ISSN 1725-5244

doi:10.3000/17255244.C_2010.140.slv

Uradni list

Evropske unije

C 140

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 53
29. maj 2010


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

MNENJA

 

Svet

2010/C 140/01

Mnenje Sveta o posodobljeni različici programa Estonije za konvergenco, 2009–2013

1

2010/C 140/02

Mnenje Sveta o posodobljeni različici programa Francije za stabilnost, 2009–2013

6

2010/C 140/03

Mnenje Sveta o posodobljeni različici programa Nemčije za stabilnost, 2009–2013

12

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2010/C 140/04

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

18

2010/C 140/05

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

20

2010/C 140/06

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5843 – Eli Lilly/Certain Animal Health Assets of Pfizer) ( 1 )

21

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2010/C 140/07

Sklepi Sveta z dne 25. maja 2010 o prihodnji reviziji sistema blagovne znamke v Evropski uniji

22

 

Evropska komisija

2010/C 140/08

Menjalni tečaji eura

24

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2010/C 140/09

Državne pomoči – Španija – Državna pomoč C 10/10 (ex N 562/09) – pomoč za prestrukturiranje podjetja A NOVO Comlink SL – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) PDEU ( 1 )

25

2010/C 140/10

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5870 – Foxconn/Sony LCD TV Manufacturing Company in Slovakia) ( 1 )

33

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

MNENJA

Svet

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/1


MNENJE SVETA

o posodobljeni različici programa Estonije za konvergenco, 2009–2013

2010/C 140/01

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1) ter zlasti člena 9(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

(1)

Svet je 26. aprila 2010 preučil posodobljeno različico programa Estonije za konvergenco za obdobje 2009–2013.

(2)

Estonsko gospodarstvo je trenutno na poti iz globoke recesije. Ta je občutno vplivala na javne finance, preobrat v netrajnostnem povpraševanju na domačem trgu in pok nepremičninskega balona pa sta hitro rešila prej velika notranja in zunanja neravnovesja. Ob upoštevanju znatnih makroekonomskih neravnovesij pred upadom gospodarske rasti je bilo obsežno in odločno ukrepanje vlade za omejitev negativnega vpliva upada gospodarske rasti na javne finance preudaren odziv, ki je bil v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva. Pomagalo je omejiti gospodarska, proračunska in finančno-sistemska tveganja ter omogočilo ponovno vzpostavitev konkurenčnosti s prilagajanjem cen in plač v gospodarstvu. Ohranitev trdnih monetarnih varoval v podporo stabilnosti menjalnega tečaja in preudarne finančne politike, med drugim tudi s poglobljenim čezmejnim sodelovanjem, so pripomogli k preprečevanju neugodnih gibanj. Visoka raven dolgov zasebnega sektorja se zdaj postopoma znižuje, vendar bo kljub temu vplivala na oživitev, saj ovira potrošnjo in naložbe. Ključni politični izzivi v prihodnosti so povečanje produktivnosti gospodarstva za dodatno izboljšanje konkurenčnosti in trajno konvergenco ter omejevanje tveganja za izgubo znanja in veščin zaradi dolgotrajne brezposelnosti. Bolj splošni gospodarski izziv je ponovno pozitivna in trajnostna rast, pri čemer se je treba izogibati ponovnim velikim notranjim in zunanjim neravnovesjem. Javne finance so se večinoma že prilagodile pričakovani manjši rasti v prihodnjih letih, v srednjeročnem obdobju pa je potreben še nadaljnji napredek.

(3)

Čeprav je zmanjšanje dejanskega BDP zaradi krize večinoma ciklično, je negativno vplivalo tudi na raven potencialne proizvodnje. Zaradi manjših naložb, omejene razpoložljivosti kreditov in naraščajoče strukturne brezposelnosti lahko kriza poleg tega vpliva tudi na potencialno srednjeročno rast. Poleg tega pa zaradi posledic gospodarske krize narašča tudi negativni vpliv staranja prebivalstva na potencialno proizvodnjo in vzdržnost javnih financ. Zato bo nujno treba pospešiti izvajanje strukturnih reform, da bi spodbudili potencialno rasti. Predpogoj za to pa je prilagoditev gospodarstva na bolj trajnostno sestavo rasti z večjim poudarkom na izvozu. Zlasti zaradi velikega povečanja brezposelnosti je za Estonijo pomembno, da pospeši izvajanje aktivnih politik trga dela, poveča prilagodljivost sistemov za izobraževanje in usposabljanje potrebam trga dela in vlaga v vseživljenjsko učenje.

(4)

Po makroekonomskem scenariju iz programa naj bi imel realni BDP po ocenjenem padcu za 14,5 % leta 2009 skoraj ničelno celoletno rast (– 0,1 %) leta 2010, v preostalem programskem obdobju pa naj bi si opomogel in dosegel povprečno 3,7-odstotno stopnjo rasti.

V letu 2010 naj bi se ciklične razmere začele postopoma izboljševati. Povpraševanje na domačem trgu naj bi po pričakovanjih še naprej zaviralo oživitev gospodarstva leta 2010, rast pa naj bi bila predvsem posledica večjega zunanjega povpraševanja in preobrata v ciklu zalog. Domači viri rasti bodo predvidoma znova izrazitejši od leta 2011 naprej. Po trenutno razpoložljivih podatkih (2) se zdi, da ta scenarij temelji na verjetnih predpostavkah o rasti, negotovost glede gospodarskega razvoja pa je še vedno velika. Videti je, da so projekcije v programu glede inflacije realistične, monetarne predpostavke in predpostavke o menjalnem tečaju pa so skladne s preostalim makroekonomskim scenarijem. Že zabeležen nominalni padec cen in plač na domačem trgu naj bi se v skladu s programom in napovedmi služb Komisije iz jeseni 2009, čeprav nekoliko drugače, nadaljeval tudi leta 2010. Zaradi upada uvoza kot posledice recesije se je prejšnji visok zunanji primanjkljaj spremenil v presežek, ki naj bi bil v srednjeročnem obdobju višji kot v jesenski napovedi služb Komisije, ker so v programu upoštevana previdnejša pričakovanja glede razvoja povpraševanja na domačem trgu. V programu je za leto 2010 predvideno dodatno povečanje brezposelnosti, za celotno programsko obdobje pa manjša udeležba na trgu dela.

(5)

Celotna gospodarska in proračunska strategija estonskih organov izraža njihovo trdno zaupanje v zdrave javne finance. V programu je ocenjeno, da bo javnofinančni primanjkljaj za leto 2009 znašal 2,6 % BDP, kar je zelo podobno ravni v letu 2008 (2,7 %). To je posledica celovite in obsežne proračunske konsolidacije, izvedene v letu 2009, ko se je gospodarski položaj znatno poslabšal. Zaradi konsolidacije, kljub znatnemu upadu nominalnega BDP, se je nekoliko povečal nominalni prihodek, večinoma zaradi višjih nedavčnih prihodkov in povišanja nekaterih davčnih stopenj. Zaradi občutnega zmanjšanja javne porabe so tudi odhodki ostali na ravni, primerljivi z letom 2008, obenem pa je bila gospodarstvu s povečanim črpanjem sredstev iz strukturnih skladov EU zagotovljena proticiklična podpora.

Strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in začasnih ukrepov, izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo) se je v skladu s programom izboljšal za 3,5 % BDP, iz česar je razvidna izredno restriktivna fiskalna naravnanost. Sklop diskrecijskih ukrepov, izvedenih v letu 2009, obenem dokazuje še intenzivnejšo konsolidacijo, ki je znašala več kot 9 % BDP. Razliko gre ob upoštevanju obsega in značilnosti upada rasti pripisati predvsem dejstvu, da je konsolidacijska strategija v veliki meri temeljila na preprečevanju predhodno določene rasti odhodkov za javno porabo in socialne prejemke, negativnim posledicam sestave na davčne prihodke, zlasti zaradi vidnega upada domače potrošnje in odhodkov za plače, pa tudi negotovosti, povezani z izračunom ciklično prilagojenih saldov. V skladu s programom se bo začel javnofinančni nominalni primanjkljaj leta 2010 postopoma zmanjševati, do konca programskega obdobja pa naj bi bil dosežen presežek.

(6)

V programu je za leto 2010 predviden nominalni primanjkljaj v višini 2,2 % BDP. Izboljšanje nominalnega salda v primerjavi s prejšnjim letom je mogoče pripisati predvsem celoletnemu vplivu konsolidacijskih ukrepov, ki so bili v drugi polovici leta 2009 izvedeni na strani prihodkov in odhodkov. Poleg tega so se leta 2010 trošarine še povečale, kar je kljub zmanjšanju nominalnega BDP za približno 1,25 % omogočilo predvideno povečanje davčnih prihodkov. Nominalni odhodki naj bi ostali približno na ravni iz leta 2009, pri čemer naj bi se zmerno povečanje javnih naložb izravnalo z nadaljnjim padanjem javne porabe; delež odhodkov tako rahlo narašča. Dodatni ukrepi za izboljšanje fiskalnega stanja tako leta 2010 skupaj znašajo 0,7 % BDP, poleg celoletnega vpliva konsolidacijskih ukrepov, sprejetih v drugi polovici leta 2009, ki znašajo 2,5 % BDP. Načrtovana fiskalna naravnanost, merjena s spremembo strukturnega salda, je kljub temu na splošno nevtralna. Razliko med dvema pristopoma je mogoče delno razložiti z večjo odvisnostjo od enkratnih in začasnih ukrepov v programu, pri čemer so ciklične razmere še vedno slabe, delno pa jo je mogoče pripisati prej navedeni negotovosti v zvezi z izračunom ciklično prilagojenih saldov.

(7)

Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije iz programa je doseči srednjeročni cilj, ki je v programu opredeljen kot strukturni saldo, do konca programskega obdobja leta 2013, ko naj bi nominalni in primarni saldo izkazala presežek. Srednjeročni cilj glede na najnovejše projekcije in stopnjo dolga več kot primerno izraža cilje Pakta za stabilnost in rast. Strukturni saldo, izračunan po skupno dogovorjeni metodologiji, naj bi se v obdobju 2011–2013 po programu izboljšal za 0,5–1 % BDP letno. Izboljšanje naj bi bilo predvsem rezultat hitrejšega padanja deleža odhodkov v BDP (v primerjavi z deležem prihodkom), pri čemer je v zadnjih letih programskega obdobja predvideno nominalno znižanje večine kategorij primarnih odhodkov, zlasti nadomestil za zaposlene in socialnih izplačil. Toda v programu ni podrobnih podatkov o obsežnih ukrepih v podporo tej konsolidaciji. Odvisnost od enkratnih ukrepov za izpolnjevanje proračunskih ciljev se bo leta 2011 zmanjšala, v zadnjih letih programskega obdobja pa izginila. Zaradi teh teženj in zmanjševanja finančnih sredstev, ki so na razpolago v okviru finančne perspektive za obdobje 2007–2013, naj bi se nedavčni prihodki do konca programskega obdobja zmanjšali na raven iz leta 2008.

(8)

Proračunski rezultati bi bili lahko v kratko- in srednjeročnem obdobju slabši od napovedanih v programu. Kot je bilo že ugotovljeno, je makroekonomska negotovost velika in pomeni očitno proračunsko tveganje, čeprav se zdi, da ni razloga za sklepanje, da je to tveganje bolj pozitivno ali negativno. Leto 2010 je še bolj negotovo zaradi odvisnosti od nestanovitnih postavk, zlasti tega, da morda ne bo v celoti uresničena načrtovana prodaja nefinančnih sredstev v višini 0,5 % BDP, odtegnitev dividend in deleža dobička državnim podjetjem pa je odvisna od upravnih odločitev, kar pomeni določeno tveganje glede izvajanja. Delno so bili mogoče davčni prihodki leta 2009 boljši od pričakovanih zaradi obsežnega skladiščenja blaga, od katerega je bila pred povišanjem davčne stopnje januarja 2010 plačana trošarina, kar bi lahko negativno izravnalno vplivalo na prihodke leta 2010.

V zadnjih letih programskega obdobja bo odvisnost od enkratnih in začasnih ukrepov sicer manjša, vendar ni na voljo zadostnih podatkov o strukturnih ukrepih, ki naj bi jih nadomestili, kar lahko ogrozi cilje programa. Vendar to tveganje delno blažijo zanesljivi proračunski rezultati estonskih organov.

(9)

Delež bruto javnega dolga v višini 7,8 % BDP leta 2009 je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe; zaradi javnofinančnih primanjkljajev naj bi se do konca programskega obdobja povečal na 14,3 % BDP. Javnofinančni sektor naj bi v programskem obdobju ohranil neto pozicijo sredstev.

(10)

Iz srednjeročnih projekcij dolga, v katerih je predvideno, da se bo stopnja rasti BDP postopoma približala vrednostim pred krizo, da bo delež davkov znova dosegel ravni pred krizo in se bodo povečali odhodki, povezani s staranjem prebivalstva, je razvidno, da bo proračunska strategija, predvidena v programu, v sedanji obliki in brez nadaljnjih sprememb politike več kot zadostovala za stabilizacijo deleža javnega dolga v BDP do leta 2020.

(11)

Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva je znatno pod povprečjem v EU. Bruto dolg je v Estoniji trenutno zelo nizek, ohranjanje zdravih javnih financ, ki je v skladu s proračunskimi načrti za celotno programsko obdobje, pa bi prispevalo k omejevanju tveganja za vzdržnost javnih financ, ki so bila v poročilu Komisije o vzdržnosti iz leta 2009 (3) ocenjena kot nizka.

(12)

Proračunski okvir temelji na pravilu nominalnega salda za javnofinančno proračunsko stanje. To pravilo je že dolgo temelj gospodarske politike, ki prispeva k solidnim proračunskim rezultatom in zbiranju finančnih sredstev.

V zadnjih letih je izvajanje tega koncepta napredovalo, tako da je bolj usklajeno s ciklom, pri čemer so bile upoštevane nekatere značilnosti pristopa strukturnega salda, tako da je bil cilj presežek na vrhu cikla, med recesijo pa so bili dovoljeni primanjkljaji. Vzrok za delno porabo nepričakovanih prihodkov med cikličnimi porasti in vrhi je zato morda dejstvo, da v zvezi z odhodki in prihodki ni posebnih pravil. Poleg tega ima srednjeročni proračunski okvir nekatere pomanjkljivosti, ki vplivajo na kontinuiteto letnih posodobitev; preden Parlament sprejme posodobljene različice programov za konvergenco, se o njih še vedno ne razpravlja. V programu so načrti za krepitev proračunskega postopka z izboljšanjem strateškega in letnega načrtovanja, ki se že izvajajo in s katerimi se rešujejo nekatere od opisanih pomanjkljivosti.

(13)

Z davčnimi spremembami v letih 2009–2010 se nadaljuje strategija preusmeritve obdavčenja na potrošnjo in uporabo naravnih virov; povečala se je tudi odvisnost od davkov na delo. Program poleg tega zajema tekočo analizo učinkovitosti veljavnih izjem in preferencialnih davčnih stopenj, zagotovitev večje prilagodljivosti v proračunskem postopku z zmanjšanjem namenskih prihodkov, sedanja prizadevanja za preprečevanje izogibanja davkom ter nadaljnjo poenostavitev in racionalizacijo davčne uprave. Ti ukrepi in nadaljnje preusmerjanje obdavčevanja z dela na vire, ki so manj ciklično občutljivi, bi lahko prispevali k izboljšanju kakovosti javnih financ in ublažitvi tveganja za proračunske obete.

