22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/2

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 23. marca 2010 (predlogi za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – Google France, Google, Inc. proti Louis Vuitton Malletier (C-236/08), Viaticum SA, Luteciel SARL (C-237/08), Centre national de recherche en relations humaines (CNRRH) SARL, Pierre-Alexis Thonet, Bruno Raboin, Tiger SARL (C-238/08)

(Združene zadeve od C-236/08 do C-238/08) (1)

(Znamke - Internet - Iskalnik - Oglaševanje ob uporabi ključnih besed („keyword advertising“) - Izpis, ob uporabi ključnih besed, ki ustrezajo znamkam, povezav do strani konkurentov imetnikov navedenih znamk ali do strani, na katerih se ponuja ponarejeno blago - Direktiva 89/104/EGS - Člen 5 - Uredba (ES) št. 40/94 - Člen 9 - Odgovornost upravitelja iskalnika - Direktiva 2000/31/ES (Direktiva o elektronskem poslovanju))

2010/C 134/02

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Google France, Google, Inc.

Tožene stranke: Louis Vuitton Malletier (C-236/08), Viaticum SA, Luteciel SARL (C-237/08), Centre national de recherche en relations humaines (CNRRH) SARL, Pierre-Alexis Thonet, Bruno Raboin, Tiger SARL (C-238/08)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour de Cassation – Razlaga člena 5(1)(a) in (b) ter (2) Prve direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) (UL 1989, L 40, str. 1), člena 9(1) od (a) do (c) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1) ter člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, str. 1) – Pojem „uporaba“ znamke in pravic njenega imetnika – Ponudnik plačljivih internetnih storitev referenciranja, ki ne oglašuje svojega blaga ali storitev, temveč oglaševalcem daje na razpolago ključne besede, ki so enake znamkam ali jih posnemajo, in na podlagi pogodbe o referenciranju z uporabo teh ključnih besed organizira ustvarjanje in prednostno prikazovanje promocijskih povezav do spletnih strani, na katerih se ponujajo ponarejeni proizvodi – Pogoji za oprostitev odgovornosti ponudnika storitev, ki shranjuje podatke, ki jih posredujejo prejemniki teh storitev

Izrek

Člen 5(1)(a) Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami in člen 9(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti je treba razlagati tako, da ima imetnik znamke pravico, da oglaševalcu prepove, da ob uporabi ključne besede, enake navedeni znamki, ki jo je ta oglaševalec pri storitvi internetnega referenciranja brez dovoljenja navedenega imetnika izbral, oglašuje blago ali storitve, ki so enake tistim, za katere je navedena znamka registrirana, kadar navedeni oglas povprečnemu potrošniku ne omogoča ali mu zgolj težko omogoča, da ugotovi, ali so blago ali storitve iz oglasa blago ali storitve imetnika znamke oziroma blago ali storitve ekonomsko povezanega podjetja ali pa, nasprotno, blago ali storitve tretje osebe.

2.	Ponudnik storitve internetnega referenciranja, ki kot ključno besedo shrani znak, enak znamki, in organizira prikazovanje oglasov ob njegovi uporabi, tega znaka ne uporablja v smislu člena 5(1) in (2) Direktive 89/104 ali člena 9(1) Uredbe št. 40/94.

Člen 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) je treba razlagati tako, da se v njem določeno pravilo uporablja za ponudnika storitve internetnega referenciranja, kadar ta ponudnik ni imel dejavne vloge, zaradi katere bi lahko poznal ali nadzoroval podatke, ki se shranjujejo. Če ni imel take vloge, navedeni ponudnik ne more odgovarjati za podatke, ki jih je shranil na zahtevo oglaševalca, razen če po tem, ko se je seznanil z nezakonitostjo teh podatkov ali dejavnosti tega oglaševalca, ni takoj odstranil navedenih podatkov oziroma ni onemogočil dostopa do njih.

(1) UL C 209, 15.8.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/3

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 25. marca 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Gerichtshof – Avstrija) – Die BergSpechte Outdoor Reisen und Alpinschule Edi Koblmüller GmbH proti Günter Guni, trekking.at Reisen GmbH

(Zadeva C-278/08) (1)

(Znamke - Internet - Oglaševanje s pomočjo ključnih besed („keyword advertising“) - Prikazovanje povezav do strani konkurentov imetnikov znamk s pomočjo ključnih besed, ki so enake ali podobne navedenim znamkam - Direktiva 89/104/EGS - Člen 5(1))

2010/C 134/03

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Die BergSpechte Outdoor Reisen und Alpinschule Edi Koblmüller GmbH

Toženi stranki: Günter Guni, trekking.at Reisen GmbH

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberster Gerichtshof – Razlaga člena 5(1) Prve Direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 40, str. 1) – Vpis znaka, ki je podoben ali enak znamki, pri ponudniku storitev, ki upravlja internetni iskalnik, da bi se na zaslonu po vpisu tega znaka kot iskalnega izraza samodejno prikazal oglas za proizvode ali storitve, ki so enaki ali podobnim tistim, za katere je bila zadevna znamka registrirana („keyword advertising“) – Opredelitev te uporabe znamke kot uporabe, ki jo lahko njen imetnik prepove

Izrek

Člen 5(1) Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami je treba razlagati tako, da lahko imetnik znamke oglaševalcu prepove, da s pomočjo ključne besede, ki je enaka ali podobna navedeni znamki in jo je oglaševalec brez soglasja navedenega imetnika izbral v okviru storitve referenciranja na internetu, oglašuje proizvode ali storitve, enake tistim, za katere je registrirana navedena znamka, če to oglasno sporočilo povprečnemu uporabniku interneta ne omogoča ali le omejeno omogoča, da ve, ali proizvodi ali storitve iz oglasa izvirajo od imetnika znamke ali podjetja, ki je z njim gospodarsko povezano, ali, nasprotno, od tretjega.

(1) UL C 223, 30.8.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/3

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 18. marca 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Giudice di Pace di Ischia – Italija) – Rosalba Alassini (C-317/08) in Filomena Califano proti Wind SpA (C-318/08) in Lucia Anna Giorgia Iacono proti Telecom Italia SpA (C-319/08) in Multiservice Srl proti Telecom Italia SpA (C-320/08)

(Združene zadeve od C-317/08 do C-320/08) (1)

(„Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Načelo učinkovitega sodnega varstva - Elektronska komunikacijska omrežja in storitve - Direktiva 2002/22/ES - Univerzalna storitev - Spor med končnimi uporabniki in ponudniki - Obvezni poskus izvensodne poravnave“)

2010/C 134/04

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Giudice di Pace di Ischia

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Rosalba Alassini (C-317/08), Filomena Califano (C-318/08), Lucia Anna Giorgia Iacono (C-319/08), Multiservice Srl (C-320/08)

Tožene stranke: Telecom Italia SpA (C-317/08), Wind SpA (C-318/08) Telecom Italia SpA (C-319/08), Telecom Italia SpA (C-320/08)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Giudice di Pace di Ischia – Razlaga Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, str. 51), Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL L 171, str. 12) in člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah – Spori na področju elektronskih komunikacij med končnimi uporabniki in operaterji zaradi plačila škode, nastale zaradi domnevne neizpolnitve pogodbe, katere predmet je telefonska storitev, ki jo zagotavlja operater – Nacionalna ureditev, ki določa obvezen poskus mirne rešitve spora pred vložitvijo pravnega sredstva – Možnost vložitve pravnega sredstva brez poskusa mirne rešitve spora

Izrek

—

Člen 34 Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) je treba razlagati v smislu, da ne nasprotuje predpisu države članice, ki kot pogoj za dopustnost tožbe določa, da morajo biti spori s področja storitev elektronskih komunikacij med končnimi uporabniki in ponudniki teh storitev, zaradi pravic, ki izhajajo iz te direktive, predmet poskusa obvezne izvensodne poravnave.

—

Načeli enakovrednosti in učinkovitosti ter načelo učinkovitega sodnega varstva prav tako ne nasprotujejo nacionalnemu predpisu, ki za te spore predpisuje predhodno izvedbo postopka izvensodne poravnave, če ta postopek nima za posledico zavezujoče odločitve za stranke, bistvene zakasnitve za vložitev tožbe, zadrži zastaranje zadevnih pravic in za stranke ne ustvarja bistvenih ali majhnih stroškov, vendar ob pogoju, da sredstva elektronskega komuniciranja ne pomenijo edinega načina dostopa do postopka poravnave in da je v izjemnih primerih mogoče odrediti začasne ukrepe, če je to potrebno zaradi nujnih okoliščin.

(1) UL C 236, 13.9.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/4

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. marca 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – Société Olympique Lyonnais proti Olivier Bernard, Société Newcastle UFC

(Zadeva C-325/08) (1)

(Člen 39 ES - Prosto gibanje delavcev - Omejitev - Poklicni igralci nogometa - Obveznost poklicnega igralca, da podpiše prvo pogodbo s klubom, pri katerem se je usposabljal - Plačilo odškodnine, naloženo igralcu zaradi kršitve te obveznosti - Utemeljitev - Cilj spodbujanja zaposlovanja in usposabljanja mladih poklicnih igralcev)

2010/C 134/05

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Société Olympique Lyonnais

Toženi stranki: Olivier Bernard, Société Newcastle UFC

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour de cassation (Francija) – Razlaga člena 39 ES – Nacionalna določba, ki igralca nogometa zavezuje plačati nadomestilo klubu pri katerem se je usposabljal na koncu njegovega usposabljanja če podpiše pogodbo poklicnega igralca s klubom druge države članice – Ovira za prosto gibanje delavcev – Možna utemeljitev take prepovedi zaradi potrebe po spodbujanju zaposlovanja in usposabljanja mladih poklicnih igralcev

Izrek

Člen 45 PDEU ne nasprotuje sistemu, ki zaradi uresničevanja cilja spodbujanja zaposlovanja in usposabljanja mladih poklicnih igralcev, zagotavlja nadomestilo klubu, ki je izvajal usposabljanje, kadar mladi igralec ob koncu obdobja usposabljanja podpiše pogodbo za poklicnega igralca s klubom iz druge države članice, pod pogojem, da je tak sistem primeren za to, da se zagotovi uresničitev navedenega cilja, in ne presega tega, kar je nujno za njegovo doseganje.

Ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katero se „obetavnemu“ igralcu, ki ob koncu obdobja usposabljanja podpiše pogodbo za poklicnega igralca s klubom iz druge države članice, naloži plačilo odškodnine, katere višina ni odvisna od dejanskih stroškov usposabljanja, ni nujna za uresničitev navedenega cilja.

(1) UL C 247, 27.9.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/5

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 25. marca 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-392/08) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 96/82/ES - Obvladovanje nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi - Člen 11(1)(c) - Obveznost izdelave načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah - Rok)

2010/C 134/06

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: S. Pardo Quintillán in A. Sipos, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: B. Plaza Cruz, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 11(1)(c) Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, kot je bila spremenjena z Direktivo 2003/105/ES (UL 1997, L 10, str. 13) – Neizdelava določenih načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah, za ukrepe, ki jih je treba izvesti zunaj organizacije

Izrek

Kraljevina Španija s tem, da ni izdelala načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah za vse organizacije, na katere se nanaša člen 9 Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ni izpolnila obveznosti iz člena 11(1)(c) te direktive.

2.	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 272, 25.10.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/5

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. marca 2010 – Sviluppo Italia Basilicata SpA proti Evropski komisiji

(Zadeva C-414/08 P) (1)

(Pritožba - Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) - Zmanjšanje finančne pomoči - Splošna nepovratna sredstva za uresničitev ukrepov podpore za mala in srednje velika podjetja - Končni datum za uresničitev naložb - Diskrecijska pravica Komisije)

2010/C 134/07

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Sviluppo Italia Basilicata SpA (zastopniki: F. Sciaudone, R. Sciaudone in A. Neri, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: L. Flynn, zastopnik, A. dal Ferro, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 8. julija 2008 v zadevi Sviluppo Italia Basilicata proti Komisiji (T-176/06), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2006) 1706 z dne 20. aprila 2006 o znižanju pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj, dodeljene v korist globalnih nepovratnih sredstev za izvedbo podpornih ukrepov malim in srednjim podjetjem, ki delujejo v deželi Bazilikata v Italiji, v okviru podpore Skupnosti za strukturno pomoč italijanskim regijam na podlagi cilja 1, in odškodninski zahtevek za povračilo škode, ki naj bi jo povzročila ta odločba.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi Sviluppo Italia Basilicata SpA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 301, 22.11.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/6

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 18. marca 2010 – Trubowest Handel GmbH, Viktor Makarov proti Svetu Evropske unije in Evropski komisiji

(Zadeva C-419/08 P) (1)

(Pritožba - Damping - Uredba (ES) št. 2320/97 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla - Nepogodbena odgovornost - Škoda - Vzročna zveza)

2010/C 134/08

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Trubowest Handel GmbH (zastopnika: K. Adamantopoulos, E. Petritsi, odvetnika), Viktor Makarov (zastopnika: K. Adamantopoulos, E. Petritsi, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije (zastopniki: P. Hix, zastopnik, G. Berrisch in G. Wolf, odvetnika), Evropska komisija (zastopnika: N. Khan in H. van Vliet, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 9. julija 2008, v zadevi Trubowest Handel in Makarov proti Svetu in Komisiji (T-429/04), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo odškodninsko tožbo za povračilo škode, ki naj bi tožečima strankama nastala zaradi sprejetja Uredbe Sveta (ES) št. 2320/97 z dne 17. novembra 1997 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Madžarske, Poljske, Rusije, Češke, Romunije in Slovaške, o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1189/93 in o zaključku postopka v zvezi s takim uvozom s poreklom iz Hrvaške (UL L 322, str. 1)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Trubowest Handel GmbH in V. Makarovu se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 285, 8.11.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/6

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 18. marca 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – F. Gielen proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-440/08) (1)

(Neposredna obdavčitev - Člen 43 ES - Davčni zavezanec nerezident - Podjetnik - Pravica do odbitka za samozaposlene osebe - Merilo števila ur - Diskriminacija med davčnimi zavezanci rezidenti in nerezidenti - Izbira obdavčenja kot za rezidenta)

2010/C 134/09

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: F. Gielen

Tožena stranka: Staatssecretaris van Financiën

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden Den Haag – Razlaga člena 43 ES – Nacionalna zakonodaja, ki dodeljuje samostojnim podjetnikom pravico, da od svojih dohodkov odbijejo določen znesek, če so dejavnostim podjetja namenili najmanj 1 225 ur v koledarskem letu – Neupoštevanje, le pri davčnih zavezancih nerezidentih, ur, ki so jih namenili za podjetja, ustanovljena v drugi državi članici

Izrek

Člen 49 PDEU nasprotuje nacionalni ureditvi, ki ima glede priznanja davčne ugodnosti, kot je zadevni odbitek za samozaposlene osebe v postopku v glavni stvari, diskriminatorne učinke za davčne zavezance nerezidente, čeprav bi lahko ti davčni zavezanci glede te ugodnosti izbrali davčno ureditev, kot se uporablja za davčne zavezance rezidente.

(1) UL C 327, 20.12.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/7

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 25. marca 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Düsseldorf – Nemčija) – Helmut Müller GmbH proti Bundesanstalt für Immobilienaufgaben

(Zadeva C-451/08) (1)

(Postopki oddaje javnih naročil za gradnje - Javna naročila gradenj - Pojem - Prodaja zemljišča, na katerem namerava kupec pozneje graditi, ki jo opravi javni organ - Gradnje, ki ustrezajo ciljem urbanističnega razvoja, ki jih je opredelila lokalna skupnost)

2010/C 134/10

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Helmut Müller GmbH

Tožena stranka: Bundesanstalt für Immobilienaufgaben

Ob udeležbi: Gut Spascher Sand Immobilien GmbH, Ville de Wildeshausen

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberlandesgericht Düsseldorf – Razlaga člena 1(2)(b) in (3) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj (UL L 134, str. 114) – Pojma „javno naročilo gradnje“ in „koncesija za javne gradnje“ – Obveznost razpisati postopek za oddajo ponudb pri prodaji zemljišča s strani tretje osebe, če mora kupec kasneje na tem zemljišču izvesti dela v skladu z urbanističnim načrtom, ki so ga izdelali lokalni organi in katerega osnutek so ti organi potrdili pred sklenitvijo prodajne pogodbe

Izrek

Pojem „javna naročila gradenj“ v smislu člena 1(2)(b) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ne zahteva, da bi bile gradnje, ki so predmet naročila, za naročnika materialno ali fizično izvedene, če so te gradnje izvedene v neposredno gospodarsko korist tega naročnika. To, da ta naročnik izvaja pristojnost urbanističnega urejanja, ne zadošča za izpolnitev tega zadnjega pogoja.

2.	Pojem „javna naročila gradenj“ v smislu člena 1(2)(b) Direktive 2004/18 zahteva, da prevzemnik naročila neposredno ali posredno prevzame obveznost za izvedbo gradenj, ki so predmet naročila, in da je izvedba te obveznosti iztožljiva na podlagi podrobnih pravil, ki jih določa nacionalno pravo.

3.	„Zahteve naročnika“ v smislu tretjega primera iz člena 1(2)(b) Direktive 2004/18, ne morejo vsebovati samo tega, da javni organ preuči gradbene načrte, ki so mu bili predloženi, ali da sprejme odločbo v okviru izvajanja pristojnosti urbanističnega urejanja.

4.	V okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, je koncesija za javne gradnje v smislu člena 1(3) Direktive 2004/18 izključena.

5.	V okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, se določbe Direktive 2004/18 ne uporabljajo za primer, v katerem javni organ proda zemljišče podjetju, medtem ko namerava drug javni organ oddati naročilo gradenj za to zemljišče, za njegovo oddajo pa še ni sprejel formalne odločitve.

(1) UL C 6, 10.1.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/7

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 18. marca 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hof van Beroep te Gent – Belgija) – Erotic Center BVBA proti državi Belgiji

(Zadeva C-3/09) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Člen 12(3)(a) - Priloga H - Nižja stopnja DDV - Pojem „vstopnina za kinodvorane“ - Individualna kabina za ogled filmov po izbiri)

2010/C 134/11

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hof van Beroep te Gent

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Erotic Center BVBA

Tožena stranka: država Belgija

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hof van Beroep te Gent – Razlaga priloge H, kategorija 7, Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) (sedaj priloga III, točka 7, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1)) – Znižana davčna stopnja, ki se uporablja za nekatere dobave blaga in storitev – Kino – Pojem – Individualna kabina za ogled filmov po želji

Izrek

Pojem vstopnina za kinodvorano iz Priloge H, kategorija 7, prvi odstavek, k Šesti direktivi Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2001/4/ES z dne 19. januarja 2001, je treba razlagati tako, da ne zajema plačila, ki ga izvede potrošnik, da bi lahko sam gledal enega ali več filmov ali odlomke filmov v zasebnem prostoru, kakršne so kabine iz postopka v glavni stvari.

