Clickair S.A.

(Zadeva C-63/09) (1)

(Zračni promet - Montrealska konvencija - Odgovornost prevoznikov za oddano prtljago - Člen 22(2) - Omejitev odgovornosti ob uničenju, izgubi, poškodovanju ali zamudi prtljage - Pojem „škoda“ - Premoženjska in nepremoženjska škoda)

(2010/C 179/15)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Mercantil

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Axel Walz

Tožena stranka: Clickair S.A.

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Juzgado de lo Mercantil no 4 (Barcelona) – Razlaga člena 22(2) Konvencije o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija), (Sklep Sveta 2001/539/ES, UL L 194, str. 39) – Pristojnost Sodišča – Razlaga člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 2027/97 z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč (UL L 285, str. 1) – Odgovornost letalskih prevoznikov za letalski prevoz potnikov in njihove prtljage – Omejitev ob uničenju, izgubi, poškodovanju ali zamudi prtljage – Premoženjska in nepremoženjska škoda

Izrek

Pojem „škoda“, ki je podlaga členu 22(2) Konvencije o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, sprejete 28. maja 1999 v Montrealu, ki določa omejitev odgovornosti letalskega prevoznika za škodo, ki nastane zlasti z izgubo prtljage, je treba razlagati tako, da vključuje tako premoženjsko kot nepremoženjsko škodo.

(1) UL C 102, 1.5.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/11

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 6. maja 2010 – Evropska komisija proti Francoski republiki

(Zadeva C-94/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - DDV - Direktiva 2006/112/ES - Člen 98(1) in (2) - Opravljanje storitev s strani podjetij, ki se ukvarjajo s pogrebno dejavnostjo - Uporaba nižje stopnje za storitve prevoza trupla z vozilom)

(2010/C 179/16)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnik: M. Afonso, zastopnik)

Tožena stranka: Francoska republika (zastopnika: G. de Bergues in J. - S. Pilczer, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov od 96 do 99(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Dejavnosti pogrebnih zavodov – Obveznost uporabe ene davčne stopnje za nedeljivo kompleksno storitev, ki jo opravljajo ti zavodi – Prepoved uporabe različne nižje stopnje DDV

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 113, 16.5.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/11

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Okresní soud v Chebu – Češka republika) – Česká podnikatelská pojišťovna, a.s., Vienna Insurance Group proti Michalu Bilasu

(Zadeva C-111/09) (1)

(Uredba (ES) št. 44/2001 - Tožba zavarovalnice pred sodiščem kraja njenega sedeža, katere namen je doseči, da zavarovalec s stalnim prebivališčem v drugi državi članici plača zavarovalno premijo - Udeležba tožene stranke v postopku pred sodiščem, ki odloča o sporu - Neizpodbijanje pristojnosti in obramba glede na vsebino - Udeležba v postopku, ki vzpostavi pristojnost)

(2010/C 179/17)

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Okresní soud v Chebu

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Česká podnikatelská pojišťovna, a.s., Vienna Insurance Group

Tožena stranka: Michal Bilas

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Okresní soud v Chebu – Razlaga členov 13(1), 24 in 26 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2001, L 12, str. 1) – Pristojnost v zavarovalniških zadevah – Tožba zavarovanca, ki ima prebivališče v drugi državi članici kot zavarovatelj, na izplačilo zavarovalnine – Obramba zavarovanca pred sodiščem, kjer ima sedež zavarovalnica

Izrek

Člen 24 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da se mora sodišče, ki odloča o sporu, ne glede na pravila iz oddelka 3 poglavja II te uredbe izreči za pristojno, kadar se tožena stranka spusti v spor in ne uveljavlja ugovora nepristojnosti, saj taka udeležba tožene stranke v sporu pomeni tihi dogovor o pristojnosti.

(1) UL C 141, 20.6.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/12

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale Ordinario di Palermo – Italija) – Todaro Nunziatina & C. SNC proti Assessorato del Lavoro e della Previdenza Sociale, della Formazione Professionale e dell’Emigrazione della regione Sicilia

(Zadeva C-138/09) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Državne pomoči - Odločbe Komisije - Razlaga - Pomoči, ki jih je dežela Sicilija dodelila podjetjem, ki so sklenila pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi ali so take pogodbe spremenila v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas - Rok za dodelitev pomoči - Proračunske omejitve - Zamudne obresti - Nedopustnost)

(2010/C 179/18)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Ordinario di Palermo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Todaro Nunziatina & C. SNC

Tožena stranka: Assessorato del Lavoro e della Previdenza Sociale, della Formazione Professionale e dell’Emigrazione della regione Sicilia

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale Ordinario di Palermo – Državne pomoči – Domet odločb Komisije št. 95/C 343/11 z dne 21. decembra 1995 in 2003/195/CE z dne 16. oktobra 2002 (UL L 77, str. 57) o pomočeh, ki jih je dežela Sicilija dodelila podjetjem, ki so sklenila pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi ali so pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi spremenila v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas

Izrek

Odločbo Komisije SG (95) D/15975 z dne 11. decembra 1995 v zvezi z deželnim zakonom dežele Sicilije št. 27 z dne 15. maja 1991 o ukrepih za zaposlovanje (državna pomoč NN 91/A/95) je treba razlagati tako, da je priznala združljivost s skupnim trgom za sistem pomoči, ki ga sestavljata dva ukrepa iz člena 10(1)(a) in (b) navedenega deželnega zakona št. 27/91, ki ju ni mogoče kumulirati in glede katerih mora dogodek, ki je podlaga za pomoč, in sicer zaposlitev delavca ali sprememba pogodbe v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, nastati pred 31. decembrom 1996, izplačila na njuni podlagi pa se lahko nadaljujejo po tem datumu, če to ni v nasprotju z nacionalnimi proračunskimi in finančnimi predpisi, ki se uporabljajo, in če se spoštuje znesek proračunskih sredstev, ki ga je odobrila Komisija Evropskih skupnosti.

Člen 1 Odločbe Komisije 2003/195/ES z dne 16. oktobra 2002 o sistemu državne pomoči, ki ga Italija namerava izvajati za zaposlovanje v deželi Siciliji – C 56/99 (prej N 668/97) je treba razlagati tako, da sistem pomoči iz člena 11(1) deželnega zakona dežele Sicilije št. 16 z dne 27. maja 1997 o odobritvi uporabe rezerv iz splošnih sredstev deželnega proračuna za leto 1997 pomeni novo pomoč, ki ni pomoč iz člena 10 deželnega zakona dežele Sicilije št. 27 z dne 15. maja 1991 o ukrepih za zaposlovanje. Navedeni člen 1 nasprotuje dodelitvi subvencij za vsakršno zaposlitev delavcev na podlagi pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi ali spremembe pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki so se zgodile po 1. januarju 1997.

Dolžnost zadevne države članice je določiti, katera stranka v postopku mora predložiti dokaz o tem, da proračunska sredstva, namenjena ukrepom iz člena 10(1)(a) in (b) deželnega zakona dežele Sicilije št. 27 z dne 15. maja 1991 o ukrepih za zaposlovanje in odobrena z odločbo SG (95) D/15975, niso bila porabljena.

Znesek morebitnih zakonitih zamudnih obresti ob zamudi pri izplačilu pomoči, ki so bile odobrene z odločbo SG (95) D/15975, dolgovan za obdobje po tej odločbi, ne more biti vključen v znesek proračunskih sredstev, ki je bil odobren s to odločbo. Obrestna mera in izvedbena pravila spadajo v nacionalno pravo.

(1) UL C 153, 4.7.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/12

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 20. maja 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-158/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2003/88/ES - Organizacija delovnega časa - Necivilno osebne javne uprave - Neprenos v predpisanem roku)

(2010/C 179/19)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: I. Martinez del Peral Cagigal in M. van Beek, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: B. Plaza Cruz, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 1(3) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, str. 9) in člena 18(a) Direktive 93/104/ES Sveta z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 307, str. 18), ki je bil ohranjen s členom 27(1) Direktive 2003/88, ki ga je treba brati skupaj s prilogo I, del B, iste direktive – Necivilno osebje javne uprave

Izrek

Kraljevina Španija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vseh zakonov in drugih prepisov za uskladitev z Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa glede necivilnega osebja javne uprave, ni izpolnila obveznosti iz člena 1(3) te direktive.

2.	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 180, 1.8.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/13

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 20. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Symvoulio tis Epikrateias – Grčija) – Ioannis Katsivardas – Nikolaos Tsitsikas O.E. proti Ypourgos Oikonomikon

(Zadeva C-160/09) (1)

(Uredba (EGS) št. 1591/84 - Sporazum o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo na eni strani ter Kartagenskim sporazumom in njegovimi državami članicami, in sicer Bolivijo, Kolumbijo, Ekvadorjem, Perujem in Venezuelo, na drugi - Klavzula o priznavanju največjih ugodnosti - Neposredni učinek - Trošarina na uvoz banan v Grčijo)

(2010/C 179/20)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ioannis Katsivardas – Nikolaos Tsitsikas O.E.

Tožena stranka: Ypourgos Oikonomikon

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Symvoulio tis Epikrateias – Razlaga člena 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 1591/84 z dne 4. junija 1984 o sklenitvi Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo na eni strani ter Kartagenskim sporazumom in njegovimi državami članicami – Bolivijo, Kolumbijo, Ekvadorjem, Perujem in Venezuelo – na drugi (UL L 153, str. 1) – Klavzula o priznavanju največje ugodnosti – Pravica do sklicevanje posameznika, ki zahteva povračilo plačila notranjega davka, za dokazovanje neskladnosti tega davka z navedenim sporazumom – Ureditev uvoza banan

Izrek

Člen 4 Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo na eni strani ter Kartagenskim sporazumom in njegovimi državami članicami – Bolivijo, Kolumbijo, Ekvadorjem, Perujem in Venezuelo – na drugi, ki je bil potrjen z Uredbo Sveta (EGS) št. 1591/84 z dne 4. junija 1984, ni tak, da bi se z njim posameznikom podeljevale pravice, ki bi jih lahko uveljavljali pred sodišči države članice.

(1) UL C 153, 4.7.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/13

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 20. maja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour administrative d’appel de Nantes – Francija) – Scott SA, Kimberly Clark SNC, zdaj „Kimberly Clark SAS“ proti Ville d’Orléans

(Zadeva C-210/09) (1)

(Državna pomoč - Uredba (ES) št. 659/1999 - Člen 14(3) - Vračilo pomoči - Načelo učinkovitosti - Nalogi za izterjavo, ki vsebujejo napako obličnosti - Razveljavitev)

(2010/C 179/21)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour administrative d'appel de Nantes

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Scott SA, Kimberly Clark SNC, zdaj „Kimberly Clark SAS“

Tožena stranka: Ville d'Orléans

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour administrative d'appel de Nantes – Razlaga člena 14(3) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 8, zvezek 1, str. 339) – Pomoči, ki so jih francoski organi dodelili družbama Scott SA in Kimberly Clark – Obveznost takojšnega vračila pomoči, ki so bile razglašene za nezdružljive s skupnim trgom – Ta obveznost in z njo povezane posledice morebitne razveljavitve nalogov, ki so jih izdali nacionalni organi za izterjavo teh pomoči.

Izrek

Člen 14(3) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88] Pogodbe ES je treba razlagati tako, da v okoliščinah, v katerih so zneski, ki ustrezajo sporni pomoči, že vrnjeni, ne nasprotuje temu, da upravni sodnik zaradi napake obličnosti razveljavi naloge za izterjavo, izdane za vračilo nezakonite državne pomoči, kadar nacionalno pravo zagotavlja možnost odprave te napake obličnosti. Vendar ta določba nasprotuje temu, da bi bili ti zneski, čeprav samo začasno, znova izplačani upravičencu te pomoči.

(1) UL C 205, 29.8.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/14

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 6. maja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Poljski

(Zadeva C-311/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Davki - DDV - Mednarodni prevoz oseb - Pavšalna obdavčitev prevoznikov s sedežem v tujini)

(2010/C 179/22)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: D. Triantafyllou in K. Herrmann, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Poljska (zastopnika: M. Dowgielewicz in M. Szpunar, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 73, 168 in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Mednarodni cestni prevoz oseb – Nacionalna ureditev, ki za prevoznike s sedežem v tujini določa obveznost plačila DDV po pavšalnem sistemu, ki temelji le na številu potnikov, prepeljanih na nacionalno ozemlje, in ki ne dopušča odbitka davka, plačanega v predhodnih stopnjah

Izrek

Republika Poljska s tem, da je davek na dodano vrednost odmerila tako, kot je določeno v poglavju 13, paragrafu 35, točkah 1, 3, 4 in 5 uredbe ministra za finance z dne 27. aprila 2004 o izvrševanju nekaterih določb zakona o davku na proizvode in storitve, ni izpolnila obveznosti iz členov 73, 168 in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

2.	Republika Poljska nosi stroške postopka.

(1) UL C 256, 24.10.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/14

Sklep Sodišča (sedmi senat) z dne 18. marca 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Areios Pagos – Grčija) – Organismos Sillogikis Diacheirisis Dimiourgon Theatrikon kai Optikoakoustikon Ergon proti Divani Akropolis Anonimi Xenodocheiaki kai Touristiki Etaireia

(Zadeva C-136/09) (1)

(Člen 104(3) Poslovnika - Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi - Direktiva 2001/29/ES - Člen 3 - Pojem „priobčitev javnosti“ - Dela, ki se razširjajo prek televizijskih sprejemnikov, nameščenih v hotelskih sobah)

(2010/C 179/23)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Areios Pagos

Stranke

Tožeča stranka: Organismos Sillogikis Diacheirisis Dimiourgon Theatrikon kai Optikoakoustikon Ergon

Tožena stranka: Divani Akropolis Anonimi Xenodocheiaki kai Touristiki Etaireai,

Ob udeležbi: Xenodocheiako Epimelitirio tis Ellados

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Areios Pagos – Razlaga člena 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, str. 10) – Pojem „priobčitev javnosti“ – Dela, ki se razširjajo prek televizijskih sprejemnikov, nameščenih v hotelskih sobah in povezanih z osrednjo anteno hotela, brez drugega posredovanja hotela za distribucijo signala gostom.

Izrek

Hotelir zgolj z namestitvijo televizijskih sprejemnikov v hotelskih sobah stori dejanje priobčitve javnosti v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi.

(1) UL C 141, 20.6.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 1. aprila 2010 vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) – Sony Logistics Europe BV proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-153/10)

(2010/C 179/24)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Sony Logistics Europe BV

Tožena stranka: Staatssecretaris van Financiën

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba pravo Skupnosti, zlasti člen 12(2) in (5) in člen 217(1) Carinskega zakonika ter člen 11 izvedbene uredbe v povezavi s členom 243 Carinskega zakonika, razlagati tako, da lahko udeleženec v postopku v zvezi z odmerjenimi uvoznimi dajatvami to odmero izpodbija na podlagi predložitve zavezujoče tarifne informacije, ki je bila za enako blago izdana v drugi državi članici, ki pa se je v tistem trenutku sodno izpodbijala in je bila na koncu popravljena?

Če se na prvo vprašanje odgovori pritrdilno, ali se lahko deklarant, ki pri carinskih deklaracijah za sprostitev blaga v prosti promet ravna v svojem imenu in za svoj račun, v primeru, kot je ta, uspešno sklicuje na zavezujočo tarifno informacijo, katere upravičenec ni on sam, ampak povezana družba, po katere naročilu je oddal carinske deklaracije?

Če se na drugo vprašanje odgovori nikalno, ali pravo Skupnosti nasprotuje temu, da bi se udeleženec v primeru, kot je ta, lahko uspešno skliceval na nacionalno uredbo, s katero nacionalni organi oblikujejo zaupanje v pravo glede tega, da se je za tarifno uvrstitev deklariranega blaga mogoče sklicevati na zavezujočo tarifno informacijo, ki je bila za enako blago izdana tretjemu?

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/15

Pritožba, ki jo je vložila Nokia Oyj 1. aprila 2010 zoper sodbo, razglašeno 20. januarja 2010 v zadevi T-460/07, Nokia Oyj proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-154/10)

(2010/C 179/25)

Jezik postopka: finščina

Stranki

Pritožnica: Nokia Oyj (zastopnik: C. Rehaag, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlog pritožnice:

—	Sodba v zadevi T-460/07 naj se razveljavi.

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica predlaga, da se razveljavi sodba Splošnega sodišča v zadevi T-460/07, ker je v tej sodbi navedeno sodišče napačno ocenilo, da obstaja verjetnost zmede med znamkama LIFE in LIFE BLOG in zato napačno uporabilo člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (1). Po mnenju pritožnice je Splošno sodišče s tem kršilo pravo Unije.