(14)

Strategija, ki zagotavlja uspešno sodelovanje v ERM II in je podkrepljena s številnimi političnimi zavezami, prevzetimi ob vstopu v mehanizem, skuša zagotoviti stabilnost menjalnega tečaja z vzdrževanjem obsežnih monetarnih varoval ter finančne in fiskalne stabilnosti ter ohraniti prilagodljivosti trgov dela in proizvodov.

Estonija je bila ob nastopu krize v razmeroma močnem položaju z velikimi fiskalnimi rezervami, na splošno zdravim bančnim sektorjem in razmeroma visoko stopnjo prilagodljivosti plač in cen. Toda njene pretekle politike niso preprečile velikih makroekonomskih neravnovesij, kar je razvidno iz izjemno visoke rasti posojil, znatnih inflacijskih pritiskov, velikih primanjkljajev tekočega računa in netrajnostnega razcveta nepremičninskega trga. Organi so za omejitev poslabšanja javnih financ med krizo leta 2009 sprejeli več obsežnih konsolidacijskih paketov. Ta konsolidacija bo imela pozitiven učinek še po letu 2009, pri čemer zlasti znižanje plač v javnem sektorju pozitivno prispeva k odpravljanju neravnovesij v gospodarstvu. Bančni sektor ostaja dobro kapitaliziran in dovolj likviden. Napredek je bil dosežen tudi v strukturni politiki. Z nedavno sprejeto delovno zakonodajo se je povečala prilagodljivost trga dela, kar je omogočilo prilagoditev prejšnjega modela gospodarstva, ki ga je usmerjalo povpraševanje na domačem trgu, na bolj trajnostno rast. Kar zadeva proizvodne trge, je cilj političnih ukrepov povečanje konkurence. Konkurenčnost menjalnega sektorja se od leta 2009 povečuje zaradi nenehnega zniževanja stroškov za plače in ciljno usmerjenih državnih programov, pa tudi z učinkovito uporabo sredstev iz strukturnih skladov EU. Izziv v prihodnosti bo preprečevanje ponovnih velikih notranjih in zunanjih neravnovesij med samim okrevanjem.

(15)

Ob upoštevanju navedenih tveganj za proračunske cilje se lahko za proračunsko strategijo iz programa šteje, da je na splošno skladna z zahtevami iz pakta. Glede na nedavno znatno zmanjšanje gospodarske dejavnosti je predvsem načrtovana uresničitev srednjeročnega cilja do konca programskega obdobja primer ustrezno ambicioznega cilja, ki ustreza zahtevam iz Pakta za stabilnost in rast ter je skladen z uspešnim sodelovanjem v ERM II. Toda zaradi negotovosti v zvezi z makroekonomskim okoljem in odvisnosti od nestanovitnih postavk še niso odpravljena vsa tveganja v kratkoročnem obdobju. Poleg tega srednjeročni cilj morda ne bo dosežen, kot je predvideno v programu, če v srednjeročnem obdobju ne bodo sprejeti dodatni ukrepi za ciljno konsolidacijo.

(16)

Kar zadeva predpisane podatke, določene v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, v programu manjkajo nekateri obvezni in neobvezni podatki (4).

Splošni sklep je, da je Estonija leta 2009, ko se je gospodarski položaj znatno poslabšal, odločno konsolidirala javne finance, kar je prispevalo k tekočemu prilagajanju v gospodarstvu, in skušala spodbuditi uspešno sodelovanje v ERM II, pri čemer pa se je poskušala izogniti čezmernemu primanjkljaju. Gospodarstvo je trenutno na poti iz hude recesije; povprečna rast v srednjeročnem obdobju naj bi ostala precej nižja kot v letih porasta in vrhov v zadnjem ciklu. S konsolidacijo, izvedeno leta 2009, so bile javne finance že v veliki meri prilagojene pričakovani nižji rasti v srednjeročnem obdobju. Toda nadzor nad odhodki še ni dovolj strog in srednjeročni proračunski okvir še ni izboljšan. Cilj programa je postopno zmanjšanje javnofinančnega nominalnega primanjkljaja od leta 2010, presežek pa naj bi bil v skladu s srednjeročnim ciljem dosežen do konca programskega obdobja, čeprav so ti proračunski rezultati odvisni od negativnih tveganj v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju.

Glede na navedene ocene ter potrebo po zagotovitvi trajnostne konvergence in uspešnega sodelovanja v ERM II naj Estonija:

(i)

zagotovi, da bo javnofinančni primanjkljaj ostal nižji od 3 % BDP, in sprejme potrebne ukrepe za načrtovano uresničitev srednjeročnega cilja v srednjeročnem obdobju;

(ii)

okrepi srednjeročni proračunski okvir, zlasti z izboljšanjem načrtovanja odhodkov, in dodatno okrepi sistem za spremljanje strateških ciljev in poročanje o njih.

Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih projekcij

 

 

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Realni BDP

(spremembe v %)

PK jan. 2010

–3,6

–14,5

–0,1

3,3

3,7

4,0

KOM nov. 2009

–3,6

–13,7

–0,1

4,2

PK dec. 2008

–2,2

–3,5

2,6

4,8

5,0

Inflacija po HICP

(v %)

PK jan. 2010

10,6

0,2

0,4

1,9

2,3

2,7

KOM nov. 2009

10,6

0,2

0,5

2,1

PK dec. 2008

10,6

4,2

2,8

3,0

3,2

Proizvodna vrzel (5)

(v % potencialnega BDP)

PK jan. 2010

6,2

–8,8

–8,4

–5,7

–3,1

–0,5

KOM nov. 2009 (6)

4,7

–9,4

–9,1

–5,4

PK dec. 2008

0,9

–5,7

–5,9

–3,9

–1,7

Neto posojanje/izposojanje glede na preostali svet

(v % BDP)

PK jan. 2010

–8,4

6,9

8,5

6,3

2,9

–1,0

KOM nov. 2009

–8,2

6,3

3,7

2,4

PK dec. 2008

–10,5

–5,1

–5,0

–4,7

–4,7

Javnofinančni prihodki

(v % BDP)

PK jan. 2010

37,1

45,0

45,7

44,0

41,5

39,2

KOM nov. 2009

37,1

41,9

43,5

42,4

PK dec. 2008

36,2

38,9

37,8

36,5

35,2

Javnofinančni odhodki

(v % BDP)

PK jan. 2010

39,9

47,6

47,9

46,0

42,5

39,0

KOM nov. 2009

39,9

44,8

46,7

45,4

PK dec. 2008

38,2

40,6

38,8

36,4

35,0

Javnofinančni saldo (7)

(v % BDP)

PK jan. 2010

–2,8

–2,6

–2,2

–2,0

–1,0

0,2

KOM nov. 2009

–2,7

–3,0

–3,2

–3,0

PK dec. 2008

–1,9

–1,7

–1,0

0,1

0,2

Primarni saldo

(v % BDP)

PK jan. 2010

–2,5

–2,3

–2,0

–1,7

–0,6

0,7

KOM nov. 2009

–2,5

–2,6

–2,6

–2,3

PK dec. 2008

–1,8

–1,5

–0,8

0,3

0,4

Ciklično prilagojeni saldo (5)

(v % BDP)

PK jan. 2010

–4,7

0,1

0,4

–0,3

–0,1

0,4

KOM nov. 2009

–4,2

–0,1

–0,4

–1,3

PK dec. 2008

–2,2

0,0

0,8

1,3

0,7

Strukturni saldo (8)

(v % BDP)

PK jan. 2010

–4,7

–1,1

–1,5

–0,9

–0,1

0,4

KOM nov. 2009

–4,4

–2,5

–2,4

–1,9

PK dec. 2008

–2,4

–0,1

0,4

1,2

0,7

Bruto javni dolg

(v % BDP)

PK jan. 2010

4,6

7,8

10,1

13,0

14,2

14,3

KOM nov. 2009

4,6

7,4

10,9

13,2

PK dec. 2008

3,7

3,7

3,5

3,0

2,8

Program za konvergenco (PK); napovedi služb Komisije iz jeseni 2009 (KOM); izračuni služb Komisije.


(1)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/economy_finance/sgp/index_sl.htm

(2)  V oceni so upoštevane zlasti napovedi služb Komisije iz jeseni 2009, pa tudi druge, nove informacije, ki so bile na voljo kasneje.

(3)  Svet v sklepih z dne 10. novembra 2009 o vzdržnosti javnih financ „poziva države članice, naj se v prihodnjih programih za stabilnost in konvergenco posvetijo predvsem strategijam za doseganje vzdržnosti“, poleg tega pa „poziva Komisijo, naj skupaj z Odborom za ekonomsko politiko in Ekonomsko-finančnim odborom še pred objavo naslednjega poročila o vzdržnosti dodatno razvije metodologijo za ocenjevanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ“. Naslednje poročilo naj bi bilo pripravljeno leta 2012.

(4)  Predvsem manjkajo predpostavke o nominalnem efektivnem menjalnem tečaju.

(5)  Proizvodne vrzeli in ciklično prilagojenih saldi iz programov glede na ponovne izračune služb Komisije na podlagi podatkov v programih.

(6)  Na podlagi ocenjene potencialne rasti v višini 2,3 %, – 0,2 %, – 0,4 % oziroma 0,2 % v obdobju 2008–2011.

(7)  Program za konvergenco: opredelitev ESA95; službe Komisije: opredelitev glede na postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(8)  Ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov. Glede na najnovejši program enkratni in drugi začasni ukrepi znašajo 1,2 % BDP leta 2009, 1,9 % BDP leta 2010 in 0,6 % BDP leta 2011 (zmanjševanje primanjkljaja), glede na napovedi služb Komisije iz jeseni 2009 pa 0,2 % BDP leta 2008, 2,4 % BDP leta 2009, 2,0 % BDP leta 2010 in 0,6 % BDP leta 2011 (zmanjševanje primanjkljaja).

Vir:

Program za konvergenco (PK); napovedi služb Komisije iz jeseni 2009 (KOM); izračuni služb Komisije.


29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/6


MNENJE SVETA

o posodobljeni različici programa Francije za stabilnost, 2009–2013

2010/C 140/02

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1) in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

(1)

Svet je 26. aprila 2010 preučil posodobljeno različico programa Francije za stabilnost, ki obravnava obdobje od leta 2009 do leta 2013.

(2)

Gospodarska dejavnost Francije je med letom 2008 izgubljala dinamiko in naglo upadla v zadnjem četrtletju leta 2008 in prvem četrtletju leta 2009. V drugem četrtletju leta 2009 se je ponovno začela izboljševati, k čemur so pripomogli ukrepi spodbude v Franciji in sosednjih državah. Velik izziv za gospodarsko politiko je položaj javnih financ. Po letu 2002 je primanjkljaj v Franciji znašal 3 % BDP ali več, predvsem zaradi nezadostne konsolidacijske prilagoditve. Zaradi tega se je za Francijo med letoma 2002 in 2007 izvajal postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, maja 2008 pa je Komisija na Francijo naslovila nasvete glede politike. Po priglasitvi primanjkljaja, ki je bil leta 2008 večji od 3 % BDP, se je februarja 2009 začel nov postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki predvideva odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2013. Drugi izzivi vključujejo obravnavo pomanjkljive ponudbe, zaradi katere je zunanja konkurenčnost nezadostna, ter povečanje izrabe delovne sile.

(3)

Čeprav je ugotovljeno zmanjšanje dejanskega BDP v kriznih razmerah večinoma ciklično, je negativno vplivalo tudi na raven potencialne proizvodnje. Kriza lahko vpliva tudi na potencialno rast v srednjeročnem obdobju, in sicer z nižjimi naložbami, omejeno razpoložljivostjo kreditov in vse večjo strukturno brezposelnostjo. Poleg tega vpliv gospodarske krize še potencira negativne učinke staranja prebivalstva na potencialno proizvodnjo in vzdržnost javnih financ. Zato bo treba pospešiti strukturne reforme, da bi spodbudili potencialno rast. Za Francijo je predvsem pomembno, da izvede reforme na trga delu in na področju konkurenčnosti v celoti.

(4)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo po 2,2-odstotnem zmanjšanju v letu 2009 realni BDP v letu 2010 ponovno povečal za 1,4 %, preden se bo dvignil na povprečno stopnjo 2,5 % v preostalem programskem obdobju. Ta scenarij je bil ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov (2) in zdi se, da temelji na nekoliko ugodnih predpostavkah o rasti za leto 2010, ki so na splošno v skladu z napovedjo služb Komisije, poleg tega pa rast v projekcijah programa vključuje več davkov kot v napovedi služb Komisije. Od leta 2011 naprej so predpostavke rasti izrazito ugodne in 0,75 % odstotne točke nad povprečjem med leti 2011 in 2013 (kot so izračunale službe Komisije na podlagi informacij v programu po skupno dogovorjeni metodologiji). To pomeni hitro zapiranje proizvodne vrzeli. Stopnja rasti se zanaša v glavnem na domače povpraševanje, in sicer zlasti na porabo gospodinjstev, skozi celotno programsko obdobje. Projekcije inflacije iz programa se zdijo v skladu z napovedmi služb Komisije, prav tako projekcije rasti zaposlovanja, ki v letu 2010 ostajajo negativne, potem pa se začnejo izboljševati, kar odraža tradicionalen zamik pri dejavnosti.

(5)

V programu je ocenjeno, da je javnofinančni primanjkljaj leta 2009 znašal 7,9 % BDP. Znatno povečanje primanjkljaja s 3,4 % BDP leta 2008 je v veliki meri odraz vpliva krize na javne finance (zlasti davki od dobička pravnih oseb in DDV) ter tudi ukrepov spodbude, ki jih je vlada sprejela v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva in so znašali 1,1 % BDP. Po programu naj bi bila fiskalna politika v letu 2010 nevtralna in je v zadnjih letih postala restriktivna, tako da bi bil do leta 2013 odpravljen čezmerni primanjkljaj v skladu z domnevnim scenarijem rasti. Ta konsolidacija je v skladu z izhodno strategijo, ki jo zagovarja Svet.