(1) UL C 82, 4.4.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/8

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. marca 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski

(Zadeva C-79/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Davek na dodano vrednost - Direktiva 2006/112/ES - Člena 13 in 132 - Osebe javnega prava - Status javnega organa - Dejavnosti - Subjekti, ki niso zavezanci za plačilo davka - Izjeme - Družbenokulurni, zdravstevni in izobraževalni sektor - „Evroregije“ - Spodbujanje poklicne mobilnosti - Posredovanje osebja - Dokazno breme)

2010/C 134/12

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: D. Triantafyllou in W. Roels, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Nizozemska (zastopniki: C.M. Wissels, D.J.M. de Grave in Y. de Vries, zastopniki)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 2(1)(c), 13, 24(1) in 132 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Posredovanje osebja v družbenokulurnem, zdravstevnem in izobraževalnem sektorju – Spodbujanje poklicne mobilnosti – Evroregija

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 129, 6.6.2006.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/8

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 18. marca 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hof van beroep te Brussel – Belgija) – SGS Belgium NV, Firme Derwa NV, Centraal Beheer Achmea NV proti Belgisch Interventie- en Restitutiebureau, Firme Derwa NV, Centraal Beheer Achmea NV, SGS Belgium NV, Belgisch Interventie- en Restitutiebureau

(Zadeva C-218/09) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Uredba (EGS) št. 3665/87 - Izvozna nadomestila - Člen 5(3) - Pogoji za odobritev - Izjema - Pojem „višja sila“ - Proizvodi, ki so se pokvarili ali uničili pri prevozu)

2010/C 134/13

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hof van beroep te Brussel

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: SGS Belgium NV, Firme Derwa NV, Centraal Beheer Achmea NV

Tožene stranke: Belgisch Interventie- en Restitutiebureau, Firme Derwa NV, Centraal Beheer Achmea NV, SGS Belgium NV, Belgisch Interventie- en Restitutiebureau

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hof van beroep te Brussel – Razlaga člena 5(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 351, str. 1) – Pogoji dodelitve izvoznih nadomestil – Izjema – Proizvod, ki se je uničil med prevozom zaradi višje sile

Izrek

Člen 5(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode je treba razlagati tako, da poslabšanje tovora govejega ali telečjega mesa v okoliščinah, ki jih je opisalo predložitveno sodišče, ni primer višje sile v smislu te določbe.

(1) UL C 220, 12.9.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/9

Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Judicial da Comarca do Porto – Portugalska) – Santa Casa da Misericórdia de Lisboa proti Liga Portuguesa de Futebol Profissional, Bwin Intrnational Ltd, prej Baw International Ltd, Betandwin.Com Interactive Entertainment

(Zadeva C-55/08) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Nedopustnost)

2010/C 134/14

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Judicial da Comarca do Porto

Stranke

Tožeča stranka: Santa Casa da Misericórdia de Lisboa

Tožene stranke: Liga Portuguesa de Futebol Profissional, Bwin Intrnational Ltd, prej Baw International Ltd, Betandwin.Com Interactive Entertainment

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal Judicial da Comarca do Porto – Razlaga členov 43, 49 in 56 ES – Nacionalna zakonodaja, ki določenim subjektom pridržuje izključno pravico prirejanja iger na srečo in loterij, in v skladu s katero je dejavnost prirejanja, spodbujanja in posredovanja pri športnih stavah, vključno preko interneta, prekršek – Prepoved podjetju, ki opravlja dejavnost prirejanja stav in loterij preko interneta in ima sedež v drugi državi članici, da spodbuja, prireja in upravlja te stave in loterije preko interneta ter da dobitnikom daje na voljo vrednost nagrad.

Izrek

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Judicial de Comarca do Porto (Potrugalska) s sklepom z dne 19. decembra 2007, je očitno nedopusten.

(1) UL C 92, 12.4.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/9

Sklep Sodišča z dne 9. decembra 2009 – Luigi Marcuccio proti Evropski komisiji

(Zadeva C-432/08 P) (1)

(Pritožba - Uradniki - Socialna varnost - Povračilo stroškov zdravljenja - Zavrnitev, na podlagi molka organa, predloga za povračilo celotnih stroškov zdravljenja, ki so nastali tožeči stranki - Deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena pritožba)

2010/C 134/15

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Marcuccio (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall in C. Berardis-Kayser, zastopnika, A. dal Ferro, odvetnik)

Predmet

Pritožba, vložena zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) z dne 9. julija 2008 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (združeni zadevi T-296/05 in T-408/05), s katero je Sodišče prve stopnje kot nedopustna zavrglo predlog za razglasitev ničnosti dveh odločb na podlagi molka oddelka za izplačila Skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja Evropske skupnosti, s katerima je bilo zavrnjeno povračilo določenih stroškov zdravljenja v višini 100 %, ki so nastali tožeči stranki, ter predlog, naj se Komisiji naloži, da tožeči stranki izplača zneske določenih stroškov zdravljenja.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	L. Marcucciu se naloži plačilo stroškov pritožbe.

(1) UL C 313, 6.12.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/10

Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 9. marca 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale Amministrativo Regionale della Sicilia – Italija) – Buzzi Unicem SpA in drugi

(Združeni zadevi C-478/08 in C-479/08) (1)

(Člen 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika - Načelo „plača povzročitelj obremenitve“ - Direktiva 2004/35/ES - Okoljska odgovornost - Uporaba ratione temporis - Onesnaženje, ki je nastalo pred datumom, določenim za prenos navedene direktive, in se nadaljuje po tem datumu - Nacionalna zakonodaja, ki nalaga stroške sanacije škode, povezane s tem onesnaženjem, več podjetjem - Zahteva glede namena ali malomarnosti - Zahteva glede vzročne zveze - Sanacijski ukrepi - Obveznost posvetovanja z zadevnimi podjetji - Priloga II k navedeni direktivi)

2010/C 134/16

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale della Sicilia

Stranke

Tožeče stranke: Buzzi Unicem SpA, ISAB Energy srl, Raffinerie Mediterranee SpA (ERG) (C-478/08), Dow Italia Divisione Commerciale Srl (C-479/08)

Tožene stranke: Ministero dello Sviluppo Economico, Ministero della Salute, Ministero Ambiente e Tutela del Territorio e del Mare, Ministero delle Infrastrutture, Ministero dei Trasporti, Presidenza del Consiglio dei Ministri, Ministero dell’Interno, Regione Siciliana, Assessorato Regionale Territorio ed Ambiente (Sicilija), Assessorato Regionale Industria (Sicilija), Prefettura di Siracusa, Istituto Superiore di Sanità, Commissario Delegato per Emergenza Rifiuti e Tutela Acque (Sicilija), Vice Commissario Delegato per Emergenza Rifiuti e Tutela Acque (Sicilija), Agenzia Protezione Ambiente e Servizi Tecnici (APAT), Agenzia Regionale Protezione Ambiente (ARPA Sicilija), Istituto Centrale Ricerca Scientifica e Tecnologica Applicata al Mare, Subcommissario per la Bonifica dei Siti Contaminati, Provincia Regionale di Siracusa, Consorzio ASI Sicilia Orientale Zona Sud, Comune di Siracusa, Comune d’Augusta, Comune di Melilli, Comune di Priolo Gargallo, Azienda Unità Sanitaria Locale N8, Sviluppo Italia Aree Produttive SPA, Sviluppo Italia SpA, Ministero Ambiente e Tutela del Territorio e del Mare, Ministero dello Sviluppo economico, Ministero della Salute, Regione siciliana, Commissario Delegato per Emergenza Rifiuti e Tutela Acque (Sicilija)

Ob udeležbi: ENI Divisione Exploration and Production SpA, ENI SpA, Edison SpA

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale Amministrativo Regionale per la Sicilia – Razlaga člena 174 ES in Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L 143, str. 56) ter načela „plača povzročitelj obremenitve“ – Nacionalna ureditev, ki upravnim organom omogoča, da zasebnim podjetjem naložijo izvedbo sanacije, ne da bi opravili pravo preiskavo, na podlagi katere bi ugotovili, kdo je odgovoren za zadevno onesnaženje

Izrek

V primeru okoljskega onesnaževanja, kakršno se obravnava v postopkih v glavni stvari:

—

če pogoji za uporabo ratione temporis in/ali ratione materiae Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, niso izpolnjeni, se torej uporablja nacionalno pravo ob upoštevanju pravil Pogodbe in brez poseganja v druge akte sekundarnega prava;

—

Direktiva 2004/35 ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki pristojnemu organu, ki deluje v okviru te direktive, omogoča, da domneva obstoj vzročne zveze med izvajalci in ugotovljenim onesnaženjem, tudi pri razpršenem onesnaževanju, ker so njihove naprave blizu območja onesnaženja. Vendar mora ta organ, da bi lahko domneval tako vzročno zvezo, v skladu z načelom „plača povzročitelj obremenitve“ imeti na voljo verjetne dokaze, ki bi lahko podprli njegovo domnevo, kot sta na primer dejstvo, da so naprave izvajalca v bližini ugotovljenega onesnaženja, in povezava med ugotovljenimi onesnaževali in sestavinami, ki jih ta izvajalec uporablja pri svojih dejavnostih;

—

je treba člene 3(1), 4(5) in 11(2) Direktive 2004/35 razlagati tako, da pristojni organ, če odloči, da bo naložil ukrepe sanacije okoljske škode izvajalcem, katerih dejavnosti spadajo pod Prilogo III k tej direktivi, ni zavezan ugotoviti krivde, malomarnosti ali namena izvajalcev, katerih dejavnosti se štejejo za odgovorne za okoljsko škodo. Nasprotno, ta organ mora, prvič, predhodno raziskati izvor ugotovljenega onesnaženja, pri čemer ima diskrecijsko pravico glede postopkov, uporabljenih sredstev in trajanja takega raziskovanja. Drugič, ta organ mora v skladu z nacionalnimi dokaznimi pravili ugotoviti vzročno zvezo med dejavnostmi izvajalcev, na katere se nanašajo sanacijski ukrepi, in tem onesnaženjem;

—

mora pristojni organ, če imajo izvajalci obveznost povrnitve škode samo zaradi svojega prispevka k onesnaženju ali nevarnosti onesnaženja, brez poseganja v člen 9 Direktive 2004/35 načeloma ugotoviti višino prispevka vsakega od izvajalcev k onesnaženju, ki ga želi odpraviti, in pri izračunu stroškov sanacijskih ukrepov, naloženih navedenim izvajalcem, upoštevati prispevek vsakega od njih.

Člena 7 in 11(4) Direktive 2004/35 v povezavi s Prilogo II k tej direktivi je treba razlagati tako, da:

—

je pristojni organ pooblaščen, da bistveno spremeni ukrepe sanacije okoljske škode, ki so bili v sodelovanju z zadevnimi izvajalci določeni v kontradiktornem postopku in ki so že bili izvedeni ali so se že začeli izvajati. Vendar, da bi ta organ sprejel tako odločbo:

—	mora izvajalcem, ki so jim taki ukrepi naloženi, dati možnost izjave, razen kadar je zaradi nujnosti okoljskega položaja potrebno takojšnje ukrepanje pristojnega organa;

—	mora tudi povabiti zlasti osebe z zemljišč, na katerih je treba opraviti sanacijske ukrepe, da predložijo svoje pripombe, ki jih bo upošteval;

—

mora upoštevati načela iz točke 1.3.1 Priloge II k Direktivi 2004/35 in v odločbi navesti razloge za svojo izbiro in, če je treba, razloge, ki utemeljujejo, zakaj podroben preizkus v zvezi z navedenimi načeli ni bil opravljen oziroma ga ni bilo mogoče opraviti, na primer zaradi nujnosti okoljskega položaja;

—

v okoliščinah, kakršne so v postopkih v glavni stvari, Direktiva 2004/35 ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki pristojnemu organu dopušča, da določi, da je pravica izvajalcev – ki jih zadevajo ukrepi sanacije okolja – do uporabe svojih zemljišč odvisna od tega, ali opravijo dela, ki jih ti ukrepi zahtevajo, tudi če ti ukrepi ne zadevajo navedenih zemljišč, ker so že bila predmet prejšnjih sanacijskih ukrepov oziroma niso bila nikoli onesnažena. Vendar mora biti tak ukrep utemeljen s ciljem preprečitve poslabšanja okoljskega položaja tam, kjer se navedeni ukrepi izvajajo, ali ob uporabi previdnostnega načela s ciljem preprečitve nastanka ali ponovnega nastanka druge okoljske škode na navedenih zemljiščih izvajalcev, ki mejijo na celotno morsko obalo, ki je predmet navedenih sanacijskih ukrepov.

(1) UL C 19, 24.1.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/11

Sklep Sodišča (peti senat) z dne 22. januarja 2010 – ecoblue AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Banco Bilbao Vizcaya Argentaria SA

(Zadeva C-23/09 P) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Uredba (ES) št. 40/94 - Člen 8(1)(b) - Prejšnja znamka BLUE - Besedni znak Ecoblue - Verjetnost zmede - Podobnost znakov)

2010/C 134/17

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: ecoblue AG (zastopnik: C. Osterrieth, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Botis, zastopnik), Banco Bilbao Vizcaya Argentaria SA

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) z dne 12. novembra 2008 v zadevi ecoblue AG proti UUNT (T-281/07), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo, ki jo je prijavitelj besedne znamke „Ecoblue“ za storitve iz razredov 35, 36 in 38 vložil zoper odločbo R 844/2006-1 prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) z dne 25. aprila 2007, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo oddelka za ugovore, s katero je bila zavrnjena registracija navedene znamke v okviru postopka z ugovorom, ki ga je vložil imetnik besedne znamke Skupnosti „BLUE“, za proizvode in storitve iz razredov 9, 36 in 38 ter druge besedne znamke Skupnosti, ki vsebujejo besedo „BLUE“

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi ecoblue AG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 90, 18.4.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/12

Sklep Sodišča (četrti senat) z dne 11. marca 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Högsta domstolen – Švedska) – Djurgården-Lilla Värtans Miljöskyddsförening proti AB Fortum Värme samägt med Stockholms stad

(Zadeva C-24/09) (1)

(Člen 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika - Direktiva 85/337/ES - presoja vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje - Direktiva 96/61 - Celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja - Sodelovanje javnosti v postopku odločanja v zvezi z okoljem - Pravica do izpodbijanja odločitve o odobritvi projekov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje)

2010/C 134/18

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Högsta domstolen

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Djurgården-Lilla Värtans Miljöskyddsförening

Tožena stranka: AB Fortum Värme samägt med Stockholms stad

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Högsta domstolen – Razlaga členov 1(2), 6(4) in 10a in Priloge II, točka 10, Direktive Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, str. 40), kot je bila spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč – Izjava Komisije – Razlaga členov 2, točka 14, in 15a Direktive sveta 96/61/ES z dne 24 septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35/ES – Nacionalna zakonodaja, ki lokalnim neprofitnim združenjem omogoča sodelovanje v predhodnem postopku odobritve dejavnosti, ki so nevarne za okolje, pod pogojem, da imajo v statutu kot svoj namen določeno varstvo okolja, da svojo dejavnost izvajajo najmanj tri leta in da imajo vsaj 2 000 članov.

Izrek

Člani zadevne javnosti v smislu členov 1(2) in 10a Direktive Sveta 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003, ter v smislu členov 2, točka 4, in 15a Direktive 96/61/ES Sveta z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, s tem da so bile zadnjenavedene določbe povzete v členih 2, točka 15, in 16 Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, morajo imeti možnost izpodbijanja odločbe, s katero je organ, ki je del sodne oblasti države članice, odločil o zahtevi za izdajo soglasja k posegu, ne glede na vlogo, ki so jo lahko imeli, ko so sodelovali v postopku pred tem organom, ki je obravnaval vprašanje soglasja k posegu, in mu predložili svoja stališča.

Člena 10a Direktive 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, in 15a Direktive 96/61, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, s tem da je bila zadnjenavedena določba povzeta v členu 16 Direktive 2008/1, nasprotujeta določbi nacionalnega prava, ki pravico do izpodbijanja odločitve o dejavnosti, ki spada na področje uporabe Direktive 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, in Direktive 96/61, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, pridržuje le združenjem za varstvo okolja, ki imajo vsaj 2 000 članov.

(1) UL C 69, 21.3.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/13

Sklep Sodišča z dne 22. januarja 2010 – Helenska republika proti Evropski komisiji

(Zadeva C-43/09 P) (1)

(Pritožba - Odločba Komisije o zmanjšanju finančne pomoči, ki je bila prvotno dodeljena iz kohezijskega sklada za projekt novega atenskega mednarodnega letališča v Spati - Ničnostna tožba - Načela prepovedi retroaktivnosti, pravne varnosti in sorazmernosti - Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena)

2010/C 134/19

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Helenska republika (zastopnika: C. Meïdanis in M. Tassopoulou, zastopnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: D. Triantafyllou in B. Conte, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi senat) z dne 19. novembra 2008 v zadevi Grčija proti Komisiji (T-404/05), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti odločbe Komisije E(2005) 3243 z dne 1. oktobra 2005 o zmanjšanju finančne pomoči, ki je bila prvotno dodeljena iz kohezijskega sklada za projekt št. 95/09/65/040 za novo atensko mednarodno letališče v Spati

Izrek

1.	Pritožba se zavrže.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 69, 21.3.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/13

Sklep Sodišča z dne 29. januarja 2010 – Georgios Karatzoglou proti Evropski agenciji za obnovo (AER), Evropski komisiji, ki je nasledila EAR

(Zadeva C-68/09 P) (1)

(Pritožba - Člen 119 Poslovnika - Javni uslužbenci - Pogodba začasnega uslužbenca za nedoločen čas - Odpoved pogodbe)

2010/C 134/20

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Georgios Karatzoglou (zastopnik: S. A. Pappas, odvetnik)

Tožene stranke: Evropska agencija za obnovo (AER), Evropska komisija, ki je nasledila EAR (zastopnika: D. Martin in J. Currall, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) z dne 2. decembra 2008 v zadevi Karatzoglou proti Evropski agenciji za obnovo (AER), (T-471/04) – Vrnitev zadeve po razveljavitvi v novo odločanje Sodišču prve stopnje – Zavrnitev tožbe za razglasitev ničnosti odločbe AER o odpovedi pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca – Obveznost obrazložitve – Zloraba pooblastil – Načelo dobrega upravljanja

Izrek

1.	Pritožna se zavrne.

2.	G. Karatzoglou se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 82, 4.4.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/14

Sklep Sodišča z dne 21. januarja 2010 – Iride SpA, Iride Energia SpA proti Evropski komisiji

(Zadeva C-150/09 P) (1)

(Pritožba - Državna pomoč - Pomoč, razglašena za združljivo s skupnim trgom, pod pogojem vračila prejšnje pomoči, ki je bila razglašena za nezakonito - Združljivost s členom 87(1) ES - Napačna uporaba prava - Izkrivljanje trditev tožečih strank - Pomanjkljivosti obrazložitve - Pritožba, ki je deloma nedopustna in deloma neutemeljena)

2010/C 134/21

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: Iride SpA, Iride Energia SpA (zastopniki: L. Radicati di Brozolo, M. Merola in T. Ubaldi, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: E. Righini in G. Conte, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 11. februarja 2009, v zadevi Iride SpA in Iride Energia SpA (T-25/07), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2006/941/ES z dne 8. novembra 2006 o državni pomoči C 11/06 (prej N 127/05), ki jo namerava Italija izvajati v korist AEM Torino (UL L 366, str. 62) v obliki subvencij, s katerimi naj se povrnejo nepovratni stroški v energetskem sektorju, v delu v katerem je, prvič, v tej odločbi navedeno, da gre za državne pomoči, in drugič, je združljivost pomoči s skupnim trgom odvisna od tega, da družba AEM Torino vrne pomoč, ki ji je bila predhodno nezakonito odobrena v okviru sheme v korist tako imenovanih poobčinjenih podjetij.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Iride SpA in Iride Energia SpA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 153, 4.7.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 9. decembra 2009 – eDate Advertising GmbH proti X

(Zadeva C-509/09)

2010/C 134/23

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: eDate Advertising GmbH

Tožena stranka: X

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je pri (grozečih) kršitvah osebnostnih pravic z vsebino neke spletne strani na internetu besedno zvezo „kraj, kjer grozi škodni dogodek“ v členu 5, točka 3, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Uredba št. 44/2001) (1) treba razlagati tako,

da lahko prizadeti vloži opustitveno tožbo zoper upravljalca spletne strani tudi pred sodišči tiste države članice, v kateri se lahko dostopa do spletne strani, ne glede na to, v kateri državi članici ima upravljalec sedež,

ali

pristojnost sodišč države članice, v kateri upravljalec te spletne strani nima sedeža, predpostavlja, da obstaja posebna povezava z državo sodišča (nacionalna navezna okoliščina), ki presegajo tehnično možno dostopanje do izpodbijanih vsebin ali spletne strani?