Splošno sodišče je glede podobnosti med znamka ugotovilo, da sta predmet primerjave znamki LIFE in LIFE BLOG, potem pa je v nadaljevanju ravnalo v očitnem protislovju s to ugotovitvijo, ko je v utemeljitev podobnosti med znamkama obravnavalo le element LIFE iz znamke LIFE BLOG.

V tem kontekstu je Splošno sodišče napačno presodilo oziroma ugotovilo, da potrošniki predstavljajo upoštevno javnost in način na katerega bodo potrošniki razumeli znamki in s tem kršilo načela iz sodne prakse Sodišča.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 2. aprila 2010 – Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, S.A. proti Administración General del Estado

(Zadeva C-157/10)

(2010/C 179/26)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranki v postopku v glavni stvari

Kasacijski pritožnik: Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, S.A.

Druga stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Administración General del Estado

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člena 63 in 65 Pogodbe o delovanju Evropske unije razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi (ki je bila sprejeta enostransko ali na podlagi dvostranske konvencije z namenom izogibanja dvojnega obdavčevanja), ki glede davka od dohodkov pravnih oseb v okviru določb, ki preprečujejo mednarodno dvojno obdavčevanje, prepoveduje odbiti davek, dolgovan v drugih državah članicah Evropske unije iz naslova dohodkov, ki so bili pridobljeni na njihovem ozemlju in za katere nastane obveznost plačila davka od dohodkov pravnih oseb, če se kljub nastanku obdavčljivega dogodka davek ne plača, ker zanj velja oprostitev, olajšava ali druga davčna ugodnost?

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Contencioso-Administrativo no 12 de Sevilla 7. aprila 2010 – Francisco Javier Rosado Santana proti Consejería de Justicia y Administración Pública de la Junta de Andalucía

(Zadeva C-177/10)

(2010/C 179/27)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Contencioso-Administrativo no 12 de Sevilla

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Francisco Javier Rosado Santana

Tožena stranka: Consejería de Justicia y Administración Pública de la Junta de Andalucía

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba Direktivo [Sveta 1999/70/ES (1) z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP] razlagati tako, da bi – če se je ustavno sodišče države članice Unije izreklo v smislu, da uvedba različnih pravic za nadomestne uradnike in uradnike ni v nasprotju z ustavo – to nujno pomenilo izključitev uporabnosti navedene norme Skupnosti na področju javnih uradnikov?

2.	Ali je treba to direktivo razlagati tako, da nasprotuje temu, da nacionalno sodišče načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije razlaga tako, da na splošno izključi iz njunega področja uporabe enak položaj nadomestnega uradnika in uradnika?

3.	Ali je treba določbo 4 [Direktive] razlagati tako, da nasprotuje temu, da se delo, ki se opravlja začasno, ne upošteva kot dosežena delovna doba, ko se pridobi status stalnega uradnika, in sicer da se ne upošteva pri plačilu, razvrstitvi ali napredovanju v uradniški karieri?

4.	Ali je treba v skladu s to določbo 4 nacionalne predpise razlagati tako, da ne izključujejo vštetja časa dela, ki ga je uradnik opravil v okviru začasnega delovnega razmerja, v njegovo delovno dobo?

Ali je treba to določbo 4 razlagati tako, da mora – čeprav so bile klavzule javnega razpisa delovnega mesta objavljene in jih interesent ni izpodbijal – nacionalno sodišče preučiti, ali so v nasprotju s predpisi Skupnosti in ali v takem primeru teh klavzul ali nacionalne določbe, ki je njihova podlaga, ne sme uporabiti, kolikor nasprotujejo tej določbi 4?

(1) UL L 175, str. 43

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny (Republika Poljska) 9. aprila 2010 – Jarosław Słaby proti Minister Finansów

(Zadeva C-180/10)

(2010/C 179/28)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Naczelny Sąd Administracyjny

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Jarosław Słaby

Tožena stranka: Minister Finansów

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je fizična oseba – ki je na zemljišču opravljala kmetijsko dejavnost, nato pa je zaradi spremembe v prostorskem načrtu, ki je nastala iz razlogov, neodvisnih od volje te osebe, prenehala opravljati dejavnost in je premoženje prekvalificirala v zasebno premoženje, izvedla njegovo delitev na manjše dele (zemljišča, namenjena počitniški gradnji) in začela z njihovo prodajo – iz tega naslova davčni zavezanec za DDV na podlagi člena 9(1) Direktive Sveta 2006/112/ES (1) ter člena 4(1) in (2) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS (2), ki je zavezan plačati DDV iz naslova trgovske dejavnosti?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

(2) Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny (Republika Poljska) 9. aprila 2010 – Emilian Kuć in Halina Jeziorska-Kuć proti Dyrektor Izby Skarbowej w Warszawie

(Zadeva C-181/10)

(2010/C 179/29)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Naczelny Sąd Administracyjny

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Emilian Kuć in Halina Jeziorska-Kuć

Tožena stranka: Dyrektor Izby Skarbowej w Warszawie

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali se za kmeta pavšalista v smislu člena 295(1), točka 3, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1), ki prodaja parcele, kupljene brez DDV kot kmetijska zemljišča, namenjena opravljanju kmetijske dejavnosti, po spremembi v prostorskem načrtu pa namenjena poslovno-stanovanjski gradnji, uporabijo določbe člena 16 te direktive, v skladu s katerimi se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje uporaba lastnih poslovnih sredstev s strani davčnega zavezanca za zasebne namene ali za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, če je bila za to blago ali sestavine tega blaga odobrena pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV?

Ali se kmeta pavšalista v smislu člena 295(1), točka 3, Direktive Sveta 2006/112/ES, ki prodaja parcele, kupljene brez DDV kot kmetijska zemljišča, vnaprej namenjena opravljanju kmetijske dejavnosti, po spremembi v prostorskem načrtu pa namenjena poslovno-stanovanjski gradnji, šteje za davčnega zavezanca, ki je dolžan iz naslova te prodaje obračunavati DDV po načelih splošne ureditve?

(1) UL L 347, str. 1.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour constitutionnelle (Belgija) 9. aprila 2010 – Marie-Noëlle Solvay, Le Poumon vert de la Hulpe ASBL, Jacques Solvay de la Hulpe, Jean-Marie Solvay de la Hulpe, La Hulpe – Notre village ASBL, Alix Walsh, André Philips, Les amis de la Forêt de Soignes ASBL, Association des Riverains et Habitants des Communes Proches de l’Aéroport B.S.C.A. (Brussels South Charleroi Airport) ASBL, Grégoire Stassin, André Gilliard, Société Wallonne des Aéroports SA (SOWAER), Paul Fastrez, Henriette Fastrez, Infrabel SA, Jean-Pierre Olivier, Pierre Deneye, Paul Thiry, Antoine Boxus, Willy Roua, Flamska vlada, Inter-Environnement Wallonie ASBL, Sartau SA, Charleroi South Air Pur ASBL, Pierre Grymonprez, Philippe Grisard de la Rochette, Nicole Laloux, Annabelle Denoël-Gevers, Marc Traversin, Joseph Melard, Chantal Michiels, Thierry Regout, René Canfin, Georges Lahaye, Jeanine Postelmans, Christophe Dehousse, Christine Lahaye, Jean-Marc Lesoinne, Jacques Teheux, Anne-Marie Larock, Bernadette Mestdag, Jean-François Serrafin, Françoise Mahoux, Ferdinand Wallraf, Jeanne Mariel, Agnès Fortemps, Georges Seraffin, Jeannine Melen, Groupement Cerexhe-Heuseux/Beaufays ASBL, Action et Défense de l’Environnement de la vallée de la Senne et de ses affluents ASBL, Réserves naturelles RNOB ASBL, Stéphane Banneux, Zénon Darquenne, Guido Durlet, Société régionale wallonne du transport SRWT, Philippe Daras, Bernard Croiselet, Bernard Page, Intercommunale du Brabant Wallon SCRL, Codic Belgique SA in Fédéral Express European Services Inc. proti Région wallonne

(Zadeva C-182/10)

(2010/C 179/30)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour constitutionnelle

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Marie-Noëlle Solvay, Le Poumon vert de la Hulpe ASBL, Jacques Solvay de la Hulpe, Jean-Marie Solvay de la Hulpe, La Hulpe – Notre village ASBL, Alix Walsh, André Philips, Les amis de la Forêt de Soignes ASBL, Association des Riverains et Habitants des Communes Proches de l'Aéroport B.S.C.A. (Brussels South Charleroi Airport) ASBL, Grégoire Stassin, André Gilliard, Paul Fastrez, Henriette Fastrez, Jean-Pierre Olivier, Pierre Deneye, Paul Thiry, Antoine Boxus, Willy Roua, Flamska vlada, Inter-Environnement Wallonie ASBL, Sartau SA, Charleroi South Air Pur ASBL, Pierre Grymonprez, Philippe Grisard de la Rochette, Nicole Laloux, Annabelle Denoël-Gevers, Marc Traversin, Joseph Melard, Chantal Michiels, Thierry Regout, René Canfin, Georges Lahaye, Jeanine Postelmans, Christophe Dehousse, Christine Lahaye, Jean-Marc Lesoinne, Jacques Teheux, Anne-Marie Larock, Bernadette Mestdag, Jean-François Serrafin, Françoise Mahoux, Ferdinand Wallraf, Jeanne Mariel, Agnès Fortemps, Georges Seraffin, Jeannine Melen, Groupement Cerexhe-Heuseux/Beaufays ASBL, Action et Défense de l'Environnement de la vallée de la Senne et de ses affluents ASBL, Réserves naturelles RNOB ASBL, Stéphane Banneux, Zénon Darquenne, Guido Durlet, Philippe Daras, Bernard Croiselet, Bernard Page

Tožena stranka: Région wallonne

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba člen 2, točka 2, in člen 9(4) Aarhuške konvencije o „dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (1)“ razlagati v skladu s pojasnili iz navodil za izvajanje te konvencije?

(a)

Ali je treba člen 2, točka 2, Aarhuške konvencije razlagati tako, da s področja uporabe navedene konvencije izključuje zakonodajne akte, kot so urbanistična ali okoljska dovoljenja, odobrena v skladu s postopkom, uvedenim s členi od 1 do 4 odloka valonske regije z dne 17. julija 2008„v zvezi z nekaterimi dovoljenji, za katera obstajajo nujni razlogi v splošnem interesu“?

(b)	Ali je treba člen 2, točka 2, Aarhuške konvencije razlagati tako, da s področja uporabe navedene konvencije izključuje zakonodajne akte, kot so potrditve urbanističnih ali okoljskih dovoljenj iz členov od 5 do 9 in od 14 do 17 navedenega odloka?

(c)

Ali je treba člen 1(5) Direktive 85/337/EGS „o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje“ razlagati tako, da s področja uporabe navedene direktive izključuje zakonodajne akte, kot so urbanistična ali okoljska dovoljenja (2), odobrena v skladu s postopkom, uvedenim s členi od 1 do 4 navedenega odloka?

(d)	Ali je treba člen 1(5) Direktive 85/337/EGS razlagati tako, da s področja uporabe navedene direktive izključuje zakonodajne akte, kot so potrditve urbanističnih ali okoljskih dovoljenj iz členov od 5 do 9 in od 14 do 17 navedenega odloka?

(a)

Ali je treba člena 3(9) in 9(2), (3) in (4) Aarhuške konvencije ter člen 10a Direktive 85/337/EGS razlagati tako, da nasprotujejo postopku, kot je postopek, uveden s členi od 1 do 4 navedenega odloka, na podlagi katerega izdajatelj odlokov izda urbanistična ali okoljska dovoljenja, ki jih pripravi upravni organ in ki so lahko predmet samo pravnih sredstev iz točk B.6 in B.7 na Cour constitutionnelle in sodiščih splošne pristojnosti?

(b)

Ali je treba člena 3(9) in 9(2), (3) in (4) Aarhuške konvencije ter člen 10a Direktive 85/337/EGS razlagati tako, da nasprotujejo sprejetju zakonodajnih aktov, kot so potrditve z retroaktivnim učinkom iz členov od 5 do 9 in od 14 do 17 navedenega odloka, ki so lahko samo predmet pravnih sredstev iz točk B.6 in B.7 na Cour constitutionnelle in sodiščih splošne pristojnosti?

(a)

Ali je treba člen 6(9) Aarhuške konvencije in člen 9(1) Direktive 85/337/EGS razlagati tako, da nasprotujeta postopku, kot je postopek, uveden s členi od 1 do 4 navedenega odloka, na podlagi katerega ni potrebno, da odlok, s katerim se izdajo urbanistična ali okoljska dovoljenja, vsebuje vse elemente, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali ta dovoljenja temeljijo na ustreznem predhodnem preverjanju, opravljenem v skladu z zahtevami Aarhuške konvencije in Direktive 85/337/EGS?

(b)

Ali je treba člen 6(9) Aarhuške konvencije in člen 9(1) Direktive 85/337/EGS razlagati tako, da nasprotujeta sprejetju zakonodajnih aktov, kot so potrditve iz členov od 5 do 9 in od 14 do 17 navedenega odloka, ki sami ne vsebujejo vseh elementov, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali ta dovoljenja temeljijo na ustreznem predhodnem preverjanju, opravljenem v skladu z zahtevami Aarhuške konvencije in Direktive 85/337/EGS?

Ali je treba člen 6(3) Direktive 92/43/EGS „o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (3)“ razlagati tako, da zakonodajnemu organu omogoča odobritev projektov, kot sta projekta iz členov 16 in 17 navedenega odloka, čeprav je Conseil d'Etat pri odločanju po hitrem postopku menilo, da je presoja vplivov, ki je bila opravljena v zvezi z njima, pomanjkljiva, in čeprav ji je nasprotovalo mnenje organa valonske regije, pristojnega za ekološko upravljanje naravnega okolja?

6.	Če je odgovor na prejšnje vprašanje nikalen, ali je treba člen 6(4) Direktive 92/43/EGS razlagati tako, da omogoča, da se za nujni razlog prevladujočega javnega interesa šteje izvedba infrastrukture, namenjene za prostore upravnega centra zasebne družbe in veliko delavcev?

(1) Aarhuška konvencija je bila sklenjena 25. junija 1998 in v imenu Skupnosti sprejeta s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 (UL L 124, str. 1).

(2) Direktiva Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, str. 40).

(3) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 63).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte d’appello di Milano (Italija) 23. aprila 2010 – Cassina S.p.A. proti Alivar Srl, Galliani Host Arredamenti Srl

(Zadeva C-198/10)

(2010/C 179/34)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte d'appello di Milano

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Cassina S.p.A.

Tožena stranka: Alivar Srl, Galliani Host Arredamenti Srl

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člena 17 in 19 Direktive št. 98/71/ES (1) razlagati tako, da lahko možnost, ki jo ima država članica, da samostojno določi obseg varstva in pogoje, pod katerimi se zagotavlja, zajema tudi možnost izključitve takega varstva v primerih, ko je tretja oseba brez dovoljenja imetnika avtorske pravice na modelih v državi že proizvedla in tržila proizvode, izdelane v skladu s temi modeli, ki so bili dostopni javnosti pred datumom začetka veljavnosti uskladitvene nacionalne zakonodaje?

Ali je treba člena 17 in 19 Direktive št. 98/71/ES razlagati tako, da lahko možnost, ki jo ima država članica, da samostojno določi obseg varstva in pogoje, pod katerimi se zagotavlja, zajema tudi možnost izključitve takega varstva v primerih, ko je tretja oseba brez dovoljenja imetnika avtorske pravice na modelih v državi že proizvedla in tržila proizvode, izdelane v skladu s temi modeli, če je taka izključitev določena z omejitvijo [da to velja samo, če se navedene dejavnosti opravljajo znotraj okvirov] predhodne uporabe?

(1) UL L 289, str. 28.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/21

Pritožba, ki jo je Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE vložila 26. aprila 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 9. februarja 2010 v zadevi T-340/07, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva C-200/10 P)

(2010/C 179/35)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (zastopnik: N. Korogiannakis, Δικηγόρος)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga naj:

—

razveljavi sodbo Splošnega sodišča, odredi Komisiji, naj povrne škodo, ki je pritožnici nastala, ker Komisija ni izpolnila pogodbenih obveznosti v okviru izvajanja pogodbe EDC-53007 EEBO/27873 v zvezi s projektom „e-Content Exposure and business Opportunities“, in naj odredi Komisiji, da pritožnici plača sodne in druge stroške, ki so nastali v zvezi s prvotnim postopkom, tudi če bi bila ta pritožba zavrnjena, ter stroške te pritožbe, če bi bilo pritožbi ugodeno.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja, da Splošno sodišče ni dovolj jasno obrazložilo razlogov za zavrnitev več trditev pritožnice.

