8.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 149/2

Menjalni tečaji eura (1)

7. junija 2010

2010/C 149/03

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1959
JPY	japonski jen	109,86
DKK	danska krona	7,4377
GBP	funt šterling	0,82460
SEK	švedska krona	9,6449
CHF	švicarski frank	1,3911
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,9370
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,898
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	285,70
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7083
PLN	poljski zlot	4,1503
RON	romunski leu	4,2359
TRY	turška lira	1,9110
AUD	avstralski dolar	1,4607
CAD	kanadski dolar	1,2672
HKD	hongkonški dolar	9,3325
NZD	novozelandski dolar	1,7917
SGD	singapurski dolar	1,6945
KRW	južnokorejski won	1 477,54
ZAR	južnoafriški rand	9,3031
CNY	kitajski juan	8,1706
HRK	hrvaška kuna	7,2553
IDR	indonezijska rupija	11 126,46
MYR	malezijski ringit	3,9853
PHP	filipinski peso	56,010
RUB	ruski rubelj	37,9690
THB	tajski bat	39,046
BRL	brazilski real	2,2232
MXN	mehiški peso	15,4749
INR	indijska rupija	56,3210

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

8.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 149/3

SKLEP št. A3

z dne 17. decembra 2009

o seštevanju neprekinjenih obdobij napotitve, dopolnjenih v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 1408/71 in Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP in za sporazum ES/Švica)

2010/C 149/04

UPRAVNA KOMISIJA ZA KOORDINACIJO SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI JE –

ob upoštevanju člena 72(a) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (1), v skladu s katerim je Upravna komisija pristojna za obravnavo vseh vprašanj v zvezi z upravljanjem ali razlago, ki izhajaja iz določb Uredbe (ES) št. 883/2004 in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2),

ob upoštevanju člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004,

ob upoštevanju členov 5 in 14 do 21 Uredbe (ES) št. 987/2009,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za namene tega sklepa je „napotitev“ katera koli doba, ki so jo dopolnile zaposlene ali samozaposlene osebe, ko so opravljale svojo dejavnost v državi članici, ki se razlikuje od pristojne države članice, v skladu z določbami člena 14(1), 14a(1), 14b(1) ali 14b(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 (3) in člena 12(1) ali 12(2) Uredbe (ES) št. 883/2004.

(2)

Cilj določb člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004, ki določajo izjemo od splošnega pravila iz člena 11(3)(a) navedene uredbe, je zlasti omogočiti svobodo opravljanja storitev v korist delodajalcev, ki napotijo delavce v države članice, ki se razlikujejo od tistih, v katerih imajo sedež, in svobodo delavcev, da odidejo v druge države članice. Cilj teh določb je tudi premagovanje ovir, ki bi lahko zavirale svobodo gibanja delavcev, in spodbujanje prepletenosti gospodarstva ob izogibanju upravnim težavam, zlasti za delavce in družbe.

(3)

Odločilni pogoji za uporabo člena 12(1) navedene Uredbe so obstoj neposrednega odnosa med delodajalcem in osebjem, ki ga zaposluje, in obstoj vezi med delodajalcem in državo članico, v kateri ima sedež. Odločilni pogoj za uporabo člena 12(2) navedene uredbe je običajno opravljanje osnovne podobne dejavnosti v državi članici, kjer ima oseba sedež.

(4)	V skladu z Uredbo (EGS) št. 1408/71 predvideno trajanje napotitve ne sme presegati 12 mesecev z enim podaljšanjem do 12 dodatnih mesecev zaradi nepredvidljivih okoliščin. V skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 predvideno trajanje napotitve skupaj ne sme presegati 24 mesecev.

(5)	Vsako podaljšanje neprekinjenega obdobja napotitve, ki presega največje trajanje iz uredb, zahteva dogovor v skladu s členom 17 Uredbe (EGS) št. 1408/71 ali členom 16 Uredbe (ES) št. 883/2004.

(6)

Uredba (ES) št. 883/2004 ne vsebuje nobene izrecne prehodne določbe o seštevanju obdobij napotitve, dopolnjenih v skladu z uredbama (EGS) št. 1408/71 in (ES) št. 883/2004. Namen zakonodajalca je bilo podaljšanje predvidenega obdobja napotitve z 12 mesecev na največ 24 mesecev. Postopki in drugi pogoji za napotitev se bistveno niso spremenili.