Če je potrebna takšna nacionalna navezna okoliščina:

V skladu s katerimi merili se določa ta zveza?

Ali je pomembno, da je sporna spletna stran v skladu z namenom upravljalca ciljno usmerjena in (tudi) namenjena uporabnikom interneta v državi sodišča ali pa zadošča, da imajo informacije na spletni strani objektivno zvezo z državo sodišča v tem smislu, da je v državi sodišča dejansko lahko prišlo oz. grozi kolizija nasprotujočih si interesov – se pravi interesov tožeče stranke do spoštovanja svoje osebnostne pravice oz. interesov tožene stranke do oblikovanja svoje spletne strani in do poročanja – glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti na podlagi vsebine sporne spletne strani?

Ali je za ugotavljanje posebne nacionalne navezne okoliščine merodajno število povezav iz države sodišča, vzpostavljenih s sporno spletno stranjo?

Če za pritrditev pristojnosti ni potrebna posebna nacionalna navezna okoliščina ali če za obstoj te zadnje zadošča, da sporne informacije izkazujejo objektivno zvezo z državo sodišča v tem smislu, da je v državi sodišča dejansko lahko prišlo oz. grozi kolizija nasprotujočih si interesov glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti na podlagi vsebine sporne spletne strani, in obstoj posebne nacionalne navezne okoliščine merodajno ne predpostavlja minimalnega števila dostopov iz države sodišča, vzpostavljenih s sporno spletno stranjo:

Ali je člen 3(1) in (2) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (v nadaljevanju: Direktiva 2000/31) (2) treba razlagati tako:

da je tem določbam treba pripisati kolizijskopravni značaj v tem smislu, da tudi na področju civilnega prava ob izpodrivanju nacionalnih kolizijskih predpisov določajo le uporabo prava, ki velja v državi članici izvora,

ali

pa gre pri teh predpisih za popravek na materialnopravni ravni, s katerim se vsebinsko spremeni materialnopravni izid prava, ki se uporablja v skladu z nacionalnimi kolizijskimi normami in zreducira na zahteve prava države članice izvora?

V primeru, da ima člen 3(1) in (2) Direktive o elektronskem poslovanju kolizijskopravni značaj:

Ali navedene določbe določajo le uporabo materialnega prava, ki velja v državi članici izvora, ali pa tudi uporabo v tej državi veljavnih kolizijskih norm s posledico, da ostane možno, da pravo države članice izvora zavrača na pravo države namembnosti?

(1) UL L 12, str. 1.

(2) UL L 178, str. 1.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Trani (Italija) 13. januarja 2010 – Vino Cosimo Damiano proti Poste Italiane SpA

(Zadeva C-20/10)

2010/C 134/24

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Trani

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vino Cosimo Damiano

Tožena stranka: Poste Italiane SpA

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali določba 8(3) okvirnega sporazuma, sprejetega k Direktivi 1999/70/ES (1), nasprotuje nacionalni ureditvi (kot je ta, ki izhaja iz člena 2(1a) zakonske uredbe št. 368/2001), ki je s prenosom Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP v notranji pravni red uvedla možnost za zaposlovanje delavcev družbe Poste Italiane za določen čas ‚brez razloga‘?

Ali za utemeljitev reformatio in pejus iz prejšnje zakonodaje na področju pogodb o zaposlitvi za določen čas in za to, da se ne uporablja prepoved iz določbe 8(3) okvirnega sporazuma, sprejetega k Direktivi 1999/70/ES, zadostuje, da nacionalni zakonodajalec sledi kakršnemukoli cilju, čeprav različnemu od cilja izvajanja navedene direktive, ali pa mora biti ta cilj ne le zavarovan podobno kot cilj glede naložitve sankcij, ampak tudi izrecno ‚naveden‘?

Ali določba 3(1) okvirnega sporazuma, sprejetega k Direktivi 1999/70, nasprotuje nacionalni ureditvi (kot je ta, ki izhaja iz člena 2(1a) zakonske uredbe št. 368/2001), ki je s prenosom Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP v notranji pravni red uvedla možnost za zaposlovanje delavcev družbe Poste Italiane za določen čas ‚brez razloga‘?

Ali splošni načeli Skupnosti o prepovedi diskriminacije in enakosti nasprotujeta nacionalni ureditvi (kot je ta, ki izhaja iz člena 2(1a) zakonske uredbe št. 368/2001), ki je s prenosom Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP v notranji pravni red uvedla možnost za zaposlovanje delavcev družbe Poste Italiane za določen čas ‚brez razloga‘, ki sankcionira delavce družbe Poste Italiane ne le glede te družbe, ampak tudi drugih družb v istem ali drugem sektorju?

Ali člena 82, prvi odstavek, (ES) in 86(1) in (2) (ES) nasprotujeta notranji ureditvi (kot je ta, ki izhaja iz člena 2(1a) zakonske uredbe št. 368/2001), ki je s prenosom Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP v notranji pravni red uvedla možnost za zaposlovanje delavcev za določen čas ‚brez razloga‘ le v korist družbe Poste Italiane (podjetje z izključno javnim kapitalom), ki naj bi tako zlorabila prevladujoč položaj?

6.	Če so odgovori na prejšnja vprašanja pritrdilni, ali se od nacionalnega sodišča zahteva, da ne uporablja (ali ne uporabi) nacionalne zakonodaje, ki je v nasprotju s pravom Skupnosti?

(1) UL L 175, str. 43.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Krajský súd v Prešove (Slovaška republika) 9. februarja 2010 – POHOTOVOSŤ s.r.o. proti Iveti Korčkovski

(Zadeva C-76/10)

2010/C 134/25

Jezik postopka: slovaščina

Predložitveno sodišče

Krajský súd v Prešove

Stranki

Tožeča stranka: POHOTOVOSŤ s.r.o.

Tožena stranka: Iveta Korčkovská

Vprašanja za predhodno odločanje

1. Prvo vprašanje za predhodno odločanje

(a)	Ali je podatek o skupnih stroških za potrošnika, izražen v odstotnih točkah (efektivna obrestna mera, EOM), tako pomemben, da je mogoče, kadar v pogodbi ni naveden, šteti, da stroški potrošniškega kredita niso opredeljeni pregledno, dovolj jasno in razumljivo?

(b)

Ali je zakonodajni okvir za varstvo potrošnikov, ki ga zagotavlja Direktiva Sveta 93/13/EGS (1) z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, tak, da se lahko tudi za strošek šteje, da je nedovoljen pogoj v pogodbi o potrošniškem kreditu, ker ni dovolj pregleden in razumljiv, če v pogodbi podatek o skupnih stroških potrošniškega kredita ni naveden v odstotnih točkah in so stroški (kredita) izraženi samo z zneskom, ki ga sestavlja več dodatnih stroškov, deloma navedenih v pogodbi in deloma v splošnih pogodbenih pogojih?

2. Drugo vprašanje za predhodno odločanje

(a)

Ali je treba Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, ki odloča o predlogu za izvršbo na podlagi pravnomočne arbitražne odločbe, izdane v odsotnosti potrošnika, kadar ima vse potrebne informacije o dejanskem in pravnem stanju, po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je kazen, določena v kreditni pogodbi, ki sta jo sklenila dajalec kredita in potrošnik, nesorazmerna, če je mogoče na podlagi nacionalnih postopkovnih določb tak preizkus opraviti v okviru podobnih postopkov, urejenih v nacionalnem pravu?

(b)	Ali mora nacionalno sodišče, če ugotovi, da je kazen zaradi neizpolnitve obveznosti potrošnika nesorazmerna, sprejeti vse ukrepe, ki so lahko v skladu z nacionalnim pravom posledica te okoliščine, zato da zagotovi, da določba o kazni za potrošnika ni zavezujoča?

(c)	Ali je mogoče šteti, da kazen, določena v višini 0,25 % od dolgovanega zneska kredita dnevno, to je 91,25 % na letni ravni, ni poštena, ker je nesorazmerna?

3. Tretje vprašanje za predhodno odločanje

Ali je zakonodajni okvir za varstvo potrošnikov na področju uporabe določb Unije (Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993, Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS) za potrošniške kreditne pogodbe tak, da – če v pogodbi niso spoštovana pravila, določena za varstvo potrošnikov na področju potrošniških kreditov, in če je bil na podlagi take pogodbe vložen predlog za izvršbo odločitve, sprejete z arbitražno odločbo – sodišče lahko prekine izvršbo ali odredi, naj se opravi samo do zneska, ki ustreza neodplačanemu delu odobrenega kredita, če v skladu z nacionalnimi določbami lahko opravi tak preizkus arbitražne odločbe in ima vse potrebne informacije o dejanskem in pravnem stanju?

(1) UL L 95, str. 29.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 12. februarja 2010 – Telefónica Móviles España S.A. proti Administración del Estado (Secretaría de Estado de Telecomunicaciones)

(Zadeva C-85/10)

2010/C 134/26

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Telefónica Móviles España S.A.

Tožena stranka: Administración del Estado (Secretaría de Estado de Telecomunicaciones)

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 11(2) Direktive 97/13/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. aprila 1997 o skupnem okviru za splošna in posamična dovoljenja na področju telekomunikacijskih storitev (…) in zlasti zahteve po optimalni uporabi redkih virov in spodbujanju razvoja inovativnih storitev in konkurence razlagati tako, da nacionalna ureditev, ki znesek, pridobljen s pobiranjem dajatve na to vrsto virov (dajatev za rezervirane javne radijske frekvence), razdruži od posebne namembnosti, ki je bila prej izrecno določena (financiranje raziskav in izobraževanja na področju telekomunikacij, in izvajanje obveznosti javne službe), ne da bi določila drugo namembnost, ni v skladu z njim?

Ali navedeni člen 11(2), zlasti zahteve po zagotavljanju optimalne uporabe redkih virov in spodbujanju razvoja inovativnih storitev, nasprotuje nacionalni ureditvi, ki brez očitne utemeljitve znatno povečuje znesek dajatve za digitalni sistem DCS-1800, pri čemer ta ostane nespremenjena za analogne sisteme prve generacije, kot je TACS?

(1) UL L 117, str. 15.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 17. februarja 2010 – Finanzamt Essen-NordOst proti GFKL Financial Services AG

(Zadeva C-93/10)

2010/C 134/27

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Finanzamt Essen-NordOst

Tožena stranka: GFKL Financial Services AG

Vprašanja za predhodno odločanje

O razlagi člena 2(1) in člena 4 Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (77/388/EGS (1)): Ali pri prodaji (odkupu) neporavnanih terjatev na podlagi prevzema izterjave dolga in tveganja neplačila obstajata odplačna storitev in gospodarska dejavnost kupca terjatve, tudi če se odkupna cena

—	ne določi glede na nominalno vrednost terjatev z določitvijo pavšalnega odbitka za prevzem izterjave dolga in tveganja neplačila, ampak

—	se ravna po tveganju neplačila, ocenjeno za posamezno terjatev, izterjava dolga pa ima v primerjavi z odbitkom glede na tveganje neplačila le podrejen pomen?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, o razlagi člena 13(B)(d), točki 2 in 3, Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (77/388/EGS):

(a)	Ali je prevzem tveganja neplačila s strani kupca terjatve pri odkupu neporavnanih terjatev po odkupni ceni, ki je znatno nižja od nominalne vrednosti terjatev, zaradi zagotavljanja drugačnega zavarovanja ali jamstva neobdavčen?

(b)	Če obstaja neobdavčen prevzem tveganja: Ali je izterjava dolga kot del enotne storitve ali kot pomožna storitev neobdavčena ali je zanjo, če gre za samostojno storitev, obvezno plačilo davka?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen in ne obstaja neobdavčena storitev, o razlagi člena 11(A)(a) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (77/388/EGS): Ali se plačilo za obdavčeno storitev določi glede na stroške izterjave, ki jih predvidita stranki, ali glede na dejanske stroške izterjave?

(1) UL L 145, str. 1.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Obersten Berufungs – und Disziplinarkommission (Avstrija) 23. februarja 2010 – Gentcho Pavlov in Gregor Famira proti odboru Rechtsanwaltskammer Wien

(Zadeva C-101/10)

2010/C 134/28

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Obersten Berufungs- und Disziplinarkommission

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Gentcho Pavlov, Gregor Famira

Tožena stranka: odbor Rechtsanwaltskammer Wien

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je bilo treba člen 38(1) Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani (1) v obdobju od 2. januarja 2004 do 31. decembra 2006 v postopku za vpis bolgarskega državljana v imenik odvetniških pripravnikov uporabiti neposredno?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

Ali je člen 38(1) Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani nasprotoval uporabi člena 30(1) in (5) avstrijskega Rechtsanwaltsordnung (zakon o odvetništvu) – v skladu s katerim se za vpis med drugim zahteva tudi dokaz avstrijskega ali njemu enakovrednega državljanstva – v primeru predloga za vpis v imenik avstrijskih odvetniških pripravnikov kot tudi za podelitev izkaznice v skladu s členom 15(3) avstrijskega zakona o odvetništvu, ki ga je 2. januarja 2004 vložil bolgarski državljan, ki je bil zaposlen pri avstrijskem odvetniku, čeprav so bile izpolnjene druge predpostavke in izdana dovoljenja za prebivanje in zaposlitev v Avstriji, zavrnitev predloga pa je temeljila le na državljanstvu?

(1) UL L 358, 31.12.1994, str. 3.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Ireland 24. februarja 2010 – Patrick Kelly proti National University of Ireland

(Zadeva C-104/10)

2010/C 134/29

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Ireland

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Patrick Kelly

Tožena stranka: National University of Ireland

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali daje člen 4(1) Direktive 97/80/ES (1) prijavitelju za program poklicnega usposabljanja, ki meni, da mu je bil zavrnjen dostop do poklicnega usposabljanja, ker se zanj ni uporabilo načelo enakega obravnavanja, pravico do informacij o usposobljenosti preostalih prijaviteljev za sporni program in zlasti prijaviteljev, ki jim dostop do poklicnega usposabljanja ni bil zavrnjen, tako da lahko prijavitelj „predloži sodišču ali drugemu pristojnemu organu dejstva, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je prišlo do neposredne ali posredne diskriminacije“?

Ali daje člen 4 Direktive 76/207/EGS (2) prijavitelju za program poklicnega usposabljanja, ki meni, da mu je bil zavrnjen dostop do poklicnega usposabljanja „na podlagi enakih meril“ in da je bil pri dostopu do poklicnega usposabljanja diskriminiran „na podlagi spola“, pravico do informacij, ki jih ima izvajalec programa, glede usposobljenosti preostalih prijaviteljev za sporni program in zlasti prijaviteljev, ki jim dostop do poklicnega usposabljanja ni bil zavrnjen?

Ali daje člen 3 Direktive 2002/73/ES (3), ki prepoveduje „neposredno ali posredno diskriminacijo zaradi spola“ pri „dostopu“ do poklicnega usposabljanja, prijavitelju za program poklicnega usposabljanja, ki trdi, da je bil pri dostopu do poklicnega usposabljanja diskriminiran „na podlagi spola“, pravico do informacij, ki jih ima izvajalec programa, glede usposobljenosti preostalih prijaviteljev v sporni program in zlasti prijaviteljev, ki jim dostop do poklicnega usposabljanja ni bil zavrnjen?

4.	Ali je narava obveznosti iz člena 267(3) PDEU drugačna v državi članici s kontradiktornim pravnim sistemom (v nasprotju z inkvizitornim), in če je, kako?

5.	Ali lahko na katerokoli upravičenje do informacij na podlagi prej omenjenih direktiv vpliva izvajanje nacionalne ali evropske zakonodaje, ki ureja zaupnost?

(1) Direktiva Sveta 97/80/ES z dne 15. decembra 1997 o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije zaradi spola

UL L 14, str. 6.

(2) Direktiva Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev

UL L 39, str. 40.