Pritožnica navaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je napačno razlagalo člen 7(6) pogodbe, ki se nanaša na obveznost pogodbenic, da ustrezno ukrepajo v zvezi s tem, da odpravijo ali zmanjšajo njihove obveznosti ob prejetju dopisa Komisije, s katerim jih ta obvesti o odstopu od pogodbe.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/21

Pritožba, ki jo je Enercon GmbH vložila 28. aprila 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 3. februarja 2010 v zadevi T-472/07, Enercon GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-204/10 P)

(2010/C 179/36)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Enercon GmbH (zastopnika: J. Mellor, Barrister, R. Böhm, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Hasbro Inc.

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	dopusti pritožbo zoper sodbo Splošnega sodišča ter razveljavi sodbo Splošnega sodišča, odločbo četrtega odbora za pritožbe in če je to potrebno odločbo oddelka za ugovore;

—	(če je to potrebno) zadevo vrne Uradu, da ponovno odloči o tem ugovoru;

—	intervenientu in Uradu naloži plačilo stroškov

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja, da je Splošno sodišče spregledalo napake v odločbi odbora za pritožbe, ki so temeljile na nezakoniti odločbi oddelka za ugovore. Zlasti naj bi v celoti narobe ocenilo, (a) da se je sodba Medion (1) nanašala na izjemnem primer, v katerem ni veljalo običajno pravilo, da potrošnik znamke običajno zaznava na podlagi splošnega vtisa, vendar (b) v tem primeru niso obstajale okoliščine, ki bi zadostovale za to, da se upraviči ta izjemen pristop. Noben element prejšnje znamke v tem primeru ni imel „samostojne razlikovalne vloge“.

Poleg tega pritožnica navaja, da ni bila zares upoštevana verjetnost zmede zaradi napačne uporabe načela iz sodbe Medion v zgodnejši fazi preizkusa podobnosti.

(1) UL C 106, 30.04.2004, str. 31.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/22

Tožba, vložena 30. aprila 2010 – Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-206/10)

(2010/C 179/37)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnik: V. Kreuschitz, zastopnik)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predloga tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj

—

ugotovi, da Zvezna republika Nemčija s tem, da zagotavljanje dajatev slepim in prizadetim, med katere spadajo tudi gluhi, (zvezne oziroma deželne dodatke, zvezno oziroma deželno pomoč, dodatek za pomoč in postrežbo, pomoč za slepe in gluhe itd.) za osebe, za katere je Zvezna republika Nemčija pristojna država članica, z deželnimi predpisi pogojuje s tem, da imajo upravičenci stalno ali običajno prebivališče v zadevni zvezni deželi, z nacionalno ureditvijo krši obveznost iz člena 7(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (1) in člena 4(1)(a) v povezavi z naslovom III, Poglavje I (Bolezen in materinstvo) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (2);

—	Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet te tožbe je nezdružljivost predpisov nemških zveznih dežel, ki zagotavljanje dajatev slepim in prizadetim pogojujejo s tem, da imajo upravičenci stalno ali običajno prebivališče v zadevni zvezi deželi, z uredbama (EGS) št. 1408/71 in št. 1612/68.

Uredba (EGS) št. 1408/71 naj bi v okviru prostega gibanja po členu 42 Pogodbe ES (sedaj člen 48 PDEU) usklajevala nacionalne predpise o socialni varnosti. Skladno s členom 4(2b) Uredbe ta naj ne bi veljala za pravne predpise države članice o posebnih dajatvah, ki ne izhajajo iz prispevkov, opredeljenih v oddelku III Priloge II, katerih veljavnost je omejena na del njenega ozemlja. Zadevne nemške dajatve naj bi bile v oddelku III Priloge II navedene kot posebne dajatve.

Komisija ne glede na to meni, da samo navedba dajatve na seznamu v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 1408/71 ne zadostuje zato, da se dajatev kot „posebno dajatev, za katero se ne plačujejo prispevki“ izvzame s področja uporabe Uredbe. Člen 4(2b) Uredbe naj bi se kot izjema razlagal ozko: veljal naj bi le za tiste dajatve, ki kumulativno izpolnjujejo pogoje iz te določbe. Zajete naj bi bile le dajatve, ki so posebne dajatve in se zanje ne plačujejo prispevki, navedene v oddelku III Priloge II, ter so bile uvedene s pravnimi predpisi, katerih veljavnost je omejena le na del ozemlja države članice.

Zadevne dajatve zveznih dežel pa naj ne bi izpolnjevale vseh teh pogojev: iz spodaj navedenih razlogov naj se jih namreč ne bi moglo opredeliti kot „posebne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki“, ampak kot „dajatve za bolezen“.

Na eni strani naj bi bile zadevne dajatve zveznih dežel zagotovljene na podlagi zakonsko opisanih okoliščin brez presoje osebnih potreb. Služile naj bi poplačilu dodatnih stroškov zaradi prizadetosti, namenjene pa naj bi bile izboljšanju zdravstvenega stanja in življenjskih pogojev prizadetih oseb. Tako naj bi bil njihov namen v bistvu dopolniti storitve zdravstvenega zavarovanja. Dejstvo, da se zagotovljeni dodatek za pomoč in postrežbo prišteva k dajatvam zveznih držav za slepe in prizadete, naj bi dokazovalo, da obe vrsti dajatev služita zavarovanju pred istim tveganjem, namreč tveganjem dodatnih stroškov zaradi bolezni, in da naj ne bi šlo za „dodatno, nadomestno ali pomožno zavarovanje proti tveganju“.

Na drugi strani naj opredelitev določene dajatve po ustavi države članice ne bi vplivala na to, ali je to dajatev treba šteti za dajatev socialne varnosti v smislu Uredbe št. 1408/71.

Poleg tega naj zadevni zakoni zveznih dežel ne bi pomenili dodatne ugodnosti, ki bi veljala le regionalno. Nasprotno, ta dajatev naj bi spadala v sistem zavarovanja pred tveganjem dodatnih stroškov zaradi bolezni, ki naj bi bil vzpostavljen v celotni državi članici Nemčiji in naj bi bil s pomočjo vzajemnega priznavanja tesno povezan z zveznim pravom.

Iz tega naj bi bilo razvidno, da je treba zadevne dajatve zveznih držav opredeliti kot dajatve za bolezen, in ne kot posebne dajatve. Navedba teh dajatev v oddelku III Priloge II Uredbe (EGS) št. 1408/71 naj bi bila zato nedopustna, dajatve pa naj bi spadale na področje uporabe te uredbe.

Dalje naj bi pogoj glede stalnega prebivališča, določen v nemških pravnih predpisih, kršil Uredbo (EGS) št. 1612/68 s tem, da preprečuje, da bi obmejni delavci in njihovi družinski člani te dajatve lahko prejemali.

Sodišče naj bi jasno ugotovilo, da država članica zagotavljanja socialnih ugodnosti ne more pogojevati s tem, da ima upravičenec stalno prebivališče v tej državi. Ta ugotovitev Sodišča naj bi veljala za vse socialne ugodnosti v smislu člena 7(2) Uredbe št. 1612/68.

Pojem „socialna ugodnost“ naj bi bil zelo širok: obsegal naj ne bi le ugodnosti, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ampak vse ugodnosti, ki jih država članica zagotavlja svojim državljanom in s tem tudi delavcem. Po mnenju Komisije dejstvo, da zagotavljanje zadevnih dajatev ne temelji ne na zaposlitvi ne na finančnih sredstvih zadevne osebe ali njene družine, in se torej izvršuje le zaradi stalnega prebivališča v zadevni zvezni deželi, ne more upravičiti neupoštevanja posledic, ki nastanejo za delavce, ki delajo v Nemčiji, prebivajo pa v drugi državi članici.

Obmejni delavci, ki delajo v Nemčiji, in njihovi družinski člani bi torej morali imeli pravico do dajatev, ki so prizadetim in slepim zagotovljene po pravnih predpisih zveznih dežel, čeprav ne prebivajo v tej državi članici. Pogoj, da morajo imeti stalno ali običajno prebivališče v zadevni zvezni deželi, naj bi tako kršil Uredbo št. 1612/68.

(1) UL L 257, str. 2.

(2) UL L 149, str. 2.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Højesteret (Danska) 30. aprila 2010 – Paranova Danmark A/S, Paranova Pack A/S proti Merck Sharp & Dohme Corp., Merck Sharp &Dohme B.V. in Merck Sharp & Dohme

(Zadeva C-207/10)

(2010/C 179/38)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Højesteret

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Paranova Danmark A/S, Paranova Pack A/S

Tožena stranka: Merck Sharp & Dohme Corp., Merck Sharp & Dohme B.V. in Merck Sharp & Dohme

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 7(2) Direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS (1)) in povezano sodno prakso, predvsem sodbe Sodišča z dne 23. maja 1978 v zadevi Hoffmann-La Roche proti Centrafarm (2) (102/77), z dne 3. decembra 1981 v zadevi Pfizer proti Eurim-Pharm (3) (1/81) in z dne 11. julija 1996 v združenih zadevah Bristol-Myers Squibb in drugi proti Paranova (4) (C-427/93, C-429/93 in C-436/93), razlagati tako, da se imetnik blagovne znamke lahko sklicuje na te določbe, da bi družbi za trženje, ki deluje za vzporednega uvoznika in je imetnica dovoljenja za promet z zdravilom v državi članici, preprečil prodajo proizvoda z navedbo, da prepakiranje proizvoda izvaja družba za trženje, čeprav družba za trženje prepakiranje fizično izvede prek drugega podjetja, družbe za prepakiranje, ki od družbe za trženje dobi navodila glede nakupa in prepakiranja proizvoda, zasnove embalaže proizvoda in drugih podrobnosti v zvezi s proizvodom in ki ima dovoljenje za prepakiranje in med prepakiranjem ponovno namešča blagovno znamko na novo embalažo?

Ali je za odgovor na vprašanje (i) pomembna okoliščina, da je mogoče domnevati, da kupec ali končni uporabnik ni zaveden glede izvora proizvoda in ne bo zaveden k prepričanju, da je za prepakiranje odgovoren imetnik blagovne znamke, če je namesto podjetja, ki je prepakiranje dejansko opravilo, na embalaži vzporedni uvoznik navedel ime proizvajalca, skupaj z navedbo podjetja, odgovornega za prepakiranje?

Ali obstaja le tveganje, da bi bil kupec ali končni uporabnik zaveden k domnevanju, da je imetnik blagovne znamke odgovoren za prepakiranje, kar je pomembno za vprašanje (i), ali pa so pomembni tudi drugi vidiki v zvezi z imetnikom blagovne znamke, na primer, (a) da subjekt, ki dejansko izvaja nakup in prepakiranje ter ponovno namešča blagovno znamko imetnika blagovne znamke na embalažo proizvoda, s tem morebiti neodvisno krši pravice blagovne znamke imetnika blagovne znamke in da morda zaradi dejavnikov, za katere je odgovoren subjekt, ki fizično izvaja prepakiranje, (b) prepakiranje vpliva na prvotno stanje proizvoda ali da je (c) predstavitev prepakiranega proizvoda taka, da se lahko domneva, da škoduje blagovni znamki ali ugledu imetnika?

Če pri odgovoru na vprašanje (iii) Sodišče ugotovi, da je pomembno upoštevati tudi dejstvo, da družba za prepakiranje morda neodvisno krši pravice blagovne znamke imetnika blagovne znamke, naj Sodišče pojasni, ali je za odgovor na to vprašanje pomembno, da sta družba za trženje in družba za prepakiranje vzporednega uvoznika po nacionalni zakonodaji solidarno in posamično odgovorni za kršitev pravic blagovne znamke imetnika blagovne znamke.

Ali je za odgovor na vprašanje (i) pomembno, da vzporedni uvoznik, ki je imetnik dovoljenja za promet z zdravilom in je zase navajal, da je odgovoren za prepakiranje, ob obvestilu imetnika blagovne znamke pred nameravano prodajo prepakiranega zdravila spadal v isto skupino kot podjetje, ki je dejansko izvedlo prepakiranje (sestrska družba)?

6.	Ali je za odgovor na vprašanje (i) pomembno, da je na navodilih za uporabo kot proizvajalec navedena družba za prepakiranje?

(1) UL L 40, 11.2.1989.

(2) [1978] ECR 1139.

(3) [1981] ECR 2913.

(4) [1996] ECR I 3457.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/24

Tožba, vložena 30. aprila 2010 – Evropska komisija proti Portugalski republiki

(Zadeva C-208/10)

(2010/C 179/39)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Nijenhuis in M. Teles Romão, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2007/44/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju, oziroma jih vsaj ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive je potekel 20. marca 2009.

(1) UL L 247, str. 1.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Højesteret (Danska) 3. maja 2010 – Post Danmark A/S proti Konkurrencerådet

(Zadeva C-209/10)

(2010/C 179/40)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Højesteret

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Post Danmark A/S

Tožena stranka: Konkurrencerådet

Intervenient: Forbruger-Kontakt a-s

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je člen 82 ES treba razlagati tako, da selektivno znižanje cen prevladujočega poštnega podjetja, ki ima splošno obveznost razpošiljanja, na raven, nižjo od celotnih povprečnih stroškov, vendar višjo od povprečja dodatnih stroškov ponudnika, lahko pomeni izključevalno zlorabo, če se ugotovi, da cene na to raven niso postavljene zato, da se izključi konkurent?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje, da selektivno znižanje cen v okoliščinah, opisanih v prvem vprašanju, v nekaterih okoliščinah lahko pomeni izključevalno zlorabo, katere okoliščine mora upoštevati nacionalno sodišče?

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 3. maja 2010 vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) – Doris Povse proti Mauru Alpagu

(Zadeva C-211/10)

(2010/C 179/41)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Doris Povse

Tožena stranka: Mauro Alpago

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali „odločba o varstvu in vzgoji otroka […], ki ne nalaga vrnitve otroka“ v smislu člena 10(b)(iv) Uredbe (ES) št. 2201/2003 (Uredba Bruselj IIa) (1), zajema tudi začasno odredbo, s katero se do sprejetja končne odločbe o varstvu in vzgoji otroka „starševska pravica odločanja“, predvsem pravica določitve kraja otrokovega prebivališča, prenese na tistega od staršev, ki je otroka ugrabil?

2.	Ali spada odredba o vrnitvi otroka na področje člena 11(8) Uredbe Bruselj IIa samo takrat, kadar sodišče odredi vrnitev otroka na podlagi odločbe o varstvu in vzgoji otroka, ki jo je samo sprejelo?

Če sta odgovora na vprašanji 1 in 2 pritrdilna:

3.1.	Ali se je v drugi državi zoper izvršitev odločbe, o kateri je sodišče izvora izdalo potrdilo v skladu s členom 42(2) Uredbe Bruselj IIa, mogoče sklicevati na nepristojnost sodišča izvora (vprašanje 1) ali na neuporabljivost člena 11(8) Uredbe Bruselj IIa (vprašanje 2)?

3.2.	Ali mora nasprotna stranka v takem primeru od države izvora zahtevati razveljavitev potrdila, pri čemer je do sprejetja odločbe države izvora izvršitev v drugi državi mogoče zadržati?

Če so odgovori na vprašanji 1 in 2 ali na vprašanje 3.1. nikalni:

Ali se v skladu s členom 47(2) Uredbe Bruselj IIa odločba – ki jo je sprejelo sodišče druge države in jo je po pravu te države treba šteti za izvršljivo – s katero se začasno varstvo in vzgoja preneseta na tistega od staršev, ki je ugrabil otroka, izvršitvi predhodno sprejete odredbe prve države o vrnitvi otroka v skladu s členom 11(8) Uredbe Bruselj IIa nasprotuje tudi takrat, ko ne ovira izvršitve odredbe druge države o vrnitvi otroka, sprejete v skladu s Haaško konvencijo z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok?

Če je odgovor na vprašanje 4 prav tako nikalen:

5.1.	Ali se lahko v drugi državi zavrne izvršitev odločbe, o kateri je sodišče izvora izdalo potrdilo v skladu s členom 42(2) Uredbe Bruselj IIa, če so se okoliščine od njenega sprejetja tako spremenile, da bi sedaj izvršitev močno ogrožala dobrobit otroka?