(6)

V skladu s programom za stabilnost iz februarja 2010 naj bi se splošni javnofinančni primanjkljaj v letu 2010 nadalje poslabšal za 0,3 % BDP in dosegel 8,2 % BDP v letu 2010. Francija je izvedla ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v letu 2010, kot je načrtovano v vladnem predlogu zakona o proračunu za leto 2010, medtem ko se v veliki meri izogiba nadaljnjemu poslabšanju javnih financ, pri čemer je izjema odločitev o državnem posojilu „za naložbe v prihodnost“, ki bo v letu 2010 (in pozneje) negativno vplivala na proračun v višini približno 0,1 % BDP, kar se zdi razmeroma v skladu z zadnjimi priporočili iz člena 126(7) PDEU, naslovljenimi na Francijo. Projekcija primanjkljaja za leto 2010 je za 0,3 % BDP boljša od napovedi iz predloga proračuna za leto 2010, ker je bil primanjkljaj v letu 2009 nižji od pričakovanj (0,2 % BDP) in so bile projekcije rasti popravljene (0,3 % BDP), kar sta delno izravnala mirovanje okoljskega davka, ki ga je odredilo francosko ustavno sodišče, ter uvedba ukrepov, ki izhajajo iz zgoraj navedenega državnega posojila, kar bi lahko skupaj povečalo primanjkljaj za okoli 0,2 % BDP. Zadnji elementi so spremenili ravnotežje diskrecijskih ukrepov s približno + 0,25 % BDP v času priporočila Sveta na okvirno nevtralne v programu. Ukrepi spodbude iz evropskega načrta za oživitev gospodarstva v višini 1,1 % BDP se postopno odpravljajo in so bili v letu 2010 znižani na 0,4 % BDP, poleg tega se izvajajo tudi nekateri drugi konsolidacijski ukrepi v višini 0,1 % BDP (in sicer povišanje davkov, vključeno v proračun za socialno varnost), s čimer konsolidacijski ukrepi skupno znašajo 0,8 % BDP. Vendar te ukrepe izravnajo novi ukrepi, ki povečujejo primanjkljaj, a pomenijo v glavnem kratkoročne stroške in so bili vključeni v prvotni proračun za leto 2010 v višini 0,7 % BDP; gre za reformo sistema lokalnih obrtnih davkov (približno 0,6 % BDP) in znižanje DDV za gostinski sektor (0,1 % BDP) ter prej omenjene ukrepe v zvezi z državnim posojilom (približno 0,1 % BDP). Leta 2010 naj bi se strukturni primanjkljaj, tj. ciklični prilagojeni primanjkljaj brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, kot so ga izračunale službe Komisije na podlagi številk iz programa po skupno dogovorjeni metodologiji, poslabšal za ¼ odstotne točke in dosegel 6,75 % BDP. Ob upoštevanju prehodnega vpliva pričakovanih nadomestil za podjetja v višini 0,4 % BDP v okviru izvajanja reforme sistema lokalnih obrtnih davkov, ki je sicer enkratni ukrep, vendar se v programu ne šteje kot tak, bi se strukturni primanjkljaj v letu 2010 rahlo zmanjšal za 0,1 odstotno točko na 6,5 % BDP.

(7)

Glavni cilj proračunske strategije programa je vzpostaviti javnofinančni saldo na referenčni vrednosti 3 % BDP do leta 2013, kar je rok iz priporočila Sveta z dne 2. decembra 2009. Po programu naj bi se nominalni proračunski primanjkljaj v letu 2011 znižal na 6 % BDP in v letu 2012 nadalje padel na 4,6 % BDP, preden bi končno dosegel 3 % leta 2013. Primarni saldo naj bi se gibal približno enako in ob koncu programskega obdobja dosegel – 0,1 % BDP, z – 5,5 % BDP leta 2010. Strukturni primanjkljaj, izračunan po skupno dogovorjeni metodologiji, naj bi se po letu 2010 še naprej zmanjševal in dosegel približno 5 % BDP v letu 2011, 4 % v letu 2012 in 2,75 % v letu 2013. Povprečna letna fiskalna prilagoditev v obdobju 2010–2013 naj bi znašala približno 0,9 % BDP, kar je malo pod povprečno prilagoditvijo, ki po priporočilu Sveta znaša 1 % BDP na leto. Konsolidacijska strategija, ki je začrtana v programu, bi se zanašala na ukrepe za zniževanje rasti odhodkov na vseh ravneh vlade, poleg popolne odprave ukrepov iz evropskega načrta za oživitev gospodarstva v letu 2011. Francoski organi načrtujejo, da se bo vsako leto dodatno zmanjšal proračunski učinek trenutnih davčnih oprostitev za približno 0,1 % BDP, in sicer od leta 2011 naprej. Ukrepi v podporo konsolidacijski strategiji še niso določeni, vendar bi jih bilo treba sprejeti v prihodnjih mesecih. Po programu je srednjeročni cilj uravnotežen proračun v strukturnem smislu. Glede na najnovejše projekcije in raven dolga srednjeročni cilj sicer več kot ustrezno odraža cilje pakta. Posodobljena različica programa za stabilnost ne predvideva, da bo srednjeročni proračunski cilj uresničen v programskem obdobju.

(8)

Medtem ko se v letu 2010 ciljni primanjkljaj zdi dokaj verjeten in omogoča izboljšave v primeru uvedbe okoljskega davka v spremenjeni obliki, bi se proračunske projekcije lahko uresničile v manjšem obsegu, kot je projicirano v programu za obdobje po letu 2011. Predvsem makroekonomski scenarij za obdobje 2011–2013 je izrazito ugoden. Še zlasti projekcije primanjkljaja so zelo občutljive na rast: glede na analizo občutljivosti iz programa bi javnofinančni primanjkljaj padel na 4 % BDP šele leta 2013, če bo rast BDP v tem obdobju nižja za 0,25 odstotne točke.

Kumulativna izguba 0,75 % BDP bi tako v letu 2013 pomenila povišanje primanjkljaja za 1 % BDP. Poleg tega lahko na cilje glede primanjkljaja negativno vplivajo možna odstopanja pri odhodkih, ker za popravek trendov javnih odhodkov na vseh podvladnih ravneh v primerjavi z njihovimi preteklimi trendi niso bili sprejeti ustrezno določeni ukrepi. Precej optimistična projekcija razvoja prihodkov temelji na hipotezi o pojavu dohitevanja po negativnem presežku v času krize; elastičnost davkov glede na BDP naj bi tako v obdobju 2011–2013 dosegla povprečno 1,2 odstotne točke. Znižanje davčnih oprostitev za približno 0,1 % BDP vsako leto po letu 2011 še ni določeno. V celoti gledano doseženi rezultati kažejo, da ni mogoče izključiti prekoračitve odhodkov. Ocena, ki temelji na informacijah iz programa, kaže, da obstajajo precejšnja tveganja, da bo končni primanjkljaj za obdobje 2011–2013 slabši od cilja iz programa.

(9)

Delež bruto javnega dolga je bil leta 2009 višji od referenčne vrednosti iz Pogodbe in se bo glede na napovedi iz programa povečeval do leta 2012. Bruto državni dolg bo po ocenah leta 2009 znašal 77,4 % BDP, kar pomeni povečanje s 67,4 % iz leta 2008. K večjemu deležu dolga je poleg večjega primanjkljaja in manjše rasti BDP prispevala tudi občutna uskladitev stanj in tokov, predvsem zaradi finančnih operacij v bančniškem in avtomobilskem sektorju. Za programsko obdobje je projicirano nadaljnje povečanje za 9,2 odstotne točke, tj. približno 87 % BDP, predvsem zaradi še vedno visokega javnofinančnega primanjkljaja. Glede na precejšnja tveganja v zvezi s proračunskimi cilji bi bil lahko razvoj deleža dolga manj ugoden od projekcij iz programa, zlasti po letu 2011.

(10)

Srednjeročne projekcije dolga, v skladu s katerimi se bodo stopnje rasti BDP le postopoma vrnile na vrednosti, ki so bile predvidene pred krizo, deleži davkov pa na ravni pred krizo, ter ki vključujejo načrtovano rast odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, kažejo, da proračunska strategija, ki je predvidena v programu, v sedanji obliki in brez nadaljnjih političnih sprememb ne bi zadostovala za stabilizacijo razmerja med dolgom in BDP do leta 2020.

(11)

Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva je precej pod povprečjem EU, pri čemer so se odhodki za pokojnine povečali manj, kar je posledica pokojninskih reform, ki se že izvajajo. Proračunsko stanje leta 2009, kot je ocenjeno v programu, potencira proračunski vpliv staranja prebivalstva na vrzel v vzdržnosti. Zagotavljanje primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju bi prispevalo k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ, ki so bila v poročilu Komisije o vzdržnosti iz leta 2009 (3) ocenjena kot srednje velika.

(12)

Pred kratkim so bile uvedene reforme za nadaljnje izboljšanje splošnega proračunskega okvira. Parlament je 9. februarja 2009 sprejel prvi večletni zakon o načrtovanju javnih financ, v katerem so določeni cilji glede odhodkov v vseh podsektorjih javne uprave. Prav tako določa načelo proračunske nevtralnosti za oblikovanje novih davčnih oprostitev, katerih skupni strošek mora biti v celoti izravnan. To načelo je obvezno in je bilo leta 2009 skoraj v celoti izpolnjeno, če ocenjujemo obdobje več let. Letni proračunski okvir v Franciji namreč vključuje pravila glede odhodkov, določena za podsektorje javne uprave. Prvo pravilo, t.i. „pravilo ničnega povišanja obsega odhodkov“, je določeno na centralni ravni države. Čeprav so v preteklosti spremembe v zvezi s področjem izvajanja pravila morda pripomogle k njegovemu spoštovanju, pa je bilo področje izvajanja pred kratkim razširjeno, s čimer naj bi dosegli boljši nadzor nad odhodki državnega proračuna, in pravilo je bilo pri tem upoštevano.

Nacionalni cilj v zvezi s porabo za zdravstveno zavarovanje (Objectif National des Dépenses d’Assurance Maladie), določen leta 1997, je pripomogel k nadzoru porabe v zdravstvu, čeprav cilji glede porabe pogosto niso bili doseženi. Odhodke lokalnih organov pa poleg tega omejuje tudi „zlato pravilo“ s pravno podlago, ki organom preprečuje, da bi povečevali dolgove za financiranje operativnih odhodkov, ter pravilo, ki določa, da povečanje sredstev na centralni ravni države ne sme vplivati na stopnjo inflacije. Vendar so bili cilji iz programa za stabilnost le redkokdaj uresničeni. Vlada načrtuje nadaljnjo reformo fiskalnega okvira. Na konferenci o javnih financah, ki je bila organizirana 28. januarja 2010, se je razpravljalo o poslabšanju francoskih javnih financ in načinu izvedbe konsolidacije proračuna. Ustanovljenih je bilo več delovnih skupin, da bi predlagale nove reforme, ki naj bi jih predstavili aprila in bi bile namenjene nadaljnjemu zmanjševanju porabe v zdravstvu ali boljšemu nadzoru lokalnih odhodkov. Ustanovljena je bila delovna skupina za pripravo pravil glede uravnoteženega proračuna. Program prav tako določa, da bodo aprila predstavljeni novi ukrepi za zmanjšanje porabe na centralni ravni države. Konsolidacijska strategija iz programa se zanaša tudi na izboljšanje proračunskega okvira, ki naj bi temeljilo na predlogih teh delovnih skupin.

(13)

V Franciji je delež dolga v BDP v letu 2008 znašal 52,7 %, kar je najvišja vrednost v območju evra. Povečanje javnih odhodkov v zadnjih desetletjih je prispevalo k visokim primanjkljajem in dolgovom, kar je vplivalo na dolgoročno vzdržnost francoskih javnih financ. Francoski organi so leta 2007 začeli splošni pregled javnih politik (Revue Générale des Politiques Publiques ali RGPP), da bi ugotovili, kako povečati učinkovitost javnih odhodkov. Doslej je bilo določenih več kot 300 ukrepov (cilj je prihraniti približno 0,3 % BDP, kar je razmeroma malo v primerjavi s skupnim zneskom javnih odhodkov, ki presega 50 % BDP). Približno tri četrtine teh ukrepov je bilo izvedenih, med njimi na primer ukrep, ki omogoča, da se na eno od dveh delovnih mest v javni upravi, ki se sprostijo po upokojitvi javnih uslužbencev, ne zaposli nova oseba. Vlada je objavila nov zakon o proračunu za leto 2010, s katerim se splošni pregled javnih politik razširi na druge osrednje organe, jeseni pa naj bi bile napovedane nove reforme. Kot že prej omenjeno, je v programu za leto 2010 napovedana tudi reforma pokojninskega sistema. Doslej niso bili najavljeni še nobeni ukrepi.

(14)

V celoti vzeto je proračunska strategija za leto 2010, določena v programu, na splošno skladna s priporočili Sveta iz člena 126(7). Vendar se ob upoštevanju tveganj od leta 2011 naprej proračunska strategija ne zdi skladna s tem priporočilom. Po programu bi povprečna letna fiskalna prilagoditev na podlagi razvoja (preračunanega) strukturnega salda dosegla 0,9 % BDP. To je malo manj od tega, kar zahtevajo priporočila Sveta iz člena 126(7) („nad 1 % BDP“), poleg tega pa je tudi izpostavljeno prej navedenim tveganjem. Vseeno naj bi nominalni proračunski primanjkljaj glede na program nazadnje dosegel 3 % BDP, kar je predvsem rezultat izrazito ugodnega makroekonomskega scenarija v zadnjih letih programa ter precej optimističnih predpostavk glede prožnosti fiskalnega prihodka v BDP. V celoti je lahko ob upoštevanju tveganj za trenutne politike končni primanjkljaj za obdobje 2011–2013 višji od ciljnega primanjkljaja iz programa ter ga bo morda treba precej izboljšati, da bo čezmerni primanjkljaj odpravljen do leta 2013, kot priporoča Svet. Uporaba prihodka in nove različice okoljskega davka, ki je trenutno v mirovanju, kot je navedeno v programu, bi pomagala doseči nekoliko boljše proračunske cilje že po letu 2010. Proračunska strategija torej morda ne bo dovolj za zmanjšanje dolga.

(15)

Kar zadeva predpisane podatke, določene v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, so v programu vsi obvezni in večina neobveznih podatkov (4). Svet je v svojem priporočilu iz člena 104/126(7) z dne 2. decembra 2009 za odpravo čezmernega primanjkljaja tudi pozval Francijo, naj o doseženem napredku pri izvajanju priporočil Sveta poroča v posebnem poglavju posodobljenih različic programov za stabilnost. Francija je upoštevala to priporočilo.

Splošni sklep je, da naj bi se po precejšnjem poslabšanju javnih financ v letu 2009, ki so ga sprožili upad gospodarske rasti in ukrepi, sprejeti v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva, javnofinančni primanjkljaj za leto 2010 nadalje povečal na 8,2 % BDP. Konsolidacijski ukrepi in delno postopno odpravljanje ukrepov v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva bi se nadomestili z dodatnimi ukrepi, ki povečujejo primanjkljaj, a povzročajo predvsem kratkoročne stroške, vključno z javnimi naložbami, ki izhajajo iz državnih posojil. Proračunski saldo bi se nato izboljšal. Prav tako se bo po pričakovanjih v času programa delež dolga znatno povečal. Potek prilagoditve, ki je predstavljen v programu, zagotavlja primanjkljaj 3 % BDP v letu 2013 brez varnostne rezerve in temelji na izrazito ugodnem makroekonomskem scenariju za obdobje od leta 2011 do leta 2013, skupaj s povprečno letno strukturno prilagoditvijo, ki je nekoliko nižja od prilagoditve v višini 1 % BDP, ki jo priporoča Svet. Za podporo konsolidacijske strategije se predvidevajo ukrepi, v glavnem na strani odhodkov, čeprav v programu niso natančno opisani, kar pa se bo zgodilo v prihodnjih mesecih. Proračunske projekcije zato ogrožajo precejšnja negativna tveganja, fiskalno konsolidacijo pa bo v skladu s tem morda treba izboljšati, da se zagotovi odprava čezmernega primanjkljaja do leta 2013. Zagotavljanje višjih primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju bi prispevalo k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ. V programu je navedeno, da bo reforma pokojninskega sistema predstavljena leta 2010.