(7)	Zaradi pravne kontinuitete med starimi in novimi uredbami ter za zagotovitev enotne uporabe pravil o napotitvi med prehodnim obdobjem med uredbama (EGS) št. 1408/71 in (ES) št. 883/2004, v skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

SKLENILA:

1.	Vsa obdobja napotitve, dopolnjena v skladu z Uredbo (EGS) št. 1408/71, se upoštevajo za izračun neprekinjenega obdobja napotitve v skladu z uporabo Uredbe (ES) št. 883/2004, tako da celotno obdobje neprekinjene napotitve, dopolnjene v skladu z uporabo obeh uredb, ne sme presegati 24 mesecev.

2.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

Predsednica Upravne komisije

Lena MALMBERG

(1) UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

(2) UL L 284, 30.10.2009, str. 1.

(3) UL L 149, 5.7.1971, str. 2.

8.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 149/5

SKLEP št. H5

z dne 18. marca 2010

o sodelovanju v boju proti goljufijam in napakam v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 883/2004 in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti

(Besedilo velja za EGP in za sporazum ES/Švica)

2010/C 149/05

UPRAVNA KOMISIJA ZA KOORDINACIJO SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI JE –

ob upoštevanju člena 72(a) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (1), v skladu s katerim je Upravna komisija pristojna za obravnavo vseh vprašanj v zvezi z upravljanjem ali razlago, ki izhajajo iz določb Uredbe (ES) št. 883/2004 in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2),

ob upoštevanju člena 76 Uredbe (ES) št. 883/2004,

ob upoštevanju členov 2(2), 20, 52 in 87(3) Uredbe (ES) št. 987/2009,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 76 Uredbe (ES) št. 883/2004 od pristojnih organov in nosilcev zahteva, da sodelujejo pri zagotavljanju ustreznega izvajanja Uredbe.

(2)	Ukrepi za boj proti goljufijam in napakam so tesno povezani s področji socialne varnosti, kakor so opredeljena v členu 3(1) Uredbe (ES) št. 883/2004, njihov cilj pa je zagotoviti, da so prispevki plačani pravi državi članici in da dajatve niso neprimerno dodeljene ali pridobljene z goljufijo.

(3)	Ukrep za boj proti goljufijam in napakam je zato del pravilnega izvajanja uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

(4)	Tesnejše in učinkovitejše sodelovanje med pristojnimi organi in nosilci je ključni dejavnik boja proti goljufijam in napakam.

(5)	Identifikacija oseb je bistvenega pomena za izvajanje uredb v smislu iskanja oseb v podatkovni zbirki nosilca in za zagotovitev, da gre res za osebo, za katero se ta izdaja.

(6)

V členu 3(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 je poudarjeno, da kadar države članice zaradi izvajanja uredb zbirajo, posredujejo ali obdelujejo osebne podatke v skladu s svojo zakonodajo, zadevnim osebam zagotovijo, da lahko v celoti uveljavljajo svoje pravice v zvezi z varovanjem osebnih podatkov v skladu z določbami Skupnosti o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku teh podatkov.

(7)	Člen 5(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 pristojnemu nosilcu omogoča, da v primeru dvoma od nosilca v kraju začasnega ali stalnega bivališča zahteva, da opravi potrebno preverjanje podatkov, ki jih je posredovala zadevna oseba, ali veljavnost dokumenta.

(8)	Učinkovito sodelovanje v boju proti goljufijam in napakam temelji na postopkih za zagotavljanje informacij o spremembah, kar zadeva veljavno zakonodajo in izvajanje členov 20 in 52 Uredbe (ES) št. 987/2009. v skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Splošno

1.	Organi in nosilci držav članic za namene ustreznega izvajanja Uredbe (ES) št. 883/2004 in Uredbe (ES) št. 987/2009 sodelujejo v boju proti goljufijam in napakam.

2.	Upravna komisija enkrat letno razpravlja o sodelovanju v boju proti goljufijam in napakam. Ta razprava temelji na prostovoljnem poročanju držav članic o njihovih izkušnjah in napredku na tem področju. Predlog za vsebino takšnih poročil je naveden v Prilogi 1.

3.	Države članice imenujejo kontaktno točko, pristojno za goljufije in napake, kateri lahko pristojni organi ali nosilci sporočajo tveganja goljufij in zlorab ali sistematične težave, ki povzročajo zamude in napake. Ta kontaktna točka je vključena v seznam, ki ga objavi sekretariat Upravne komisije.