5.2.	Ali mora, nasprotno, nasprotna stranka te spremenjene okoliščine uveljavljati v državi izvora, pri čemer je do sprejetja odločbe države izvora izvršitev v drugi državi mogoče zadržati?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/26

Pritožba, ki jo je 6. maja 2010 vložila Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 3. marca 2010 v zadevi T-321/07, Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-216/10 P)

(2010/C 179/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH (zastopnika R. Kunze, G. Würtenberger, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Applus Servicios Tecnológicos, SL

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—

razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 v zadevi Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH proti UUNT – Applus Servicios Tecnológicos, SL (T-321/07, izpodbijana sodba), s katero je Splošno sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 7. junija 2007, s katero je bila potrjena odločba oddelka za ugovore o zavrnitvi ugovora zoper prijavo znamke Skupnosti 002.933.356;

—	po koncu pisnega postopka določi datum obravnave pri Sodišču;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja, da je treba sodbo Splošnega sodišča razveljaviti iz naslednjih razlogov:

—	Splošno sodišče je nepravilno potrdilo presojo odbora za pritožbe glede merila za verjetnost zmede na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe o znamki Skupnosti (1);

—	Splošno sodišče je nepravilno opustilo presojo ugovora pritožnice, ki temelji na členu 8(5) Uredbe o znamki Skupnosti;

—	Splošno sodišče je kršilo člen 75 Uredbe o znamki Skupnosti, ker je presodilo, da odboru za pritožbe ni bilo treba izčrpno preučiti preostalih trditev pritožnice, zlasti tistih, ki se nanašajo na razlikovalni značaj prejšnje registracije znamke „zaradi ekonomičnosti postopka“;

—	izpodbijana sodba krši člen 76 Uredbe o znamki Skupnosti;

—	Splošno sodišče je napačno sprejelo, da dejstvo, da UUNT pritožnice ni obvestil o spremembi imetnika prijav znamke Skupnosti in ji tako odvzel možnost dati pripombe na spremembo stranke, ne vodi do resne kršitve pritožničine pravice do poštenega sojenja.

—	Splošno sodišče je izreklo odločitev o stroških, ki ni v skladu z upoštevnimi določbami prava Evropske unije.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/28

Sodba Splošnega sodišča z dne 21. maja 2010 – Francija proti Komisiji

(Združene zadeve T-425/04, T-444/04, T-450/04 in T-456/04) (1)

(„Državne pomoči - Finančni ukrepi v korist podjetja France Télécom - Načrt o delničarskem posojilu - Javne izjave člana francoske vlade - Odločba o nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom, s katero ni naložena izterjava - Ničnostna tožba - Pravni interes - Dopustnost - Pojem državne pomoči - Prednost - Državni viri - Obveznost obrazložitve“)

(2010/C 179/46)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Francoska republika (zastopniki: sprva G. de Bergues, R. Abraham in S. Ramet, nato E. Belliard, M. de Bergues in S. Ramet, ter nazadnje E. Belliard, M. de Bergues, A.-L. Vendrolini in J.-C. Niollet, zastopniki) (zadeva T-425/04); France Télécom SA (Pariz, Francija) (zastopniki: sprva A. Gosset-Grainville in S. Hautbourg, nato S. Hautbourg, odvetniki) (zadeva T-444/04), Bouygues SA (Pariz); Bouygues Télécom SA (Boulogne-Billancourt, Francija) (zastopniki: J. Vogel, F. Sureau, D. Théophile in J. Blouet Gaillard, odvetniki) (zadeva T-450/04) in Association française des opérateurs de réseaux et services de télécommunications (AFORS Télécom) (Pariz) (zastopniki: O. Fréget, F. Herrenschmidt, M. Struys in L. Eskenazi, odvetniki) (zadeva T-456/04)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva C. Giolito in J. Buendía Sierra, nato C. Giolito in D. Grespan, zastopniki)

Intervenienti v podporo toženih strank: Francoska republika (zastopniki: E. Belliard, G. de Bergues, A. L. Vendrolini in J.-C. Niollet, dans l’affaire T-450/04, in M. de Bergues dans l’affaire T-456/04, zastopniki) (zadevi T-450/04 in T-456/04); Bouygues SA (Pariz); Bouygues Télécom SA (Boulogne-Billancourt) (zastopniki: J. Vogel, F. Sureau, D. Théophile in J. Blouet Gaillard, odvetniki) (zadeva T-444/04) in France Télécom SA (Pariz) (zastopniki: sprva A. Gosset Grainville in S. Hautbourg, nato S. Hautbourg, odvetniki) (zadevi T-450/04 in T-456/04)

Predmet

Predlogi za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 2. avgusta 2004 o državni pomoči, ki jo izvaja Francija v korist podjetja France Télécom (2006/621/CE) (UL L 257, str 11).

Izrek

1.	Člen 1 Odločbe Komisije 2006/621/CE z dne 2. avgusta 2004 o državni pomoči, ki jo izvaja Francija v korist podjetja France Télécom, se razglasi za ničnega.

2.	Postopek v zvezi s predlogi za razglasitev ničnosti člena 2 Odločbe 2006/621 se ustavi.

3.	V zadevah T-425/04 in T-444/04 Evropska komisija nosi svoje stroške in stroške, ki sta jih priglasili Francoska republika in podjetje France Télécom SA.

4.	V zadevah T-425/04 in T-444/04 podjetji Bouygues SA in Bouygues Télécom SA nosita svoje stroške.

5.	V zadevi T-450/04 podjetji Bouygues in Bouygues Télécom nosita svoje stroške in polovico stroškov, ki jih je priglasila Komisija.

6.	V zadevi T-450/04 Komisija nosi polovico svojih stroškov.

7.	V zadevi T-456/04 Association française des opérateurs de réseaux et services de télécommunications (AFORS Télécom) in Komisija nosita svoje stroške.

8.	V zadevah T-450/04 in T-456/04 Francoska republika in podjetje France Télécom nosita svoje stroške.

(1) UL C 19, 22.1.2005.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/29

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – Wieland-Werke in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-11/05) (1)

(„Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Sektor bakrenih inštalacijskih cevi - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES - Nadaljevana kršitev v več oblikah - Načelo zakonitosti kazni - Načelo ne bis in idem - Globe - Dejanski vpliv na trg - Velikost zadevnega trga - Trajanje kršitve - Olajševalne okoliščine“)

(2010/C 179/47)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Wieland-Werke AG (Ulm, Nemčija), Buntmetall Amstetten GmbH (Amstetten, Avstrija) et Austria Buntmetall AG (Enzesfeld, Avstrija) (zastopnika: R. Bechtold in U. Soltész, osvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (F. Castillo de la Torre in É. Gippini Fournier, zastopnika, skupaj z G. Eickstädt, odvetnik)

Intervenient v podporo tožene stranke: Svet Evropske unije (zastopnika: J. Huber in G. Kimberley, zastopnika)

Predmet

Prvič, zahteva za razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2004) 2826 z dne 3. septembra 2004 o postopku uporabe člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva KOMP/E-1/38.069 – bakrene inštalacijske cevi), drugič, podredno, zahteva za znižanje globe, naložene s to odločbo tožeči stranki, in tretjič, nasprotna tožba Komisije na povečanje navedenih glob.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Nasprotna tožba Evropske komisije se zavrne.

3.	Družbe Wieland-Werke AG, Buntmetall Amstetten GmbH in Austria Buntmetall AG nosijo svoje stroške in 90 % stroškov Komisije.

4.	Komisija nosi 10 % svojih stroškov.

5.	Svet Evropske unije nosi svoje stroške.

(1) UL C 93, 16.4.2005.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/29

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – IMI in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-18/05) (1)

(„Konkurenca - Karteli - Sektor bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES - Trajajoča kršitev, ki ima več oblik - Prekinitev sodelovanja - Globe - Omejeno sodelovanje v kartelu“)

(2010/C 179/48)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: IMI plc (Birmingham, Warwickshire, Združeno kraljestvo), IMI Kynoch Ltd (Birmingham) in Yorkshire Copper Tube (Liverpool, Merseyside, Združeno kraljestvo) (zastopnika: M. Struys in D. Arts, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: É. Gippini Fournier in S. Noë, zastopnika)

Predmet

Predloga za razglasitev ničnosti člena 1, od (h) do (j), in člena 2(f) Odločbe Komisije C(2004) 2826 z dne 3. septembra 2004 v zvezi s postopkom po členu 81 [ES] in členu 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/E-1/38.069 – Bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije) in, podredno, predloga za zmanjšanje globe, ki je bila tožečim strankam naložena s to odločbo.

Izrek

Člen 1, od (h) do (j), Odločbe Komisije C(2004) 2826 z dne 3. septembra 2004 v zvezi s postopkom po členu 81 [ES] in členu 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/E-1/38.069 – Bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije) se razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na obdobje od 1. decembra 1994 do 11. aprila 1996.

2.	Globa, ki je solidarno naložena družbam IMI plc, IMI Kynoch Ltd in Yorkshire Copper Tube v členu 2(f) Odločbe C(2004) 2826, se določi na 38,556 milijona EUR.

3.	V preostalem se tožba zavrne.

4.	Evropska komisija nosi svoje stroške in 40 % stroškov, ki so jih priglasile družbe IMI, IMI Kynoch in Yorkshire Copper Tube.

5.	Družbe IMI, IMI Kynoch in Yorkshire Copper Tube nosijo 60 % svojih stroškov.

(1) UL C 69, 19.3.2005.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/30

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – Boliden in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-19/05) (1)

(„Konkurenca - Karteli - Sektor bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES - Trajajoča kršitev, ki ima več oblik - Globe - Zastaranje - Sodelovanje“)

(2010/C 179/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Boliden AB (Stockholm, Švedska); Outokumpu Copper Fabrication AB, prej Boliden Fabrication AB (Västerås, Švedska); in Outokumpu Copper BCZ SA, prej Boliden Cuivre & Zinc SA (Liège, Belgija) (zastopniki: sprva C. Wetter in O. Rislund, nato C. Wetter in M. Johansson, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: É. Gippini Fournier in S. Noë, zastopnika)

Predmet

Prvič, predlog za razglasitev ničnosti člena 1, od (a) do (c), Odločbe Komisije C(2004) 2826 z dne 3. septembra 2004 v zvezi s postopkom po členu 81 [ES] in členu 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/E-1/38.069 – Bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije) v delu, v katerem je ugotovljeno, da so tožeče stranke sodelovale pri kršitvi med 1. julijem 1995 in 27. avgustom 1998 ter med 10. decembrom 1998 in 7. oktobrom 1999, drugič, predlog za zmanjšanje globe, ki je bila tožečim strankam naložena s to odločbo, in tretjič, nasprotna tožba Komisije za zvišanje te globe.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Nasprotna tožba Evropske komisije se zavrne.

3.	Družbe Boliden AB, Outokumpu Copper Fabrication AB in Outokumpu Copper BCZ SA nosijo svoje stroške in 90 % stroškov Komisije.

4.	Komisija nosi 10 % svojih stroškov.

(1) UL C 82, 2.4.2005.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/30

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – Outokumpu in Luvata proti Komisiji

(Zadeva T-20/05) (1)

(„Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Sektor bakrenih inštalacijskih cevi - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES - Globe - Velikost zadevnega trga - Oteževalne okoliščine - Ponovna kršitev“)

(2010/C 179/50)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Outokumpu Oyj (Espoo, Finska) in Luvata Oy, anciennement Outokumpu Copper Products Oy (Espoo) (zastopniki: J. Ratliff, barrister, F. Distefano in J. Luostarinen, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: É. Gippini Fournier in S. Noë, zastopnika)

Predmet

Zahteva po odpravi ali znižanju globe, naložene toženi stranki v členu 2(j) odločbe Komisije C(2004) 2826 z dne 3. septembra 2004 o postopku uporabe člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva KOMP/E-1/38.069 – bakrene inštalacijske cevi).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Outokumpu Oyj in Luvata Oy se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 82, 2.4.2005.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/31

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – Chalkor proti Komisiji

(Zadeva T-21/50) (1)

(„Konkurenca - Karteli - Sektor bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES - Trajajoča kršitev, ki ima več oblik - Globe - Omejeno sodelovanje v kartelu - Geografski obseg upoštevnega trga - Trajanje kršitve - Sodelovanje“)

(2010/C 179/51)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Chalkor AE Epexergasias Metallon (Atene, Grčija) (zastopniki: I. Forrester, QC, A. Schulz in A. Komninos, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: P. Oliver in S. Noë, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti ali zmanjšanje globe, naložene tožeči stranki z odločbo Komisije C(2004) 2826 z dne 3. septembra 2004 v zvezi s postopkom po členu 81 [ES] in členu 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/E-1/38.069 – Bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije).

Izrek

Globa, ki je bila družbi Chalkor AE Epexergasias Metallon naložena v členu 2(d) Odločbe Komisije C(2004) 2826 z dne 3. septembra 2004 v zvezi s postopkom po členu 81 [ES] in členu 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/E-1/C.38.069 – Bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije), se določi na 8,2467 milijona EUR.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Družba Chalkor AE Epexergasias Metallon in Evropska komisija nosita vsaka svoje stroške.

(1) UL C 82, 2.4.2005.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/31

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – KME Germany in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-25/05) (1)

(„Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Sektor bakrenih inštalacijskih cevi - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES - Globe - Dejanski vpliv na trg - Velikost zadevnega trga - Trajanje kršitve - Plačilna sposobnost - Sodelovanje“)

(2010/C 179/52)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: KME Germany AG, prej KM Europa Metal AG (Osnabrück, Nemčija); KME France SAS, prej Tréfimétaux SA (Courbevoie, Francija); in KME Italy SpA, prej Europa Metalli SpA (Firence, Italija) (zastopniki: M. Siragusa, A. Winckler, G. C. Rizza, T. Graf, M. Piergiovanni, odvetniki, in R. Elderkin, barrister)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: É. Gippini Fournier, S. Noë in C. Thomas, zastopniki)

Predmet

Prvič, zahteva po znižanju globe, naložene toženi stranki v členu 2(g), (h) in (i) odločbe Komisije C(2004) 2826 z dne 3. septembra 2004 o postopku uporabe člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva KOMP/E-1/38.069 – bakrene inštalacijske cevi), drugič, nasprotna tožba Komisije na povečanje navedenih glob.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Nasprotna tožba Evropske komisije se zavrne.

3.	KME Germany AG, KME France SAS in KME Italy Spa nosijo svoje stroške in 50 % stroškov Komisije.

4.	Komisija nosi 50 % svojih stroškov.

(1) UL C 82, 2.4.2005.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/32

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. maja 2010 – EMC Development proti Komisiji

(Zadeva T-432/05) (1)

(„Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Evropski trg cementa - Odločba o zavrnitvi pritožbe - Usklajeni standard za cement - Zavezujoča narava - Smernice o uporabi člena 81 Pogodbe ES za sporazume o horizontalnem sodelovanju“)

(2010/C 179/53)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: EMC Development AB (Luleå, Švedska) (zastopnika: M. Elvinger in W. N. Schelp, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva É. Gippini Fournier in B. Doherty, nato É. Gippini Fournier in J. Bourke, zastopniki)

Predmet

Tožba za razglasitev ničnosti odločbe Komisije SG-Greffe (2005) D/205249 z dne 28. septembra 2005, s katero je bila zavrnjena pritožba, ki jo je vložila tožeča stranka proti evropskim proizvajalcem Portland cementa, Evropskemu združenju proizvajalcev cementa (Cembureau) in Evropskemu odboru za standardizacijo (CEN), v zvezi z evropskim trgom cementa.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	EMC Development AB nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

(1) UL C 36, 11.2.2006.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/32

Sodba Splošnega sodišča z dne 20. maja 2010 – Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-258/06) (1)

(„Določbe, ki veljajo za javna naročila - Oddaja javnih naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta v direktivah o javnih naročilih - Razlagalno sporočilo Komisije - Izpodbojni akt - Akt, katerega namen je zagotoviti pravne učinke“)

(2010/C 179/54)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: M. Lumma in C. Schulze-Bahr, zastopnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: X. Lewis in B. Schima, zastopnika)

Intervenienti v podporo tožeče stranke: Francoska republika (zastopniki: sprva G. de Bergues, nato G. de Bergues in J. C. Gracia, in na koncu G. de Bergues in J. S. Pilczer, zastopniki); Republika Avstrija (zastopniki: M. Fruhmann, C. Pesendorfer in C. Mayr, zastopniki); Republika Poljska (zastopniki: sprva E. Ośniecka-Tamecka, nato T. Nowakowski, nato M. Dowgielewicz, nato M. Dowgielewicz, K. Rokicka in K. Zawisza, in na koncu M. Szpunar, zastopniki); Kraljevina Nizozemska (zastopniki: sprva H. Sevenster, nato C. Wissels in M. de Grave, in na koncu C. Wissels, M. de Grave in Y. de Vries, zastopniki); Evropski parlament (zastopnika: U. Rösslein in J. Rodrigues, zastopnika); Helenska republika (zastopnika: D. Tsagkaraki in M. Tassopoulou, zastopnika); in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: sprva Z. Bryanston-Cross, nato L. Seeboruth, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Razlagalnega sporočila Komisije o zakonodaji Skupnosti, ki velja za oddajo javnih naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta v direktivah o javnih naročilih (UL C 179, str. 2).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Zvezna republika Nemčija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

3.	Francoska republika, Republika Avstrija, Republika Poljska, Kraljevina Nizozemska, Evropski parlament, Helenska republika in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 294, 2.12.2006.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/33

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. maja 2010 – PC Ware Information Technologies proti Komisiji

(Zadeva T-121/08) (1)

(„Javna naročila blaga - Postopek javnega razpisa Skupnosti - Pridobivanje programskih izdelkov in licenc - Zavrnitev ponudbe ponudnika - Neobičajno nizka cena - Obveznost obrazložitve“)

(2010/C 179/55)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: PC Ware Information Technologies BV (Amsterdam, Nizozemska) (zastopnika: L. Devillé in B. Maerevoet, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Manhaeve, zastopnik, skupaj s P. Wytinckom, odvetnik)

Predmet

Predlog z razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 11. januarja 2008 o zavrnitvi ponudbe tožeče stranke v zvezi z javnim razpisom DIGIT/R2/PO/2007/022 in, podredno, odškodninski zahtevek za škodo, ki je tožeči stranka nastala zaradi ravnanja Komisije

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	PC-Ware Information Technologies BV se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 116, 9.5.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/33

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. maja 2010 – Beifa Group proti UUNT – Schwan Stabilo Schwanhäußer (Pripomoček za pisanje)

(Zadeva T-148/08) (1)

(Model Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Registrirani model Skupnosti, ki predstavlja pripomoček za pisanje - Prejšnja nacionalna figurativna znamka - Razlog za ničnost - Uporaba prejšnjega znaka, katerega imetnik je upravičen preprečiti uporabo, v modelu Skupnosti - Člen 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002 - Zahteva za dokaz o resni in dejanski uporabi prejšnje znamke, ki je bila prvič vložena pri odboru za pritožbe)

(2010/C 179/56)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Beifa Group Co. Ltd (Ningbo, Zhejiang, Kitajska) (zastopnika: R. Davis, barrister, in N. Cordell, solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Schwan-Stabilo Schwanhaüßer GmbH & Co. KG (Heroldsberg, Nemčija) (zastopnika: U. Blumenröder in H. Gauß, odvetnika)

Predmet

Tožba, vložena zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe UUNT z dne 31. januarja 2008 (zadeva R 1352/2006-3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti modela Skupnosti med družbo Schwan-Stabilo Schwanhäußer GmbH & Co. KG in Ningo Beifa Group Co., Ltd.