Ob upoštevanju zgornje ocene in priporočila v skladu s členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 2. decembra 2009 naj Francija:

(i)

v celotnem programskem obdobju uporablja izredne prihodke, povezane z izboljševanjem makroenonomskega in fiskalnega obeta ter izvaja vse načrtovane davčne ukrepe da bi pospešila zmanjševanje primanjkljaja in zniževanje deleža bruto dolga na referenčno vrednost 60 % BDP;

(ii)

naj bo pripravljena na sprejetje dodatnih konsolidacijskih ukrepov, če se pojavijo tveganja v zvezi z dejstvom, da je makroekonomski scenarij programa ugodnejši od scenarija, ki podpira uresničitev priporočila iz člena 126(7), ter nadalje določi ukrepe, ki so potrebni za povprečno fiskalno prilagoditev nad 1 % BDP letno za obdobje 2010–2013 in za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2013;

(iii)

zagotovi okrepitev proračunskega okvira, zlasti na strani odhodkov, in učinkovito podpre prizadevanja za izpolnitev navedenih srednjeročnih fiskalnih načrtov na vseh ravneh javne uprave, kot načrtuje francoska vlada.

Francija naj v poglavjih o čezmernem primanjkljaju v prihodnjih posodobljenih različicah programa za stabilnost navede tudi več informacij o splošnih ukrepih, na katerih temelji načrtovana konsolidacija v zadnjih letih programa.

Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih projekcij

 

 

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Realni BDP

(sprememba v %)

PS feb 2010

0,4

–2,25

1,4

2,5

2,5

2,5

KOM nov. 2009

0,4

–2,2

1,2

1,5

PS dec. 2008

1,0

0,2-0,5

2,0

2,5

2,5

Inflacija po HICP

(%)

PS feb 2010

3,2

0,1

1,3

1,6

1,75

1,75

KOM nov. 2009

3,2

0,1

1,1

1,4

PS dec. 2008

3,3

1,5

1,75

1,75

1,75

Proizvodna vrzel (5)

(v % potencialnega BDP)

PS feb 2010

0,8

–2,9

–2,9

–2,1

–1,2

–0,4

KOM nov. 2009 (6)

0,8

–2,5

–2,5

–2,4

PS dec. 2008

–0,6

–1,8

–1,6

–1,1

–0,4

Neto posojanje/zadolževanje v razmerju do ostalega sveta

(v % BDP)

PS feb 2010

–3,3

–2,5

–2,8

–2,8

–2,7

–2,7

KOM nov. 2009

–3,3

–2,3

–2,3

–2,3

PS dec. 2008

–3,4

–2,6

–2,5

–2,4

–2,4

Javnofinančni prihodki

(v % BDP)

PS feb 2010

49,3

47,7

47,6

48,6

49,1

49,8

KOM nov. 2009

49,3

47,0

46,8

47,1

PS dec. 2008

49,8

49,6

50,0

50,0

50,2

Javnofinančni odhodki

(v % BDP)

PS feb 2010

52,7

55,6

55,8

54,6

53,7

52,8

KOM nov. 2009

52,7

55,2

55,1

54,8

PS dec. 2008

52,7

53,5

52,7

52,0

51,3

Javnofinančni saldo

(v % BDP)

PS feb 2010

–3,4

–7,9

–8,2

–6,0

–4,6

–3,0

KOM nov. 2009

–3,4

–8,3

–8,2

–7,7

PS dec. 2008

–2,9

–3,9

–2,7

–1,9

–1,1

Primarni saldo

(v % BDP)

PS feb 2010

–0,6

–5,4

–5,5

–3,2

–1,7

–0,1

KOM nov. 2009

–0,6

–5,5

–5,4

–4,7

PS dec. 2008

0,0

–1,1

0,1

0,9

1,7

Ciklično prilagojeni saldo (5)

(v % BDP)

PS feb 2010

–3,8

–6,5

–6,8

–4,9

–4,0

–2,8

KOM nov. 2009

–3,8

–7,0

–7,0

–6,5

PS dec. 2008

–2,6

–3,0

–1,9

–1,4

–0,9

Strukturni saldo (7)

(v % BDP)

PS feb 2010

–3,8

–6,5

–6,8

–4,9

–4,0

–2,8

KOM nov. 2009

–3,9

–7,0

–6,6

–6,5

PS dec. 2008

–2,6

–3

–1,9

–1,4

–0,9

Bruto državni dolg

(v % BDP)

PS feb 2010

67,4

77,4

83,2

86,1

87,1

86,6

KOM nov. 2009

67,4

76,1

82,5

87,6

PS dec. 2008

66,7

69,1

69,4

68,5

66,8

program za stabilnost (PS); napovedi služb Komisije jeseni 2009 (KOM); izračuni služb Komisije.


(1)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/economy_finance/sgp/index_en.htm

(2)  V oceni se upoštevajo zlasti napoved služb Komisije iz jeseni 2009, vmesna napoved iz februarja 2010 in tudi druge, nove informacije.

(3)  Svet v svojih sklepih z dne 10. novembra 2009 o vzdržnosti javnih financ „poziva države članice, naj se v prihodnjih programih za stabilnost in konvergenčnih programih posvetijo predvsem strategijam za doseganje vzdržnosti“ in poleg tega „poziva Komisijo, naj skupaj z Odborom za ekonomsko politiko in Ekonomsko-finančnim odborom še pred objavo naslednjega poročila o vzdržnosti dodatno razvije metodologijo za ocenjevanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ“. Naslednje poročilo je predvideno leta 2012.

(4)  Manjkajo predpostavke o kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih merah.

(5)  Proizvodne vrzeli in ciklično prilagojeni saldi iz programov glede na ponovne izračune služb Komisije na podlagi podatkov v programih.

(6)  Na podlagi ocenjene potencialne rasti v višini 1,5 %, 1,2 %, 1,2 % oziroma 1,4 % v obdobju 2008–2011.

(7)  Ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov. Po najnovejšem programu znašajo enkratni in drugi začasni ukrepi v celotnem obravnavanem obdobju (2008–2013) 0, po vmesni napovedi, ki so jo službe Komisije pripravile novembra 2009, pa 0,1 % BDP leta 2008 (zmanjšanje primanjkljaja) in 0,4 % BDP leta 2010 (povečanje primanjkljaja).

Vir:

program za stabilnost (PS); napovedi služb Komisije jeseni 2009 (KOM); izračuni služb Komisije.


29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/12


MNENJE SVETA

o posodobljeni različici programa Nemčije za stabilnost, 2009–2013

2010/C 140/03

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1) ter zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

(1)

Svet je 26. aprila 2010 preučil posodobljeno različico programa Nemčije za stabilnost, ki zajema obdobje 2009–2013.

(2)

Po močnem zmanjšanju zaradi izvoza ob koncu leta 2008 se je realni BDP sredi leta 2009 močno povišal zaradi ekspanzivnih politik in ponovne oživitve tujega povpraševanja. Vendar se je s ponovno izgubo zagona proti koncu leta 2009 jasno pokazalo, da je oživljanje gospodarstva še vedno šibko. Medtem ko je trg dela, delno zaradi uvedbe skrajšanega delovnika, financirane s strani države, ostal prožen, je bančni sektor utrpel velike izgube in odpise naložb v strukturirana sredstva.

Zaradi obsežnega svežnja fiskalnih spodbujevalnih ukrepov (v letih 2009 in 2010), sprejetega v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, upada prihodkov, povezanega s krizo, in večje porabe je v javnofinančnem proračunu, ki je bil leta 2008 uravnotežen, v letu 2009 nastal primanjkljaj nad 3 % BDP. Zaradi tega se je 2. decembra 2009 za Nemčijo sprožil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem in Svet je določil, da je rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja leto 2013. Medtem ko naj bi oživitev gospodarstva kratkoročno podpirali pretekle strukturne reforme, zlasti na trgu dela, trdne bilance stanja gospodarskih družb in gospodinjstev ter trden konkurenčni položaj, bo ključni izziv povečati potencialno rast, predvsem z okrepitvijo domačih virov rasti. Potrebna fiskalna konsolidacija, stabilizacija bančnega sektorja, zagotovitev dostopa do financiranja s strani nefinančnega sektorja in nadaljnja okrepitev sposobnosti za prilagoditev trga dela bodo ključni elementi za podporo gospodarske oživitve.

(3)

Čeprav je ugotovljeni padec dejanskega BDP v kriznem obdobju v precejšnji meri cikličen, je bila prizadeta tudi raven potencialne proizvodnje. Kriza lahko vpliva tudi na potencialno rast v srednjeročnem obdobju, in sicer z nižjimi naložbami, omejeno razpoložljivostjo kreditov in vse večjo strukturno brezposelnostjo. Poleg tega vpliv gospodarske krize še stopnjuje negativne učinke staranja prebivalstva na potencialno proizvodnjo in vzdržnost javnih financ. Glede na navedeno je ključnega pomena, da se pospešijo strukturne reforme v podporo potencialni rasti. Predvsem za Nemčijo je pomembno, da izvede reforme na področjih konkurenčnosti pri storitvah, vključevanju na trg dela ter izobraževanja in usposabljanja.

(4)

V skladu z makroekonomskim scenarijem, na katerem temelji program, naj bi se realna rast BDP po 5-odstotnem zmanjšanju v letu 2009 z 1,4 % v letu 2010 ponovno povečala na povprečno stopnjo 2 % v preostalem programskem obdobju. Po trenutno razpoložljivih informacijah (2) se zdi, da je ta scenarij oprt na precej optimistične predpostavke o rasti. Projekcije realne rasti BDP za leti 2010 in 2011 so malce nad predpostavkami iz napovedi služb Komisije iz jeseni 2009. Poleg tega program predvideva rahlo večji razmah zasebne porabe v letu 2011, ki ga podpirajo ugodnejši obeti glede zaposlovanja, brezposelnosti in rasti plač. V programu so projekcije inflacije za leto 2011 morda preveč optimistične, za preostanek programskega obdobja pa se zdijo realne.

(5)

Po ocenah iz programa je javnofinančni primanjkljaj leta 2009 znašal 3,2 % BDP. Znatno poslabšanje glede na uravnoteženo proračunsko stanje v letu 2008 je v veliki meri odraz vpliva avtomatskih stabilizatorjev, vendar tudi spodbujevalnih ukrepov v višini okoli 1,75 % BDP, ki jih je vlada sprejela v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva. Večanje primanjkljaja je temeljilo predvsem na odhodkih zaradi višjih socialnih transferjev, večjih javnih naložb in subvencij za skrajšan delovni čas. V skladu s programom se načrtuje, da bo fiskalna politika v letu 2010 še naprej podpirala konjunkturo, v naslednjih letih programa pa bo postala restriktivna. Z ozirom na relativno ugodno proračunsko in gospodarsko stanje Nemčije je nadaljevanje fiskalne ekspanzije v letu 2010 ustrezno in v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva. V skladu z izhodno strategijo, ki jo zagovarja Svet, ter zaradi odprave čezmernega primanjkljaja do leta 2013 in ponovne vzpostavitve vzdržnih javnih financ bo ekspanzivni fiskalni naravnanosti v letih 2009 in 2010 od leta 2011 naprej sledila občutno restriktivnejša fiskalna politika.

(6)

Po programu naj bi se nominalni javnofinančni primanjkljaj povečal s 3,2 % BDP leta 2009 na 5,5 % leta 2010, kar je v skladu s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009. Nadaljnje povečanje primanjkljaja v letu 2010 je predvsem posledica fiskalnih spodbujevalnih ukrepov in učinka avtomatskih stabilizatorjev. Javnofinančni prihodki naj bi se po projekcijah zmanjšali za skoraj 2 % BDP zaradi ukrepov za pomoč gospodinjstvom (npr. davčnih olajšav za zdravstveno varstvo in prispevke za dolgoročno varstvo, znižane stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje, višjega otroškega dodatka in višjega osnovnega osebnega dodatka) in šibkejšega domačega povpraševanja. Predvideno povečanje javnofinančnih odhodkov za približno 0,5 % BDP je mogoče pripisati zlasti slabšemu položaju na trgu dela in stalnim naložbam v javno infrastrukturo v sklopu fiskalnih spodbud (približno 0,25 % BDP po ocenah služb Komisije). Fiskalna politika bo v letu 2010 ostala močno ekspanzivna, kot kaže povečanje strukturnega primanjkljaja v višini 2,5 % BDP (ciklično prilagojen brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, kot so ga preračunale službe Komisije na podlagi informacij v programu v skladu s splošno dogovorjeno metodologijo). Močno poslabšanje strukturnega salda je zlasti posledica novih spodbujevalnih ukrepov, sprejetih leta 2010, in zapoznelih učinkov nekaterih spodbujevalnih ukrepov, sprejetih leta 2009 (npr. znižana stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje, dodatne naložbe v infrastrukturo). Sprememba strukturnega primanjkljaja, izračunana v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo (pristop od zgoraj navzdol), ki znaša – 2,5 % BDP, se razlikuje od spremembe, ki jo pojasnjujejo informacije o diskrecijskih ukrepih, sprejetih leta 2010 (pristop od spodaj navzgor) in za katero službe Komisije ocenjujejo, da znaša približno – 1,75 % BDP. Ta razlika se lahko pripiše negativnim učinkom sestave na davčne prihodke, zlasti zaradi šibke zasebne potrošnje in rasti plač ter najverjetneje zaradi izgube prihodkov iz davkov na dohodek.

(7)

Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije je zmanjšanje čezmernega primanjkljaja do leta 2013 s povprečno letno fiskalno prilagoditvijo v višini skoraj 0,75 % BDP v letih 2011–2013, kar je skladno s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009.

Program predvideva, da se bo javnofinančni saldo od leta 2011 izboljševal. V nominalnem smislu se pričakuje, da bo konsolidacija udejanjena enakomerno v letih 2011 in 2012 – približno odstotna točka za vsako leto –, v letu 2013 pa bo sledila manjša prilagoditev v višini 0,5 odstotne točke. Predvideni potek prilagajanja je oprt na tehnično predpostavko o konsolidaciji, temelječi na odhodkih na zvezni ravni (z enakomernim omejevanjem pri vseh kategorijah odhodkov, razen pri plačilih obresti in transferjih na druge ravni države in v tujino). Ta tehnična predpostavka je povezana s konsolidacijskimi zahtevami, ki izhajajo iz novega nacionalnega proračunskega pravila. Pričakuje se, da se bo konsolidacija izvedla predvsem na zvezni ravni (približno 2 % BDP v obdobju 2011–2013), v manjši meri pa na deželni ravni (približno 0,5 % BDP). Strukturno gledano (po ponovnih izračunih v skladu s splošno dogovorjeno metodologijo) naj bi se primanjkljaj v letu 2011 zmanjšal za približno 0,5 % BDP, v letu 2012 za približno 1 % BDP in v letu 2013 za približno 0,75 % BDP. Glede na naraščanje dolga in povečevanje plačil obresti proti koncu programskega obdobja se mora primarni saldo izboljšati hitreje kot nominalni primanjkljaj. Srednjeročni cilj Nemčije je doseči skoraj uravnotežen javnofinančni proračun v strukturnem smislu. V skladu s programom to pomeni srednjeročni cilj v višini – 0,5 % BDP. Glede na najnovejše projekcije in raven dolga srednjeročni cilj sicer odraža cilje pakta, vendar posodobljena različica programa za stabilnost ne predvideva izpolnitve srednjeročnega cilja do konca zadevnega programskega obdobja.

(8)

Proračunski rezultati bi lahko bili zlasti od leta 2011 naprej slabši od načrtovanih v programu. To je povezano z odsotnostjo specifičnih konsolidacijskih ukrepov za obdobje po letu 2010, potrebo po dejanskem izvajanju novega nacionalnega proračunskega pravila na centralni in podzvezni ravni države brez odlaganja konsolidacijskih zahtev na poznejša leta, negotovostjo glede možne uvedbe nadaljnjega znižanja davkov, predvidenega v koalicijskem sporazumu, in njegove skladnosti s potrebnim proračunskim omejevanjem ter nekoliko ugodnejšimi predpostavkami o rasti. Dodatni ukrepi za stabilizacijo finančnega trga bi lahko dodatno obremenili proračun, čeprav bi se del stroškov državne podpore v prihodnosti lahko povrnil.