Napake

Pristojni organi in nosilci za omejitev tveganj napak izvedejo ukrepe za zagotovitev predložitve pravočasnih in ustreznih informacij, zlasti pri uporabi sistema elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti. V ta namen morajo pristojni organi in nosilci:

(a)	zagotoviti, da za informacije, ki so poslane elektronsko prek standardnih elektronskih dokumentov organom ali nosilcem drugih držav članic, velja postopek nadzora kakovosti, zlasti glede identifikacije zadevnih oseb in kode PIN ter

(b)	poročati Tehnični komisiji in Upravni komisiji o kakršnih koli sistematičnih težavah, ki povzročajo zamude ali napake pri izmenjavi informacij za namene uredb.

Poročanje o smrti

Kar zadeva sodelovanje v zvezi s poročanjem o smrti:

(a)	države članice preko Upravne komisije izmenjujejo kakršne koli inovativne prakse, ki so jih uvedle na tem področju, ali poročajo o ovirah pri zagotavljanju sodelovanja glede te zadeve;

(b)	države članice pregledajo svoje prakse glede odpravljanja neporočanja o smrti v čezmejnih primerih, da zagotovijo čim večjo skladnost takšnih praks z najboljšimi praksami na tem področju. Seznam identificiranih najboljših praks vsebuje Priloga 2;

(c)	prejemnik čim hitreje obravnava zahteve za informacije, ki mu jih v zvezi s poročanjem o smrti predložijo nosilci ali pristojni organi.

Zahteva za informacije

Ob upoštevanju zahteve za delovanje v skladu z določbami Skupnosti o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku teh podatkov pristojni organi in nosilci poskrbijo za dobro sodelovanje, kadar od drugih držav članic prejmejo zahteve za informacije z namenom boja proti goljufijam in zagotavljanja ustreznega izvajanja uredb. Preden pa je kakršna koli zahteva zavrnjena zaradi varovanja podatkov, izvedejo temeljito presojo pravnega položaja.

Kadar zahteva za informacije z namenom boja proti goljufijam in napakam zadeva podatke, ki se nanašajo na izvedbo uredb o koordinaciji, a je neposredno ne obravnava nosilec ali pristojni organ, nosilec ali pristojni organ pomaga nosilcu ali organu, ki je informacije zahteval, identificirati tretjo stran kot primerni vir informacij in se pogajati z zadevno tretjo stranjo.

Klavzula ponovnega pregleda

8.	Ta sklep se ponovno pregleda najpozneje konec drugega leta po začetku njegove veljavnosti.

9.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od prvega dne drugega meseca po objavi.

Predsednik Upravne komisije

José Maria MARCO GARCÍA

(1) UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

(2) UL L 284, 30.10.2009, str. 1.

PRILOGA 1

Zadeve, ki jih je med drugim treba vključiti v letna poročila držav članic o goljufijah in napakah

1.	Ukrepi, ki so bili med letom izvedeni za boj proti goljufijam in napakam v primerih, določenih v skladu z uredbama.

2.	Posebne težave pri izvajanju pravil o koordinaciji, ki bi lahko privedle vsaj do tveganj goljufij in napak.

3.	Z drugimi državami članicami EU sklenjeni sporazumi in dvostranske ureditve o sodelovanju s ciljem boja proti goljufijam in napakam.

4.	Ukrepi, izvedeni na področju storitev, za spodbujanje usklajenosti nosilcev in ponudnikov zdravstvenih storitev s pravili o koordinaciji in zagotavljanje informacij državljanom.

PRILOGA 2

Najboljše prakse glede odpravljanja neporočanja o smrti v čezmejnih zadevah (1)

Vzpostavitev sistema za neposredno poročanje o smrti v državi gostiteljici

Usklajevanje podatkov

Zahteva po upravnem pregledu pri državi gostiteljici

Dostop do poročil o smrti druge zdravstvene ustanove

Potrdilo o živetju

Zagotovitev neposredne fizične prisotnosti v državi gostiteljici

(1) Popolnejše poročilo o teh najboljših praksah je na voljo v oddelku 9.2 poročila ad hoc skupine za spremljanje boja proti goljufijam in napakam Upravne komisije z dne 16. novembra 2009, objavljenega kot Obvestilo CASSTM 560/09.