Izrek

1.	Odločba tretjega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 31. januarja 2008 (zadeva R 1352/2006-3) se razveljavi.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	UUNT nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila družba Beifa Group Co. Ltd. Družba Schwan Stabilo Schwanhaüßer GmbH & Co. KG nosi svoje stroške.

(1) UL C 142, 7.6.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/34

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – Arbeitsgemeinschaft Golden Toast proti UUNT (Golden Toast)

(Zadeva T-163/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Prijava besedne znamke Skupnosti Golden Toast - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 40/94 (sedaj člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

(2010/C 179/57)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Arbeitsgemeinschaft Golden Toast in drugi (Düsseldorf, Nemčija) (zastopnika: A. Späth in G. Hasselblatt, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: S. Schäffner, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 31. januarja 2008 (zadeva R 761/2007-1) v zvezi s prijavo besednega znaka Golden Toast kot znamka Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Arbeitsgemeinschaft Golden Toast eV se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 171, 5.7.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/34

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – Tay Za proti Svetu

(Zadeva T-181/08) (1)

(„Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi proti Mjanmaru - Zamrznitev sredstev - Ničnostna tožba - Pravna podlaga, ki jo sestavljata člena 60 ES in 301 ES - Obveznost obrazložitve - Pravica do obrambe - Pravica do učinkovitega sodnega nadzora - Pravica do spoštovanja lastnine - Sorazmernost“)

(2010/C 179/58)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Pye Phyo Tay Za (Yangon, Mjanmar) (zastopniki: D. Anderson, QC, M. Lester, barrister, in G. Martin, solicitor)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bishop in E. Finnegan, zastopnika)

Intervenienta v podporo tožene stranke: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: sprva S. Behzadi-Spencer, zastopnik, nato I. Rao, zastopnik, skupaj z D. Beardom, barrister) in Evropska komisija (zastopniki: A. Bordes, P. Aalto in S. Boelaert, zastopniki)

Predmet

Zahteva za razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 194/2008 z dne 25. februarja 2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 817/2006 (UL L 66, str. 1) v delu, v katerem je tožeča stranka vključena na seznam oseb, združenj in organizmov, na katere se nanaša ta uredba.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Pye Phyo Tay Za nosi lastne stroške in stroške, ki jih je priglasil Svet Evropske unije.

3.	Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Evropska komisija nosita svoje stroške.

(1) UL C 171, 5.7.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/35

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. maja 2010 – Abadía Retuerta proti UUNT (CUVÉE PALOMAR)

(Zadeva T-237/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Prijava besedne znamke CUVÉE PALOMAR kot znamke Skupnosti - Absolutni razlog za zavrnitev - Znamke vin, ki vsebujejo geografske označbe - Sporazum TRIPS - Člen 7(1)(j) Uredbe(ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(j) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

(2010/C 179/59)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Abadía Retuerta, SA (Sardón de Duero, Španija) (zastopnika: X. Fàbrega Sabaté in M-l. Curell Aguilà, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: J. Crespo Carrillo, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 2. aprila 2008 (zadeva R 1185/2007-1) v zvezi z registracijo besednega znaka CUVÉE PALOMAR kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Abadía Retuerta, SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 272, 25.10.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/35

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – Ravensburger proti UUNT – Educa Borras (EDUCA Memory game)

(Zadeva T-243/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Figurativna znamka Skupnosti EDUCA Memory game - Prejšnja nacionalna in prejšnja mednarodna besedna znamka MEMORY - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj podobnosti znakov - Členi 8(1)(b) in (5), 74 in 75 Uredbe (ES) št. 40/94 (postali členi 8(1)(b, in (5), 76 in 77 Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

(2010/C 179/60)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ravensburger AG (Ravensburg, Nemčija) (zastopnika: G. Würtenberger in R. Kunze, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Educa Borras, SA (Barcelona, Španija) (zastopnik: I. Valdelomar Serrano, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 8. aprila 2008 (zadeva R 597/2007-2) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Ravensburger AG in Educa Borras, SA.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Ravensburger AG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 209, 15.8.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/36

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – Nexus Europe (Ireland) proti Komisiji

(Zadeva T-424/08) (1)

(„Arbitražna klavzula - Peti okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti - Projekt v zvezi z makroekonomskim in urbanističnim razvojem v evropski informacijski družbi (Muteis) - Škoda, nastala zaradi spremembe pogodbe, ki se nanaša na sistem nadomestila stroškov, ki so nastali udeležencu projekta“)

(2010/C 179/61)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Nexus Europe (Ireland) Ltd (Dablin, Irska) (zastopnik: M. Noonan, barrister)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in A. Sauka, zastopnika)

Predmet

Tožba za povračilo škode, ki je tožeči stranki nastala s tem, da je Komisija izvedla nekatere spremembe pogodbe Muteis IST-2000-30117, ki je bila sklenjena 31. oktobra 2001.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Nexus Europe (Ireland) Ltd se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 6, 10.1.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/36

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – Zeta Europe proti UUNT (Superleggera)

(Zadeva T-464/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Prijava figurativne znamke Skupnosti Superleggera - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Preizkus dejanskega stanja po uradni dolžnosti - Člen 74 Uredbe št. 40/94 (postal člen 76 Uredbe št. 207/2009) - Obveznost obrazložitve - Člen 73 Uredbe št. 40/94 (postal člen 75 Uredbe št. 207/2009)“)

(2010/C 179/62)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Zeta Europe BV (Arnhem, Nizozemska) (zastopniki: V. Bilardo, C. Bacchini in M. Mazzitelli, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: A. Sempio in O. Montalto)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 17. julija 2008 (zadeva R 666/2008-1), v zvezi z zahtevo za registracijo figurativnega znaka Superleggera kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Zeta Europe BV se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 313, 6.12.2008.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/37

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. maja 2010 – Bui Van proti Komisiji

(Zadeva T-491/08 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Imenovanje - Razvrstitev v naziv - Odprava upravnega akta - Varstvo legitimnih pričakovanj - Razumen rok - Pravica do izjave)

(2010/C 179/63)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Philippe Bui Van (Hettange-Grande, Francija) (zastopnik: P. Nelissen Grade, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: J. Currall in G. Berscheid, zastopnika)

Predmet

Pritožba, vložena zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 11. septembra 2008 v zadevi Bui Van proti Komisiji (F-51/07, še neobjavljena v Zodl.), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe

Izrek

1.	Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 11. septembra 2008 v zadevi Bui Van proti Komisiji (F-51/07) se razveljavi v delu, v katerem je Philippu Bui Vanu priznana odškodnina v znesku 1 500 EUR.

2.	Pritožba in ostali predlogi iz nasprotne pritožbe se zavrnejo.

3.	Zadeva se vrne Sodišču za uslužbence, da to odloči o odškodninskem zahtevku.

4.	Odločitev o stroških se pridrži.

(1) UL C 32, 7.2.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/37

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. maja 2010 – Wessang proti UUNT – Greinwald (star foods)

(Zadeva T-492/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti star foods - Prejšnja besedna in prejšnja figurativna znamka Skupnosti STAR SNACKS - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

(2010/C 179/64)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Nicolas Wessang (Zimmerbach, Francija) (zastopnik: A. Grolée, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnika: A. Führer in G. Schneider, zastopnika)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Greinwald GmbH (Kempten, Nemčija) (zastopnik: A. Schulz, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 17. septembra 2008 (zadeva R 1408/2007-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med Nicolasom Wessangom in družbo Greinwald GmbH.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 17. septembra 2008 (zadeva R 1408/2007-4) se razveljavi.

2.	Greinwald GmbH nosi svoje stroške in tretjino stroškov Nicolasa Wessanga.

3.	N. Wessang nosi dve tretjini svojih stroškov.

4.	UUNT nosi svoje stroške.

(1) UL C 32, 7.2.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/38

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. maja 2010 – Komisija proti Meierhoferju

(Zadeva T-560/08 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Zaposlovanje - Javni natečaj - Odločba o ugotovitvi neuspešnosti kandidata na ustnem preizkusu - Nepripravljenost Komisije ravnati v skladu z ukrepom procesnega vodstva)

(2010/C 179/65)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall in B. Eggers, zastopnika, skupaj z B. Wägenbaurjem, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Stefan Meierhofer (München, Nemčija) (zastopnik: H.-G. Schiessl, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 14. oktobra 2008 v zadevi Meierhofer proti Komisiji (F-74/07, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se želi doseči razveljavitev te sodbe.

Izrek

1.	Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 14. oktobra 2008 v zadevi Meierhofer proti Komisiji (F-74/07, še neobjavljena v ZOdl.) se razveljavi.

2.	Zadeva se vrne Sodišču za uslužbence Evropske unije.

3.	Odločitev o stroških se pridrži.

(1) UL C 55, 7.3.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/38

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 – Ravensburger proti UUNT – Educa Borras (MEMORY)

(Zadeva T-108/09) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Besedna znamka Skupnosti MEMORY - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisni značaj - Člena 7(1)(c) in 75 Uredbe (ES) št. 40/94 (postala člena 7(1)(c) in 77 Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

(2010/C 179/66)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ravensburger AG (Ravensburg, Nemčija) (zastopnika: G. Würtenberger in R. Kunze, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Educa Borras, SA (Barcelona, Španija) (zastopnik: I. Valdelomar Serrano, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 8. januarja 2009 (zadeva R 305/2008-2) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med Educa Borras, SA in Ravensburger AG.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Ravensburger AG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 129, 6.6.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/39

Sklep Splošnega sodišča z dne 6. maja 2010 – Kerelov proti Komisiji

(Zadeva T-100/08 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Zaposlovanje - Splošni natečaj - Zavrnitev direktorja EPSO, da kandidatu posreduje informacije in dokumente v zvezi s pristopnim testom - Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena“)

(2010/C 179/67)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Georgi Kerelov (Pazardzhik, Bolgarija) (zastopnik: A. Kerelov, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: B. Eggers in K. Herrmann, zastopnika)

Predmet

Protožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 12. decembra 2007 v zadevi Kerelov proti Komisiji, F-110/07 (neobjavljen v ZOdl. JU), s katero se predlaga njegova razveljavitev.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Georgi Kerelov nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije, nastale v tem postopku.

(1) UL C 69, 21.3.2009.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/39

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 7. maja 2010 – Almamet proti Komisiji

(Zadeva T-410/09 R)

(„Začasna odredba - Konkurenca - Odločba Komisije o naložitvi globe - Bančna garancija - Predlog za odložitev izvršitve - Finančna škoda - Neobstoj izjemnih okoliščin - Neobstoj nujnosti“)

(2010/C 179/68)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Almamet GmbH Handel mit Spänen und Pulvern aus Metall (Ainring, Nemčija) (zastopnika: S. Hautbourg in C. Renner, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: N. Khan, V. Bottka in N. von Lingen, zastopniki)

Predmet

Predlog za odložitev izvršitve odločbe Komisije z dne 22. julija 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/F-1/39.396 – Reagenti na osnovi kalcijevega karbida in magnezija za uporabo v jeklarski in plinski industriji).

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/40

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2010 – Xeda International proti Komisiji

(Zadeva T-71/10 R)

(„Izdaja začasne odredbe - Direktiva 91/414/EGS - Odločba o nevključitvi difenilamina v Prilogo I k Direktivi 91/414 - Predlog za odlog izvršitve - Neobstoj nujnosti“)

(2010/C 179/70)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Xeda International SA (Saint Andiol, Francija) (zastopniki: C. Mereu, K. Van Maldegem, odvetnika, in P. Sellar, solicitor)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: D. Bianchi in L. Parpala, zastopnika, skupaj z J. Stuyck, odvetnik)

Predmet

Predlog za odlog izvršitve odločbe Komisije 2009/859/ES z dne 30. novembra 2009 o nevključitvi difenilamina v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (UL L 314, str. 79), do izreka sodbe v postopku v glavni stvari.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/41

Tožba, vložena 19. aprila 2010 – Apotheke DocMorris proti UUNT (Slika zelenega križa)

(Zadeva T-173/10)

(2010/C 179/72)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Apotheke DocMorris Holding GmbH (Stuttgart, Nemčija) (zastopnik: Y. Dick, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 15. februarja 2010 v zadevi R 1606/2008-4;

—	naložitev stroškov toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka, ki predstavlja zelen križ, za blago in storitve iz razredov 3, 5, 8, 9, 10, 11, 16, 21, 25, 29, 30, 32, od 35 do 42 in 44 – Prijava št. 5 930 946.

Odločba preizkuševalca: Zavrnitev prijave.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker je presoja odbora za pritožbe v zvezi z ugotovitvijo razlikovalnega učinka iz več vidikov nepravilna.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/41

Tožba, vložena 12. aprila 2010 – ARA proti UUNT – Allrounder (Upodobitev črke „A“ z rogovoma)

(Zadeva T-174/10)

(2010/C 179/73)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: ara AG (Langenfeld, Nemčija) (zastopnik: M. Gail, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Allrounder SARL (Sarrebourg, Francija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 26. januarja 2010 v zadevi R 481/2009-1 naj se razveljavi;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Allrounder SARL

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka, ki predstavlja črko „A“ z rogovoma za proizvode iz razredov 18 in 25

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: zlasti besedna znamka „A“ za proizvode iz razredov 18 in 25

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker med nasprotujočima si znamkama obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/42

Tožba, vložena 23. aprila 2010 – Reagens proti Komisiji

(Zadeva T-181/10)

(2010/C 179/74)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Reagens SpA (San Giorgio di Piano, Italija) (zastopniki: B. O'Connor, solicitor in L. Toffoletti, D. Gullo in E. De Giorgi, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	odločba Komisije z dne 23. februarja 2010 izdana v okviru potrdilne prošnje za dostop do dokumentov GESTDEM 2009/5145 (SG.E.3/HP/cr Ares (2010)95823) naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži, da javnosti da na voljo dokumente navedene na 3. strani izpodbijane odločbe (v nezaupni različici teh dokumentov); in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU zahteva razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 23. februarja 2010 v okviru potrdilne prošnje za dostop do dokumentov GESTDEM 2009/5145 (SG.E.3/HP/cr Ares (2010)95823), v postopku na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 (1). Odločba se je nanašala na prošnjo za dostop do dokumentov o prošnjah zaradi nezmožnosti plačila globe, ki je bila prosilcem naložena zaradi kršitve člena 81 ES in člena 53 EGS (Zadeva COMP/38589 – toplotni stabilizatorji).

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja naslednje tožbene razloge:

Komisija je očitno zmotno uporabila pravo s tem, da je preširoko uporabila izjeme iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001.