(9)

Bruto državni dolg bo po ocenah leta 2009 znašal 72,5 %, kar pomeni povečanje s 65,9 % v preteklem letu. K večjemu deležu dolga je poleg večjega primanjkljaja in manjše rasti BDP prispevala tudi občutna uskladitev stanj in tokov (približno 1 % BDP), predvsem zaradi reševanja bank. Delež dolga naj bi se v programskem obdobju povečal za dodatnih 9,5 odstotnih točk, do 82 % BDP, zlasti zaradi trajnega javnofinančnega primanjkljaja, delno pa tudi zaradi neopredeljenih usklajevanj stanj in tokov, ki povečujejo dolg, v višini približno 0,5 % BDP na leto v obdobju 2011–2013. Projekcija dolga iz programa temelji na domnevi, da na raven dolga ne bo vplivala ustanovitev „slabih bank“. Poleg tveganj, povezanih z gibanjem primanjkljaja, je razvoj deleža dolga podvržen tveganju glede možnih dodatnih bremen zaradi stabilizacije finančnih trgov. Delež bruto javnega dolga je nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe in se v celotnem programskem obdobju povečuje.

(10)

Srednjeročne projekcije dolga, v skladu s katerimi bo stopnja rasti BDP le postopoma dosegala vrednosti, ki so bile predvidene pred krizo, deleži davkov pa ravni pred krizo, ter ki vključujejo načrtovano rast odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, kažejo, da proračunska strategija, predvidena v programu, v sedanji obliki in brez nadaljnjega spreminjanja politike ne bi zadostovala za stabilizacijo deleža dolga v BDP do leta 2020.

(11)

Dolgoročni vpliv staranja prebivalstva na proračun je nekoliko izrazitejši od povprečja v EU. S proračunskim stanjem leta 2009, kakor je ocenjeno v programu, se potencira proračunski učinek staranja prebivalstva na vrzel v vzdržnosti. Doseganje primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju bi prispevalo k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ, ki so bila v poročilu Komisije o vzdržnosti iz leta 2009 (3) ocenjena kot srednje velika.

(12)

Novo proračunsko pravilo, vključeno v ustavo avgusta 2009, je močno okrepilo proračunski okvir Nemčije. V skladu s strukturo preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast je novo pravilo osredotočeno na zagotavljanje ravnovesja in določa zgornjo mejo zveznega strukturnega primanjkljaja na 0,35 % BDP od leta 2016 naprej, pri čemer se prehodno obdobje začne leta 2011. Regionalni proračuni dežel morajo biti strukturno uravnoteženi do leta 2020, vendar je potek njihove konsolidacije še vedno nejasen. Manjkajoči načrti za omejevanje odhodkov na podzvezni ravni in negotovosti, povezane s prihodnjimi finančnimi potrebami skladov socialnega zavarovanja, morda predstavljajo tveganje za konsolidacijo javnofinančnega primanjkljaja. Vendar pa novo pravilo izboljšuje fiskalno verodostojnost in občutno zmanjšuje diskrecijski odklon v primerjavi s prejšnjim proračunskim pravilom, ki v preteklih desetletjih ni moglo preprečiti akumulacije dolga. Novoustanovljeni svet za stabilnost (Stabilitätsrat), ki ga sestavljajo zvezni in deželni finančni ministri, bo redno spremljal zvezne in regionalne proračune, vključno z izvajanjem konsolidacijskih ukrepov v okviru Pakta za stabilnost in rast. Vendar pa njegova priporočila niso zavezujoča in ni pristojen za uvedbo sankcij. Načrtuje se nadaljnja okrepitev novega okvira z zamenjavo pristopa proračunskega načrtovanja, tako da se pristop „od spodaj navzgor“ zamenja s pristopom „od zgoraj navzdol“, s čimer se bo nadzor odhodkov s strani Ministrstva za finance izboljšal in s tem podprla skladnost s konsolidacijo, ki jo vnaprej določa proračunsko pravilo. Vlada poleg tega načrtuje postopno prenovo zveznega proračunskega in računovodskega sistema, tako da bo večja pozornost namenjena oceni prihodkov in odhodkov, temelječi na rezultatih.

(13)

Čeprav je kakovost javnih financ v Nemčiji na splošno dobra, bi se lahko še izboljšala. Na strani prihodkov ureditev davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine ostaja kompleksna in davčni sistem dopušča številne davčne ugodnosti. Kljub nadaljnjim načrtom za povečanje porabe za izobraževanje ter raziskave in razvoj sorazmerno nizka stopnja naložb v javno porabo kaže, da bi lahko bila sestava odhodkov bolj usmerjena v rast.

Medtem ko program priznava pomembnost celovitega pregleda javnih subvencij, ne navaja nobenih konkretnih načrtov v zvezi s tem. Z izboljšanjem proračunskega usklajevanja med zvezno in deželnimi vladami ter z nadaljnjo reorganizacijo javne uprave (npr. z obširnejšo uporabo upravljanja kakovosti, zunanjim izvajanjem, e-upravo, zmanjšanjem zaposlovanja v javnem sektorju itd.) bi se lahko dodatno povečala učinkovitost (4). Zaradi potrebe po fiskalni konsolidaciji so možnosti za dodelitev subvencij za javni pokojninski sistem iz splošnega proračuna omejene. Nedavne ad hoc spremembe formule usklajevanja pokojnin negativno vplivajo na kredibilnost izvedenih pokojninskih reform, saj se zmanjšanje, predvideno za naslednja leta, lahko izkaže za težavno. Glede obveznega zdravstvenega zavarovanja je vlada ustanovila poseben odbor na ministrski ravni, ki bo ponovno pretehtal financiranje sistema zdravstvenega varstva, zlasti pa preučil možnosti ločitve prispevkov za zdravstveno zavarovanje od prihodkov od plač z namenom zmanjšanja stroškov dela, ki ne spadajo v plačo. Prvi rezultati se pričakujejo konec julija 2010.

(14)

Na splošno je proračunska strategija za leto 2010, določena v programu, skladna s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009. Vendar se lahko zgodi, da proračunska strategija od leta 2011 naprej, ob upoštevanju tveganj, ne bo skladna s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009. Zlasti od leta 2011 naprej noben konkreten ukrep ne podpira poteka konsolidacije, obenem pa manjkajo informacije glede možnega izvajanja ekspanzivnih ukrepov, predlaganih v koalicijskem sporazumu nove vlade, in njihove združljivosti s potrebnim proračunskim omejevanjem. Nacionalno proračunsko pravilo, ki je ključna točka konsolidacijskih načrtov, je treba izvajati na vseh ravneh oblasti. Poleg tega bi oživitev gospodarstva, počasnejša od trenutno pričakovane, lahko spodkopala proračunske cilje.

Zaradi tveganj povprečna letna fiskalna prilagoditev morda ne bo dosegla stopnje, ki jo priporoča Svet na podlagi člena 126(7). Glede na projekcije dolga, predstavljene v programu, in zaradi možnosti nadaljnjih ukrepov za stabilizacijo finančnega trga proračunska strategija ne zadostuje za zmanjšanje deleža dolga v BDP. Predvidena konsolidacija, temelječa na odhodkih, in načrtovano povečanje porabe za izobraževanje ter raziskave in razvoj bi morala biti skladna s ciljem okrepitve potencialne rasti. Vendar pa je predvideno zmanjšanje deleža skupnih naložb pod raven iz leta 2009 zaskrbljujoče.

(15)

Kar zadeva zahtevo po podatkih, določeno v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenčne programe, v programu manjkajo nekateri obvezni in neobvezni podatki (5). Svet je v priporočilih za odpravo čezmernega primanjkljaja na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009 tudi pozval Nemčijo, naj o doseženem napredku pri izvajanju priporočil Sveta poroča v posebnem poglavju posodobljenih različic programov za stabilnost. Zadevni del posodobljene različice programa zagotavlja le omejene podatke o tem, kako namerava nemška vlada doseči napredek pri izvajanju priporočila Sveta.

Splošni zaključek je, da so se po finančni in gospodarski krizi nemške javne finance znatno poslabšale zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev in obsežnih ukrepov v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva. Predvidena konsolidacija, temelječa na odhodkih, naj bi od leta 2011 vodila k zmanjšanju čezmernega primanjkljaja do leta 2013. Ob upoštevanju tveganj pa se lahko zgodi, da proračunska strategija od leta 2011 naprej ne bo skladna s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009. To je povezano z odsotnostjo specifičnih ukrepov v oporo predlaganemu omejevanju odhodkov po letu 2010, negotovostjo glede nadaljnjega zniževanja davkov, predvidenega v koalicijskem sporazumu nove vlade, in njegove uskladitve s potrebno konsolidacijo, tveganji v zvezi z intenzivnostjo oživitve gospodarstva in morebitno potrebo po nadaljnjih ukrepih za stabilizacijo finančnega trga.

Zato bosta temeljito izvajanje okrepljenega srednjeročnega proračunskega okvira in močna zavezanost upoštevanju tega okvira na vseh ravneh države ključnega pomena za dosego predvidene fiskalne konsolidacije. Z upoštevanjem potrebe po uskladitvi nujne fiskalne konsolidacije z okrepitvijo dolgoročne potencialne rasti gospodarstva se zdita predvidena konsolidacija, temelječa na odhodkih, in predvideno povečanje porabe za izobraževanje ter raziskave in razvoj verjetna. Glede na naraščajoči javni dolg in večkrat sprejete ad hoc spremembe formule za usklajevanje pokojnin ter negotovost glede financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja bi bilo ponovno treba nameniti pozornost ukrepom za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Ob upoštevanju zgornje ocene in priporočila na podlagi člena 126(7) PDEU z dne 2. decembra 2009 naj Nemčija:

(i)

navede ukrepe za potrebno oporo predvideni konsolidaciji; uresniči proračunsko strategijo za obdobje 2011–2013, kot je določena v programu, da bi do leta 2013 odpravila čezmerni primanjkljaj; se v skladu s priporočilom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ob fiskalnih prilagoditvah oklene sleherne priložnosti, vključno z boljšimi gospodarskimi razmerami, da bi pospešila zmanjševanje deleža bruto dolga proti referenčni vrednosti 60 % BDP;

(ii)

zagotovi popolno izvajanje novega ustavnega proračunskega pravila na vseh ravneh države in popravi odstopanje od formule za usklajevanje pokojnin iz leta 2008, tako kot je bilo predvideno.

Nemčija naj pravočasno za oceno učinkovitosti ukrepov, sprejetih v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, predloži tudi dodatek k programu, v katerem bo poročala o doseženem napredku pri izvajanju priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009 in podrobneje predstavila konsolidacijsko strategijo, ki bo potrebna za napredek pri odpravi čezmernega primanjkljaja.

Nemčija naj prav tako izboljša usklajenost z zahtevami kodeksa ravnanja glede podatkov.

Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih projekcij

 

 

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Realni BDP

(sprememba v %)

PS jan. 2010

1,3

–5,0

1,4

2

2

2

KOM nov. 2009

1,3

–5,0

1,2

1,7

PS jan. 2009

1,3

–2,3

1,25

1,25

1,25

Inflacija po HICP

(v %)

PS jan. 2010

KOM nov. 2009

2,8

0,3

0,8

1,0

PS jan. 2009

Proizvodna vrzel (6)

(v % potencialnega BDP)

PS jan. 2010

3,2

–2,6

–2,1

–1,3

–1,1

–0,9

KOM nov. 2009 (7)

3,0

–2,9

–2,6

–2,2

PS jan. 2009

2,2

–0,9

–0,7

–0,7

–1,0

Neto posojanje/zadolževanje v razmerju do ostalega sveta

(v % BDP)

PS jan. 2010

6,6

4,5

4,9

5

5,5

5,5

KOM nov. 2009

6,6

4,0

3,8

3,7

PS jan. 2009

7,1

7,0

7

7

7

Javnofinančni prihodki

(v % BDP)

PS jan. 2010

43,7

44,4

42,5

42

42

42

KOM nov. 2009

43,7

44,6

43,3

42,9

PS jan. 2009

44

43,5

42,5

42,5

43

Javnofinančni odhodki

(v % BDP)

PS jan. 2010

43,7

47,6

48

47

46

45

KOM nov. 2009

43,7

48,0

48,3

47,5

PS jan. 2009

44

46,5

46,5

45,5

45,5

Javnofinančni saldo

(v % BDP)

PS jan. 2010

0,0

–3,2

–5,5

–4,5

–3,5

–3

KOM nov. 2009

0,0

–3,4

–5,0

–4,6

PS jan. 2009

0

–3

–4

–3

–2,5

Primarni saldo

(v % BDP)

PS jan. 2010

2,7

–0,6

–3

–2

–0,5

0,5

KOM nov. 2009

2,7

–0,6

–2,2

–1,7

PS jan. 2009

2,5

0

–1

0

0,5

Ciklično prilagojeni saldo (6)

(v % BDP)

PS jan. 2010

–1,6

–1,9

–4,4

–4,1

–3,1

–2,3

KOM nov. 2009

–1,5

–1,9

–3,6

–3,5

PS jan. 2009

–1,2

–2,4

–3,5

–2,4

–2,1

Strukturni saldo (8)

(v % BDP)

PS jan. 2010

–1,2

–1,8

–4,4

–3,9

–3,0

–2,3

KOM nov. 2009

–1,1

–1,9

–3,6

–3,5

PS jan. 2009

–0,8

–2,5

–3,4

–2,4

–2,1

Bruto javni dolg

(v % BDP)

PS jan. 2010

65,9

72,5

76,5

79,5

81

82

KOM nov. 2009

65,9

73,1

76,7

79,7

PS jan. 2009

65,5

68,5

70,5

71,5

72,5

Program za stabilnost (PS); napovedi služb Komisije iz jeseni 2009 (KOM); izračuni služb Komisije.


(1)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/economy_finance/sgp/index_sl.htm

(2)  V oceni so upoštevane zlasti napoved služb Komisije iz jeseni 2009 in tudi druge informacije, ki so od takrat na voljo, med drugim vmesna napoved Komisije iz februarja 2010.

(3)  Svet v sklepih z dne 10. novembra 2009 o vzdržnosti javnih financ „poziva države članice, naj se v prihodnjih programih za stabilnost in konvergenco posvetijo predvsem strategijam za doseganje vzdržnosti“, in poleg tega „poziva Komisijo, naj skupaj z Odborom za ekonomsko politiko in Ekonomsko-finančnim odborom še pred objavo naslednjega poročila o vzdržnosti dodatno razvije metodologijo za ocenjevanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ“. Naslednje poročilo je predvideno leta 2012.

(4)  Glej Bundesrechnungshof (2009), „Chancen zur Entlastung und Modernisierung des Bundeshaushalts“.

(5)  Zlasti manjkajo podatki o prihodkih od nepremičnin, implicitnih obrestnih merah za dolg, natančnih kategorijah usklajevanja stanj in tokov ter cikličnem razvoju, medtem ko so kategorije „nadomestila za zaposlene in vmesno porabo“ in „socialna plačila“ prikazane z drugačnim združevanjem. To objektivno otežuje ocenjevanje.