8.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 149/9

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 149/07

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„CARCIOFO SPINOSO DI SARDEGNA“

ES št.: IT-PDO-0005-0687-06.03.2008

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime:

„Carciofo Spinoso di Sardegna“

2. Država članica ali tretja država:

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda (Priloga III):

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

„Carciofo Spinoso di Sardegna“ se pridobiva iz lokalnega ekotipa „Spinoso Sardo“, ki spada v botanično vrsto „Cynara scolymus“ in ima naslednje posebne morfološke značilnosti: srednje velika korenikasta trajnica, pri kateri je cvetna os glavne glavice na višini od 45 do 70 cm; navzgor rastoča, zelo primerna za pridelavo cvetnega prahu s kolobarjenjem. Zeleni, bodičasti listi so srednje veliki in se močno razlikujejo po obliki, kar ponazarja obstoj številnih lopatičastih listov in drugih krpastih ter, pogosteje, pernatih listov. Glavice so podolgovate, stožčaste oblike, so srednje čvrste, dolžine najmanj 6 cm in premera od 6 do 13 cm; dolgi zeleni zunanji ovršni listi, katerih velik del je obarvan vijoličasto-rjavo, s koničastimi vrhovi, ki se zaključijo z rumeno bodico; slamnato rumeni notranji ovršni listi z vijoličastimi žilami; stebla dolžine od 10 do 40 cm (izjemo dovoljuje Uredba (ES) št. 1466/2003) in debeline od 1 do 3,5 cm.

ZOP „Carciofo Spinoso di Sardegna“ mora imeti naslednje značilnosti:

Fizične značilnosti: oblika: podolgovata, stožčasta in srednje čvrsta glavica; barva: zelena, velik del obarvan vijoličasto-rjavo; rumene bodice na ovršnih listih; struktura stebla: mehak in užiten notranji del, ne preveč vlaknast; užitni del: najmanj 30 % teže sveže glavice.

Kemijske značilnosti: vsebnost ogljikovih hidratov je najmanj 2,5 g na 100 g sveže snovi; vsebnost polifenolov je najmanj 50 mg na 100 g sveže snovi; natrij: največ 0,125 g na 100 g sveže snovi; železo: največ 0,80 mg na 100 g sveže snovi.

Organoleptične značilnosti: aroma: intenzivna aroma po osatu in cvetlicah; tekstura: ovršni listi so mesnati, vendar mehki in hrustljavi pri steblu; okus: poln, z uravnoteženo mešanico grenkih in sladkih not zaradi vsebnosti polifenolnih spojin in cinarina; trpkost: prisotnost taninov, ki so naravne sestavine artičok, je komajda zaznavna, saj se pogosto izravna s prevladujočimi sladkimi aromami, ki so posledica velike vsebnosti ogljikovih hidratov. Stebla in glavice „Carciofo Spinoso di Sardegna“ se običajno uživajo surovi, kar omogoča boljšo absorpcijo vsebovanih hranilnih snovi. Status ZOP se lahko dodeli samo za „Carciofo Spinoso di Sardegna“, ki spada v tržna razreda „Extra“ in „I“.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vsi postopki pridelave „Carciofo Spinoso di Sardegna“ se izvajajo na območju iz točke 4.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Zaradi nagnjenosti k hitri pokvarljivosti v smislu izgube svežine, tj. sijaja in čvrstosti glavic, stebel in listov, je treba ravnanje z njimi omejiti na nujno potrebno in jih zapakirati takoj po obiranju, da se omogoči tradicionalen način uživanja surovih „Carciofo Spinoso di Sardegna“. Ta omejitev zagotavlja očitno prednost v smislu svežine z zmanjšanjem oksidacije in izločanja vlage, ki jima bi bil proizvod izpostavljen, kar bi posledično spremenilo njegove fizične, organoleptične in kemijske značilnosti.

Proizvod „Carciofo Spinoso di Sardegna“ je dan na trg za porabo v naslednjih vrstah zaprte embalaže, na katero je pritrjen logotip: pladnji, ki vsebujejo od dva do 12 celih in/ali odrezanih glavic; od 500-gramske do 5-kilogramske košare iz materialov za živila; leseni, kartonasti ali plastični zaboji za živila, ki vsebujejo od štiri do 60 glavic.