Poleg tega je Komisija očitno zmotno uporabila pravo s tem, da je zavrnila dostop do dokumentov zaradi varstva poslovnih interesov podjetij in zaradi varstva namena preiskave.

Komisija je tudi kršila pravico tožeče stranke, da pridobi dostop do nezaupnih različic dokumentov na podlagi Uredbe št. 1049/2001, ker je zavrnila delni dostop.

Nazadnje, Komisija je kršila načeli dobrega upravljanja in upravičenih pričakovanj ter načelo, da mora uprava delovati v skladu z zakonom, ker je zavrnila dostop do informacij, ki so nujne za ugotovitev, kako Komisija uporablja odstavek 35 Smernic o načinu določanja glob (2).

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43).

(2) Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, UL C 210, str. 2.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/42

Tožba, vložena 22. aprila 2010 – Sviluppo Globale proti Komisiji

(Zadeva T-183/10)

(2010/C 179/75)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Sviluppo Globale GEIE (Rim, Italija) (zastopniki: F. Sciaudone, R. Sciaudone, A. Neri, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Razglasi naj se ničnost Odločbe Komisije z dne 14. februarja 2010,

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper Odločbo Komisije z dne 14. februarja 2010, s katero je Komisija kot naročnik tožeči stranki sporočila, da je izključila ponudbo konzorcija Sviluppo Globale GEIE iz ožjega seznama (short-list), ki je bil sestavljen na podlagi omejenega javnega razpisa EUROPEAID/129038/C/SER/SYR za zagotavljanje neposrednih storitev tehnične pomoči vladi Sirije v postopku decentralizacije in lokalnega razvoja.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbenega predloga za razglasitev ničnosti odločbe navaja očitno napačno razlago in uporabo izbirnih meril, določenih v javnem razpisu. Komisija predvsem ni pravilno uporabila izbirnih meril glede tehnične sposobnosti, določenih v javnem razpisu, s tem ko je konzorcij tožeče stranke izključila iz ožjega seznama, kljub temu da je ta izpolnjevala zahteve, predpisane v tem razpisu. Tako očitno napako je mogoče ugotoviti na podlagi preproste primerjave zahtev tehničnih sposobnosti, določenih za vključitev na seznam obravnavanega razpisa, in dejanske vsebine tehničnih sposobnosti, ki jo je predložil konzorcij tožeče stranke.

Tožeča stranka poleg tega in v vsakem primeru očita, da Komisija ni obrazložila Odločbe z dne 14. februarja 2010 o izključitvi, ker nikakor ni pojasnila zakaj ponudba tožeče stranke ni izpolnjevala izbirnih meril o tehnični sposobnosti, določenih v javnem razpisu.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/43

Tožba, vložena 23. aprila 2010 – Emram proti UUNT – Guccio Gucci (G)

(Zadeva T-187/10)

(2010/C 179/76)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Maurice Emram (Marseille, Francija) (zastopnik: M. Benavï, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Guccio Gucci SpA (Firenze, Italija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba UUNT R 1281/2008-1 naj se razveljavi;

—	ugovor družbe Gucci spa zoper registracijo znamke G line št. 2421402 naj se zavrne;

—	zato naj se UUNT naloži plačilo stroškov;

—	in družbi Gucci spa plačilo izdatkov in stroškov postopka pred UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka „G“ za proizvode iz razredov 9, 18 in 25 – prijava št. 2 421 402

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Guccio Gucci SpA

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Nacionalna figurativna znamka in figurativna znamka Skupnosti „G“ za proizvode iz razredov 9, 18 in 25

Odločba oddelka za ugovore: Zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: Razveljavitev odločbe oddelka za ugovore in zavrnitev registracije prijavljene znamke

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev členov 8 in 75 Uredbe št. 40/94 (postala člena 8 in 77 Uredbe št. 207/2009), ker odbor za pritožbe ni pravilno uporabil veljavnih pravnih določb in ker je dokumente, ki jih je predložila tožeča stranka, premalo preučil

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/44

Tožba, vložena 20. aprila 2010 – GEA GroupAG proti Komisiji

(Zadeva T-189/10)

(2010/C 179/77)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: GEA Group AG (Bochum, Nemčija) (zastopniki: A. Kallmayer, I. du Mont in G. Schiffers, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Člen 1 odločbe o spremembi naj se razglasi za ničen v delu, v katerem je tožeči stranki naložena globa;

—	podredno, globa, naložena tožeči stranki v členu 1 odločbe o spremembi, naj se zmanjša;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije C(2010) 727 konč. z dne 8. februarja 2010, s katero je Komisija med drugim v zvezi s tožečo stranko spremenila svojo Odločbo C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009 v zadevi COMP/38589 – Termični stabilizatorji (v nadaljevanju: odločba o spremembi). Sprememba se nanaša na člen 2, točki 31 in 32, Odločbe Komisije C(2009) 8682 konč. o solidarni odgovornosti tožeče stranke.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvič, tožeča stranka očita kršitev pravice do obrambe, ker pred izdajo odločbe o spremembi ni imela možnosti izjaviti se niti ni bila kako drugače vključena v postopek. Kot drugi tožbeni razlog tožeča stranka navaja pomanjkljivo obrazložitev odločbe o spremembi, ker temelji le na neupoštevanju zgornje meje, ki jo je treba upoštevati po uradni dolžnosti, iz člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 (1), in ne vsebuje individualne obrazložitve glede tožeče stranke. V okviru tretjega tožbenega razloga tožeča stranka navaja neobstoj pravne podlage odločbe o spremembi, ki je v razmerju do nekaterih naslovnikov že postala pravnomočna ali pa je predmet tožb. Kot četrti tožbeni razlog tožeča stranka navaja, da sprememba globe v njeno škodo ni dopustna. Nazadnje tožeča stranka navaja zastaranje, ker je bila odločba o spremembi izdana po poteku zastaralnega roka iz člena 25(6) Uredbe št. 1/2003.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/44

Tožba, vložena 20. aprila 2010 – Greenwood Houseware (Zhuhai) in drugi proti Svetu

(Zadeva T-191/10)

(2010/C 179/78)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Greenwood Houseware (Zhuhai) Ltd (Zhuhai City, Kitajska), Brabantia S&S Ltd (Hong Kong, Kitajska), Brabantia S&L Belgium NV (Overpelt, Belgija), Brabantia Belgium NV (Overpelt, Belgija), Brabantia Netherlands BV (Valkenswaard, Nizozemska) in Brabantia (U.K.) Ltd (Bristol, Združeno kraljestvo) (zastopnika: E. Vermulst in Y. van Gerven, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožečih strank

—	Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 77/2010 z dne 19. januarja 2010 (1) naj se razglasi za nično;

—	Svetu naj se naloži plačilo stroškov postopka in

—	morebitnim intervenientom naj se naloži plačilo njihovih stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke na podlagi člena 263 PDEU s tožbo predlagajo, naj se Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 77/2010 z dne 19. januarja 2010 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 452/2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz likalnih desk s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske razglasi za nično.

Tožeče stranke v oporo svojim trditvam navajajo te tožbene razloge:

Prvič, Svet je s tem, da je po objavi izpodbijane uredbe izdal dodatno razkritje, kršil člen 20(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (2) in pravico do obrambe tožečih strank. Preden je bila izpodbijana uredba dokončana in poslana Svetu v sprejetje, institucije Evropske unije tožečih strank niso obvestile o novih dejstvih in ugotovitvah, na podlagi katerih se je protidampinška dajatev spremenila, in tožečim strankam nikakor niso omogočile, da podajo nove argumente ali pojasnijo predhodno predložene podatke, ki bi lahko privedli do nadaljnjega znižanja protidampinške dajatve.

Drugič, Svet je storil očitno napako pri presoji in kršil člena 2(9) in 11(10) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009, ko je določal izvozno ceno. Institucije Unije so v postopku določitve izvozne cene napačno odštele 38,1 % protidampinške dajatve, ker pogoja iz člena 11(10) navedene uredbe v primeru novega izvoznika ni treba dokazati. Institucije Unije so poleg tega protidampinške dajatve, ki jih je treba odšteti, ocenile na podlagi napačne presoje dejstev.

Tretjič, Svet je s tem, da je napačno prilagodil izvozno ceno in normalno vrednost, storil očitno napako pri presoji, kršil načela skrbnega ravnanja, dobre uprave in prepovedi diskriminacije ter napačno uporabil člen 2(10) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009. Institucije Unije so od izvozne cene nepravilno odštele neposredne stroške, ki jih tožeče stranke glede dela izvozov zadevnega proizvoda niso plačale, in nepravilno povišale normalno vrednost, da bi obračunale nevračljivi DDV na izvoz, čeprav nobena taka prilagoditev ni bila storjena med prvotno preiskavo.

Končno, institucije Unije so s tem, da so družbi Greenwood Houseware (Zhuhai) Ltd. zavrnile zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo, storile očitno napako pri presoji, kršile načela skrbnega ravnanja, dobre uprave in prepovedi diskriminacije ter napačno uporabile člen 2(7)(b) in (c) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009. Institucije Unije so zahtevek tožeče stranke Greenwood Houseware (Zhuhai) Ltd. zavrnile na podlagi napačne presoje dejstev in predloženih dokazov. Nadalje, institucije Unije pri oceni vseh upoštevnih vidikov uporabe meril 2 in 3 iz člena 2(7)(c) navedene uredbe niso ravnale skrbno.

(1) Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 77/2010 z dne 19. januarja 2010 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 452/2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz likalnih desk s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske (UL L 24, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, str. 51).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/45

Tožba, vložena 26. aprila 2010 – Ferracci proti Komisiji

(Zadeva T-192/10)

(2010/C 179/79)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Pietro Ferracci (San Cesareo, Italija) (zastopnik: A. Nucara, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Odločba Komisije, vsebovana v dopisu z dne 15. februarja 2010, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke, naj se razglasi za nično;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper odločbo, ki naj bi jo vseboval dopis z dne 15. februarja 2010, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke.

Navedena pritožba se nanaša na oprostitev občinskega davka na nepremičnine, določene v členu 7(1)(i) decreto legge št. 504/1992, ki v skladu s členom 7(2a) Decreto legge št. 203/2005, potrjene v zakon, velja za v tej črki navedene dejavnosti, ne glede na njihovo morebitno poslovno naravo. Po mnenju tožeče stranke je v skladu s to določbo cerkvenim subjektom in neprofitnim organizacijam v javnem interesu dodeljena državna pomoč, če ti subjekti opravljajo poslovne dejavnosti ali druge gospodarske dejavnosti v smislu sodne prakse Skupnosti.

Tožeča stranka svoje predloge opira na dva tožbena razloga:

Prvič, tožeča stranka trdi, da je z izpodbijano odločbo kršen ter nepravilno uporabljen in razlagan člen 108(3) PDEU. Tožena stranka je namreč na podlagi pritožbe tožeče stranke, ki jo je prejela 14. junija 2006, začela dolg predhodni postopek preiskave, ki je bil zaznamovan z intenzivno izmenjavo dopisov s tožečo stranko in prošnjami za informacije pri nacionalnih organih in ki je nazadnje privedel do ugotovitve v izpodbijani odločbi, da ni nobenega dvoma, da zadevni ukrepi ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107 PDEU.

Po mnenju tožeče stranke obstajajo jasni pokazatelji, vključno z izredno dolgotrajnim predhodnim postopkom preiskave, da tožena stranka ni mogla odgovoriti na vprašanja iz pritožbe in bi zato morala opraviti vsaj poglobljeno preiskavo s formalnim postopkom preiskave na podlagi člena 108(2) PDEU.

Sicer s pozornim branjem odločbe, ki se izpodbija s to tožbo, ni mogoče ugotoviti, da je imela tožena stranka pomisleke o tem, ali so sprejeti ukrepi državna pomoč, vendar se je na koncu odločila, da pritožbo zavrne, ne da bi začela formalni postopek, s čimer je kršila interese tožeče stranke za predložitev pripomb glede pojasnil, ki bi jih lahko Komisija dobila od italijanskih organov v okviru formalnega postopka preiskave na podlagi člena 108 PDEU in za obvezno presojo združljivosti [državne pomoči], ki ga mora Komisija izvesti, da oceni intenzivnost izkrivljanja konkurence, ki naj bi ga povzročal sistem davčnih olajšav.

Tožeča stranka trdi, drugič, da je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično zaradi pomanjkljivosti obrazložitve in s tem kršitve člena 296 PDEU (prej člen 253 Pogodbe ES).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/46

Tožba, vložena 26. aprila 2010 – Scuola Elementare Maria Montessori proti Komisiji

(Zadeva T-193/10)

(2010/C 179/80)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Scuola Elementare Maria Montessori Srl (Rim, Italija) (zastopnik: A. Nucara, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Odločba Komisije, ki jo vsebuje dopis z dne 15. februarja 2010, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke, naj se razglasi za nično;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper odločbo, ki naj bi jo vseboval dopis z dne 15. februarja 2010 in s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke.

Navedena pritožba se ne nanaša le na oprostitev občinskega davka na nepremičnine, kot v zadevi T-192/10, Pietro Ferracci proti Komisiji, ampak tudi na delno oprostitev (in sicer 50 %) plačila davka od dohodkov pravnih oseb, ki je določena v italijanski davčni zakonodaji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki so navedeni v zadevi T-192/10.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/46

Tožba, vložena 29. aprila 2010 – Apotheke DocMorris proti UUNT (upodobitev zeleno-belega križa)

(Zadeva T-196/10)

(2010/C 179/81)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Apotheke DocMorris Holding GmbH (Stuttgart, Nemčija) (zastopnica: Y. Dick, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 23. februarja 2010 v zadevi R 470/2009-4 naj se razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka, ki predstavlja zeleno-bel križ, za proizvode in storitve iz razredov 3, 5, 8, 9, 10,11, 11, 16, 21, 25, 29, 30, 32, 35, 42 in 44 – prijava št. 5 930 979.

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), saj je presoja odbora za pritožbe glede razlikovalnega učinka v več ozirih nepravilna.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/47

Tožba, vložena 27. aprila 2010 – BVR proti UUNT – Austria Leasing (Austria Leasing Gesellschaft m.b.H. Mitglied der Raiffeisen-Bankengruppe Österreich)

(Zadeva T-197/10)

(2010/C 179/82)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Bundesverband der Deutschen Volksbanken und Raiffeisenbanken eV (BVR) (Berlin, Nemčija) (zastopnik: I. Rinke, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Austria Leasing GmbH (Frankfurt, Nemčija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 3. februarja 2010 (zadeva R 248/2009-1) naj se razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Austria Leasing GmbH.

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka, ki vsebuje besedne elemente „Austria Leasing Gesellschaft m.b.H. Mitglied der Raiffeisen-Bankengruppe Österreich“, za storitve iz razredov 35, 36 in 37.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: zlasti figurativna znamka, ki vsebuje besedni element „Raiffeisenbank“, registrirana v Nemčiji za storitve iz razredov 36, 39 in 42.

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), saj naj bi med nasprotujočima si znamkama obstajala nevarnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/47

Tožba, vložena 30. aprila 2010 – Maximuscle Limited proti UUNT – Foreign Supplement Trade Mark Ltd

(Zadeva T-198/10)

(2010/C 179/83)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Maximuscle Ltd (Hertfordshire, Velika Britanija) (zastopnika: N. Phillips, solicitor in G. Fernando, barrister)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Foreign Supplement Trademark Ltd (Oakville, Kanada)

Predlogi tožeče stranke

—	razveljavi naj se odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 26. januarja 2010 v zadevi R 1621/2008-1 in spremenjena zadeva vrne v ponovno odločanje;

—	podredno, odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 26. januarja 2010 v zadevi R 1621/2008-1 naj se spremeni; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka in stroškov pred UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: besedna znamka „GAKIC“ za proizvode iz razredov 5, 30 in 32.