(6)  Proizvodne vrzeli in ciklično prilagojenih saldi iz programov glede na ponovne izračune služb Komisije na podlagi podatkov v programih.

(7)  Na podlagi ocenjene potencialne rasti v višini 1,0 %, 0,7 %, 0,9 % oziroma 1,2 % v obdobju 2008–2011.

(8)  Ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov. Enkratni in drugi začasni ukrepi v skladu z najnovejšim programom primanjkljaj povečujejo za 0,4 % BDP v letu 2008 in za 0,1 % BDP v letu 2009, po napovedi služb Komisije iz novembra 2009 pa za 0,3 % BDP. V skladu z najnovejšim programom ni enkratnih in drugih začasnih ukrepov za leta 2010–2013 in po napovedi služb Komisije iz novembra 2009 jih ni za leta 2009–2011.

Vir:

Program za stabilnost (PS); napovedi služb Komisije iz jeseni 2009 (KOM); izračuni služb Komisije.


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/18


Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 140/04

Datum sprejetja odločitve

12.1.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 626/08

Država članica

Španija

Regija

País Vasco

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ayudas a actividades culturales de carácter supramunicipal

Pravna podlaga

Orden 3 de Diciembre de 2008, de la Consejería de Cultura, por la que se regula el régimen de concesión de subvenciones para la realización, durante el ejercicio 2009, de programas o actividades culturales particulares de ámbito supramunicipal

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Promocija kulture

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Načrtovani letni izdatki 0,75 mio. EUR;

Skupni znesek načrtovane pomoči 0,75 mio. EUR

Intenzivnost

70 %

Trajanje

1.1.2009–31.12.2009

Gospodarski sektorji

Rekreativne, kulturne in športne storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Departamento de Cultura del Gobierno Vasco

C/ Donostia, 1

01010 Vitoria-Gasteiz

Álava — País Vasco

ESPAÑA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

20.11.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 378/09

Država članica

Nizozemska

Regija

Noord–Brabant

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Verruiming van de Monumentenregeling in Noord-Brabant

Pravna podlaga

Titel 4.2 Algemene wet bestuursrecht Algemene Subsidie Verordening Noord-Brabant Monumenten

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Ohranjanje dediščine, Promocija kulture

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 25 mio. EUR

Intenzivnost

100 %

Trajanje

do 31.12.2013

Gospodarski sektorji

Gradbeništvo, Rekreativne, kulturne in športne storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Stimulus Programmamagement

Postbus 585

5600 AN Eindhoven

NEDERLAND

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm


29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/20


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 140/05

Datum sprejetja odločitve

21.4.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 1/10

Država članica

Španija

Regija

País Vasco

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Régimen de ayudas a los museos del País Vasco

Pravna podlaga

Orden de 10 de diciembre de 2009 de la Consejera de Cultura, por la que se regula el régimen de concesión de subvenciones destinadas a la promoción museística y al desarrollo de actividades museísticas relacionadas con el patrimonio y la difusión cultural

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Promocija kulture

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Načrtovani letni izdatki 0,62 milijona EUR; Skupni znesek načrtovane pomoči 0,62 milijona EUR

Intenzivnost

75 %

Trajanje

4.2010–31.12.2010

Gospodarski sektorji

Rekreativne, kulturne in športne storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Consejería de Cultura

C/ Donostia, 1

01010 Vitoria-Gasteiz

Álava — País Vasco

ESPAÑA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm


29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/21


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.5843 – Eli Lilly/Certain Animal Health Assets of Pfizer)

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 140/06

Komisija se je 21. maja 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5843. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/22


Sklepi Sveta z dne 25. maja 2010 o prihodnji reviziji sistema blagovne znamke v Evropski uniji

2010/C 140/07

SVET EVROPSKE UNIJE –

1.

OPOZARJA, da je maja 2007 sprejel sklepe glede finančnih perspektiv Urada za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (v nadaljevanju „OHIM“) in nadaljnji razvoj sistema blagovnih znamk Skupnosti (1);

2.

PRIZNAVA dogovor, dosežen 18. in 19. septembra 2008 na skupni seji upravnega odbora in proračunskega odbora OHIM o svežnju proračunskih ukrepov s ciljem boljše uravnoteženosti proračuna OHIM v prihodnje; ta sveženj sestavljajo trije glavni elementi: (i) zmanjšanje pristojbin za pridobitev zaščite blagovne znamke Skupnosti, (ii) oblikovanje sklada za sodelovanje in (iii) prihodnja razdelitev 50 % pristojbin za podaljšanje nacionalnim uradom držav članic za blagovno znamko (v nadaljevanju „nacionalni uradi“);

3.

SE STRINJA, da ti proračunski ukrepi ne predstavljajo le ustreznih in uporabnih instrumentov, da se zagotovi uravnotežen proračun za OHIM v prihodnje, ampak tudi prispevajo k posodobitvi, racionalizaciji, usklajevanju in krepitvi sistema blagovne znamke v Evropi kot celoti v okviru okrepljenega sodelovanja med OHIM in nacionalnimi uradi;

4.

POZDRAVLJA dejstvo, da so se v skladu s sporazumom iz septembra 2008 pristojbine za pridobitev registracije blagovne znamke Skupnosti bistveno znižale na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 355/2009, ki je začela veljati 1. maja 2009;

5.

POZDRAVLJA bistven napredek OHIM-a pri oblikovanju sklada za sodelovanje in SPODBUJA OHIM, naj kot prednostno obravnava dokončanje tega dela, da bi bil sklad nemudoma v celoti operativen z dejavnim sodelovanjem nacionalnih uradov;

6.

OPOZARJA na sporočilo Komisije z dne 16. julija 2008 o strategiji pravic industrijske lastnine za Evropo (2);

7.

POZDRAVLJA dejstvo, da je Komisija začela raziskavo o splošnem delovanju sistema blagovne znamke v Evropi, in PODPIRA njene cilje iz pristojnosti in nalog;

8.

SE SEZNANJA z vmesnimi rezultati študije, ki jo je Svetu predložila Delovna skupina za intelektualno lastnino 25. marca 2010;

9.

SPODBUJA Komisijo, naj dokonča študijo s ciljem krepitve trdne podlage za nadaljnje zakonodajne pobude;

10.

PRIZNAVA dejstvo, da je večina združenj uporabnikov sistema blagovne znamke Skupnosti zadovoljna s tem sistemom, tako kot z načelom soobstoja blagovne znamke Skupnosti in nacionalnih blagovnih znamk, in vidi potrebo, da ga s prihodnjo revizijo prilagodi in pri tem upošteva potrebo po uravnoteženem odnosu med sistemi blagovnih znamk Skupnosti in nacionalnih blagovnih znamk;

11.

PRIZNAVA, da nacionalne blagovne znamke še naprej izpolnjujejo potrebe velikega števila prijaviteljev in da je zato treba ohraniti zaščito nacionalne blagovne znamke kot možnost za te prijavitelje;

12.

OPOZARJA na sporočilo Komisije z dne 11. septembra 2009 o krepitvi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (3);

13.

OPOZARJA na resolucijo Sveta z dne 1. marca 2010 o krepitvi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (4);

14.

POZIVA Komisijo, naj predstavi predloge za revizijo Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti in Direktive 2008/95/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami.

Revizija bi morala vključevati zlasti:

uvedbo posebne določbe za opredelitev okvira za sodelovanje med OHIM in nacionalnimi uradi,

izrecno določbo, da je uskladitev prakse in orodij cilj, ki bi ga morali zasledovati vsi uradi za blagovno znamko v EU, in da bi moral OHIM prizadevanja na tem področju podpreti in olajšati z dejavno udeležbo svojega upravnega odbora,

vzpostavitev jasne pravne podlage za vključitev OHIM-a v dejavnosti, povezane z uveljavljanjem, vključno z bojem proti ponarejanju, zlasti prek krepitve njegovega sodelovanja z nacionalnimi uradi, v skladu z njihovimi nacionalnimi pristojnostmi, in evropskim opazovalnim uradom za ponarejanje in piratstvo (5),

oblikovanje pravne podlage za razdelitev zneska 50 % pristojbin za podaljšanje, ki jih dobi OHIM, nacionalnim uradom v skladu s pravičnimi, poštenimi in ustreznimi merili za razdelitev, ki se opredelijo tako, da se med drugim zagotovi najmanjša vsota za vsako državo članico, ter uvedba ustreznih mehanizmov, ki ustrezno upoštevajo finančne ureditve, ki se uporabljajo v posameznih nacionalnih uradih, da se zagotovi, da bodo ta sredstva na voljo nacionalnim uradom in se bodo uporabljala za namene, ki so tesno povezani z zaščito, spodbujanjem in/ali uveljavljanjem blagovnih znamk, vključno z bojem proti ponarejanju,

po potrebi spremembe in druge ukrepe, da se podpre dopolnjujoči odnos med sistemom blagovne znamke Skupnosti in nacionalnimi sistemi blagovne znamke,

ukrepe, da bi bila Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (kodificirano besedilo) (6) bolj skladna z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (kodificirana različica) (7) in bi tako nadalje prispevala k zmanjšanju področij odstopanj v okviru sistema blagovne znamke v Evropi kot celoti.


(1)  Dokument Sveta št. 9427/07.

(2)  Dokument Sveta št. 12267/08.

(3)  Dokument Sveta 13286/09.

(4)  UL C 56, 6.3.2010, str. 1.

(5)  V zvezi s točkama 24 in 38 resolucije Sveta z dne 1. marca 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu.

(6)  UL L 299, 8.11.2008, str. 25.

(7)  UL L 78, 24.3.2009, str. 1.


Evropska komisija

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/24


Menjalni tečaji eura (1)

28. maja 2010

2010/C 140/08

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,2384

JPY

japonski jen

113,06

DKK

danska krona

7,4411

GBP

funt šterling

0,84995

SEK

švedska krona

9,6580

CHF

švicarski frank

1,4258

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

7,9615

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,780

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

273,93

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,7080

PLN

poljski zlot

4,0615

RON

romunski leu

4,1646

TRY

turška lira

1,9299

AUD

avstralski dolar

1,4534

CAD

kanadski dolar

1,2954

HKD

hongkonški dolar

9,6470

NZD

novozelandski dolar

1,8165

SGD

singapurski dolar

1,7312

KRW

južnokorejski won

1 479,69

ZAR

južnoafriški rand

9,4046

CNY

kitajski juan

8,4599

HRK

hrvaška kuna

7,2665

IDR

indonezijska rupija

11 387,55

MYR

malezijski ringit

4,0781

PHP

filipinski peso

57,118

RUB

ruski rubelj

37,9200

THB

tajski bat

40,328

BRL

brazilski real

2,2492

MXN

mehiški peso

15,8205

INR

indijska rupija

57,4347


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/25


DRŽAVNE POMOČI – ŠPANIJA

Državna pomoč C 10/10 (ex N 562/09) – pomoč za prestrukturiranje podjetja A NOVO Comlink SL

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) PDEU

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 140/09

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 24. marca 2010 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Kraljevino Španijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom pomoči.

Zainteresirane strani lahko predložijo svoje pripombe o ukrepih, v zvezi s katerimi Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State Aid Greffe

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22961242

Te pripombe se pošljejo Španiji. Zainteresirana stran, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

POSTOPEK

Španija je 16. oktobra 2009 Komisiji priglasila pomoč za prestrukturiranje podjetja A NOVO Comlink SL. Komisija je 12. novembra 2009 zaprosila za dodatne informacije. Španija je poslala dodatne informacije 25. januarja 2010.

OPIS UPRAVIČENCA IN POSTOPKA PRESTRUKTURIRANJA

Pomoč, ki jo načrtuje regija Andaluzija, temelji na Orden de 5 de novembre de 2008 por la que se establecen las bases reguladoras del programa de ayudas a empresas viables con dificultades coyunturales en Andalucia, shemi pomoči, ki zahteva priglasitev za velika podjetja. A NOVO Comlink SL (v nadaljnjem besedilu: A NOVO) je veliko podjetje, dejavno na področju vzdrževanja računalnikov, mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav. Je 100-odstotno hčerinsko podjetje francoskega podjetja A NOVO SA. Sprva je podjetje A NOVO izdelovalo telefone. Med letoma 2004 in 2006 je podjetje A NOVO prenehalo proizvodne dejavnosti in se osredotočilo na storitve vzdrževanja. Podjetje A NOVO je zdaj v finančnih težavah. Priglašeni načrt prestrukturiranja je bil pripravljen novembra 2008. Ta načrt predlaga nadaljevanje trenutnih dejavnosti podjetja A NOVO in pričakuje rast na vseh področjih dejavnosti. Priglašena pomoč vključuje jamstvo za posojilo v vrednosti 4 375 milijona EUR, subvencioniranje obresti za to posojilo in posojilo v vrednosti 2 milijonov EUR, ki ga je dala regija Andaluzija. Poleg tega je podjetje A NOVO maja 2009 prejelo pomoč za reševanje v obliki jamstva za posojilo, ki ni bila priglašena Komisiji.

OCENA

Komisija meni, da so ti ukrepi državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

Po pregledu navedenih ukrepov državne pomoči glede na člen 107(3)c PDEU in Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (1) je Komisija odločila, da začne postopek v skladu s členom 108(2) PDEU, ker dvomi, da so izpolnjeni pogoji za odobritev pomoči za prestrukturiranje.

Komisija dvomi, da je podjetje A NOVO upravičeno do pomoči za prestrukturiranje v skladu s točkama 10 in 11 teh smernic, ker je del velike skupine. V zvezi z načrtom prestrukturiranja Komisija dvomi, da bo ta vodil k dolgoročni sposobnosti preživetja, kakor to zahtevata točki 35 in 36 smernic. V njem ni izravnalnih ukrepov, kot je zmanjšanje zmogljivosti (točki 38 in 39 smernic), in prispevka upravičenca, kakor je zahtevano v točki 43 smernic. Prav tako ni jasno, ali je pomoč omejena na najnižji potreben znesek (točka 45 smernic).

Zato je vprašljivo, ali je pomoč za prestrukturiranje lahko združljiva s smernicami o pomoči za reševanje in prestrukturiranje. Komisija tudi nima na voljo dovolj informacij za oceno združljivosti nepriglašene pomoči za reševanje. Prav tako je malo verjetno, da so ukrepi lahko združljivi z začasnim okvirom za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (2).

BESEDILO DOPISA

„Por la presente, la Comisión informa al Reino de España de que, tras examinar la información suministrada por sus autoridades sobre las medidas mencionadas anteriormente y notificadas de conformidad con el artículo 108, apartado 3, del Tratado de Funcionamiento de la Unión Europea (denominado en lo sucesivo “TFUE”) (3), ha decidido iniciar el procedimiento del artículo 108, apartado 2, de dicho Tratado.

1.   PROCEDIMIENTO

(1)

El 16 de octubre de 2009, España notificó una ayuda de reestructuración planteada por la región de Andalucía en favor de A NOVO Comlink SL. El 12 de noviembre de 2009, la Comisión pidió información adicional. El 25 de enero de 2010, España presentó la información solicitada.