Materiali, primerni za pakiranje proizvoda v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti, se lahko še naprej uporabljajo. Vsako pakiranje mora vsebovati „Carciofo Spinoso di Sardegna“ istega tržnega razreda. Vidni del vsebine pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Na etiketah, pritrjenih na embalažo, morajo biti navedeni označba ZOP „Carciofo Spinoso di Sardegna“ in logotip Skupnosti; oznaka razreda „Extra“ ali „I“; velikost; število vsebovanih glavic; vse druge zakonsko predpisane oznake in logotip.

Logotip označbe vsebuje stiliziran prikaz antropomorfne bodičaste artičoke („carciofo spinoso“) z glavico rastline, ki se s pomočjo narisanega nasmeha spremeni v pravo glavo, in listi, ki se prelevijo v odprte, iztegnjene roke, ki nakazujejo prijateljsko in gostoljubno kretnjo. Sporočilo je, da je proizvod kljub svojemu bodičastemu videzu sladkega okusa.

ZOP na etiketi mora imeti jasne in neizbrisne črke v razločnem kontrastu barv glede na barvo etikete in mora biti jasno razločljiva od drugih informacij, ki so lahko natisnjene s črkami, ki so za polovico manjše od črk, uporabljenih za ZOP. Zaščiteni označbi porekla je prepovedano dodajati kakršen koli opis, ki ni izrecno predviden, medtem ko se dopušča uporaba imena podjetja in zasebnih znamk, če te ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo potrošnika.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Proizvod „Carciofo Spinoso di Sardegna“ se prideluje in pakira na območju proizvodnje, ki vključuje naslednje občine:

pokrajina Cagliari: Assemini, Assemini Isola Amministrativa (I.A.), Barrali, Castiadas, Decimomannu, Decimoputzu, Donori, Elmas, Escolca (I.A.), Guasila, Mandas, Maracalagonis, Monastir, Muravera, Nuraminis, Serdiana, Pimentel, Pula, Quartu Sant’ Elena, Quartucciu, Samatzai, San Sperate, San Vito, Selargius, Selegas, Sestu, Sinnai (I.A.), Ussana, Uta, Villanovafranca, Villaputzu, Villasimius, Villasor in Villaspeciosa;

pokrajina Carbonia-Iglesias: Giba, Masainas, Piscinas, San Giovanni Suergiu, Santadi, Sant’Anna Arresi, Tratalias in Villaperuccio;

pokrajina Medio Campidano: Furtei, Gonnosfanadiga, Pabillonis, Pauli Arbarei, Samassi, San Gavino Monreale, Sanluri, Sardara, Segariu, Serramanna, Serrenti, Villacidro in Villamar;

pokrajina Oristano: Arborea, Baratili San Pietro, Bauladu, Bosa, Cabras, Cuglieri, Flussio, Magomadas, Marrubiu, Milis, Mogoro, Narbolia, Nurachi, Ollastra, Oristano, Palmas Arborea, Riola Sardo, San Nicolò Arcidano, Santa Giusta, San Vero, Siamaggiore, Seneghe, Sennariolo, Simaxis, Solarussa, Terralba, Tramatza, Tresnuraghes, Uras, Zeddiani in Zerfaliu;

pokrajina Nuoro: Dorgali, Galtellì, Irgoli, Loculi, Onifai, Orosei, Posada, Siniscola in Torpè;

pokrajina Ogliastra: Arzana (I.A.), Barisardo, Baunei, Cardedu, Girasole, Lanusei (I.A.), Loceri (I.A.), Lotzorai, Tertenia in Tortolì;

pokrajina Sassari: Alghero, Banari, Castelsardo, Florinas, Ittiri, Montresta, Olmedo, Ossi, Valledoria, Viddalba, Villanova Monteleone, Porto Torres, Putifigari, Uri, Santa Maria Coghinas, Sassari, Usini, Sedini, Sennori, Sorso in Tissi;

pokrajina Olbia-Tempo: Badesi, Budoni in San Teodoro.

Zgoraj navedeno območje proizvodnje je območje, na katerem se tradicionalno goji „Carciofo Spinoso di Sardegna“. Te občine imajo hkrati tudi vse talne in podnebne značilnosti, potrebne za pridelavo, ter bogato dediščino izkušenj, običajev in pridobljenega tehničnega znanja o pridelavi, kar zagotavlja značilnosti proizvoda.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja:

Prst na območju proizvodnje iz točke 4, na kateri se goji „Carciofo Spinoso di Sardegna“, je aluvialnega izvora; je zdrava, bogata s fosforjem, železom, magnezijem, kalcijem, kalijem in organskimi snovmi ter pH nevtralna ali rahlo subalkalna.