Imetnik znamke Skupnosti, naveden v postopku za ugotovitev ničnosti: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: tožeča stranka

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe in posledično zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti zadevne znamke Skupnosti

Tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe: (i) ponovil napako oddelka za izbris in zadevo napačno presojal na podlagi člena 7(1)(d), (ii) napačno kot pomembno opredelil dejstvo, da je glicin-alfa-ketoizokapronska-kislina, za kar je GAKIC okrajšava, patentirana sestavina v Združenih državah Amerike, (iii) po dnevu registracije ni pregledal listin, ker naj ne bi imele nobene dokazne vrednosti (iv) ni presodilo določenih dokazov, ker naj bi se nanašali na spletno stran, povezano s tožečo stranko (v) je uporabil nedosleden pristop, glede na ugotovitev, da je GAKIC skrajšana oblika glicin-alfa-ketoizokapronske-kisline (vi) napačno ocenil dokaze in ni zadostno upošteval dokazov, ki kažejo, da je „GAKIC“ naravna okrajšava glicin [(G)]-alfa [(A)]-ketoizokapronske [(KIC)] kisline, in (vii) napačno ugotovil, da ima zapis besede „GAKIC“ z velikimi tiskanimi črkami za znamko poseben pomen.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/48

Tožba, vložena 27. aprila 2010 – DRV proti UUNT – Austria Leasing (Austria Leasing Gesellschaft m.b.H. Mitglied der Raiffeisen-Bankengruppe Österreich)

(Zadeva T-199/10)

(2010/C 179/84)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Deutscher Raiffeisenverband eV (DRV) (Bonn, Nemčija) (zastopnik: I. Rinke, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Austria Leasing GmbH (Frankfurt, Nemčija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 3. februarja 2010 (zadeva R 253/2009-1) naj se razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Austria Leasing GmbH

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka z besednimi elementi „Austria Leasing Gesellschaft m.b.H. Mitglied der Raiffeisen-Bankengruppe Österreich“ za storitve iz razredov 35, 36 in 37

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: zlasti figurativna znamka, registrirana v Nemčiji, z besednim elementom „Raiffeisen“ za storitve iz razredov 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41 in 42.

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker med nasprotujočima si znamkama obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/49

Tožba, vložena 30. aprila 2010 – IVBN proti Komisiji

(Zadeva T-201/10)

(2010/C 179/85)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Vereniging van Institutionele Beleggers in Vastgoed, Nederland (IVBN) (Voorburg, Nizozemska) (zastopnik: Maarten Meulenbelt, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	tožbo razglasiti za dopustno;

—	razglasiti ničnost izpodbijane odločbe Komisije;

—	Komisiji naložiti plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2010) 26 konč. z dne 15. decembra 2009 glede ukrepa pomoči E 2/2005 in N 642/2009 (Nizozemska) – obstoječa in posebna projektna pomoč stanovanjskim zadrugam. V utemeljitev tožbe se tožeča stranka sklicuje na 3 razloge.

Prvič, tožeča stranka navaja, da so kršeni: člena 18 in 19 Uredbe št. 659/1999 (1), členi 106(2), 107 in 108 PDEU ter obveznost obrazložitve. Meni, da je Komisija nepravilno povzela dejansko stanje glede obveznosti stanovanjskih zadrug, da najemne cene določijo pod primernimi cenami, ki jih določi država. Meni, da razmejitev ciljne skupine za socialna stanovanja ni obrazložena in pravilna. Hkrati Komisija neupravičeno ni določila objektivne omejitve glede stroškov izgradnje stanovanj, ki so deležna pomoči, in glede kakovosti, ki je značilna za ta najemna stanovanja, kot se odraža v najemni ceni. Dalje, varščina za čezmerno nadomestilo ni bila zadostna, s čimer je Komisija kršila tudi člen 5 odločbe o storitvah splošnega gospodarskega pomena (2). Nazadnje tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da Komisija ni obravnavala pritožbe tožeče stranke glede vloge Woningsinvesteringsfonds (stanovanjski investicijski skladi) in Nederlandse Waterschapsbank.

Drugič, kršen je bil člen 1(c) Uredbe 659/1999 in člen 4(1) Uredbe 794/2004 (3) ter obveznost obrazložitve. Tožeča stranka meni, da Komisija ni natančneje preizkusila in ugotovila, da je treba pomoč stanovanjskim zadrugam, kot je bilo dogovorjeno v zadevi E 2/2005, v celoti ali vsaj v pretežnem delu obravnavati kot novo pomoč, in ne kot obstoječo.

Nazadnje, tožeča stranka navaja, da je Komisija ravnala v nasprotju s členi 106(2), 107 in 108 PDEU, ker ni začela formalnega postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU v povezavi s členoma 4 in 6 Uredbe 659/1999, s čimer hkrati niso bile upoštevane pravice tožeče stranke, ki izhajajo iz teh določb.

(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

(2) Odločba Komisije 2005/842/ES z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 2673) (UL L 312, str. 67).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/50

Tožba, vložena 29. aprila 2010 – Stichting Woonlinie in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-202/10)

(2010/C 179/86)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeče stranke: Stichting Woonlinie (Woudrichem, Nizozemska), Stichting Allee Wonen (Roosendaal, Nizozemska), Woningstichting Volksbelang (Wijk bij Duurstede, Nizozemska), Stichting WoonInvest (Leidschendam-Voorburg, Nizozemska), Stichting Woonstede (Ede, Nizozemska) (zastopniki: E. Henny, T. Ottervanger in P. Glazener, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožečih strank

—	Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o obstoječih shemah pomoči na podlagi člena 263 PDEU;

—	Naložitev stroškov Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke predlagajo razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2009) 9963 konč. z dne 15. decembra 2009 glede sheme pomoči št. E 2/2005 in N 642/2009 (Nizozemska) – obstoječa in posebna projektna pomoč stanovanjskim zadrugam. V utemeljitev tožbe se tožeče stranke sklicujejo na 8 razlogov.

Prvič, Komisija je nepravilno uporabila pravo, ker je vse ukrepe opredelila kot del sheme pomoči. Menijo, da je Komisija ukrepa, ki ju je navedla kot tretjega in četrtega, ne glede na to, ali sta ukrepa pomoči v smislu 107(1) PDEU, nepravilno obravnavala kot del obstoječe sheme pomoči v smislu člena 1(b) Uredbe 659/1999 (1). Posledično je Komisija prekoračila svojo pristojnost, ker je oba ukrepa upoštevala pri preizkusu združljivosti obstoječe sheme pomoči s skupnostnim trgom.

Drugič, odločba Komisije v zadevi E 2/2005 temelji na nepopolni in očitno nepravilni presoji zadevne nacionalne zakonodaje in upoštevnih dejstev. Tožeče stranke menijo, da Komisija ni preverila, ali gre dejansko za očitno napako pri opredelitvi storitev splošnega gospodarskega pomena v obstoječem nizozemskem sistemu financiranja socialnih stanovanj.

Tretjič, presoja Komisija je nepravilna in neskrbna v delu, v katerem je ugotovila, da dajanje v najem socialnih najemnih stanovanj osebam z relativno visokimi dohodki spada med javne naloge, poverjene stanovanjskim zadrugam.

Četrtič, Komisija zastopa nepravilno pravno stališče in zlorabila je svoja pooblastila, ker od Nizozemske zahteva novo opredelitev pojma „socialno stanovanje“. Menijo, da je Komisija prekoračila svoje pooblastilo, ker je določila svojo opredelitev za socialno stanovanje kot storitev splošnega gospodarskega pomena, čeprav bi bilo ob tem Nizozemski treba priznati široko polje proste presoje za določitev politike na tem področju.

Petič, Komisija zastopa nepravilno pravno stališče, ker ni razlikovala med opredelitvijo storitve splošnega gospodarskega pomena in načinom, na katerega se ta financira.

Šestič, Komisija je kršila odločbo 2005/842/ES (2), ker je zahtevala poseben opis storitve splošnega gospodarskega pomena. Tožeče stranke menijo, da je Komisija nepravilno ugotovila, da mora država članica storitev splošnega gospodarskega pomena opredeliti na podlagi dohodkovne meje.

Sedmič, presoja Komisije je napačna, kršila pa je člen 5 odločbe 2005/842/ES, ker ni ugotovila, da je bil način financiranja storitve splošnega gospodarskega pomena očitno neprimeren. Tožeče stranke menijo, da Komisija ni preverila, ali bi glede na opredelitev storitve splošnega gospodarskega pomena lahko šlo za morebitno čezmerno nadomestilo.

Osmič, Komisija je zlorabila postopek za presojo obstoječe sheme pomoči, ker je na podlagi tega postopka sestavila zaključen seznam stavb, ki se uvrščajo med socialne nepremičnine, s čimer stavb, ki niso na seznamu, storitev splošnega gospodarskega pomena ne zajema več.

(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

(2) 2005/842/ES: Odločba Komisije z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 2673) (UL L 312, str. 67).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/51

Tožba, vložena 30. aprila 2010 – Stichting Woonpunt in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-203/10)

(2010/C 179/87)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeče stranke: Stichting Woonpunt (Beek, Nizozemska), Stichting Com.wonen (Rotterdam, Nizozemska), Woningstichting Haag Wonen (‘s-Gravenhage, Nizozemska), Stichting Woonbedrijf SWS.Hhvl (Eindhoven, Nizozemska) (zastopniki: Elske Henny, Tom Ottervanger en Paul Glazener, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožečih strank

—	Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o obstoječih shemah pomoči na podlagi člena 263 PDEU;

—	Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o novih ukrepih pomoči na podlagi člena 263 PDEU

—	Naložitev stroškov Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke predlagajo razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2009) 9963 konč. z dne 15. decembra 2009 glede ukrepa pomoči E 2/2005 in N 642/2009 (Nizozemska) – obstoječa in posebna projektna pomoč stanovanjskim zadrugam.

V utemeljitev prvega predloga se tožeče stranke sklicujejo na 8 razlogov. Razlogi, na katere se sklicujejo tožeče stranke, so enaki tistim, ki so bili navedeni v zadevi Stichting Woonlinie in drugi proti Komisiji (T-202/10).

V utemeljitev drugega predloga tožeče stranke navajajo tri dodatne razloge.

Prvič, Komisija je kršila člena 107 PDEU in 108 PDEU ter Uredbo 659/1999 (1), ker je projektno pomoč za urbana območja v nazadovanju obravnavala kot del obstoječe sheme pomoči in ker je določila zavezujoče pogoje brez uporabe postopka iz Uredbe 659/1999.

Drugič, Komisija je nepravilno štela, da ni izpolnjeno četrto merilo iz sodbe Altmark (2), ker stanovanjske zadruge niso bile izbrane preko javnega razpisa. Tožeče stranke menijo, da bi Komisija smela preveriti le, ali ukrep ne povzroča neučinkovitosti.

Tretjič, tožeče stranke navajajo, da bi Komisija morala preizkusiti, ali je šlo za čezmerno nadomestilo za storitev splošnega gospodarskega pomena.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22 marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

(2) Sodba Sodišča z dne 24 julija 2003 v zadevi Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg (C-280/00, Recueil, str. I-7747).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/51

Tožba, vložena 3. maja 2010 – Lancôme parfums et beauté & Cie proti UUNT – Focus Magazin Verlag GmbH (COLOR FOCUS)

(Zadeva T-204/10)

(2010/C 179/88)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Lancôme parfums et beauté & Cie (Pariz, Francija) (zastopnika: A. von Mühlendahl in S. Abel, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Focus Magazin Verlag GmbH (München, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Razveljavi naj se odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 11. februarja 2010 v zadevi R 238/2009-2;

—	razveljavi naj se odločba oddelka za izbris Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 16. decembra 2008 v zadevi 990 C;

—	zahteva, ki jo je vložila druga stranka pred odborom za pritožbe, za ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti tožeče stranke COLOR FOCUS, registrirane pod št. 1327410, naj se zavrne v delu, v katerem temelji na znamki Skupnosti FOCUS, registrirani pod št. 453720;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka, vključno s tistimi, ki jih je tožeča stranka priglasila v postopku pred odborom za pritožbe; in

—	drugi stranki pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov postopka, vključno s tistimi, ki jih je tožeča stranka priglasila v postopku pred odborom za pritožbe, če postane intervenientka v tej zadevi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: besedna znamka „COLOR FOCUS“ za proizvode iz razreda 3 – registracija znamke Skupnosti št. 1327410

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: The other party to the proceedings before the Board of Appeal

Pravica iz znamke, ki jo ima stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti: registracija besedne znamke Skupnosti „FOCUS“ št. 453720 za proizvode in storitve iz razredov 3, 6, 7, 9, 14, 16, 21, 25, 28, 29, 32, 33, 35, 38, 39, 41, 42; nemška registracija besedne znamke „FOCUS“ št. 39407564 za široko paleto proizvodov in storitev iz skupno 24 razredov

Odločba oddelka za izbris: ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajana tožbena razloga:

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga trdi, da je izpodbijana odločba v nasprotju s členom 53(1)(a) v povezavi s členom 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009, ker je z njo ugotovljena verjetnost zmede med „COLOR FOCUS“ in „FOCUS“. Tožeča stranka meni, da je odbor za pritožbe storil napako, ker ni opravil posamične presoje v zvezi s to ugotovitvijo, ki zahteva preizkus razlikovalnega učinka in stopnje podobnosti, tako da izpodbijana odločba ne vsebuje bistvenega elementa razlogovanja.

Tožeča stranka v okviru drugega tožbenega razloga meni, da se pri izpodbijani odločbi ni upoštevalo splošno pravno načelo, da se nihče ne more opirati na formalno pravno stališče, kadar to pomeni zlorabo pravice.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/52

Tožba, vložena 4. maja 2010 – Cervecería Modelo proti UUNT – Plataforma Continental (LA VICTORIA DE MEXICO)

(Zadeva T-205/10)

(2010/C 179/89)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Cervecería Modelo, SA de CV (zastopnik: C. Lema Devesa, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Plataforma Continental, SL (Madrid, Španija)

Predloga tožeče stranke

—

Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 5. marca 2010 (zadeva R/322/2009-2) naj se razveljavi v delu, v katerem je bila zavrnjena registracija znamke „LA VICTORIA DE MÉXICO“ za proizvode iz razreda 32 Kombinirane nomenklature, in naj se dovoli registracija te znamke.

—	Toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „LA VICTORIA DE MÉXICO“ (prijava za registracijo št. 4.551.214) za proizvode in storitve iz razredov 25, 32 in 43

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: PLATAFORMA CONTINENTAL S.L.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: figurativna znamka Skupnosti, ki vsebuje besedni element „VICTORIA“ (št. 2.632.271), za proizvode iz razredov 31, 32 in 33 in španska besedna znamka „VICTORIA“ (št. 1.648.564) za proizvode iz razreda 32

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora v celoti

Odločba odbora za pritožbe: delna razveljavitev izpodbijane odločbe in delna zavrnitev prijave za registracijo

Navajani tožbeni razlogi: nepravilni razlaga in uporaba člena 8(1)(b) Uredb št. 207/2009 o znamki Skupnosti

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/53

Tožba, vložena 30. aprila 2010 – Vesteda Groep proti Komisiji

(Zadeva T-206/10)

(2010/C 179/90)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Vesteda Groep BV (Maastricht, Nizozemska) (zastopnika: G. van der Wal in T. Boesman, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 15. decembra 2009;

—	naložitev stroškov Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvič, tožeča stranka navaja, da je Komisija v točkah od 25 do 37 izpodbijane odločbe nepravilno in pravno neutemeljeno odločila, da nizozemski sistem financiranja socialnih stanovanj in vse njegove spremembe od uveljavitve Pogodbe EGS pomenijo obstoječo pomoč in da sta bila zato okvir za presojo Komisije člen 108(1) PDEU in poglavje 5 Uredbe 659/1999 (1). Tožeča stranka meni, da je Komisija storila napako pri presoji, nezadostno preskusila sistem po njegovih spremembah in ni zadostno obrazložila izpodbijane odločbe.

Drugič, Komisija je ukrepe, ki jih je prijavila Nizozemska, v izpodbijani določbi na podlagi člena 19 Uredbe 659/1999 navedla v smislu člena 19(1) Uredbe 659/1999, kar je napačno in pravno neutemeljeno. Ciljno naravnani ukrepi, ki jih je uvedla Komisija, niso zadostni in/ali primerni za zagotovitev združljivosti obstoječe pomoči s členoma 107 in 106 PDEU. Poleg tega je Komisija pogoje iz člena 106(2) PDEU uporabila nepravilno, svoje odločitve pa ni obrazložila zadosti.

Tretjič, Komisija ni začela postopka iz člena 108(2) PDEU in člena 4(4) Uredbe 659/1999, kar je narobe in pravno neutemeljeno.

(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/53

Tožba, vložena 6. maja 2010 – Cree proti UUNT (TRUEWHITE)

(Zadeva T-208/10)

(2010/C 179/91)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Cree, Inc. (Durham, Združene države) (zastopnik: V. Schiller, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 17. februarja 2010 v zadevi R 985/2009-2 naj se razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „TRUEWHITE“ za proizvode iz razredov 9 in 11

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev členov 4, 7(1)(b) in (2) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), saj naj bi zadevna znamka Skupnosti imela razlikovalni učinek.

Kršitev člena 7(1)(c) in (2) Uredbe (ES) št. 207/2009 (2), saj zadevna znamka Skupnosti naj ne bi bila opisna.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/54

Tožba, vložena 5. maja 2010 – Deutscher Ring proti UUNT (Deutscher Ring Sachversicherungs-AG)

(Zadeva T-209/10)

(2010/C 179/92)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Deutscher Ring Sachversicherungs-AG (Hamburg, Nemčija) (zastopnica: A. Busse, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 11. marca 2010 v zadevi R 1290/2009-1 naj se razveljavi in registrira prijavljeno znamko;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „Deutscher Ring Sachversicherungs-AG“ za storitve iz razreda 36.