2.   DESCRIPCIÓN

2.1.   Beneficiario

(2)

A NOVO Comlink SL es una gran empresa activa en el sector de las actividades postventa para ordenadores, teléfonos móviles y otros equipos electrónicos. Es una filial al 100 % de la empresa francesa A NOVO SA. A NOVO Comlink SL (en lo sucesivo A NOVO) posee el 100 % de A NOVO Arce SL y de Cedro Soluciones SL. Originalmente, A NOVO fabricaba teléfonos. Entre 2004 y 2006, A NOVO cesó las actividades de producción y se concentró en los servicios postventa. A NOVO está situada en Málaga, en la región de Andalucía, un área que puede beneficiarse de ayuda regional con arreglo a la excepción del artículo 107, apartado 3, letra a), del TFUE.

(3)

La plantilla de A NOVO creció de 263 personas en 2006 a 402 en 2008. En 2008, A NOVO tenía un volumen de negocios de 15,3 millones. Las ventas de servicios postventa en 2008 ascendieron a 14 889 millones EUR; eran de 8 672 millones EUR en 2006 y de 12 984 millones EUR en 2007 (estimación para 2009: 16 118 millones EUR). A NOVO no padece un exceso de capacidad de mano de obra o de equipos. Prevé un crecimiento del volumen de negocios cercano al 10 % para 2009 y del 6 % para el siguiente. Las actuales cuotas de mercado en el sector de los servicios postventa en España son de aproximadamente el 40 % para los ordenadores, el 30 % para los teléfonos móviles y el 10 % para los descodificadores de televisión.

2.2.   Dificultades financieras

(4)

Según las autoridades españolas, A NOVO cumple las condiciones de insolvencia. Afirman que del capital inicial suscrito en 2001, que ascendía a 15 millones EUR, han desaparecido más de 10 millones EUR, y que solo en 2008 se ha perdido más de una cuarta parte.

 

2001

2004

2005

2006

2007

2008

Capital

15 000 000

14 684 923

6 167 668

6 167 668

8 967 667

4 056 802

Las autoridades españolas también subrayan las deudas y pérdidas crecientes y la disminución del volumen de negocios:

 

Eur

 

2006

2007

2008

Incremento de pérdidas

–2 603 000

–4 549 000

–3 923 000

Disminución del volumen de negocios

22 090 000

21 853 000

15 305 000

Crecimiento de la deuda

4 281 000

5 836 000

6 997 000

Sin embargo, el descenso del volumen de negocios hasta 2008 se debió principalmente a la reducción progresiva de las actividades de producción. Para las actividades del servicio postventa, que eran la única actividad restante en 2008, la cifra para 2006 es de 8 672 millones EUR, y para 2007 de 12 984 millones EUR. Es decir, el volumen de negocios de las únicas actividades pertinentes desde 2008 se ha incrementado a partir de 2006.

(5)

En julio de 2005, se inició una reestructuración de A NOVO con vistas a cambiar su actividad pasando de la producción de teléfonos a la prestación de servicios postventa. Con este motivo, se elaboró un plan de reestructuración que contemplaba reducciones salariales y un sistema de jubilación anticipada para el personal de producción. A NOVO aportó a este plan 14,7 millones EUR procedentes de una operación de venta y posterior arrendamiento financiero de sus bienes inmuebles. Debido al sistema de reducción de plantilla, de 2005 a 2008 A NOVO acumuló unas pérdidas de 12,3 millones EUR. El plan de 2005 también preveía que la región de Andalucía efectuara pagos directos a determinados trabajadores hasta la incorporación de éstos a un régimen de jubilación parcial a los sesenta años. En la actualidad A NOVO, según España, tiene dificultades para conseguir dinero en los mercados de capitales.

2.3.   El plan de reestructuración notificado

(6)

El plan de reestructuración notificado no describe las razones que llevaron a las dificultades actuales. Hace referencia al plan de reestructuración de 2005 y a las medidas estructurales y los contratos financieros de aquel entonces, pero no indica si las dificultades fueron causadas por cálculos incorrectos contenidos en el plan de 2005 o por acontecimientos inesperados.

(7)

El plan de reestructuración de noviembre de 2008, notificado en octubre de 2009, abarca el período de 2009 a 2013. Ha sido elaborado por el propio beneficiario, al parecer sin un control externo independiente. Prevé una ayuda de reestructuración para A NOVO basada en la Orden de 5 de noviembre de 2008 por la que se establecen las bases reguladoras del programa de ayudas a empresas viables con dificultades coyunturales en Andalucía, de la región de Andalucía. Esta Orden fue aprobada por la Comisión en mayo de 2009, como régimen de ayuda de salvamento y de reestructuración para PYME que requiere la notificación de las concesiones individuales de tal ayuda a grandes empresas (asunto N 608/08). El único objetivo del plan es una reestructuración financiera en forma de inyección de nuevo capital.

(8)

La ayuda prevista por la región de Andalucía consiste en

una garantía del 80 % para un préstamo de 4 375 000 EUR con una duración de 10 años. El tipo de interés es el Euribor más 1,25 %, la comisión de garantía es del 1,50 % anual. El préstamo está contragarantizado por el único accionista de A NOVO, A NOVO SA Francia,

una bonificación del tipo de interés de un 0,89 %, lo que equivale al 50 % del tipo de base del 1,77 % publicado por la Comisión para determinar los tipos de referencia para septiembre de 2009 (4). Esto equivale, según la notificación, a una ayuda de 357 136 EUR,

un préstamo público de 2 000 000 EUR durante 10 años, concedido por la Agencia de Innovación y Desarrollo de Andalucía (IDEA). El tipo de interés será el tipo del mercado interbancario en la fecha de la celebración del acuerdo de préstamo en septiembre de 2009 (1,77 %). Al parecer, no se añade ningún margen a este índice de base. Este préstamo tiene la garantía del único accionista de A NOVO, A NOVO SA Francia.

(9)

La región de Andalucía supeditó la concesión de la ayuda a que A NOVO contratase a treinta y siete trabajadores de la empresa Servivation a partir de septiembre de 2009. Servivation emplea al personal despedido tras el cierre de un fabricante de teléfonos móviles.

(10)

Por lo que se refiere a la cantidad de efectivo necesaria, España afirma que las deudas pendientes actuales consisten en:

deudas con proveedores de 2,7 millones EUR,

deudas de 650 000 EUR con el Estado,

deudas de 1,6 millones EUR con otras empresas del grupo A NOVO,

otras necesidades resultantes de la expansión de las actividades.

Todo ello asciende a una necesidad de efectivo de alrededor de 5 millones EUR.

(11)

Aparte de la inyección de nuevo capital descrita anteriormente, el plan de reestructuración no prevé ninguna reestructuración de las actividades de la empresa ni de su organización y gestión ni de la plantilla. Por el contrario, insiste en proseguir sin cambio en sus operaciones, con la esperanza de salir de las dificultades financieras sin alterar el funcionamiento y la estructura del beneficiario. En lo que respecta a la estructura de la empresa, el plan se refiere a las medidas del plan de reestructuración de 2005, que se ejecutaron entre 2004 y 2007, consistentes en el cese gradual de la producción para dedicarse a prestar servicios postventa para otros fabricantes. El plan describe los diversos ámbitos actuales de actividad y sus posibilidades de expansión e indica la expectativa de crecimiento en volumen de cada área con los clientes actuales y con la captación de nuevos clientes —con la ayuda de la inyección de nuevo capital. De hecho, el plan sólo afirma que A NOVO quiere proseguir según lo previsto en el plan de reestructuración de 2005. Como no se prevé ninguna medida de reestructuración, no contiene ningún calendario para la ejecución de medida alguna.

(12)

El plan no hace referencia a ninguna contribución propia del beneficiario o de su empresa matriz. En lo que respecta a las medidas compensatorias, el plan no prevé ninguna reducción de capacidad o venta de activos. Al contrario, se propone aumentar la mano de obra para incrementar sus ventas.

(13)

Por lo que se refiere a las perspectivas, la única hipótesis presentada relativa al desarrollo de la demanda de los servicios de la empresa es moderadamente optimista, pues espera un crecimiento en todos los sectores de actividad del beneficiario. No se establece ninguna distinción entre las hipótesis optimista, intermedia y pesimista.

2.4.   Medidas no notificadas a la Comisión

(14)

Durante la evaluación del plan de reestructuración, se tuvo conocimiento de que en mayo de 2009 se había concedido a A NOVO una ayuda de salvamento en forma de garantía del 80 % sobre un préstamo de 1 825 000 EUR durante 6 meses, con una comisión anual del 1,5 % y un tipo de interés del 2,86 %. España no notificó esta garantía. El plan de reestructuración presentado con la notificación en octubre de 2009 se elaboró en noviembre de 2008, antes de la concesión de la ayuda de salvamento.

(15)

Además, la Comisión observa que el plan de reestructuración de 2005 preveía, según una referencia que figuraba en plan de reestructuración de 2008, que la región de Andalucía efectuara pagos directos a determinados trabajadores hasta la incorporación de éstos a un régimen de jubilación parcial a los sesenta años.

3.   EVALUACIÓN

3.1.   Ayuda estatal con arreglo al artículo 107, apartado 1, del TFUE

(16)

El artículo 107, apartado 1, del TFUE declara incompatibles con el mercado común, en la medida en que afecten a los intercambios comerciales entre Estados miembros, las ayudas otorgadas por los Estados o mediante fondos estatales, bajo cualquier forma, que falseen o amenacen falsear la competencia, favoreciendo a determinadas empresas o producciones.

(17)

Las medidas que nos ocupan, las garantías, la subvención de intereses, el préstamo de la región de Andalucía y los pagos directos a los trabajadores de A NOVO, implican recursos del Estado. Son concedidas por la región de Andalucía y son imputables al Estado.

(18)

Para ser consideradas ayuda estatal, las medidas deben conferir una ventaja al beneficiario que éste no podría obtener en condiciones normales de mercado. La subvención de intereses por un valor de 357 136 EUR cumple esta condición. En cuanto a las dos garantías del Estado, se debe considerar que una garantía constituye ayuda si el prestatario se encuentra en una situación financiera difícil [punto 3.2, letra a) de la Comunicación de la Comisión relativa a la aplicación de los artículos 87 y 88 del Tratado CE a las ayudas estatales otorgadas en forma de garantía] (5). En este caso, la Comisión considera que las garantían confieren una ventaja al prestatario. Por lo que respecta a la determinación del importe de la ayuda, la Comisión no puede en la fase actual determinar el equivalente en subvención de las garantías, pues carece de información sobre el grado de solvencia de A NOVO. Finalmente, el préstamo de la región de Andalucía confiere una ventaja a A NOVO. El tipo de interés se determina según el tipo anual del mercado interbancario de dinero. No se añade ningún margen a este índice de base. Sin embargo, incluso suponiendo una elevada colateralización de la garantía dada por A NOVO SA, Francia, para un préstamo a una empresa en una situación financiera difícil, habría que añadir de 220 a 400 puntos básicos al tipo de base (6). Por lo tanto, el préstamo también constituye ayuda. Para determinar el equivalente en subvención del préstamo se necesitaría más información sobre el índice de solvencia de A NOVO.

(19)

Por consiguiente, las cuatro medidas favorecen al beneficiario individualmente y le confieren una ventaja en el contexto de su reestructuración que, tal como afirman las autoridades españolas en su presentación, no podría haber obtenido en el mercado financiero. Como consecuencia, la posición de la empresa beneficiaria se refuerza en comparación con la de sus competidores. Por lo tanto, las medidas son selectivas y es probable que falseen la competencia.

(20)

En lo referente a los pagos directos de la región de Andalucía a determinados trabajadores hasta la incorporación de éstos a un régimen de jubilación parcial a los sesenta años, España no ha presentado información que permita a la Comisión evaluar si constituye o no ayuda. Si los pagos se efectuaron al amparo de un régimen general de la seguridad social, no se considerarán ayuda estatal. Si los pagos tuvieran que correr normalmente por cuenta de la propia empresa —en virtud del Derecho laboral o de un convenio colectivo—, los pagos formarían parte de los costes normales de la empresa. Si el Estado se hace cargo de estos pagos, deben contabilizarse como ayuda (7).

(21)

Por lo que respecta al efecto sobre los intercambios, las autoridades españolas alegan que los servicios postventa, en los que opera el beneficiario, se prestan a nivel local y se limitan al territorio de España. No obstante, el Tribunal ha confirmado que dicho efecto no depende del carácter local o regional de los servicios prestados ni de la importancia del ámbito de actividad de que se trate (8). Además, estos servicios se intercambian libremente en la Unión. Por último, los propietarios de las empresas que prestan estos servicios están radicados en más de un Estado miembro. Esto es particularmente cierto en el caso del presente beneficiario, que forma parte del grupo francés A NOVO, un operador importante en los servicios postventa en Europa. Por lo tanto, se cumple la condición de afectar al comercio entre los Estados miembros.

(22)

Por todo ello, las dos garantías, la subvención de intereses y el préstamo descritos constituyen ayuda estatal en el sentido del artículo 107, apartado 1, TFUE. La Comisión carece de la información necesaria que le permita determinar si también constituyen ayuda los pagos directos a los trabajadores prometidos en 2005 por la región de Andalucía.

3.2.   Compatibilidad de la ayuda con el mercado interior a tenor de las Directrices sobre ayudas estatales de salvamento y de reestructuración de empresas en crisis

3.2.1.   La ayuda de salvamento no notificada

(23)

Las autoridades españolas no han notificado la ayuda de salvamento de mayo de 2009 ni han presentado la información necesaria para evaluar la compatibilidad de esta ayuda con el mercado interior, especialmente por lo que se refiere al punto 25 de las Directrices comunitarias sobre ayudas estatales de salvamento y de reestructuración de empresas en crisis (9) (denominadas en lo sucesivo “las Directrices”) y su función en el plan de restructuración de 2008, que se adoptó antes de la concesión de esta ayuda. Por consiguiente, en la fase actual la Comisión tiene dudas sobre la compatibilidad de esta medida de ayuda con el mercado interior.

3.2.2.   La ayuda de reestructuración notificada

(24)

Según la notificación, el objetivo de la ayuda es la reestructuración de una empresa en crisis. Según el artículo 107, apartado 3, letra c), TFUE, la ayuda destinada a facilitar el desarrollo de determinadas actividades o de determinadas regiones económicas puede autorizarse siempre que no altere las condiciones de los intercambios en forma contraria al interés común. La ayuda de salvamento o de reestructuración de empresas en crisis puede considerarse compatible con el mercado interior en virtud de esta disposición si se respetan las condiciones fijadas en las Directrices.

Derecho del beneficiario a la ayuda como empresa en crisis

(25)

En primer lugar es necesario poder considerar que la empresa beneficiaria es una empresa en crisis. Según las Directrices, se considera que una empresa está en crisis si es incapaz de recuperarse mediante sus recursos propios o consiguiendo los fondos necesarios de los accionistas o en el mercado, y sin la intervención de los poderes públicos. Las Directrices también enumeran algunas características habituales de tales empresas, tales como el endeudamiento creciente y el debilitamiento de su activo neto.

(26)

Según los datos mencionados anteriormente en el apartado 4, cabe concluir en principio que A NOVO es una empresa en crisis en el sentido de las Directrices, debido a la desaparición de más de la mitad de su capital suscrito y a que se ha perdido más de una cuarta parte del mismo en los últimos 12 meses [punto 10, letra a) de las Directrices]. Según España, la empresa cumple además los criterios establecidos en la legislación española para someterse a un procedimiento de quiebra [punto 10, letra c) de las Directrices]. En todo caso, registraba unas pérdidas cada vez mayores y una disminución global del volumen de negocios, en el sentido contemplado en el punto 11 de las Directrices. Sin embargo, según lo descrito en el apartado 4, el volumen de negocios pertinente para la actividad actual y futura de A NOVO, a saber, los servicios postventa, ha registrado un crecimiento considerable.