(3) Direktiva 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev

UL L 269, str. 15.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 25. februarja 2010 – Enel Maritsa Iztok 3 proti direktorju direktorata „Izpodbijanje in upravljanje izvršb“ pri centralni upravi nacionalne agencije za prihodke

(Zadeva C-107/10)

2010/C 134/30

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofia-grad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Enel Maritsa Iztok 3

Tožena stranka: Direktor direktorata „Izpodbijanje in upravljanje izvršb“ pri centralni upravi nacionalne agencije za prihodke

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 18(4) Direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (1) in člen 183(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) razlagati tako, da v okoliščinah postopka v glavni stvari dovoljujeta:

da se na podlagi spremembe zakona, katere cilj je boj proti davčnim utajam, podaljša rok za povračilo davka na dodano vrednost vse do sprejetja odločbe o davčnem nadzoru, ker je bil v 45 dneh od dneva oddaje davčnega obračuna začet davčni nadzor pri zadevni stranki, ne da bi se za to obdobje dolgovale obresti za znesek, ki ga je treba povrniti, če so istočasno podane te okoliščine:

(a)	pred to spremembo je potekel zakonsko določen rok 45 dni za povračilo, ne glede na začetek davčnega nadzora pa bi začele teči obresti za znesek, ki ga je treba povrniti;

(b)	pri davčnem nadzoru je bila ugotovljena pravilnost izkazanega zneska povračila davka;

(c)	edina pravna možnost, ki jo ima davčni zavezanec, da skrajša ta rok, je predložitev varščine v obliki denarja, državnih vrednostnih papirjev ali nepogojne in nepreklicne bančne garancije za določeno obdobje v znesku, ki se mora povrniti;

da se predvidijo rok za povračilo davka na dodano vrednost, ki traja 45 dni od dneva oddaje davčnega obračuna za ta davek, pravna možnost zadržanja njegovega teka in posledično tudi njegovo podaljšanje zaradi odredbe o davčnem nadzoru, do katere je prišlo med tem rokom, če davčno obdobje za obračun tega davka znaša en mesec;

da se povračilo davka na dodano vrednost izvede v obliki odločbe o davčnem nadzoru, s tem da se znesek, ki ga je treba povrniti, pobota z dolgovanim davkom na dodano vrednost, ki je določen v isti odločbi, in drugimi davčnimi dolgovi kot tudi državnimi terjatvami za različna davčna obdobja in obrestmi, ki se za te zneske natečejo vse do dneva sprejetja odločbe o davčnem nadzoru, če je bila pri davčnem nadzoru ugotovljena pravilnost zneska povračila davka in če so istočasno podane te okoliščine:

(a)	v postopku davčnega nadzora začasno zavarovanje prihodnjih terjatev države, ki bi lahko bile ugotovljene med postopkom sprejetja odločbe o davčnem nadzoru, ni bilo odobreno;

(b)	pobot s terjatvami države v nacionalnem zakonu ni predviden kot sredstvo za prisilno izvršbo ali kot ukrep zavarovanja;

(c)	roki za izpodbijanje in prostovoljno plačilo pobotanih glavnic zneskov in obresti se niso iztekli, ker so bili določeni z isto odločbo o davčnem nadzoru, del teh zneskov pa se je tudi izpodbijal pred sodiščem;

da država, ko je bila ugotovljena pravilnost zneska povračila davka, izkazanega v davčnem obračunu, pobot z davčnimi dolgovi, ki so določeni s to odločbo, za obdobja pred oddajo davčnega obračuna skupaj z obrestmi teh dolgov, opravi na dan sprejetja odločbe o davčnem nadzoru namesto na dan obračuna davka, pri čemer med zakonsko določenim rokom za povračilo zneska ne dolguje obresti, odmerja pa obresti za pobotane davke od dneva oddaje obračuna do sprejetja odločbe o davčnem nadzoru.

(1) UL L 145, str. 1.

(2) UL L 347, str. 1.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Ordinario di Venezia (Italija) 26. februarja 2010 – Ivana Scattolon proti Ministero dell’Università e della Ricerca

(Zadeva C-108/10)

2010/C 134/31

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Ordinario di Venezia

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ivana Scattolon

Tožena stranka: Ministero dell’Università e della Ricerca

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba Direktivo Sveta 77/187 (1) in/ali Direktivo Sveta 2001/23/ES (2) z dne 12. marca 2001 ali drugo upoštevno zakonodajo Skupnosti razlagati tako, da se lahko uporablja za položaj, v katerem država od lokalnih organov (občin in pokrajin) prevzame osebje, odgovorno za pomožne storitve čiščenja in vzdrževanja državnih šolskih stavb, če država zaradi prenosa kot pravna naslednica ne vstopi samo v dejavnosti in razmerja z vsem osebjem (hišniki), ampak tudi v pravna razmerja, ki izhajajo iz podjemnih pogodb, sklenjenih z zasebnimi podjetji za zagotavljanje teh storitev?

Ali je treba neprekinjeno nadaljevanje zaposlitve, določeno v členu 3(1), prvi pododstavek, Direktive 77/187 (ki je bila skupaj z Direktivo 98/50/ES (3) prenesena v Direktivo 2001/23/ES), razlagati tako, da se pri količinski opredelitvi prejemkov, ki so pri pridobitelju povezani z delovno dobo, upoštevajo vsa leta, ki so jih dopolnili prevzeti delavci, vključno z dopolnjenimi v okviru zaposlitve pri odsvojitelju?

Ali je treba člen 3 Direktive 77/187 in/ali direktivi Sveta 98/50/ES z dne 29. junija 1998 in 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 razlagati tako, da med pravice delavca, ki se prenesejo na pridobitelja, spadajo tudi ugodnosti, ki jih je delavec pridobil pri odsvojitelju, kakršna je dopolnjena delovna doba, če so z njo – v kolektivni pogodbi, ki velja pri pridobitelju – povezane pravice ekonomske narave?

Ali je treba splošna načela veljavnega prava Skupnosti – ki se nanašajo na pravno varnost, varstvo legitimnih pričakovanj, enakost pravnih sredstev, učinkovito sodno varstvo, pravico do neodvisnega sodišča in, splošneje, na pravico do poštenega sojenja, določena v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji (kakor je bil spremenjen s členom 1(8) Lizbonske pogodbe in na katerega se sklicuje člen 46 Pogodbe o Evropski uniji) v povezavi s členom 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950, ter s členi 46, 47 in 52(3) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, razglašene v Nici 7. decembra 2000, kakor so bili vključeni v Lizbonsko pogodbo – razlagati tako, da nasprotujejo avtentični razlagi, kakršno je po zelo dolgem obdobju (5 let) sprejela italijanska država in ki se razlikuje od besedila določbe, ki jo je treba razložiti, ter je v nasprotju z ustaljeno razlago sodišča, pristojnega za zagotavljanje enotne razlage in uporabe prava, pri čemer gre tudi za določbo, ki je pomembna za odločitev v sporih, v katerih je Italija udeležena kot stranka v postopku?

(1) UL L 61, str. 26.

(2) UL L 82, str. 16.

(3) UL L 201, str. 88.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/22

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank van eerste aanleg te Brussel (Belgija) 3. marca 2010 – Belpolis Benelux SA proti državi Belgiji

(Zadeva C-114/10)

2010/C 134/33

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank van eerste aanleg te Brussel

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Belpolis Benelux SA

Tožena stranka: država Belgija

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali pravo Skupnosti, zlasti načelo svobode opravljanja storitev iz člena 56 PDEU, nasprotuje ureditvi iz členov 1 in 1a Koninklijk Besluit št. 20 z dne 20. julija 1970, v skladu s katero se nižja (6-odstotna) stopnja davka na dodano vrednost za gradbene storitve dovoli le, če je ponudnik storitev v skladu s členoma 400 in 401 Wetboek van Inkomstenbelastingen 1992 kot podjetnik registriran v Belgiji?

Ali ureditev iz členov 1 in 1a Koninklijk Besluit št 20. z dne 20. julija 1970, v skladu s katero se lahko nižja (6-odstotna) stopnja davka na dodano vrednost uporabi za gradbene storitve le, če je ponudnik storitev v skladu s členoma 400 in 401 Wetboek van Inkomstenbelastingen 1992 kot podjetnik registriran v Belgiji, krši načelo davčne nevtralnosti in/ali splošno načelo enakega obravnavanja iz prava Skupnosti?

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/22

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Bíróság (Madžarska) 3. marca 2010 – Bábolna Mezőgazdasági Termelő, Fejlesztő és Kereskedelmi Zrt. „f.a.“ proti Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal Központi Szerve

(Zadeva C-115/10)

2010/C 134/34

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Bíróság

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bábolna Mezőgazdasági Termelő, Fejlesztő és Kereskedelmi Zrt. „f.a.“

Tožena stranka: Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal Központi Szerve

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali se pogoji za pomoč Skupnosti v okviru skupne kmetijske politike (EKUJS) lahko razlikujejo od pogojev za dodatno nacionalno pomoč oziroma ali za pogoje v okviru dodatne nacionalne pomoči veljajo druga, strožja pravila kot za pomoči, ki so financirane iz EKUJS?

Ali se področje uporabe člena 1(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92 (1) oziroma člena 10(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999 (2) v zvezi s prejemniki pomoči lahko razume tako, da sta s subjektivnega vidika za pomoč določena dva pogoja: (a) do pomoči je upravičena skupina kmetijskih proizvajalcev (posameznik), ki (b) ima kmetijsko gospodarstvo na ozemlju Skupnosti?

3.	Ali se zgoraj navedeni uredbi lahko razlagata tako, da kmetijski proizvajalec, ki ima kmetijsko gospodarstvo na ozemlju Skupnosti, vendar želi dejavnost v prihodnosti (po porabi pomoči) opustiti, ni upravičen do pomoči?

4.	Kako je treba na podlagi zgoraj navedenih uredb razumeti pravno ureditev po nacionalni zakonodaji?

5.	Ali v pravno ureditev po nacionalni zakonodaji spada tudi pravna ureditev v zvezi z načinom morebitnega prenehanja kmetijskega gospodarstva (združenja)? Madžarska zakonodaja za morebitno prenehanje delovanja družbe določa ločen pravni status (ustavitev plačil, stečaj in likvidacija).

6.	Ali je mogoče ločiti, medsebojno popolnoma neodvisno, pogoje za enotno plačilo na površino (iz Skupnosti) oziroma za dodatno nacionalno pomoč? Kakšna je (lahko) povezava med načeli, sistemi in cilji za obe vrsti pomoči?

7.	Ali se lahko iz dodatne nacionalne pomoči izključi združenje (posameznik), ki sicer izpolnjuje pogoje za skupnostno pomoč enotnega plačila na površino?

8.	Ali se na podlagi člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999 veljavnost uredbe razširi tudi na dodatno nacionalno pomoč, upoštevajoč, da se tisto, kar EKUJS financira samo delno, zato financira iz naslova dodatne nacionalne pomoči?

9.	Ali je kmetijski proizvajalec, čigar zakonito in dejansko delujoče kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju Skupnosti, upravičen do dodatne nacionalne pomoči?

10.	Če je v nacionalnem pravu posebna ureditev postopka prenehanja gospodarske družbe, ali je ta ureditev upoštevna z vidika pomoči Skupnosti (in s tem povezanih nacionalnih pomoči)?

11.	Ali se pravni predpisi Skupnosti in nacionalni pravni predpisi v zvezi z delovanjem skupne kmetijske politike lahko razumejo tako, da morajo oblikovati pravni sistem, ki deluje celovito, z enotno razlago in ki temelji na enakih načelih in pogojih?

12.	Ali se področje uporabe člena 1(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92 oziroma člena 10(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999 lahko razlaga tako, da niti namera kmetijskega proizvajalca, da v prihodnosti preneha delovanje, niti pravna ureditev v zvezi s tem z vidika pomoči nista pomembni?

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 355, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1259/1999 z dne 17. maja 1999 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike (UL L 160, str. 113).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 4. marca 2010 – Frisdranken Industrie Winters BV proti Red Bull GmbH

(Zadeva C-119/10)

2010/C 134/35

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Frisdranken Industrie Winters BV

Tožena stranka: Red Bull GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

(a)

Ali je treba že samo „polnjenje“ embalaže, ki je opremljena z znakom (med drugim z znaki Bullfighter, Pittbull, Red Horn, ki je bil pozneje spremenjen v Long Horn, in Live Wire), obravnavati kot uporabo tega znaka v gospodarskem prometu v smislu člena 5 Direktive o znamkah (1), čeprav se to polnjenje opravlja kot opravljanje storitve za drugega in po njegovem naročilu za razlikovanje blaga tega naročnika?

(b)	Ali je za odgovor na vprašanje 1(a) pomembno, ali gre za kršitev v smislu člena 5(1)(a) ali (b)?

Če je odgovor na vprašanje 1(a) pritrdilen, ali se sme prepovedati uporaba znaka v Beneluksu na podlagi člena 5 Direktive o znamkah tudi, če je blago, ki je opremljeno z znakom, namenjeno izključno izvozu v države zunaj (a) območja Beneluksa ali (b) Evropske unije, in ga – razen v podjetju, v katerem je bilo opravljeno polnjenje – javnost ne more zaznati?

Če je odgovor na vprašanje 2(a) ali (b) pritrdilen, katero merilo je treba uporabiti pri ugotavljanju kršitve znamke: ali kot merilo takó velja zaznavanje (povprečno obveščenega, razumno pazljivega, povprečno pametnega) potrošnika v Beneluksu oziroma v Evropski uniji – ki pa se ga glede na dane okoliščine ne more določiti drugače kot fiktivno ali abstraktno – ali pa je treba glede tega uporabiti drugo merilo, na primer zaznavo potrošnika iz države, v katero se izvaža blago?

(1) Prva Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 1989, L 40, str. 1).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/24

Tožba, vložena 5. marca 2010 – Evropska komisija proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-121/10)

2010/C 134/36

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: V. Di Bucci, L. Flynn, A. Stobiecka-Kuik, K. Walkerová, zastopniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga tožeče stranke:

—	Razglasitev ničnosti Sklepa Sveta z dne 22. decembra 2009 o dodelitvi državne pomoči s strani oblasti Republike Madžarske za nakup kmetijskih zemljišč med 1. januarjem 2010 in 31. decembrom 2013 (2009/1017/EU) (1);

—	Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Svet je s sprejetjem izpodbijanega sklepa prekoračil Odločbo Komisije, ki izhaja iz predloga o ustreznih ukrepih iz točke 196 Kmetijskih smernic za leto 2007 in iz brezpogojne privolitve Madžarske, ki Madžarsko zavezuje, da zaključi dva obstoječa sistema pomoči za nakup kmetijskih zemljišč najpozneje do 31. decembra 2009. Pod pretvezo izjemnih okoliščin je Svet Madžarski dejansko dovolil ohraniti te sisteme do izteka veljavnosti Kmetijskih smernic, in sicer do 31. decembra 2013. Okoliščine, ki jih je v utemeljitev svoje odločitve navedel Svet, očitno niso take izjemne okoliščine, ki bi lahko utemeljile sprejeto odločitev in ne upoštevajo odločbe Komisije o teh sistemih.

Komisija navaja pet tožbenih razlogov v podporo svoji ničnostni tožbi:

(a)	Prvič, Svet ni bil pristojen za ukrepanje na podlagi člena 108(2), tretji pododstavek, PDEU, ker je bila pomoč, ki jo je Svet dovolil, obstoječa pomoč, za katero se je Madžarska zavezala, da jo bo odpravila do konca leta 2009, ko je sprejela ustrezne ukrepe, ki jih je Madžarski predlagala Komisija.

(b)	Drugič, Svet je zlorabil pooblastila, saj je s tem, da je dovolil ohranitev ukrepov pomoči do leta 2013, poskušal odvzeti učinek odločbi Komisije v zvezi z ukrepi pomoči, ki bi jih Madžarska lahko obdržala samo do konca leta 2009, vendar ne po tem.

(c)

Tretjič, izpodbijani sklep je bil sprejet na podlagi kršitve načela lojalnega sodelovanja, ki velja tako za države članice kot med institucijami. Svet je s svojim sklepom Madžarsko oprostil njene obveznosti sodelovanja s Komisijo glede ustreznih ukrepov, ki jih je država članica sprejela v zvezi z obstoječo pomočjo za nakup kmetijskih zemljišč v okviru sodelovanja v skladu s členom 108(1) PDEU.

(d)	V okviru svojega zadnjega tožbenega razloga Komisija navaja, da je Svet naredil očitno napako pri presoji, ker je ugotovil, da so bile podane izjemne okoliščine, ki opravičujejo sprejetje odobrenega ukrepa.

(1) UL L 348, str. 55.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo (Portugalska) 10. marca 2010 – FOGGIA-Sociedade Gestora de Participações Sociais SA proti Secretário de Estado dos Assuntos Fiscais

(Zadeva C-126/10)

2010/C 134/37

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Supremo Tribunal Administrativo

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: FOGGIA-Sociedade Gestora de Participações Sociais SA

Tožena stranka: Secretário de Estado dos Assuntos Fiscais

Intervenientka: Ministério Público

Vprašanji za predhodno odločanje

(a)	Kakšen pomen in obseg ima določba člena 11(1)(a) Direktive 90/434/EGS (1) z dne 23. julija 1990, zlasti kakšno vsebino imata pojma „veljavni komercialni razlogi“ in „prestrukturiranje ali racionalizacija dejavnosti“ družb, ki sodelujejo v operacijah, za katere velja Direktiva 90/434/EGS?

(b)

Ali je stališče davčne uprave – da niso podani veljavni komercialni razlogi, ki bi utemeljevali prošnjo za možnost prenosa davčnih izgub, ki jo je vložila pripojitvena družba, pri čemer je ta uprava menila, da čeprav ima lahko združitev pozitiven učinek na strukturo stroškov skupine, pa z vidika pripojitvene družbe ekonomski interes pripojitve ni očiten glede na to, da pripojena družba ni opravljala dejavnosti kot holding niti ni bila nikjer finančno udeležena, zaradi česar so se prenesle le velike izgube – v skladu z navedeno določbo prava Skupnosti?

(1) Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L 225, str. 1).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias (državni svet) (Grčija) 11. marca 2010 – Naftiliaki Etaireia Thasou AE proti Ypourgos Emporikis Naftilías

(Zadeva C-128/10)

2010/C 134/38

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias (državni svet)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Naftiliaki Etaireia Thasou AE (ladijska družba s sedežem na Tasosu)

Tožena stranka: Ypourgos Emporikis Naftilías (minister za trgovsko mornarico)

Vprašanje za predhodno odločanje

„Ali določbe členov 1, 2 in 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu (znotraj držav članic) (pomorska kabotaža) (UL L 364, str. 7), razlagane v skladu z načelom svobode opravljanja storitev, dopuščajo sprejetje nacionalne zakonodaje, na podlagi katere lahko ladjarji opravljajo storitve pomorske kabotaže šele po predhodni pridobitvi upravnega dovoljenja, če: (a) je namen takega sistema predhodne odobritve nadzor nad tem, ali se ob upoštevanju razmer v določenem pristanišču pomorske povezave, ki jih je prijavil ladjar, lahko opravljajo varno glede na ladjo in pristaniški red, ter nadzor nad tem, ali ima ladja, za katero se zahteva izdaja dovoljenja, take lastnosti, da bo lahko brez težav pristajala v določenem pristanišču po voznem redu, ki ga je prijavil ladjar kot zanj najustreznejšega za opravljanje določene povezave, vendar ne da bi bilo s predpisi določeno, na podlagi katerih meril organ javne uprave o teh vprašanjih presoja, zlasti kadar je več ladjarjev zainteresiranih za pristanek v istem pristanišču ob istem času; (b) je tak sistem predhodne odobritve hkrati tudi sredstvo za naložitev obveznosti gospodarske javne službe, ki ima s tega vidika naslednji lastnosti: (i) brez izjem se nanaša na vse linijske povezave z otoki; (ii) upravni organ, pristojen za izdajo dovoljenja, ima zelo široko diskrecijsko pravico pri naložitvi obveznosti gospodarske javne službe, ne da bi bila ob tem s predpisom določena merila za izvajanje te diskrecijske pravice in ne da bi bila predhodno opredeljena vsebina obveznosti gospodarske javne službe, ki so morebiti lahko naložene?“

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/26

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias (državni svet) (Grčija) 11. marca 2010 – Amaltheia I Naftiki Etaireia proti Ypourgos Emporikis Naftilías

(Zadeva C-129/10)

2010/C 134/39

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias (državni svet)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Amaltheia I Naftiki Etaireia

Tožena stranka: Ypourgos Emporikis Naftilías (minister za trgovsko mornarico)

Vprašanje za predhodno odločanje

„Ali določbe členov 1 in 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu (znotraj držav članic) (pomorska kabotaža) (UL L 364, str. 7), razlagane v skladu z načelom svobode opravljanja storitev, dopuščajo sprejetje nacionalne zakonodaje, na podlagi katere lahko ladjarji opravljajo storitve pomorske kabotaže šele po predhodni pridobitvi upravnega dovoljenja, ki je izdano v okviru sistema predhodne odobritve, namenjenega nadzoru med drugim nad tem, ali se ob upoštevanju razmer v določenem pristanišču pomorske povezave, ki jih je prijavil ladjar, lahko opravljajo varno glede na ladjo in pristaniški red, ter nadzoru nad tem, ali ima ladja, za katero se zahteva izdaja dovoljenja, take lastnosti, da bo lahko brez težav pristajala v določenem pristanišču po voznem redu, ki ga je prijavil ladjar kot zanj najustreznejšega za opravljanje določene povezave, vendar ne da bi bilo s predpisi določeno, na podlagi katerih meril organ javne uprave o teh vprašanjih presoja, zlasti kadar je več ladjarjev zainteresiranih za pristanek v istem pristanišču ob istem času?“

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/26

Tožba, vložena 11. marca 2010 – Evropski parlament proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-130/10)

2010/C 134/40

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropski parlament (zastopniki: E. Perillo, K. Bradley, A. Auersperger Matić, zastopniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke:

—	Uredba Sveta (EU) št. 1286/2009 (1) z dne 22. decembra 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 881/2002 (2) o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani naj se razglasi za nično;

—	odredi naj se, da učinki Uredbe Sveta (EU) št. 1286/2009 ostanejo v veljavi, dokler se ta ne nadomesti;

—	Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Evropski parlament meni, da je Uredba Sveta (EU) št. 1286/2009 z dne 22. decembra 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani nična iz teh razlogov:

—	glede na cilj in vsebino te uredbe je primerna pravna podlaga zanjo člen 75 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

—	podredno, pogoji za uporabo člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije niso bili izpolnjeni, ker predlog ni bil veljavno vložen in Svet pred tem ni sprejel sklepa v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Če bo Sodišče izpodbijano uredbo razglasilo za nično, Parlament vseeno predlaga, naj Sodišče v skladu s členom 264, uveljavlja uporabi svojo diskrecijsko pravico, da bi ohranilo v veljavi učinke izpodbijane uredbe, dokler se ta ne nadomesti.