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009 (1), saj naj bi zadevna znamka imela razlikovalni učinek in naj ne bi bila le opisna.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/54

Tožba, vložena 14. maja 2010 – Autogrill España proti Komisiji

(Zadeva T-219/10)

(2010/C 179/93)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Autogrill España, S.A. (Madrid, Španija) (zastopniki: J. Buendía Sierra, E. Abad Valdenebro, M. Muñoz de Juan in R. Calvo Salinero, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Razlogom za razglasitev ničnosti, navedenim v tožbi, naj se ugodi,

—

člen 1(1) Odločbe Komisije C(2009) 8107 konč. z dne 28. oktobra 2009 o davčni amortizaciji finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzem obsežnih deležev v tujih družbah (državna pomoč št. C 45/2007 (prej NN 51/2007, prej CP 9/2007)) naj se razglasi za ničen v delu, v katerem je razglašeno, da člen 12(5) prečiščenega besedila zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (TRLIS) vsebuje elemente državne pomoči,

—	podredno, člen 4 naj se razglasi za ničen v delu, v katerem je določeno, da odredba vračila pomoči velja za posle, sklenjene preden je bila končna odločba, ki je predmet te tožbe, objavljena v Uradnem listu Evropske unije, in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V odločbi, ki se izpodbija v tej zadevi, se šteje, da je sistem pomoči, ki ga izvaja Španija v skladu s členom 12(5) TRLIS, nezdružljiv s skupnim trgom v delu, v katere se upravičencem podelijo pomoči ob pridobitvah znotraj Skupnosti. V zvezi s tem je v izpodbijani odločbi pojasnjeno, da zgoraj navedeni člen dopušča, da se amortizacijo dobrega imena, ki izhaja iz pridobitve deležev v družbah nerezidentkah, višjih od 5 %, odbije.

Tožeča stranka navaja te tožbene razloge v podporo svojim trditvam:

Kršitev člena 107(1) PDEU, ker izpodbijana odločba šteje, da je ukrep v tej zadevi državna pomoč. V zvezi s tem je treba potrditi, da Komisija ni dokazala, da daje zadevni davčni ukrep prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“, kot zahteva člen 107(1) PDEU. Komisija zgolj domneva, da je ta davčni ukrep selektiven, ker se uporablja samo za pridobitev deležev v tujih družbah in ne za pridobitev deležev v domačih družbah. Tožeča stranka meni, da je to razlogovanje napačno in se vrti v krogu. Dejstvo, da uporaba zadevnega ukrepa – kot katere koli druge davčne določbe – temelji na izpolnjevanju nekaterih objektivnih pogojev, še ne pomeni, da je ta ukrep selektiven de iure ali de facto. Zaradi samodejnosti razlogovanja, ki ga uporablja Komisija, bi lahko vse davčne določbe šteli za selektivne prima facie.

Poleg tega tako pravna analiza ukrepa kot tudi statistični podatki, ki jih je predložila Kraljevina Španija, dokazujejo, da je član 12(5) TRLIS splošen ukrep, na voljo de iure in de facto vsem družbam, ki so zavezanke za španski davek od dohodkov pravnih oseb, ne glede na njihovo velikost, njihovo vrsto, njihov sektor ali njihov izvor.

Po drugi strani je namen prima facie različnega obravnavanja člena 12(5) TRLIS, ki sicer še zdaleč ne pomeni selektivne ugodnosti, davčno izenačiti vse pridobitve delnic, ne glede na to, ali so domače ali tuje, ker je glede na to, da čezmejne združitve niso mogoče, amortizacijo dobrega imena mogoče izvesti samo na nacionalni ravni, za kar pa dejansko obstajajo davčne določbe, ki to dovoljujejo, člen 12(5) TRLIS pa zgolj razširja to možnost na pridobitev deležev tujih družb.

Podredno, odločba Komisije je nesorazmerna, saj bi morala vsaj tiste primere, v katerih pride do prevzema nadzora nad tujimi družbami, izenačiti s primeri združitev na nacionalni ravni in bi bili ti primeri torej utemeljeni z sistematiko in logiko španskega sistema.

Kršitev člena 107(1) PDEU zaradi napačne uporabe prava pri identifikaciji upravičenca ukrepa.

Komisija bi morala podredno, čeprav je menila, da člen 12(5) TRLIS vsebuje elemente državne pomoči, izvesti izčrpno ekonomsko analizo, da bi določila upravičence v sistemu pomoči. Tožeča stranka meni, da so v vsakem primeru upravičenci do pomoči (v obliki višje cene za nakup deležev) prodajalci deležev in ne – kot trdi Komisija – španska podjetja, ki so uporabila ta ukrep.

3.	Nazadnje tožeča stranka navaja kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj v zvezi s časovno uporabo odredbe za vračilo pomoči.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/55

Tožba, vložena 18. maja 2010 – Iberdrola proti Komisiji

(Zadeva T-221/10)

(2010/C 179/94)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Iberdrola, S.A. (Bilbao, Španija) (zastopniki: J. Ruiz Calzado, M. Núñez Müller in J. Domínguez Pérez, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Člen 1(1) Odločbe naj se razglasi za ničen,

—	Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Odločba, ki je predmet tega spora, je enaka kot tista, ki se je izpodbijala v zadevi Autogrill España proti Komisiji, T-219/10.

Tožbeni razlogi in glave trditve so podobne kot v tej zadevi. Tožeča stranka trdi predvsem:

—

da je Komisija storila očitno napako pri presoji s tem, ko je sklenila, da ukrep iz člena 12(5) TRLIS pomeni državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom, ker namreč ni upoštevala pozitivnih učinkov ukrepa in ker je prezrla ugoden učinek tega ukrepa na uresničitev drugih ciljev, ki jim sledijo drugi členi Pogodbe;

—	da je Komisija kršila načeli varstva legitimnih pričakovanj in enakega obravnavanja, ker je odstopila od smernic, določenih v obvestilu o neposrednem obdavčenju in od svoje upravne prakse, ki jo je sprejela v skladu s tem obvestilom;

—

da je Komisija kršila načelo dobre uprave, ki jo zavezuje, da skrbno, podrobno in nepristransko preuči vsa upoštevna dejstva v zadevi, ker ni izvedla postopka (kot je storila v zvezi s pridobitvami zunaj Skupnosti), da bi dokazala domnevno selektivnost ukrepa in preverila, preden bi podala sklep, točen obseg praktičnih omejitev za združitev znotraj Skupnosti;

—	da je Komisija kršila obveznost upoštevati sistematiko Pogodbe in zagotoviti dosledno uporabo predpisov o nadzoru nad državnimi pomočmi in predpisov o drugih načelih in svoboščinah iz Pogodbe, kot sta prosti pretok kapitala in oblikovanje notranjega trga;

—	da izpodbijana odločba ni dovolj obrazložena v zvezi z določenimi pomembnimi vidiki presoje Komisije glede selektivnosti ukrepa in njegovih učinkov na konkurenco in trgovino med državami članicami.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/56

Tožba, vložena 20. maja 2010 – Regione Puglia proti Komisiji

(Zadeva T-223/10)

(2010/C 179/95)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Regione Puglia (Bari, Italija) (zastopnika: F. Brunelli, A. Aloia, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Naj se opomin Evropske komisije št. 3241001630 z dne 26. februarja 2010 razglasi za ničen,

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov in vračilo splošnih stroškov v pavšalnem znesku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper opomin z dne 26. februarja 2010, ki ga je izdala tožena stranka pri izvrševanju Odločbe C(2009) 10350 konč. z dne 22. decembra 2009 o ukinitvi dela pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), namenjenih operativnemu programu POR Apulija, Cilj 1, 2000-2006. To odločbo je izpodbijala dežela Apulija v zadevi T-84/10 (1) in Italija v zadevi T-117/10 (2).

Tožeča stranka v podporo svojim trditvam navaja:

—	Odločba C(2009) 10350 z dne 22. decembra 2009 je zaradi tožbenih razlogov in bistvenih trditev, navedenih že v zadevi T-84/10, protipravna.

—

Kršitev člena 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 448/2001 z dne 2. marca 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede postopkov izvajanja finančnih popravkov pri pomoči iz Strukturnih skladov (3), ki določa za eno in pol odstotne točke višje zamudne obresti od tistih, ki jih uporablja ECB za svoje glavne aktivnosti refinanciranja, v delu, kjer je v opominu določena stopnja zamudnih obresti za 3,5 % višja od stopnje, objavljene v Uradnem listu Evropske unije z dne 1. aprila 2010.

(1) UL C 113, 1.5.2010, str. 58.

(2) Še neobjavljena v ZOdl.

(3) UL L 64, 6.3.2001, str. 13.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/56

Tožba, vložena 18. maja 2010 – Banco Bilbao Vizcaya Argentaria proti Komisiji

(Zadeva T-225/10)

(2010/C 179/96)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, SA (Bilbao, Španija) (zastopniki: J. Buendia Sierra, E. Abad Valdenebro, M. Muñoz de Juan in R. Calvo Salinero, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Člen 1(1) izpodbijane odločbe naj se razglasi za ničen, v delu v katerem je v njem navedeno, da člen 12(5) TRLIS (prečiščeno besedilo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb) vključuje elemente državne pomoči,

—	podredno, člen 1(1) izpodbijane odločbe naj se razglasi za ničen, ker je v njem navedeno, da člen 12(5) TRLIS vključuje elemente državne pomoči, ko se uporablja za pridobitve deležev, ki pomenijo pridobitev nadzora, in

—	Komisiji naj se naloži stroške postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Odločba, ki je predmet tega postopka, je enaka odločbi, ki se izpodbija v zadevah Autogrill España proti Komisiji, T-219/10, in Iberdrola proti Komisiji, T-221/10.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tem, ki se navajajo v okviru teh zadev.

Konkretno se zatrjuje napačna uporaba prava pri pravni opredelitvi ukrepa kot državne pomoči in pri opredelitvi upravičenca tega ukrepa.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/58

Tožba, vložena 6. maja 2010 – Costa proti Komisiji

(Zadeva F-26/10)

(2010/C 179/100)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Antonino Costa (Thionville, Francija) (zastopnika: L. Levi in M. Vandenbussche, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe, s katero je bila tožeča stranka izključena iz napredovalnega obdobja 2009, in naložitev toženi stranki, da ji plača odškodnino zaradi povzročene nepremoženjske škode.

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba OPI, s katero je bila tožeča stranka izključena iz napredovalnega obdobja 2009 in za katero je tožeča stranka izvedela 22. novembra 2009, naj se razglasi za nično;

—	odločba o zavrnitvi pritožbe z dne 27. januarja 2010 naj se, če je treba, razglasi za nično;

—	toženi stranki naj se posledično naloži obveznost ponovne izvedbe postopka za napredovalno obdobje 2009, ki naj se z vključitvijo tožeče stranke izvede pravilno;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo 25 000 EUR iz naslova povrnitve povzročene nepremoženjske škode;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/58

Tožba, vložena 7. maja 2010 – VE (*1) proti Komisiji

(Zadeva F-28/10)

(2010/C 179/102)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: VE (*1) (zastopnik: L. Vogel, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe o prenehanju izplačevanja izselitvenega dodatka, ki ga je prej prejemala tožeča stranka.

Predloga tožeče stranke

—

Odločbo, ki jo je organ za sklepanje pogodb sprejel 18. junija 2009 in s katero je bilo zaustavljeno izplačevanje izselitvenega dodatka, ki ga je tožeča stranka prejemala na podlagi člena 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, in odločbo, ki jo je organ za sklepanje pogodb sprejel 28. januarja 2010 in s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke z dne 2. oktobra 2009, naj se razglasi za nični;

—	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

(*1) Informacija je bila izbrisana ali nadomeščena v okviru varstva osebnih in/ali zaupnih podatkov.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/59

Tožba, vložena 11. maja 2010 – Lorenzo proti EESO

(Zadeva F-29/10)

(2010/C 179/103)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Guillermo Lorenzo (Bruselj, Belgija) (zastopnik: N. Lhoëst, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski ekonomsko-socialni odbor

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe, da se tožeča stranka ne uvrsti med uradnike, ki v napredovalnem obdobju 2009 napredujejo v naziv AD 13.

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba organa EESO, pristojnega za imenovanja, ki je bila sprejeta in objavljena 30. junija 2009, da se tožeča stranka ne uvrsti na seznam uradnikov, ki v napredovalnem obdobju 2009 napredujejo v naziv AD 13, naj se razglasi za nično;

—	odločba OPI EESO z dne 5. februarja 2010, s katero je bila zavrnjena pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov, naj se, če je treba, razglasi za nično;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/59

Tožba, vložena 12. maja 2010 – de Fays proti Komisiji

(Zadeva F-30/10)

(2010/C 179/104)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Philippe de Fays (Malèves Sainte Marie Wastinnes, Belgija) (zastopnik: N. Soldatos, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe s katero je tožeči stranki zavrnjeno priznanje, da je njena bolezen poklicna.

Predlog tožeče stranke

—	Odločba Organa za imenovanja (OI) z dne 8. septembra 2009 in z dne 12. februarja 2010 naj se razglasi za nično in naj se prizna, da je tožeča stranka nezmožna za delo zaradi poklicne bolezni od 15. maja 2005;

—	podredno, imenuje naj se nova invalidska komisija, ki jo sestavljajo zdravniki, specialisti za bolezni v zvezi z ionizirajočimi sevanji, katere naloga je, da ugotovi ali je bila tožeča stranka pri opravljanju svojega dela izpostavljena tveganju za nastanek bolezni v zvezi z ionizirajočimi sevanji;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/59

Tožba, vložena 14. maja 2010 – Guittet proti Komisiji

(Zadeva F-31/10)

(2010/C 179/105)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Christian Guittet (Cannes, Francija) (zastopnik: L. Levi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Prvič, razglasitev odločbe, da se konča postopek, začet na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov, za nično in priznanje stopnje invalidnosti 64,5 % tožeči stranki, in drugič, zahteva za povračilo pretrpljene premoženjske in nepremoženjske škode.

Predlogi tožeče stranke

—	odločba organa, pristojnega za imenovanje, z dne 27. julija 2009, da se konča postopek na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov po nesreči tožeče stranke 8. decembra 2003, naj se razglasi za nično;

—	v obsegu, v katerem je to potrebno, naj se odločba z dne 16. februarja, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke, razglasi za nično;

—

posledično, naj se ugotovi stopnjo delne trajne invalidnosti (DTI) na podlagi predpisov in ocenjevalne lestvice, ki je veljala na dan nesreče in do 1. januarja 2006, in naloži, da zahtevo tožeče stranke na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov preuči nepristransko, neodvisno in nevtralno sestavljena zdravniška komisija, ki lahko delo opravi hitro, povsem neodvisno in brez predhodno ustvarjenih mnenj;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo zamudnih obresti na glavnico, dolgovano na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov, po obrestni meri 12 % za obdobje, ki se je začelo najkasneje 8. decembra 2004, vse do popolnega poplačila glavnice;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo škode in obresti, ki je določena po načelu pravičnosti na 50 000 eurov za nepremoženjsko škodo, ki je nastala zaradi sprejete odločbe;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo škode in obresti v višini 15 000 eurov za premoženjsko škodo, ki je nastala zaradi sprejete odločbe;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

3.7.2010

Uradni list Evropske unije

C 179/60

Tožba, vložena 14. maja 2010 – Wilk proti Komisiji

(Zadeva F-32/10)

(2010/C 179/106)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Christian Wilk (Trier, Nemčija) (zastopnik: R. Adam, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe s katero je naložena vrnitev polovice nastanitvenega dodatka, ki je bil izplačan tožeči stranki, zaradi njegove ločitve, in odškodninski zahtevek.

Predlog tožeče stranke

—	Odločba Komisije z dne 20. avgusta 2009 in 8 septembra 2009 s katero je bilo naloženi vračilo domnevno prevelikega izplačanega zneska naj se razglasi za nično;

—	odločba Komisije z dne 15. februarja 2010 s katero je bila potrjena utemeljenost te naložitve vračila naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži vračilo zneska, ki ga je odvzela skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odvzema do vračila;

—	Komisiji naj se naloži plačilo odškodnine za grob poseg v podobo in ugled tožeče stranke;

—	podredno, tožeči stranki naj se pridrži pravica da za nastalo škodo zahteva še odškodnino;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.179.slv
Uradni list Evropske unije		C 179

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 53 3. julij 2010

Vsebina		Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2010/C 179/01	Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije UL C 161, 19.6.2010	1