Povprečna zimska temperatura je 11,3 °C, medtem ko je poletno povprečje 24 °C. Zmrzali so zelo redke, snežne padavine so izjema. Padavine so čez leto neenakomerno razporejene, pri čemer jih je največ pozimi, poleti pa skorajda nič.

5.2 Posebnost proizvoda:

Posebne značilnosti „Carciofo Spinoso di Sardegna“ so rahla trpkost, prijeten okus, ki je rezultat uravnotežene mešanice grenkih in sladkih not, ter mehkoba mesa, ki spodbuja surovo uživanje. Druge značilnosti so visoka raven polifenolov in drugih hranilnih snovi, ki jih vsebuje, ter zelo nizke ravni natrija in železa.

In nenazadnje, vendar nič manj pomembno, posebna zgradba glavice, ki vsebuje ovršne liste, ki rastejo tesno drug ob drugem, preprečuje vdor zunanjih škodljivih snovi ter s tem zagotavlja neoporečnost proizvoda.

5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

Značilnosti, ki upravičujejo vlogo za priznanje ZOP „Carciofo Spinoso di Sardegna“ in po katerih se proizvod razlikuje od drugih proizvodov iste vrste, so: rahla trpkost, prijeten okus, ki je posledica uravnotežene mešanice grenkih in sladkih not, mehkoba mesa, ki spodbuja njegovo surovo uživanje, visoka vsebnost hranilnih snovi, ki so pomembne za čiščenje organizma (spodbujanje izločanja urina, odstranjevanje strupov iz jeter in zniževanje ravni holesterola v krvi), velika vsebnost ogljikovih hidratov, mineralnih soli, železa, kalija, fosforja in različnih vrst vitaminov, zlasti vitaminov skupine A.

Te posebne značilnosti so močno povezane z ozemljem otoka, ki je posebej primerno za pridelavo proizvoda zaradi tradicionalnih tehnik pridelave ter ugodnih podnebnih, talnih in morfoloških razmer. Znatne količine kalcija, magnezija in kalija, ki so prisotne skoraj na vseh poljih, na katerih se gojijo artičoke, so glavni razlog za značilno odpornost rastline proti stresu zaradi visokih temperatur in nizke relativne vlažnosti. Enako je „zdrava“ in globoka prst na teh poljih, ki je pretežno aluvialnega izvora in na kateri se ne zadržuje voda, optimalen medij za izmenjavo snovi. Zagotavlja, da rastlina popolnoma absorbira fosfor, železo, kalij in druge mineralne snovi, ki proizvodu dajejo značilnosti iz točke 5.2.

Podnebni dejavniki vplivajo na kakovost „Carciofo Spinoso di Sardegna“, saj določajo splošne funkcije rastline, kot sta fotosinteza ter absorpcija vode in hranilnih snovi. Zelo pomemben podnebni dejavnik pri določanju kakovostnih značilnosti „Carciofo Spinoso di Sardegna“ je sončna svetloba, zlasti intenzivnost sončnih žarkov, ki celo v zimskih mesecih vpliva na proizvodnjo rezervnih snovi rastline, kot so ogljikovi hidrati, ki prevladujejo v okusu rastline, zaradi česar so artičoke še posebej primerne za surovo uživanje. Treba je tudi omeniti, da je intenzivnost sončne svetlobe enaka po vsem območju proizvodnje, saj razlike v zemljepisni širini med zadevnimi območji na severu in jugu ne vplivajo na pravilen razvoj rastline.

Resnična primernost ozemlja skupaj s človeškimi viri na tem območju ter njihovimi običaji, izkušnjami in znanjem omogoča izbiro najboljših artičok z ročnim obiranjem, razvrščanjem in določanjem velikosti. Visoko usposobljeni lokalni delavci prirezujejo stebla in odščipujejo odvečne poganjke, kar omogoča pridelavo želenega proizvoda. Naravnanost proizvoda „Carciofo Spinoso di Sardegna“ za surovo uživanje je še poudarjena z optimalno kombinacijo kmetijskih dejavnikov, kot so čas in gostota sajenja, pametna uporaba namakanja, gnojenja in sredstev za zaščito rastlin, ter omejitev življenjske dobe artičoke na tri leta, kar zagotavlja čvrstost rastline.