(1) UL L 346, str. 42.

(2) UL L 139, str. 9.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/27

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte di Appello di Torino (Italija) 15. marca 2010 – SCF Consorzio Fonografici proti Marco Del Corso

(Zadeva C-135/10)

2010/C 134/42

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte di Appello di Torino

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: SCF Consorzio Fonografici

Tožena stranka: Marco Del Corso

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se Rimska konvencija o pravicah, povezanih z avtorskimi pravicami, z dne 26. oktobra 1961, Sporazum TRIPS (The agreement on Trade related Aspects of Intellectual Property Rights; Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine) in Pogodba SOIL (WIPO – World Intellectual Property Organisation; Svetovna organizacija za intelektualno lastnino) o izvedbah in fonogramih (WPPT; MSOILIF) neposredno uporabljajo v pravu Skupnosti?

2.	Ali se zgoraj navedeni viri enotnega mednarodnega prava neposredno uporabljajo za zasebna razmerja?

3.	Ali pojem „priobčitev javnosti“, vsebovan v navedenih besedilih konvencijskega prava, sovpada s tem pojmom, kot je uporabljen v pravu Skupnosti, to je v direktivah 92/100/EGS (1) in 2001/29/ES (2), ter če je odgovor nikalen, kateri vir mora prevladati?

Ali je treba za brezplačno razširjanje fonogramov v prostorih zasebnih zobozdravstvenih ordinacij specialistov odontologije, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v svobodnem poklicu, pri čemer je to razširjanje v korist njihovih strank, ki pa imajo do tega dostop neodvisno od svoje volje, šteti, da gre za „priobčitev javnosti“ oziroma za „dajanje na voljo javnosti“ za potrebe uporabe člena 3(2)(b) Direktive 2001/29/ES?

5.	Ali taka dejavnost razširjanja daje proizvajalcem fonogramov pravico do nadomestila?

(1) UL L 346, str. 61.

(2) UL L 167, str. 10.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/28

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden 17. marca 2010 – Prism Investments BV proti J.A. van der Meeru, stečajnemu upravitelju družbe Arilco Holland BV

(Zadeva C-139/10)

2010/C 134/43

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Prism Investments BV

Tožena stranka: J.A. van der Meer, stečajni upravitelj družbe Arilco Holland BV

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali člen 45 Uredbe št. 44/2001 (1) nasprotuje temu, da sodišče, pri katerem se vloži pravno sredstvo iz člena 43 ali 44 Uredbe, zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti na podlagi drugega razloga, kot so tisti, navedeni v členih 34 in 35 Uredbe, ki se uveljavlja zoper izvršbo odločbe, ki je bila razglašena za izvršljivo, in je nastal po sprejetju te odločbe, kot na primer razlog, da je bila odločba izpolnjena?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2001, L 12, str. 1).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/29

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 – Evropaïki Dynamiki proti Komisiji

(Zadeva T-50/05) (1)

(„Javna naročila storitev - Postopek javnega razpisa Skupnosti - Opravljanje računalniških storitev v zvezi s telematskimi sistemi za nadzor pretoka trošarinskih izdelkov - Zavrnitev ponudbe enega ponudnika - Ničnostna tožba - Konzorcij ponudnikov - Dopustnost - Načeli enakega obravnavanja ponudnikov in preglednosti - Merila za oddajo - Načelo dobrega upravljanja in skrbnosti - Obveznost obrazložitve - Očitna napaka pri presoji“)

2010/C 134/47

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (Atene, Grčija) (zastopnik: N. Korogiannakis, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva L. Parpala in K. Kańska, nato L. Parpala in E. Manhaeve, ter na koncu L. Parpala, E. Manhaeve in M. Wilderspin, zastopniki)

Predmet

Zahteva za razglasitev ničnosti odločbe Komisije Evropskih skupnosti z dne 18. novembra 2004 o nesprejetju ponudbe, ki jo je predložil konzorcij, sestavljen iz tožeče stranke in druge družbe, v okviru javnega razpisa, ki se nanaša na opravljanje računalniških storitev v zvezi s specifikacijo, razvojem, vzdrževanjem in podporo telematskih sistemov za nadzor pretoka trošarinskih izdelkov znotraj Evropske skupnosti v skladu s sistemom odloga plačila trošarine, in o oddaji naročila drugemu ponudniku.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE se naloži plačilo njenih stroškov in stroškov Evropske komisije.

(1) UL C 106, 30.4.2005.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/29

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 – Gollnisch proti Parlamentu

(Zadeva T-42/06) (1)

(„Privilegiji in imunitete - Član Evropskega parlamenta - Sklep o zavrnitvi zaščite privilegijev in imunitet - Ničnostna tožba - Prenehanje pravnega interesa - Ustavitev postopka - Odškodninska tožba - Ravnanje, ki se očita Parlamentu - Dovolj resna kršitev pravnega pravila, ki posameznikom podeljuje pravice - Vzročna zveza“)

2010/C 134/48

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Bruno Gollnisch (Limonest, Francija) (zastopnika: W. de Saint Just in G. Dubois, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopniki: H. Krück, C. Karamarcos in A. Padowska, nato H. Krück, D. Moore in A. Padowska, zastopniki)

Predmet

Razglasitev ničnosti odločbe Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2005, s katero je bila zavrnjena zahteva za zaščito imunitete in privilegijev Bruna Gollnischa, ter odškodninski zahtevek za povrnitev škode, ki naj bi zaradi te odločbe nastala B. Gollnischu

Izrek

1.	Postopek v zvezi s predlogom za razglasitev ničnosti se ustavi.

2.	Odškodninski zahtevek se zavrne.

3.	Evropski parlament nosi svoje stroške in dve tretjini stroškov, ki jih je priglasil Bruno Gollnisch, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

4.	B. Gollnisch nosi eno tretjino svojih stroškov, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

(1) UL C 86, 8.4.2006.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/30

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 – Bianchi proti ETF

(Zadeva T-338/07 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Začasni uslužbenci - Pogodba za določen čas - Odločba o zavrnitvi podaljšanja pogodbe - Člen 47(b) PZDU“)

2010/C 134/49

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Irène Bianchi (Torino, Italija) (zastopnik: M.-A. Lucas, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska fundacija za usposabljanje (ETF) (Torino, Italija) (zastopniki: M. Dunbar, zastopnik, skupaj z G. Vandersandenom, nato z L. Levijem, odvetnika)

Predmet

Pritožba za razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 28. junija 2007 v zadevi Bianchi proti ETF (F-38/06, še neobjavljena v ZOdl.).

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Irène Bianchi nosi svoje stroške in stroške, ki so na tej stopnji nastali Evropski fundaciji za usposabljanje (ETF).

(1) UL C 269, 10.11.2007.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/30

Sklep Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 – Mirto Corporación Empresarial proti UUNT – Maglificio Barbara (Mirtillino)

(Zadeva T-427/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti Mirtillino - Prejšnja besedna znamka Skupnosti MIRTO - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b), Uredbe (ES) št. 40/94 (prej člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2010/C 134/50

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Mirto Corporación Empresarial, SL (Madrid, Španija) (zastopnik: E. Armijo Chávarri, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: Ó. Mondéjar Ortuño, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Maglificio Barbara Srl (Busto Arsizio, Italija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 29. avgusta 2007 (zadeva R 875/2006-2) glede postopka z ugovorom med Creaciones Mirto SA in Maglificio Barbara Srl.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Mirto Corporación Empresarial, SL, se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 22, 26.1.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/31

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. marca 2010 – Nestlé proti UUNT – Master Beverage Industries (Golden Eagle in Golden Eagle Deluxe)

(Združene zadeve od T-5/08 do T-7/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativnih znamk Skupnosti Golden Eagle in Golden Eagle Deluxe - Prejšnji mednarodni in nacionalni figurativni znamki, ki predstavljata skodelico in kavno zrnje - Relativni razlog za zavrnitev - Podobnost znakov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2010/C 134/51

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Société des produits Nestlé SA (Vevey, Švica) (zastopnik: A. von Mühlendahl, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: R. Pethke, zastopnik)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Master Beverage Industries Pte Ltd (Singapur, Singapur) (zastopniki: N. Clarembeaux, D. Vervaet in P. Maeyaert, odvetniki)

Predmet

Tožbe, vložene zoper tri odločbe drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 1. oktobra 2007 (zadeve R 563/2006-2, R 568/2006-2 in R 1312/2006-2), ki se nanašajo na postopke z ugovorom med Société des produits Nestlé SA in Master Beverage Industries Pte Ltd.

Izrek

1.	Odločbe drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 1. oktobra 2007 (zadeve R 563/2006-2, R 568/2006-2 in R 1312/2006-2) se razveljavijo.

2.	V preostalem se tožbe zavrnejo.

3.	L’OHMI in Master Beverage Industries Pte Ltd poleg svojih stroškov nosita tudi stroške družbe Société des produits Nestlé SA.

(1) UL C 64, 8.3.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/31

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. marca 2010 – 2nine proti UUNT – Pacific Sunwear of California (nollie)

(Zadeva T-363/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti nollie - Prejšnji nacionalna besedna znamka in besedna znamka Skupnosti NOLI - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj podobnosti proizvodov - Neobstoj verjetnosti zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Člen 74(1) Uredbe št. 40/94 (postal člen 76(1) Uredbe št. 207/2009)“)

2010/C 134/52

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: 2nine Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: S. Palmer, solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Pacific Sunwear of California, Inc. (Anaheim, Kalifornija, Združene države)

Predmet

Tožba, vložena zoper Odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 16. junija 2008 (zadeva R 1590/2007-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama 2nine Ltd in Pacific Sunwear of California, Inc.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi 2nine Ltd se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov, ki jih je priglasil Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT).

(1) UL C 272, 25.10.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/32

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. marca 2010 – 2nine proti UUNT – Pacific Sunwear of California (nollie)

(Zadeva T-364/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti nollie - Prejšnja nacionalna in prejšnja mednarodna besedna znamka NOLI - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj podobnosti proizvodov - Neobstoj verjetnosti zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (prej člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Člen 74(1) Uredbe št. 40/94 (prej člen 76(1) Uredbe št. 207/2009))

2010/C 134/53

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: 2nine Ltd (Londres, Združeno kraljestvo) (zastopnik: S. Palmer, solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT: Pacific Sunwear of California, Inc. (Anaheim, Kalifornija, Združene države)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 16 junija 2008 (zadeva R 1591/2007 2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo 2nine Ltd in družbo Pacific Sunwear of California, Inc.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi 2nine Ltd se naloži plačilo njenih stroškov in stroškov, ki jih je priglasil Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT).

(1) UL C 272, 25.10.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/32

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. marca 2010 – Inter-Nett 2000 proti UUNT – Unión de Agricultores (HUNAGRO)

(Zadeva T-423/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti HUNAGRO - Prejšnja figurativna znamka Skupnosti UNIAGRO - Delna zavrnitev registracije - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člena 8(1)(b) in 12(a) in (b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postala člena 8(1)(b) in 12(a) in (b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2010/C 134/54

Jezik postopka: madžarščina

Stranke

Tožeča stranka: Inter-Nett 2000 Kereskedelmi és Szolgáltató kft (Inter-Nett 2000 kft) (Mόr, Madžarska) (zastopnik: E. Petruska, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopniki: sprva P. Sipos, nato P. Sipos in O. Montalto, zastopnika)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT: Unión de Agricultores, SA (El Ejido, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 22. julija 2008 (zadeva R 71/2008-2), v zvezi s postopkom z ugovorom med Unión de Agricultores, SA in Inter-Nett 2000 Kereskedelmi és Szolgáltató kft.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Inter-Nett 2000 Kereskedelmi és Szolgáltató kft (Inter-Nett 2000 kft) se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 313, 6.12.2008.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/33

Sodba Splošnega sodišča z dne 26. marca 2010 – Proges proti Komisiji

(Zadeva T-577/08) (1)

(Javna naročila storitev - Postopek javnega razpisa Skupnosti - Izdelava vzorcev za izrabo zemljišč - Zavrnitev izvajalčeve ponudbe - Ničnostna tožba - Pravni interes - Nedopustnost - Merila za oddajo naročila)

2010/C 134/55

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Proges – Progetti di sviluppo Srl (zastopnik: M. Falcetta, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: N. Bambara in E. Manhaeve, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnik)

Predmet

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 29. oktobra 2008, s katero je bila zavrnjena ponudba tožeče stranke v okviru postopka javnega razpisa za začetek izdelave vzorcev za izrabo zemljišč, in odškodninski zahtevek za povračilo škode, ki naj bi nastala tožeči stranki

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Družbi Proges – Progetti di sviluppo Srl se naloži plačilo svojih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila Evropska komisija.

(1) UL C 44, 21.2.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/33

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. marca 2010 – Eliza proti UUNT – Went Computing Consultancy Group (eliza)

(Zadeva T-130/09) (1)

(„Znamka Skupnosti - Ugovor - Prijava figurativne znamke Skupnosti, ki vsebuje besedo eliza - Prejšnja besedna znamka Skupnosti ELISE - Relativni razlogi za zavrnitev - Verjetnost zmede - Zavrnitev registracije - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94, postal (člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2010/C 134/56

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Eliza Corporation (Beverly, Združene države) (zastopnik: R. Köbbing, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UNNT) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Went Computing Consultancy Group BV (Utrecht, Nizozemska) (zastopnik: A. Meijboom, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 28. julija 2008 (zadeva R 1244/2008-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Went Computing Consultancy Group BV in Eliza Corp.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Eliza Corporation se naloži plačilo njenih stroškov in stroškov, ki sta jih priglasila Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) in družba Went Computing Consultancy Group BV.

(1) UL C 153, 4.7.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/34

Sklep Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 – MarketTools proti UUNT – Optimus-Telecomunicações (ZOOMERANG)

(Zadeva T-105/07) (1)

(Znamka Skupnosti - Ugovor - Umik ugovora - Ustavitev postopka)

2010/C 134/57

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: MarketTools, Inc. (San Francisco, Združene države) (zastopniki: W. von der Osten-Sacken, A. González Hähnlein, O. Günzel in A. Wenninger, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopniki: sprva S. Laitinen, nato G. Schneider in D. Botis, zastopniki)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Optimus-Telecomunicações, SA (Maia, Portugalska) (zastopnika: T. Colaço Dias in J. Conceição Pimenta, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper Odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 25. januarja 2007 (zadeva R 253/2006-2), ki se nanaša na postopek z ugovorom med družbama Optimus Telecomunicações, SA in MarketTools, Inc.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Tožeča stranka nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila tožena stranka.

(1) UL C 129, 9.6.2007.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/34

Sklep Splošnega sodišča z dne 24. marca 2010 – Eriksen proti Komisiji

(Zadeva T-516/08) (1)

(Odškodninska tožba - Vpliv na javno zdravje jedrske nesreče pri Thuleju (Grenlandija) - Direktiva 96/29/Euratom - Nesprejetje ukrepov zoper državo članico s strani Komisije - Očitno pravno povsem neutemeljena tožba)

2010/C 134/58

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Heinz Helmuth Eriksen (Ebeltoft, Danska) (zastopnik: I. Anderson, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. White in M. Patakia, zastopnika)

Predmet

Odškodninska tožba iz naslova škode, ki naj bi nastala zato, ker Komisija ni sprejela potrebnih ukrepov, s katerimi bi Kraljevino Dansko zavezala k sprejemu zakonov in drugih predpisov za uskladitev z Direktivo 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, str. 1) ter k uporabi teh določb glede delavcev, vpletenih v jedrsko nesrečo pri Thuleju (Grenlandija).