(27)

No se conoce con precisión a partir de qué fecha se debe considerar que la empresa está en crisis. Según los datos presentados (véase el apartado 4), se puede concluir que esta situación ya se daba en 2008.

(28)

La dificultad de la empresa para obtener crédito también puede deberse a que ya no es propietaria de los inmuebles que utiliza, tras la operación de venta y posterior arrendamiento financiero mencionada en el apartado 5. Sin embargo, este aspecto debe examinarse e investigarse con mayor detenimiento.

(29)

Además, A NOVO es una filial al 100 % de la empresa francesa A NOVO SA, cuyo volumen de negocios en 2009 fue de alrededor de 350 millones EUR y con un beneficio neto de 12 millones EUR. Según el punto 11 de las Directrices, una empresa en crisis solo podrá beneficiarse de las ayudas cuando no pueda recuperarse con los fondos obtenidos de sus propietarios. Además, el punto 13 de las Directrices exige, cuando la empresa pertenezca a un grupo de empresas mayor, que el Estado miembro demuestre que las dificultades de la empresa son intrínsecas a la misma y demasiado complejas para ser resueltas por el propio grupo. Las autoridades españolas no han presentado información que permita determinar si se cumplen estas condiciones.

(30)

Por lo tanto, la Comisión tiene dudas de que la empresa pueda obtener ayuda de reestructuración.

Restablecimiento de la viabilidad a largo plazo

(31)

Según el punto 34 de las Directrices, la concesión de la ayuda debe estar supeditada a la ejecución del plan de reestructuración que, para todas las ayudas individuales a grandes empresas, habrá sido autorizado por la Comisión.

(32)

Según el punto 35 de las Directrices, el plan de reestructuración ha de restablecer la viabilidad a largo plazo de la empresa en un plazo razonable, partiendo de hipótesis realistas por lo que se refiere a las condiciones futuras de explotación. Según el punto 36 de las Directrices, el plan debe contener hipótesis optimistas, pesimistas e intermedias sobre las perspectivas futuras.

(33)

El plan de reestructuración no contiene una descripción de las medidas internas destinadas a mejorar la viabilidad y estructura de la empresa. No describe las razones que han dado lugar a las dificultades. Hace referencia a un plan de reestructuración de 2005 y a las medidas estructurales y a los contratos financieros de ese momento, pero no indica si la empresa está actualmente en crisis a causa de las hipótesis incorrectas del plan anterior o de circunstancias inesperadas. El plan no contiene hipótesis optimistas, pesimistas e intermedias sobre las perspectivas futuras ni un análisis de los puntos fuertes y débiles de la empresa. Eventualmente, el plan prevé restablecer la viabilidad a largo plazo de la empresa sólo a través de la reducción de deudas.

(34)

Por lo que se refiere a las perspectivas de la empresa, se prevé que las ventas se sitúen en 16 118 millones EUR en 2009, 17 658 millones EUR en 2010, 18 630 millones EUR en 2011, 18 923 millones EUR en 2012 y 19 721 millones EUR en 2013. Se espera que la empresa registre unas pérdidas de 254 000 EUR en 2009 y unos resultados positivos de 414 000 EUR en 2010, 835 000 EUR en 2011, 1 261 millones EUR en 2012, y 1 863 millones EUR en 2013.

(35)

Estas previsiones de ventas se basan en la consulta a los principales clientes de A NOVO. Las autoridades españolas solo han presentado una hipótesis. Como además no está claro por qué A NOVO está ahora en crisis, a pesar de la aplicación del plan de reestructuración de 2005 según lo previsto, no es evidente que la prevista medida de reestructuración simplemente financiera vaya a atajar la causa de las dificultades de la empresa.

(36)

Por lo tanto, la Comisión tiene dudas de que la aplicación del plan notificado restablezca la viabilidad a largo plazo de la empresa.

Evitar falseamientos indebidos de la competencia

(37)

De conformidad con los puntos 38 a 42 de las Directrices, se han de adoptar medidas para reducir en la medida de lo posible los efectos negativos de la ayuda sobre los competidores. La ayuda no debe falsear indebidamente la competencia. Por lo general esto significa limitar la presencia que la empresa pueda disfrutar en sus mercados al término del período de reestructuración. La limitación o reducción obligatoria de la presencia de la empresa en el mercado de referencia constituye una compensación para sus competidores.

(38)

El plan no contiene ninguna medida compensatoria como la desinversión de activos o las reducciones de capacidad o de presencia en el mercado. Al contrario, prevé una expansión del negocio y la contratación de más trabajadores. Aunque no hay nada que sugiera que el mercado de la reparación de aparatos electrónicos registre un exceso de capacidad, la inclusión de esta expectativa de expansión en una medida de ayuda pública a una empresa en crisis no se ajusta a lo establecido en los puntos 38 y 39 de las Directrices.

(39)

Por lo tanto, la Comisión tiene dudas fundadas de que se cumplan estas condiciones importantes para la compatibilidad de la ayuda de reestructuración.

Ayuda circunscrita al mínimo

(40)

De conformidad con el punto 43 de las Directrices, el importe y la intensidad de la ayuda deberán limitarse a los costes de reestructuración estrictamente necesarios para permitir la reestructuración, teniendo en cuenta las disponibilidades financieras de la empresa. Los beneficiarios de la ayuda deberán contribuir de forma importante al plan de reestructuración con cargo a sus propios recursos, por ejemplo, mediante la venta de activos que no sean indispensables para la supervivencia de la empresa o mediante financiación externa obtenida en condiciones de mercado.

(41)

El plan carece de cualquier elemento que suponga una contribución propia del beneficiario, por ejemplo en forma de financiación externa en condiciones de mercado. El préstamo del Estado de 2 millones EUR y la garantía para el préstamo de 4 375 000 EUR no cumplen las condiciones de mercado (véase el apartado 17). El plan de reestructuración tampoco contiene ningún plan de venta de activos.

(42)

La Comisión observa que la sociedad matriz A NOVO SA, Francia, que está obteniendo beneficios, no garantiza por sí misma los nuevos préstamos, sino que se limita a ofrecer una contragarantía a pesar de la perspectiva optimista presentada (véase el apartado 32).

(43)

Además, según el punto 45 de las Directrices, conviene evitar que la ayuda lleve a la empresa a disponer de una liquidez excedentaria. Cabe albergar dudas sobre la necesidad del importe de los préstamos garantizados y concedidos, que ascienden en conjunto a 6 375 millones EUR (sin contabilizar la medida de salvamento en forma de garantía para un préstamo de 1,825 millones EUR). Según las autoridades españolas, el beneficiario debe cubrir deudas externas por un importe de alrededor de 3,4 millones EUR (o de 5 millones EUR, si se suman las deudas de 1,6 millones EUR con otras empresas del grupo A NOVO) (véase el apartado 10). No se prevé ninguna otra inversión más allá del restablecimiento de la liquidez. La Comisión también tendría que evaluar si las deudas internas del grupo pueden constituir una razón legítima para considerar que una empresa está en crisis.

(44)

A NOVO está situada en una zona asistida en el sentido del artículo 107, apartado 3, letra a), del TFUE. Sin embargo, hasta la fecha las autoridades españolas no han indicado ninguna necesidad concreta de desarrollo regional que justifique una aplicación menos estricta de los criterios de las Directrices.

(45)

Por lo tanto, la Comisión tiene dudas fundadas de que se cumplan las condiciones para circunscribir la ayuda al mínimo.

Principio de “ayuda única”

(46)

Por lo que se refiere a los pagos directos de la región de Andalucía a determinados trabajadores hasta la incorporación de éstos a un régimen de jubilación parcial a los sesenta años, es posible que constituyan ayuda tal como se indica en el apartado 20. Si se considera que estos pagos constituyen ayuda, A NOVO habría recibido ya ayuda de reestructuración en el pasado. No obstante, la ayuda de reestructuración solo se debe conceder una vez (punto 72 de las Directrices). Si han transcurrido menos de 10 años desde el anterior período de reestructuración, la Comisión no puede aprobar una nueva ayuda de reestructuración según el punto 73 de las Directrices.

(47)

Por consiguiente, la Comisión también duda de que se haya respetado el principio de “ayuda única”.

3.3.   Compatibilidad con arreglo al Marco temporal

(48)

Es dudoso que la ayuda de salvamento en forma de garantía de un préstamo de 1 825 000 EUR pueda acogerse al Marco temporal aplicable a las medidas de ayuda estatal para facilitar el acceso a la financiación en el actual contexto de crisis económica y financiera (10) (en lo sucesivo denominado “el Marco temporal”). Se puede conceder una ayuda de un equivalente en subvención bruta de hasta 500 000 EUR siempre que se conceda con arreglo a un régimen [punto 4.2.2, letras a) y b), del Marco temporal]. Sin embargo, el único régimen general español de ayuda temporal de concesión de cantidades limitadas de ayuda compatible (N 307/09 de 8 de junio de 2009) aún no estaba en vigor cuando se concedió la citada ayuda. Además, el régimen se limita a las ayudas de hasta 500 000 EUR en forma de subvenciones directas. Así pues, seguiría siendo obligatorio notificar las garantías. Asimismo, la empresa parecía estar en crisis ya antes del 1 de julio de 2008, lo que excluiría la aplicación del Marco temporal [véase el punto 4.3.2, letra i)].

(49)

También es dudoso que la medida de reestructuración notificada por España entre en el ámbito de aplicación del Marco temporal. En primer lugar, no está claro cuando A NOVO empezó a estar en crisis. En segundo lugar, por lo que se refiere a la subvención de los intereses, porque su efecto no se limita hasta finales de 2012 [véase el punto 4.4.2, letra a) del Marco]. Además, porque la Comisión carece de información para evaluar si se cumplen las condiciones para que la comisión de la garantía sea compatible [en particular con el punto 4.3.2, letra b) del Marco temporal]. Finalmente, el préstamo concedido por la región de Andalucía no cumple las condiciones del régimen español de ayuda temporal mencionado en el apartado anterior, que España ha limitado a las formas transparentes de ayuda, según lo definido en el artículo 2, apartado 6, del Reglamento general de exención por categorías (11), es decir, a las ayudas en las que es posible calcular previamente con exactitud el equivalente en subvención bruta (ESB) sin necesidad de efectuar una evaluación del riesgo. Sin embargo, dicha evaluación del riesgo es necesaria cuando se trata de un préstamo a una empresa en crisis.

4.   CONCLUSIÓN

(50)

Así pues, la Comisión ha decidido iniciar el procedimiento de investigación formal previsto en el artículo 108, apartado 2, TFUE en relación con las medidas descritas por las siguientes razones:

por lo que se refiere a la ayuda de reestructuración notificada, la Comisión tiene dudas de que cumpla las Directrices pertinentes, en especial en lo que respecta a la posibilidad de que A NOVO se beneficie de ayuda de reestructuración, al restablecimiento de su viabilidad a largo plazo, a la necesidad del importe de ayuda, a la ausencia de medidas compensatorias y de una contribución propia del beneficiario y del respeto del principio de “ayuda única” de reestructuración. Además la Comisión carece de la información necesaria para determinar el equivalente en subvención del préstamo y de la garantía del préstamo para A NOVO y la fecha de inicio de la crisis de A NOVO,

la Comisión tiene dudas por lo que se refiere a la compatibilidad de la ayuda de salvamento no notificada concedida en mayo de 2009.

5.   DECISIÓN

(51)

Habida cuenta de las consideraciones anteriores, la Comisión, actuando conforme al procedimiento establecido en el artículo 108, apartado 2, del Tratado de Funcionamiento de la Unión Europea, insta al Reino de España a presentar sus observaciones y a facilitar toda la información que pueda ayudar a evaluar la ayuda en el plazo de un mes a partir de la fecha de recepción de la presente carta. La Comisión insta a sus autoridades a que transmitan inmediatamente una copia de la presente carta al beneficiario potencial de la ayuda.

(52)

La Comisión desea recordar que el artículo 108, apartado 3, del Tratado de Funcionamiento de la Unión Europea tiene efecto suspensivo y llama su atención sobre el artículo 14 del Reglamento (CE) no 659/1999 del Consejo, que prevé que toda ayuda concedida ilegalmente pueda recuperarse de su beneficiario.

(53)

Por la presente, la Comisión comunica al Reino de España que informará a los interesados mediante la publicación de la presente carta y de un resumen en el Diario Oficial de la Unión Europea. Asimismo, informará a los interesados de los Estados miembros de la AELC signatarios del Acuerdo EEE mediante la publicación de una comunicación en el suplemento EEE del citado Diario Oficial, y al Órgano de Vigilancia de la AELC mediante copia de la presente. Se invitará a todos los interesados mencionados a presentar sus observaciones en el plazo de un mes a partir de la fecha de publicación de la presente“.


(1)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(2)  UL C 83, 7.4.2009, str. 1.

(3)  Con efecto a partir del 1 de diciembre de 2009, los artículos 87 y 88 del Tratado CE han pasado a ser los artículos 107 y 108, respectivamente, del TFUE. Las dos series de disposiciones son en sustancia idénticas. A efectos de la presente Decisión, las referencias a los artículos 101 y 102 del TFUE se entenderán hechas, cuando proceda, a los artículos 81 y 82 del Tratado CE.

(4)  http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/reference_rates.html

(5)  DO C 54 de 4.3.2006, p. 13.

(6)  Comunicación de la Comisión relativa a la revisión del método de fijación de los tipos de referencia y de actualización, DO C 14 de 19.1.2008, p. 6.

(7)  Véanse también los apartados 61 y 63 de las Directrices comunitarias sobre ayudas estatales de salvamento y de reestructuración de empresas en crisis, DO C 244 de 1.10.2004, p. 2.

(8)  Asunto C-280/00, Altmark Trans, Rec. 2003, p. I-7747, apartado 82; asunto C-172/03, Heiser/Finanzamt Innsbruck, Rec. 2005, p. I-1627, apartado 33.

(9)  DO C 244 de 1.10.2004, p. 2.

(10)  DO C 83 de 7.4.2009, p. 1.

(11)  Reglamento (CE) no 800/2008 de la Comisión, de 6 de agosto de 2008, por el que se declaran determinadas categorías de ayuda compatibles con el mercado común en aplicación de los artículos 87 y 88 del Tratado (Reglamento general de exención por categorías), DO L 214 de 9.8.2008, p. 3.


29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/33


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.5870 – Foxconn/Sony LCD TV Manufacturing Company in Slovakia)

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 140/10

1.

Komisija je 21. maja 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Hon Hai Precision Industry Co., Ltd („skupina Hon Hai“, Tajvan), matična družba skupine Foxconn („Foxconn“, Tajvan), z nakupom delnic pridobi izključni nadzor nad podjetjem Sony Slovakia spol. s r.o. („slovaški Target“, Slovaška). Foxconn je 1. januarja 2010, pred dogovorom o pridobitvi slovaškega Target, z nakupom delnic in sredstev pridobil izključni nadzor nad Sony Baja California, S.A. de C.V („mehiški Target“, Mehika).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za skupino Hon Hai in Foxconn: zagotavljanje elektronskih proizvodnih storitev proizvajalcem originalne opreme,

za slovaški Target in mehiški Target: zagotavljanje proizvodnje in sestavljanja televizijskih sprejemnikov LCD.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5870 – Foxconn/Sony LCD TV Manufacturing Company in Slovakia na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).