Z zgodovinskega vidika segajo začetki pridelave, gojenja in predvsem povezave artičoke z lokalnim okoljem v obdobje Feničanov, od takrat pa je ta dejavnost prehajala iz roda v rod vse do današnjih dni, ko je pomemben del kmetijstva otoka in države. Pisne dokaze o prisotnosti artičok na Sardiniji najdemo v drugi polovici 18. stoletja v monografiji „Agricoltura di Sardegna“, ki jo je leta 1780 izdal Andrea Manca dell’Arca, plemič iz Sassarija, in vsebuje razdelek z naslovom: „Cardo e Carciofo. Propagazione. Varietà. Coltivazione. Uso.“. O obstoju „Carciofo Spinoso di Sardegna“ v prvih desetletjih zadnjega stoletja priča tudi delo Maxa Leopolda Wagnerja „Das ländliche Leben Sardiniens im Spiegel der Sprache“, izdano leta 1921 v Heidelbergu v Nemčiji. Od prvih desetletij 20. stoletja je bilo otoško kmetijstvo zelo posodobljeno, vključno s pridelavo artičok, pri čemer je prišlo do preusmeritve z oskrbovanja lokalnega trga na specializirano pridelavo, namenjeno italijanskemu in mednarodnim trgom. V tem obdobju velikih sprememb v trgovini se je artičoka „Carciofo Spinoso di Sardegna“ uveljavila na celinskih trgih, kjer nikakor ni bila neprepoznavna ali anonimna; njeno sardinsko poreklo je že od zgodnjih let 20 stoletja jamstvo za kakovost in poreklo, ki ga potrošniki cenijo in iščejo, kar dokazujejo številni viri. Zgodovinsko poreklo proizvoda je potrošnike sčasoma spodbudilo k istovetenju proizvoda „Carciofo Spinoso di Sardegna“ s podobo same Sardinije do te mere, da je „Carciofo Spinoso di Sardegna“ postala del vsakdana ter jo lahko najdemo na jedilnikih različnih restavracij, etiketah proizvodov in v trgovinskih dokumentih; zato se je pojavila potreba po določitvi formalnih pravil za uporabo te označbe, da bi bile značilnosti proizvoda neločljivo povezane z ozemljem Sardinije ter da se potrošnike in proizvajalce zaščiti pred kakršno koli nepravilno in nedovoljeno uporabo tega imena.

Sklic na objavo specifikacije:

Ministrstvo je sprožilo nacionalni postopek ugovora z objavo predloga za priznanje zaščitene označbe porekla „Carciofo Spinoso di Sardegna“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 25 z dne 30. januarja 2008.

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na naslednji spletni strani:

—	http://www.politicheagricole.it/DocumentiPubblicazioni/Search_Documenti_Elenco.htm?txtTipoDocumento=Disciplinare%20in%20esame%20UE&txtDocArgomento=Prodotti%20di%20Qualit%E0>Prodotti%20Dop,%20Igp%20e%20Stg ali:

—	neposredno na domači strani Ministrstva (http://www.politicheagricole.it), s klikom na „Prodotti di Qualità“ (na levi strani zaslona) in nato na „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE [regolamento (CE) n. 510/2006]“.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.149.slv
Uradni list Evropske unije		C 149

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 8. junij 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 149/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5796 – ENI/Mobil Oil Austria) ( 1 )	1

2010/C 149/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5807 – ENI/Fox Energy) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 149/03	Menjalni tečaji eura	2

2010/C 149/04	Sklep št. A3 z dne 17. decembra 2009 o seštevanju neprekinjenih obdobij napotitve, dopolnjenih v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 1408/71 in Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 )	3

2010/C 149/05	Sklep št. H5 z dne 18. marca 2010 o sodelovanju v boju proti goljufijam in napakam v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 883/2004 in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( 2 )	5

	Računsko sodišče
2010/C 149/06	Posebno poročilo št. 1/2010 Ali se poenostavljeni carinski postopki za uvoz uspešno kontrolirajo?	8

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2010/C 149/07	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	9


	(1) Besedilo velja za EGP
	(2) Besedilo velja za EGP in za sporazum ES/Švica