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Heinzu Helmuthu Eriksenu se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 44, 21.2.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/35

Sklep Splošnega sodišča z dne 24. marca 2010 – Lind proti Komisiji

(Zadeva T-5/09) (1)

(Odškodninska tožba - Vpliv jedrske nesreče pri Thuleju (Grenlandija) na javno zdravje - Direktiva 96/29/Euratom - Komisija ni sprejela ukrepov proti državi članici - Očitno pravno povsem neutemeljena tožba)

2010/C 134/59

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Brigit Lind (Greve, Danska) (zastopnik: I. Anderson, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. White in M. Patakia, zastopnika)

Predmet

Odškodninska tožba za povrnitev škode, ki naj bi nastala, ker Komisija ni sprejela potrebnih ukrepov, da bi Kraljevini Danski naložila obveznost, da sprejme zakone in predpise, da bi se uskladila z Direktivo Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, str. 1), in da uporabi te določbe za delavce, vpletene v jedrsko nesrečo pri Thuleju (Grenlandija).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Brigit Lind se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 69, 21.3.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/35

Sklep Splošnega sodišča z dne 24. marca 2010 – Hansen proti Komisiji

(Zadeva T-6/09) (1)

(„Odškodninska tožba - Posledice jedrske nesreče pri Thuleju (Grenlandija) za javno zdravje - Direktiva 96/29/Euratom - Nesprejetje ukrepov s strani Komisije proti državi članici - Očitno povsem pravno neutemeljena tožba“)

2010/C 134/60

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Bent Hansen (Aarslev, Danska) (zastopnik: I. Anderson, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. White in M. Patakia, zastopnika)

Predmet

Odškodninska tožba iz naslova škode, ki naj bi tožeči stranki nastala, ker Komisija ni sprejela potrebnih ukrepov, v skladu s katerimi bi bila Kraljevina Danska zavezana sprejeti zakone in druge predpise za uskladitev z Direktivo Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, str. 1) in jih uporabiti za delavce, vpletene v jedrsko nesrečo pri Thuleju (Grenlandija).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Bentu Hansnu se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 69, 21.3.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/36

Sklep Splošnega sodišča z dne 8. marca 2010 – Maxcom proti UUNT – Maxdata Computer (maxcom)

(Zadeva T-155/09) (1)

(„Znamka Skupnosti - Ugovor - Umik ugovora - Ustavitev postopka“)

2010/C 134/61

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Maxcom sp. z o.o. (Tychy, Poljska) (zastopnik: P. Kral, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: D. Schimanek-Walicka, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Maxdata Computer GmbH & Co. KG (Marl, Nemčija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 30. januarja 2009 (zadeva R 1019/2008-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Maxdata Computer GmbH & Co KG in Maxcom Sp. z o.o.

Izrek

1.	Postopek se ustavi.

2.	Maxcom Sp. z o. o. nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil UUNT.

(1) UL C 153, 4.7.2009.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/36

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 26. marca 2010 – SNF proti ECHA

(Zadeva T-1/10 R)

(Izdaja začasne odredbe - REACH - Opredelitev akrilamida kot snovi, ki vzbuja veliko skrb - Predlog za odložitev izvršitve in za sprejetje začasnih ukrepov - Neobstoj nujnosti)

2010/C 134/62

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: SNF SAS (Andrézieux-Bouthéon, Francija) (zastopniki: K. Van Maldegem, R. Cana, odvetnika, in P. Sellar, solicitor)

Tožena stranka: Evropska agencija za kemikalije (ECHA) (zastopnika: M. Heikkila in W. Broere, zastopnika)

Predmet

Predlog za odložitev izvršitve odločbe, ki naj bi jo Evropska agencija za kemikalije (ECHA) izdala 7. decembra 2009 in s katero je bil akrilamid v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, str. 1) opredeljen kot snov, ki vzbuja veliko skrb.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/37

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 26. marca 2010 – Sviluppo proti Komisiji

(Zadeva T-6/10 R)

(„Izdaja začasne odredbe - Javna naročila - Postopek javnega razpisa - Zavrnitev ponudbe - Predlog za odložitev izvršitve in za sprejetje začasnih ukrepov - Izguba možnosti - Neobstoj hude in nepopravljive škode - Neobstoj nujnosti“)

2010/C 134/63

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Sviluppo Globale GEIE (Rim, Italija) (zastopniki: F. Sciaudone, R. Sciaudone in A. Neri, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: P. Costa de Oliveira, F. Erlbacher in P. Manzini, zastopniki)

Predmet

Predlog za sprejetje začasnih ukrepov v zvezi s postopkom javnega razpisa EuropeAid/127843/D/SER/KOS za zagotovitev podpore carinski in davčni upravi na Kosovu.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/37

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 26. marca 2010 – Alisei proti Komisiji

(Zadeva T-16/10 R)

(Izdaja začasne odredbe - Program, ki uvaja „prehranske instrumente“, namenjene državam v razvoju - Poziv za oddajo predlogov za dodelitev subvencij - Zavrnitev subvencije - Predlog za odložitev izvršitve - Neobstoj pravnega interesa - Neupoštevanje obličnostnih zahtev - Nedopustnost)

2010/C 134/64

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Alisei (Rim, Italija) (zastopniki: F. Sciaudone, R. Sciaudone in A. Neri, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: L. Prete in P. van Nuffel, zastopnika)

Predmet

Predlog za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na izbor zahtev za subvencijo, podanih v okviru programa „Instrument za hitro odzivanje na hitro naraščanje cene hrane v državah v razvoju“ (EuropeAid/128608/C/ACT/Multi).

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/37

Tožba, vložena 3. marca 2010 – Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-104/10)

2010/C 134/65

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: J. Möller in C. von Donat, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—

Sklep Komisije C(2009) 10561 z dne 18. decembra 2009 o zmanjšanju pomoči iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki je bila dodeljena z Odločbama Komisije C(95) 2529 z dne 27. novembra 1995 in nazadnje C(1999) 3557 z dne 15. novembra 1999 za program Resider II Saarland (1994-1999) v Zvezni republiki Nemčiji, naj se razglasi za ničen;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z izpodbijanim sklepom zmanjšala skupno pomoč, ki je bila Zvezni republiki Nemčiji dodeljena iz ESRR za pobudo Skupnosti RESIDER II SAARLAND (1994-999).

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

S prvim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da ni pravne podlage za pavšal in ekstrapolacijo v zvezi s finančnimi popravki za programsko obdobje 1994-1999.

Drugič, tožeča stranka trdi, da je kršen člen 24(2) Uredbe (EGS) št. 4253/88 (1), saj pogoji za zmanjšanje niso izpolnjeni. V zvezi s tem zlasti trdi, da je Komisija napačno uporabila pojem „nepravilnost“. Komisija poleg tega ni ugotovila, da so nacionalni organi, ki jim je bilo zaupano upravljanje strukturnih skladov, kršili svoje obveznosti iz člena 23 Uredbe št. 4253/88. Za očitek sistematične nepravilnosti ne obstaja ustrezna opredelitev sistemov upravljanja in nadzora. Po mnenju tožeče stranke naj bi trditev glede sistematične napake pri upravljanju in nadzoru poleg tega temeljila na napačnih dejanskih ugotovitvah. Trdi tudi, da se ni pravilno ugotovilo in presodilo pomembnih elementov dejanskega stanja.

Tožeča stranka v tretjem tožbenem razlogu podredno navaja, da je zmanjšanje, ki ga je v izpodbijanem sklepu izvedla Komisija, nesorazmerno. V zvezi s tem trdi, da Komisija ni uresničila svoje diskrecijske pravice, ki jo ima v skladu s členom 24(2) Uredbe št. 4253/88. Poleg tega so uporabljeni pavšalni popravki presegali (morebitno) tveganje za nastanek škode za proračun Skupnosti. Po mnenju tožeče stranke naj bi se popravki kumulirali, ne da bi bil rezultat v posamičnem primeru preizkušen z načelom sorazmernosti. Tožeča stranka zagovarja tudi stališče, da je ekstrapolacija napak nesorazmerna, ker posameznih napak ni mogoče uporabiti za neenotno celoto.

Tožeča stranka s četrtim tožbenim razlogom trdi, da je izpodbijani sklep nezadostno obrazložen. V zvezi s tem navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati izpeljave in razlogov za višino pavšalnega zmanjšanja. Poleg tega ni mogoče razbrati, ali je Komisija zadostno preizkusila razlago dejanskega stanja, ki so jo podali nemški organi. Komisija naj tudi ne bi sklepala o posledicah slabosti revizij projektov, ki so jih opravili zunanji revizorji, kar zadeva zanesljivost ugotovitev.

Nazadnje tožeča stranka s svojim petim tožbenim razlogom trdi, da je tožena stranka kršila načelo sodelovanja, ker se ne sklicuje več na „delovne liste v zvezi z upravičenimi izdatki“, ki naj bi bili izdelani šele v trenutnem programskem obdobju. Poleg tega naj bi Komisija opirala izpodbijani sklep na sistematične pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora, čeprav naj bi bila tehnična zmožnost sistema za upravljanje in nadzor potrjena še v programskem obdobju.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj na eni strani in z Evropsko investicijsko banko ter drugimi finančnimi instrumenti na drugi strani (UL L 374, str. 1).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/38

Tožba, vložena 3. marca 2010 – Procter & Gamble Manufacturing Cologne proti UUNT – Natura Cosméticos (NATURAVIVA)

(Zadeva T-107/10)

2010/C 134/66

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Procter & Gamble Manufacturing Cologne GmbH (Köln, Nemčija) (zastopnik: K. Sandberg, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Natura Cosméticos, SA (Itapecerica da Serra, Brazilija)

Predlogi tožeče stranke

—	razveljavitev Odločbe drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 23. novembra 2009 v zadevi R 1558/2008-2;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov; in

—	drugi stranki pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov pred toženo stranko.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „NATURAVIVA“ za proizvode in storitve iz razredov 3, 5 in 44

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nemška znamka „VIVA“ za blago iz razreda 3; znamka Skupnosti „VIVA“ za blago iz razreda 3

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev prijave znamke Skupnosti v celoti

Odločba odbora za pritožbe: ugoditev pritožbi

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe napačno menil, da med zadevnima znamkama ne obstaja verjetnost zmede.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/39

Tožba, vložena 5. marca 2010 – Luksemburg proti Komisiji

(Zadeva T-109/10)

2010/C 134/67

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg (zastopnika: C. Schiltz, zastopnik, in P. Kinsch, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Izpodbijana odločba naj se v delu, ki se nanaša na Veliko vojvodstvo Luksemburg, razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga, naj se odločbo Komisije C(2009) 10712, ki je bila sprejeta 23. decembra 2009 in s katero je bila zmanjšana pomoč, ki je bila za program pobude Skupnosti Interreg II/C „Poplave Ren-Meuse“ Kraljevini Belgiji, Zvezni republiki Nemčiji, Francoski republiki, Velikemu vojvodstvu Luksemburg in Kraljevini Nizozemski dodeljena iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) na podlagi Odločbe Komisije C(97) 3742 z dne 18. decembra 1997 (ESRR št. 970010008), v delu, ki se nanaša na Veliko vojvodstvo Luksemburg, razglasi za nično.

V podporo svoji tožbi tožeča stranka navaja dva tožbena razloga.

V prvem tožbenem razlogu tožeča stranka navaja, da bo v primeru uspeha tožb za razglasitev ničnosti, ki so ju vložili nizozemski in nemški organi, v boljšem položaju tudi Veliko vojvodstvo Luksemburg. Če bo ugotovljeno, da domnevno sistematičnih napak oziroma pomanjkljivosti, ki naj bi jih Komisija odkrila pri reviziji izvedbe zadevnega programa na Nizozemskem in v Nemčiji, dejansko ni, bo odločba ostala brez podlage svoje utemeljitve, s tem pa bo brez podlage ostala tudi linearna finančna korekcija za projekte, ki se izvajajo v Luksemburgu.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na nezakonitost razširitve finančne korekcije na Veliko vojvodstvo Luksemburg, saj bi bila ta lahko upravičena le v zvezi z drugimi državami članicami. Pri izvajanju programa v Velikem vojvodstvu Luksemburg ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. Dejstvo, da je Luksemburg pristal na sodelovanje pri skupnem projektu z Nemčijo, Belgijo, Francijo in Nizozemsko, ne more upravičiti negativnih posledic v obliki finančne korekcije njegovih projektov, zaradi napak ali pomanjkljivosti, ki naj bi bile odkrite med revizijo nizozemskih ali nemških projektov in se nanašajo skoraj izključno na domnevno kršitev predpisov, ki urejajo postopke oddaje javnih naročil. Postopki oddaje javnih naročil pa so, ne glede na to, da gre za sodelovanje petih držav članic pri istem programu, v izključni pristojnosti nacionalnih organov zadevnih držav članic.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/40

Tožba, vložena 8. marca 2010 – Insula proti Komisiji

(Zadeva T-110/10)

2010/C 134/68

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Conseil scientifique international pour le développement des îles (Insula) (Pariz, Francija) (zastopnika: J.-D. Simonet in P. Marsal, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	tožba naj se razglasi za dopustno in utemeljeno;

—	ugotovi naj se, da je zahteva Komisije za povračilo zneska 84 120 EUR neutemeljena, in zato naj se Komisiji naloži izdajo dobropisa v znesku 84 120 EUR;

—	ugotovi naj se, da mora biti ta zadeva zaradi povezanosti združena z zadevo T 366/09 za pisni in ustni postopek;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo, ki jo je vložila na podlagi arbitražne klavzule, Splošnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da opomin z dne 28. januarja 2010, s katerim je Komisija po prejemu revizijskega poročila urada OLAF zahtevala vrnitev predplačil, ki jih je izplačala tožeči stranki, ni v skladu z določili pogodbe EL HIERRO (NNE5/2001/950), sklenjene v okviru posebnega programa za raziskovanje, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti na področju energije, okolja in trajnostnega razvoja.

Tožeča stranka uveljavlja dva tožbena razloga.

S prvim tožbenim razlogom izpodbija upravičenost terjatve, ki jo zahteva Komisija na podlagi revizije, ki je bila opravljena leta 2005.

Z drugim tožbenim razlogom navaja, da Komisija z izdajo novega opomina krši pogodbene obveznosti, ki ji ne dopuščajo, da bi šest let po zadnjem plačilu Insuli in brez obvestila, poslanega v roku, ki je določen v pogodbi, zahtevala predložitev dodatnih dokazil.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/40

Tožba, vložena 8. marca 2010 – Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-114/10)

2010/C 134/69

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: J. Möller, C. Blaschke in U. Karpenstein, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—

Razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2009) 10712 z dne 23. decembra 2009 o znižanju finančne pomoči, ki je bila dodeljena programu preventivnega varstva pred poplavami Rhein-Maas v okviru iniciative Skupnosti IC Interreg II/C v Kraljevini Belgiji, Zvezni republiki Nemčiji, Velikem vojvodstvu Luksemburg in Kraljevini Nizozemski iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v skladu z Odločbo Komisije C(97) 3742 z dne 18. decembra 1997 (ESRR št. 970010008);

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z izpodbijano odločbo znižala finančno pomoč, ki je bila dodeljena iz ESRR v obdobju od 1. januarja 1994 do 31. decembra 1999 za program preventivnega varstva pred poplavami Rhein-Maas v okviru iniciative Skupnosti IC Interreg II/C v Kraljevini Belgiji, Zvezni republiki Nemčiji, Velikem vojvodstvu Luksemburg in Kraljevini Nizozemski.

V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja tri tožbene razloge.

Kot prvi tožbeni razlog tožeča stranka navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za finančni popravek iz člena 24(2) Uredbe (EGS) št. 4253/88 (1). Po mnenju tožeče stranke ta predpis Komisije ne pooblašča za finančni popravek upravnih napak ali domnevno nezadostnih sistemov upravljanja in nadzora. Tožeča stranka dalje navaja, da tudi če bi bile s členom 24 Uredbe št. 4253/88 zajete upravne napake ali domnevno nezadostni sistemi upravljanja in nadzora, finančni popravek ne bi prišel v poštev. Na eni strani naj bi lahko „nepravilnosti“, ki jih očita Komisija, finančne popravke upravičevale samo takrat, kadar so ali bi lahko negativno vplivale na proračun Unije. Po mnenju tožeče stranke naj za to ne bi šlo v primeru ukrepov, s katerimi se Komisija ne strinja. Na drugi strani tožeča stranka navaja, da pri celi vrsti kritiziranih projektov dejansko ni podana kršitev prava Skupnosti.

Kot drugi tožbeni razlog tožeča stranka navaja, da Komisija v skladu z Uredbo št. 4253/88 ni bila pooblaščena za pavšalne in ekstrapolirane finančne popravke. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da se besedilo člena 24 te uredbe nanaša na konkretne primere in zneske, ki se jih lahko številčno določi.

V okviru tretjega tožbenega razloga tožeča stranka navaja kršitev načela sorazmernosti in nedopustnost meddržavne ekstrapolacije, na podlagi katere ena država članica nujno odgovarja za napake druge države članice.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o izvajanju Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije aktivnosti različnih Strukturnih skladov na eni strani med seboj in na drugi strani z aktivnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 374, str. 1).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/41

Tožba, vložena 8. marca 2010 – Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-116/10)

2010/C 134/70

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: J. Möller, zastopnik, in U. Karpenstein, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Odločba Komisije C(2009) 10675 z dne 23. decembra 2009 o znižanju podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), odobrene v skladu z odločbo Komisije C(97) 1120, za program „Ziel 2 Programm Nordrhein Westfalen (1997-1999)“ v Zvezni republiki Nemčiji naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z izpodbijano odločbo znižala podporo iz ESRR za program „Ziel 2 Programm Nordrhein Westfalen (1997-1999)“ v Zvezni republiki Nemčiji.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe uveljavlja štiri tožbene razloge.

S prvim tožbenim razlogom Komisiji očita, da je napačno presodila dejansko stanje. Po mnenju tožeče stranke je Komisija v izračun stopnje napak kot osnovo vključila napačne zneske.

Z drugim tožbenim razlogom zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji iz člena 24(2) Uredbe (EGS) št. 4253/88 (1) za finančni popravek. Tožeča stranka meni, da Komisija na podlagi tega predpisa ni upravičena opraviti finančnih popravkov zaradi upravnih napak ali domnevno nezadostnih upravnih in nadzornih sistemov. Dalje, uveljavlja, da tudi iz drugih razlogov ni mogoče upoštevati finančnega popravka v obsegu, kot ga je uporabila Komisija. Po eni strani, „nepravilnosti“, kot jih tu graja Komisija, bi lahko upravičile finančne popravke samo, če bi ali bi bile negativno vplivale na proračun Unije. Po navedbah tožeče stranke tako ni bilo v primeru ravnanj, ki jih očita Komisija. Po drugi strani, tožeča stranka trdi, da pri številnih očitanih projektih – tudi po temelju – ne obstaja kršitev prava Skupnosti.

Tožeča stranka s tretjim tožbenim razlogom uveljavlja, da Komisija na podlagi Uredbe št. 4253/88 ni imela pravice z ekstrapolacijo opraviti pavšalnih finančnih popravkov. V zvezi s tem trdi, da se jasno besedilo člena 24 te uredbe navezuje na konkretne primere in na zneske, ki jih je mogoče številčno določiti.

Tožeča stranka z zadnjim tožbenim razlogom zatrjuje, da bi bili – tudi če se domneva dopustnost izvedbe pavšalnih finančnih popravkov z ekstrapolacijo – ti popravki v obravnavanem primeru nezakoniti. V zvezi s tem navaja, da Komisija ni dokazala „neločljive povezanosti“ ravnanj, ki jih očita, in da pavšalni finančni popravki niso v skladu z načelom sorazmernosti.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj na eni strani in z Evropsko investicijsko banko ter drugimi finančnimi instrumenti na drugi strani (UL L 374, str. 1).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/42

Tožba, vložena 8. marca 2010 – ClientEarth in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-120/10)

2010/C 134/71

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: ClientEarth (London, Združeno kraljestvo), Transport & Environment (Bruselj, Belgija), European Environmental Bureau (Bruselj, Belgija) in BirdLife International (Bruselj, Belgija), (zastopnik: S. Hockman QC, Barrister)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožečih strank

—	ugotovi naj se, da je tožena stranka kršila Uredbo (ES) št. 1049/2001 (1) in Uredbo (ES) št. 1367/2006 (2);

—	ugotovi naj se, da morajo biti razlogi za zavrnitev dokumenta na podlagi člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 navedeni v pisnem odgovoru in v predpisanem roku v okviru dvostopenjskega upravnega postopka, ali pa jih ni mogoče uporabiti pri obrambi in ne morejo biti predmet presoje sodišča;

—	izpodbijana odločba z dne 9. februarja 2010 (SG.E3/MM/psi-Ares (2010)70321), s katero je Komisija izrazila namen, da bo tožečim strankam odrekla dostop do nekaterih dokumentov, ki vsebujejo okoljske informacije, naj se razglasi za nično;

—

toženi stranki naj se naloži, da v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1049/2001 brez odlašanja ali obdelave besedila omogoči dostop do vseh zahtevanih dokumentov, ki so bili zbrani na podlagi preizkusa prošnje z dne 15. oktobra 2009 in potrdilne prošnje z dne 17. decembra 2009, ter vseh dokumentov, ki so nastali v okviru tega postopka; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov tožečih strank in stroškov morebitnih intervenientov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka na podlagi člena 263 PDEU s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 9. februarja 2010, s katero je tožena stranka izrazila namen, da bo tožečim strankam odrekla dostop do nekaterih dokumentov, ki vsebujejo okoljske informacije glede emisij toplogrednih plinov, do katerih pride pri proizvodnji biogoriv, ki jih je izdelala in/ali jih uporablja Komisija v skladu z direktivo 2009/28/ES (3).

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja te tožbene razloge:

Prvič, kršitev člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, ker dokumenti niso bili razkriti pravočasno oziroma ker niso bili navedeni razlogi za zavrnitev dostopa. Prošnja je bila vložena 15. oktobra 2009. Tožena stranka je z razkritjem štirih dokumentov in z zavrnitvijo dostopa do približno dvestotih dokumentov prošnjo delno zavrnila. Tožeče stranke so izpodbijale podlago zavrnitve. Komisija je 9. februarja 2010, to je na dan izteka z uredbo predpisanega roka, zavrnila dostop do preostalih dokumentov oziroma navedbo utemeljenih razlogov za zavrnitev dostopa do teh dokumentov.

Drugič, kršitev členov 7(1) in 8(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001, ker niso bili za vsak dokument posebej navedeni podrobni razlogi za zavrnitev dostopa do posameznega dokumenta. Da bi se dokument lahko obravnaval kot izjema, je treba v predpisanem roku podati pisen odgovor in navesti podrobne razloge za zavrnitev dostopa do vsakega dokumenta posebej. Komisija je 9. februarja 2010, to je na dan izteka z uredbo predpisanega roka, zavrnila dostop do preostalih dokumentov in ni navedla podrobnih razlogov za to zavrnitev, kot se to zahteva na podlagi uredbe in sodne prakse.

Poleg tega tožeče stranke navajajo kršitev člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001, ker ni bila opravljena konkretna in posamična presoja vsebine vsakega dokumenta posebej. Komisija je pri presoji, ali dokument oziroma njegov del spada v izjemo od splošnega pravila, na podlagi katerega morajo biti vsi dokumenti dostopni, dolžna opraviti konkretno in posamično presojo vsebine vsakega dokumenta posebej. Komisija je 9. februarja 2010, to je na dan izteka z uredbo predpisanega roka, priznala, da glede zahtevanih dokumentov te analize ni opravila in tudi če bi ta analiza bila opravljena, ne bi bila dostopna tožečim strankam.

Dalje, tožeče stranke navajajo kršitev člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 in člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1367/2006 zaradi nezakonite uporabe izjeme, ki je določena v členu 4(3). Komisija se je najprej sklicevala na izjemo, ki je določena v členu 4(3), glede približno dvesto dokumentov. Komisija 9. februarja 2010, to je na dan izteka z uredbo predpisanega roka, ni omogočila dostopa do dokumentov. Komisija mora – da bi se lahko sklicevala na izjemo, ki je določena v členu 4(3) – dokazati, da bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja. Tožeče stranke navajajo, da ti dokumenti, ki vsebujejo okoljske informacije glede emisij v okolje, ne bi resno oslabili postopka odločanja in tudi če bi eden od dokumentov ali informacija izpolnjevala pogoje za izjemo, bi prevladal javni interes za razkritje.

Tožeče stranke istočasno navajajo kršitev člena 4(6) Uredbe (ES) št. 1049/2001 zaradi neobdelave dokumenta. Če Komisija zavrne razkritje dokumenta, mora preveriti, ali je mogoče obdelati tiste dele, ki bi sicer izpolnjevali pogoje za izjemo, in omogočiti dostop do tistih delov, ki ne spadajo v izjemo. Tožeče stranke zatrjujejo, da Komisija ni opravila obdelave niti ni preučila, ali je mogoče opraviti obdelavo, in je zato zadržala informacije oziroma dele dokumenta, ki bi jih sicer bilo treba razkriti.

Nazadnje, navedeno je, da je tožena stranka kršila člen 4(7) Uredbe (ES) št. 1049/2001, ker ni določila obdobja, v katerem velja izjema, ki je določena v členu 4(3). Če Komisija zavrne razkritje zahtevanih dokumentov oziroma delov teh dokumentov, mora opredeliti obdobje, v katerem velja ta izjema. Tožeče stranke navajajo, da Komisija ni niti preučila niti določila obdobja, v katerem sicer velja dopustno uveljavljanje izjeme.

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43).

(2) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, str. 13).

(3) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, str. 16).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/43

Tožba, vložena 11. marca 2010 – Conte in drugi proti Svetu

(Zadeva T-121/10)

2010/C 134/72

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeče stranke: Giovanni Conte (Pomezia, Italija), Casa del Pescatore Soc. coop. rl (Civitanova Marche, Italija), Guidotti Giovanni & Figli Snc (Termoli, Italija), Organizzazione di produttori della pesca di Civitanova Marche Soc. coop. rl (Civitanova Marche, Italija), Consorzio gestione mercato ittico Manfredonia Soc. coop. rl (Cogemim) (Manfredonia, Italija) (zastopniki: P. Cavasola, G. Micucci, V. Cannizzaro, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga tožečih strank

—	Izpodbijana uredba naj se razglasi za nično;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006.

Vse tožeče stranke v tej zadevi so gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo z ribištvom, za katere veljajo obveznosti, ki so določene z izpodbijano uredbo.

V utemeljitev svojih predlogov navajajo te razloge:

Neveljavnost členov 9(2) in (3) ter 10(1) in (2) izpodbijane uredbe, ker ti določbi za ribiška plovila, katerih skupna dolžina presega 15 metrov, določata brezpogojno obveznost, da morajo biti opremljena z dvojnim nadzornim sistemom: s satelitskim sistemom iz člena 9, poleg tega pa še s sistemom samodejnega prepoznavanja. Gre za dva različna nadzorna sistema, ki imata v bistvu enako funkcijo. Ta obveznost ni ustrezno obrazložena. Poleg tega se s to zahtevo očitno krši načelo sorazmernosti, saj je ukrep nepotreben in neustrezen. Obveznost opremljenosti z dvojnim nadzornim sistemom poleg tega za tožeče stranke pomeni finančno breme, ki ni upravičen z nobeno razumno potrebo.

Neveljavnost členov 15 in 17 izpodbijane uredbe, ker ti določbi za ribiška plovila, katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več, določata obveznost dnevnega sporočanja določenih podatkov, v vsakem primeru pa pred prihodom v pristanišče ali celo štiri ure pred predvidenim prihodom v pristanišče. Ta obveznost je po mnenju tožečih strank očitno nerazumna, nesorazmerna in je sploh ni mogoče izpolniti. Predvsem te obveznosti ne morejo izpolniti ribiška plovila, ki se ukvarjajo z malim ribolovom, v ribolovnih območjih, ki so od pristanišč oddaljena le nekaj ur plovbe, razen če se ribiško plovilo ustavi izven pristanišča, čakajoč da določeni čas poteče.

Neveljavnost ureditve nadzorovanja in inšpekcijskih pregledov, ker izpodbijana uredba določa brezpogojno obveznost dovolitve dostopa do ladijskih prostorov, datotek in elektronskih dokumentov, kot tudi dovolitev inšpekcijskih pregledov in zaslišanj s strani uradnikov, ki delujejo brez pooblastila sodnih organov in niso podvrženi nadzoru preiskovalne policije. Tako naj bi bile kršene pravice do zaupnosti, do nedotakljivosti stanovanja, do zasebnosti in pravica do obrambe v svojih različnih oblikah. Tak nadzor, poleg tega da krši zgoraj navedene temeljne pravice, s svojo invazivnostjo gospodarskemu subjektu, ki se ukvarja z ribištvom, odvzame vso ekonomsko svobodo, ki mu je zagotovljena z ustanovnimi pogodbami. Poseben razlog neveljavnosti se nanaša na člen 82, ki uradnike, ki opravljajo inšpekcijski pregled pooblašča, za sprejetje ukrepov za zavarovanje dokazov v zvezi z morebitno kršitvijo.

Neveljavnost člena 73(8) izpodbijane uredbe, ker ta določba državam dopušča, da finančno breme nadzorovanja naloži gospodarskim subjektom, ki se ukvarjajo z ribištvom. Tožeče stranke v zvezi s tem trdijo, da je določba očitno neveljavna, saj je v nasprotju z načelom delitve stroškov, ki so potrebni za uresničevanje javnih interesov.

Neveljavnost člena 92 izpodbijane uredbe, ker ta določa sistem prenosa odgovornosti za morebitne kršitve, ki ne glede na to kdo jih je storil, nazadnje bremenijo lastnika ribiškega plovila in morebitne pravne naslednike. V zvezi s tem tožeče stranke trdijo, da je predpis v nasprotju z načelom osebne odgovornosti, z načelom varstva zasebne lastnine in načelom sorazmernosti, saj ni razumno usmerjen v preprečevanje izogibanja sankcioniranju.

Neveljavnost člena 103 izpodbijane uredbe, saj ta določba za primer, da neka država ne spoštuje obveznosti iz uredbe, določa možnost začasne ustavitve finančne pomoči v skladu z uredbama 1198/2006 (1) in 861/2006 (2). Po mnenju tožečih strank pride zaradi ustavitve pomoči do prenosa odgovornosti z države na posameznike, ki morajo trpeti škodljive posledice ravnanja države. Ta oblika prenosa sankcije krši načelo individualizacije sankcij in načelo sorazmernosti.

Neveljavnost členov od 14(1) do (5), 17(1), od 58(1) do (3) in 58(5), 59(2) in (3), 60(4) in (5), 62(1), 63(1), 64, 65, 66(1) in (3), 67(1) in 68 izpodbijane uredbe. Tožeče stranke v zvezi s tem trdijo, da navedena uredba temelji samo na členu 37 Pogodbe ES, ki dopušča oblikovanje skupne ribiške politike in da so ukrepi, sprejeti z uredbo zakoniti le, če so povezani z ribiško politiko, ki so jo institucije Skupnosti ustvarile z različnimi akti. Zgoraj navedene določbe pa niso v zvezi s področji in vrstami, za katere velja skupna ribiška politika in zato ne spadajo na področje uporabe člena 37 Pogodbe ES.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo

(2) Uredba Sveta (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/45

Tožba, vložena 18. marca 2010 – Hartmann proti UUNT (Complete)

(Zadeva T-123/10)

2010/C 134/73

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Paul Hartmann AG (Heidenheim, Nemčija) (zastopnik: N. Aicher, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 20. januarja 2010 v zadevi R 601/2009 4 naj se razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka pred UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „Complete“ za proizvode iz razredov 5 in 10 (prijava št. 7 432 024)

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker prijavljeni znak neposredno opisuje zadevne proizvode, in kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker ta znak ni brez razlikovalnega učinka

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/45

Tožba, vložena 17. marca 2010 – Lidl Stiftung proti UUNT – Vinotasia (VITASIA)

(Zadeva T-124/10)

2010/C 134/74

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Lidl Stiftung & Co. KG (Neckarsulm, Nemčija) (zastopnika: M. Schaeffer in A. Marx, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Vinotasia GmbH (Koblenz, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožne z dne 14. januarja 2010 v pritožbenem postopku R 1054/2008-4 naj se razveljavi,

—	ugovor št. B 1 027 947, vložen 30. junija 2006 naj se zavrne v delu, v katerem mu je bilo z odločbo oddelka za ugovore z dne 30. maja 2008 ugodeno,

—	toženi stranki naj se naloži stroške postopka pred Sodiščem Evropske unije in stroške postopka pred četrtim odborom za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli),

—	podredno, postopek naj se prekine do pravnomočne odločitve o zahtevi za preklic prejšnje nemške znamke št. 302.15.015 „VINOTASIA“, vloženi 17. marca 2010 pri Deutsche Patent- und Markenamt.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „VITASIA“ za proizvode in storitve iz razredov 29, 30, 31, 32 in 33 (prijava št. 4 691 101)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Vinotasia GmbH

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nemška besedna znamka „VINOTASIA“ št. 302.15.015 za proizvode in storitve iz razredov 32, 33 in 35

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (1), saj ne obstaja verjetnost zmede glede nasprotujočih si znamk

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/46

Tožba, vložena 17. marca 2010 – Lux Management proti UUNT – Zeis Excelsa (KULTE)

(Zadeva T-130/10)

2010/C 134/75

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Lux Management Holding SA (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: S. Mas, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Zeis Excelsa SPA (Montegranaro, Italija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 15. januarja 2010 v zadevi R 712/2008-4 naj se razglasi za brezpredmetno;

—	podredno, odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 15. januarja 2010 v zadevi R 712/2008-4 naj se razveljavi, ker niso bili upoštevani dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka;

—

podredno, odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 15. januarja 2010 v zadevi R 712/2008-4 naj se razveljavi zaradi neobstoja obrazložitve v zvezi s privolitvijo glede registrirane znamke Skupnosti, ki je predmet zahteve tožeče stranke za ugotovitev ničnosti, in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: figurativna znamka „KULTE“ za proizvode iz razredov 14, 18 in 25

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Pravica iz znamke, ki jo ima stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti: italijanska registrirana figurativna znamka „CULT“ za proizvode iz razreda 25; mednarodna registrirana figurativna znamka „CULT“ za proizvode iz razredov 14, 18 in 25 z učinkom v Franciji in Beneluxu

Odločba oddelka za izbris: razglasitev delne ničnosti registracije znamke Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 43 Uredbe Sveta št. 207/2009, ker odbor za pritožbe ni priznal, da je njegova odločba brezpredmetna, ker sta stranki dosegli sporazum glede soobstoja zadevnih znamk in poznejše zahteve za umik pritožbe; kršitev člena 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker je odbor za pritožbe zavrnil nove dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka; kršitev člena 57(2) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe napačno presodil pomen predloženih dokazov in ker ni navedel razlogov v zvezi z dokazom o privolitvi druge stranke pred odborom za pritožbe glede registrirane znamke Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/47

Tožba, vložena 23. marca 2010 – Pieno žvaigždės proti UUNT – Fattoria Scaldasole (Iogurt.)

(Zadeva T-135/10)

2010/C 134/76

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: AB „Pieno žvaigždės“ (Vilna, Litva) (zastopnika: I. Lukauskienė in R. Žabolienė, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Fattoria Scaldasole Srl (Monguzzo, Italija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 18. januarja 2010 v zadevi R 1070/2009-2 naj se razveljavi; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka „Iogurt.“ za proizvode iz razreda 29

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: litvanska figurativna znamka „jogurtas“, registrirana za proizvode iz razreda 29; figurativna znamka Skupnosti „jogurt“, registrirana za proizvode iz razreda 29

Odločba oddelka za ugovore: ugovor se v celoti zavrne

Odločba odbora za pritožbe: šteje se, da pritožba ni bila vložena

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 60 Uredbe Sveta št. 207/2009 v povezavi s členom 8 Urebe Komisije št. 2869/95 (1), ker je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da pristojbina za pritožbo ni bila plačana v roku dveh mesecev po datumu obvestila o odločbi.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 2869/95 z dne 13. decembra 1995 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (UL L 303, str. 33).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/47

Tožba, vložena 24. marca 2010 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-138/10)

2010/C 134/77

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: J. Rodríguez Cárcamo, zastopnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Odločba Komisije št. C(2010) 337 z dne 28. januarja 2010 o zmanjšanju pomoči iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za operativni program Skupnost Valencija cilj 1 (1994-1999) v Španiji na podlagi Odločbe C(1994) 3043/6, ESRR št. 94.11.09.011, naj se razglasi za nično in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z Odločbo C(94) 30436 z dne 25. novembra 1994 dodelila pomoč iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za operativni program v regiji Valencija, v okviru podpore Skupnosti za strukturno pomoč španskim regijam iz cilja 1 v obdobju med leti 1994 in 1999 za največ 1 207 941 000 ECU iz sredstev ESRR. V odločbi, ki se izpodbija v obravnavanem primeru, je navedeno, da je do nepravilnosti prišlo pri 23 od 38 zadevnih projektov in da se prvotno dodeljena pomoč zmanjša za 115 612 377,25 EUR.

Tožeča stranka v utemeljitev očitkov navaja te tožbene razloge:

—

Kršitev člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 (1) zaradi uporabe metode ekstrapolacije v izpodbijani odločbi, saj ta člen ne predvideva možnosti ekstrapolacije nepravilnosti, ugotovljenih pri konkretnih ukrepih, na vse ukrepe, vključene v operativne programe, financirane iz ESRR. Popravek, ki ga je uporabila Komisija v izpodbijani odločbi, nima pravne podlage, ker Smernice Komisije z dne 15. oktobra 1997 o neto finančnih popravkih v okviru uporabe člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 v skladu s sodbo Sodišča z dne 6. aprila 2000 v zadevi Kraljevina Španija proti Komisiji, C-443/97 (2) ne morejo imeti pravnih učinkov za države članice in ker je v navedenem členu 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 predvideno le znižanje pomoči, za katere pri proučitvi izkaže, da pri njih obstajajo nepravilnosti, kar je načelo, ki je kršeno z uporabo popravkov z ekstrapolacijo.

—

Podredno, kršitev člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 v povezavi s sedanjim členom 4(3) PEU (načelo lojalnega sodelovanja), zaradi uporabe popravka z ekstrapolacijo, kljub temu da ni bila izkazana neustreznost sistema upravljanja, nadzora ali revizije v zvezi s spremenjenimi pogodbami, saj so organi upravljanja uporabili špansko zakonodajo, ki je Sodišče ni razglasilo za neskladno s pravom Evropske unije. Kraljevina Španija meni, da to, da so organi upravljanja spoštovali nacionalno pravo – celo kadar lahko privede Komisijo do ugotovitve, da obstajajo dejanske nepravilnosti ali kršitve prava Evropske unije – ne more biti podlaga za ekstrapolacijo zaradi neučinkovitosti sistema upravljanja, če zakona, ki ga ti organi uporabljajo, Sodišče ni razglasilo za neskladnega s pravom Evropske Unije in če Komisija pred Sodiščem ni vložila tožbe zoper državo članico zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU.

—

Podredno, kršitev člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988, ker vzorec, uporabljen za uporabo finančnega popravka z ekstrapolacijo, ni bil reprezentativen. Komisija je v vzorec za uporabo ekstrapolacije vključila zelo omejeno število projektov (38 od 7 862), ne da bi zajela vse dele operativnega programa, vključno s stroški, ki so jih predhodno umaknili španski organi, na podlagi prijavljenih stroškov in ne dodeljene pomoči in s pomočjo uporabe računalniškega programa, ki je bil le 85-odstotno zanesljiv. Zato Kraljevina Španija meni, da vzorec ne izpolnjuje pogojev za reprezentativnost, ki so potrebni, da se ga lahko uporabi kot podlago za ekstrapolacijo.

—

Zastaranje ravnanja ob uporabi člena 3 Uredbe Sveta (ES, Euratom) 2988/95 z dne 18. decembra. Kraljevina Španija nazadnje meni, da je treba obvestilo španskim organom o ugotovljenih nepravilnostih (iz julija 2004, večinoma v zvezi s primeri nepravilnosti, storjenimi v letih 1997, 1998 in 1999) uporabiti kot izhodiščno točko za njihovo zastaranje v štirih letih, kakor je določeno v členu 3 Uredbe št. 2988/95. (3)

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z Evropsko investicijsko banko ter drugimi finančnimi instrumenti (UL L 374, str. 1).

(2) Recueil, str. I-2415.

(3) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, str. 1).

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/48

Tožba, vložena 30. marca 2010 – Ben Ri Electrónica proti UUNT – Sacopa (LT LIGHT-THECNO)

(Zadeva T-143/10)

2010/C 134/78

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Ben Ri Electrónica, SA (Madrid, Španija) (zastopnik: A. Alejos Cutuli, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Sacopa, SAU (Sant Jaume de Llierca (Girona), Španija)

Predlog tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe UUNT naj se razveljavi, registracija znamke Skupnosti št. 4 520 193 pa naj se zavrne,

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Sacopa, S.A.U.

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka, ki vsebuje besedni element „LT“ (zahteva za registracijo št. 4 520 193), za proizvode iz razredov 7, 9 in 11.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: figurativna znamka Skupnosti (št. 13 375) in španske figurativne znamke (št. 1 719 729 in št. 1 719 730) iz skupaj postavljenih črk „L“ in „T“ nad krogom, za proizvode iz razredov 9 in 11.

Odločba oddelka za ugovore: delna zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev izpodbijane odločbe in zavrnitev ugovora

Navajani tožbeni razlogi: nepravilna razlaga člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/49

Tožba, vložena 29. marca 2010 – Space Beach Club proti UUNT – Flores Gómez (SpS space of sound)

(Zadeva T-144/10)

2010/C 134/79

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Space Beach Club, SA (San Jorge (Ibiza), Španija) (zastopnica: A. Alejos Cutuli, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Miguel Ángel Flores Gómez (Madrid, Španija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe UUNT naj se razveljavi, zahteva za registracijo znamke Skupnosti št. 5683693 pa naj se zavrne,

—	tožeči stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Miguel Ángel Flores Gómez

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka, ki vsebuje besedni element „SPS space of sound“ (zahteva za registracijo št. 5 683 693), za proizvode in storitve iz razredov 9, 35 in 41

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: španske figurativne znamke, ki vsebujejo besedni element „SPACE“ (št. 2 021 783, št. 2 610 677, št. 2 644 838, št. 2 644 839, št. 2 654 511, št. 2 694 428, št. 2 583 870, št. 3 175 742 in št. 4 529 814), za proizvode in storitve iz razredov 9, 25 in 41

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: nepravilna razlaga člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/51

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 23. februarja 2010 – Faria proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

(Zadeva F-7/09) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Ocenjevanje - Ocenjevalno poročilo - Ocenjevalno obdobje 2006/2007 - Predlog za razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila - Očitna napaka pri presoji - Povrnitev nepremoženjske škode)

2010/C 134/84

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Marie-Hélène Faria (Muchamiel, Španija) (zastopnik: L. Levi, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnika: I. de Medrano Caballero, zastopnik, skupaj z D. Waelbroeckom, odvetnik)

Predmet zadeve

Predlog za razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila za obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 in naložitev toženi stranki, naj plača škodo, ki je nastala tožeči stranki.

Izrek sodbe

1.	Ocenjevalno poročilo M.-H. Faria, ki ga je pripravil Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) za obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007, se razglasi za nično.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	UUNT poleg svojih stroškov nosi tri četrtine stroškov M.-H. Faria.

4.	M.-H. Faria nosi četrtino svojih stroškov.

(1) UL C 69, 21.3.2009, str. 55.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/51

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 9. marca 2010 – N proti Parlamentu

(Zadeva F-26/09) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Odškodninska tožba - Dopustnost - Psihično nadlegovanje - Dolžnost skrbnega ravnanja - Nepremoženjska škoda)

2010/C 134/85

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: N (Bruselj, Belgija) (zastopnik: É. Boigelot, odvetnik)

Tožena stranka: Parlament (zastopnika: K. Zejdová in R. Ignătescu, zastopnika)

Predmet zadeve

Naložitev Parlamentu, da plača tožeči stranki 12 000 EUR za nastalo škodo, po eni strani, zaradi psihičnega in poklicnega nadlegovanja, katerega žrtev je bila, in, po drugi strani, ker ni bila opravljena notranja upravna preiskava s strani neodvisnega organa.

Izrek sodbe

1.	Evropskemu parlamentu se naloži, da N-ju plača odškodnino 2 000 EUR.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Evropski parlament nosi svoje stroške in tri četrtine stroškov N-ja.

4.	N nosi četrtino svojih stroškov.

(1) UL C 153, 4.7.2009, str. 51.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/52

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 9. marca 2010 – Tzvetanova proti Komisiji

(Zadeva F-33/09) (1)

(Javni uslužbenci - Začasni uslužbenci - Nadomestilo - Izselitveni dodatek - Pogoji, določeni v členu 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom - Običajno prebivališče pred nastopom dela - Bivanje v referenčnem obdobju kot študent v kraju zaposlitve - Pripravništva zunaj kraja zaposlitve v referenčnem obdobju - Upoštevanje kraja dejanskega prebivališča)

2010/C 134/86

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Aglika Tzvetanova (Bruselj, Belgija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in É. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva D. Martin in J. Baquero Cruz, zastopnika, nato J. Currall in J. Baquero Cruz, zastopnika)

Predmet zadeve

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je bil tožeči stranki zavrnjen izselitveni dodatek iz člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Izrek sodbe

1.	Odločba Evropske komisije z dne 10. julija 2008, s katero je bil A. Tzvetanovi zavrnjen izselitveni dodatek iz člena 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, se razglasi za nično.

2.	Evropska komisija nosi vse stroške postopka.

(1) UL C 129, 6.6.2009, str. 22.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/52

Sklep Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 25. marca 2010 – Buschak proti FEACVT

(Zadeva F-47/08) (1)

(Javni uslužbenci - Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer - Opis delovnega mesta namestnika direktorja - Ničnostna tožba - Odškodninska tožba - Pravni interes - Očitna nedopustnost)

2010/C 134/87

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Willy Buschak (Bonn, Nemčija) (zastopnika: sprva L. Levi in C. Ronzi, odvetnika, nato L. Levi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (zastopnik: C. Callanan, solicitor)

Predmet

Javni uslužbenci – Razglasitev ničnosti odločbe, s katero se spreminja opis delovnega mesta tožeče stranke in naložitev plačila premoženjske in nepremoženjske škode, nastale tožeči stranki, toženi stranki.

Izrek

1.	Tožba se zavrne kot očitno nedopustna.

2.	W. Buschak nosi vse stroške.

(1) UL C 171, 5.7.2008, str. 52.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/52

Tožba, vložena 8. decembra 2009 – Papathanasiou proti UUNT

(Zadeva F-99/09)

2010/C 134/88

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Elisavet Papathanasiou (Alicante, Španija) (zastopnik: H. Tettenborn, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti določila pogodbe tožeče stranke, ki predvideva samodejno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, če tožeča stranka ne bi bila izbrana na zunanjem natečaju, predvidenem za UUNT, in ugotovitev, da natečaji OHMI/AD/01/07, OHMI/AD/02/07, OHMI/AST/01/07 in OHMI/AST/02/02 nimajo učinkov na pogodbo tožeče stranke. Poleg tega odškodninski zahtevek.

Predlogi tožeče stranke

—

Sodišče za uslužbence naj razglasi za ničnega dopis UUNT z dne 12. marca 2009 in tam vsebovane odločbe UUNT, v skladu s katerimi zaposlitev tožeče stranke preneha na podlagi 8-mesečnega odpovednega roka s 16. marcem 2009 zaradi ugotovitve, da nadaljnji obstoj delovnega razmerja tožeče stranke z UUNT ni bil odpovedan.

Če Sodišče za uslužbence meni, da je potrebno, tožeča stranka predlaga tudi razglasitev ničnosti nadaljnjih dopisov UUNT – ki ju je tožeča stranka označila kot nesamostojna – z dne 3. avgusta 2009 (zadržanje roka za 3 mesece) in z dne 9. oktobra 2009 (zavrnitev pritožbe).

—

Sodišče za uslužbence naj razveljavi samoderogacijsko klavzulo iz člena 5 pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke pri UUNT ali ugotovi njeno ničnost, podredno,

—	naj ugotovi, da tudi v prihodnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke ne more temeljiti na samoderogacijski klavzuli iz te pogodbe;

—	podredno naj ugotovi, da v dopisu UUNT z dne 12. marca 2009 navedeni natečaji vsekakor niso mogli povzročiti negativnih posledic iz samoderogacijske klavzule.

—	Sodišče za uslužbence naj UUNT naloži, da tožeči stranki za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki ji je nastala z ugotovitvami, navedenimi v predlogu 1, plača primerno odškodnino, katere višino po prostem preudarku določi Sodišče za uslužbence.

—

Če bo zaposlitev tožeče stranke ob sprejetju odločbe Sodišča in/ali ko bo UUNT tožeči stranki plačal dolgovane prejemke, kljub nadaljnjemu obstoju delovnega razmerja na podlagi nezakonitega ravnanja UUNT dejansko že prenehala:

—

naj Sodišče UUNT naloži, da tožeči stranki – ob ugotovitvi obveznosti UUNT, da tožečo stranko pod doslej veljavnimi pogoji še naprej zaposli in znova vključi na delovno mesto – v celoti nadomesti nastalo premoženjsko škodo, posebej z izplačilom vseh morebitnih terjatev in vse ostalih zahtevkov, ki so nastali tožeči stranki zaradi nezakonitega ravnanja UUNT (z odbitkom prejetih nadomestil za brezposelnost);

—

podredno, če se iz pravnih ali dejanskih razlogov v zgoraj navedenem položaju ne bo izvedla ponovna vključitev tožeče stranke na delovno mesto in/ali nadaljnja zaposlitev pod doslej veljavnimi pogoji, naj se UUNT naloži, da tožeči stranki plača odškodnino za premoženjsko škodo, ki ji je nastala z nezakonitim prenehanjem njene zaposlitve, v višini razlike med življenjskim prihodkom, ki ga je dejansko lahko pričakovala, in življenjskim prihodkom, ki bi ga tožeča stranka dosegla, če bi pogodba še naprej veljala, ob upoštevanju pokojnine in ostalih pravic.

—	Sodišče naj UUNT naloži plačilo stroškov postopka.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/53

Tožba, vložena 12. februarja 2010 – Nicola proti EIB

(Zadeva F-13/10)

2010/C 134/89

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Carlo De Nicola (Strassen, Luksemburg) (zastopnik: L. Isola, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska investicijska banka

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti informativnega poročila za leto 2008, tako v delu v zvezi s cilji, kot v delu glede presoje in napredovanj, v zvezi s katerimi je bilo odločeno 18. marca 2009. Poleg tega, toženi stranki naj se naloži povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode, povzročene tožeči stranki.

Predlogi tožeče stranke

—	Za ničnega naj se razglasi ukrep z dne 23. junija 2009 v delu v katerem je odbor za pritožbe zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper informativno poročilo iz leta 2008;

—	za ničnega naj se razglasi informativno poročilo iz leta 2008, tako v delu glede ciljev, kot v delu glede presoje;

—

za nične naj se razglasijo vsi povezani, poznejši in prejšnji akti, med katerimi so smernice direktorata za kadrovske zadeve za sestavo mnenja z eno od prvih čerk abecede in količinskimi omejitvami, ki so določene pri presoji A ali B+, in napredovanja z dne 18. marca 2009, glede na to, da je, ob upoštevanju ocene nadrejenih tožeče stranke, EIB ni upoštevala pod točko „Promotions from Function E to D“;

—	BEI naj se naloži vračilo nepremoženjske in premoženjske škode in plačilo stroškov postopka, obresti in revalorizacijo priznanega zneska.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/54

Tožba, vložena 25. februarja 2010 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva F-14/10)

2010/C 134/90

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Marcuccio (Tricase, Lecce) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Ugotovitev predolgega trajanja postopka za priznanje delne invalidnosti in za naložitev toženi stranki vračila škode, nastale tožeči stranki.

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba Komisije o zavrnitvi zahtevka z dne 30. januarja 2009 naj se razglasi za nično;

—	odločba o zavrnitvi pritožbe z dne 20. julija 2009 zoper odločbo o zavrnitvi zahtevka z dne 30. januarja 2009 naj se razglasi za nično;

—	dopis ADMIN.B.2/MB/ls D(09)29562 z dne 6. novembra 2009, ki ga je tožeča stranka prejela 16. decembra 2009 naj se, kolikor je potrebno, razglasi za ničen;

—	kolikor je potrebno, naj se ugotovi, da postopek o izvrševanju pravnih jamstev iz člena 73 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti v zvezi z nesrečo z dne 12. septembra 2003 traja že več kot pet let;

—	kolikor je potrebno, naj se ugotovi, da je bilo razumno trajanje postopka že preseženo;

—	Komisiji naj se naloži vračilo materialne in nematerialne škode, ki jo je tožeča stranka utrpela zaradi nerazumnega trajanja zadevnega postopka, in plačilo 10 000 EUR oz. višjega ali nižjega zneska, ki ga Sodišče za uslužbence šteje za pravičen in primeren;

—	Komisiji naj se naloži, da tožeči stranki od dne, ki sledi dnevu, v katerem je zahtevek z dne 30. januarja 2009 prispel na Komisijo, do dejanskega plačila zneska 10 000 EUR plača obresti na ta znesek v višini 10 % na leto z letno kapitalizacijo;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/54

Tožba, vložena 26. februarja 2010 – Andres in drugi proti ECB

(Zadeva F-15/10)

2010/C 134/91

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Carlos Andres in drugi (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopnika: M. Vandenbussche in L. Levi, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska centralna banka

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti plačilnih listov tožečih strank za junij 2009 ter poznejših in bodočih v delu, v katerem pomenijo izvedbo reforme pokojninskega sistema, ki je bila sprejeta 4. maja 2009. Povračilo škode, ki je nastala tožečim strankam.

Predlogi tožečih strank

—	Plačilni listi za junij 2009 v delu, v katerem ti za tožeče stranke pomenijo začetek izvajanja reforme pokojninskega sistema, ki jo je Svet ECB sprejel 4. maja 2009, naj se razglasijo za nične, enako tudi vsi poznejši in bodoči plačilni listi;

—	odločbe o zavrnitvi zahtev za notranjo upravno presojo („administrative review“) in ugovorov („grievance procedure“) z dne 28. avgusta in 17. decembra 2009 naj se, če je treba, razglasijo za nične;

—

zato naj se toženi stranki naloži plačilo razlike med plačilom in pokojnino, ki izhaja iz zgoraj omenjenega sklepa Sveta ECB z dne 4. maja 2009, in plačilom in pokojnino ob uporabi prejšnjega pokojninskega sistema; tej razliki pri plačilu in pokojnini je treba prišteti zamudne obresti za obdobje od 15. junija 2009 in, nadalje, od 15. vsak mesec, do popolnega poplačila, pri čemer naj bo ta obrestna mera enaka obrestni meri ECB, povečani za tri odstotne točke;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo škode in obresti za škodo, ki izvira iz izgube kupne moči, pri čemer začasno znaša ta škoda, ocenjena na podlagi načela ex aequo et bono, 1 % mesečnega plačila vsake tožeče stranke;

—	Evropski centralni banki naj se naloži plačilo škode.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/55

Tožba, vložena 10. marca 2010 – Almeida Campos in drugi proti Svetu

(Zadeva F-16/10)

2010/C 134/92

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Ana Maria Almeida Campos (Bruselj, Belgija) in drugi (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in É. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločb o nenapredovanju tožečih strank v naziv AD12 v napredovalnem obdobju 2009, in, če je treba, odločb o napredovanju v ta naziv za isto napredovalno obdobje za uradnike, katerih imena so navedena na seznamu uradnikov, ki so napredovali, objavljenem v obvestilih uslužbencem št. 97/09 z dne 27. aprila 2009 in št. 93/09 z dne 13. maja 2009.

Predlogi tožečih strank

—	Odločbe o nenapredovanju tožečih strank v naziv AD12 v napredovalnem obdobju 2009 naj se razglasijo za nične;

—	odločbe o napredovanju v naziv AD12 v napredovalnem obdobju 2009 za uradnike, katerih imena so navedena na seznamu uradnikov, ki so napredovali, objavljenem v obvestilih uslužbencem št. 97/09 z dne 27. aprila 2009 in št. 93/09 z dne 13 maja 2009 naj se, če je treba, razglasijo za nične;

—	Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov.

22.5.2010

Uradni list Evropske unije

C 134/56

Tožba, vložena 15. marca 2010 – Daake proti UUNT

(Zadeva F-17/10)

2010/C 134/93

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Simone Daake (Alicante, Španija) (zastopnik: H. Tettenborn, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe UUNT z dne 4. decembra 2009, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za povračilo škode.

Predlogi tožeče stranke

—

UUNT naj se naloži, da ji povrne premoženjsko škodo, ki je razlika med:

dejanskimi prejemki v skladu z uradno razvrstitvijo kot pogodbeni uslužbenec v skladu s členom 3a Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki jo je prejemala od 1. novembra 2005 do 31. oktobra 2008, in nadomestilom za brezposelnost, ki ji je bilo izplačano od 1. novembra 2008 do danes, na eni strani in

prejemki, do katerih je bila od 1. novembra 2005 do 31. oktobra 2008 upravičena kot pogodbeni uslužbenec v skladu s členom 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, in nadomestilom za brezposelnost, do katerega je bila upravičena od 1. novembra 2008 do danes, ki pa je izračunano na podlagi plače za oktober 2008 v skladu s členom 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, na drugi strani,

skupaj z izgubo, ki je nastala v zvezi s pokojnino in drugimi nadomestili, prejemki in dodatki, pri čemer se upošteva ustrezno napredovanje na podlagi dela do 1. aprila 2008,

ter naj se, če je to treba zaradi odobritve zahtevanega povračila škode, razglasita za nični odločbi UUNT z dne 6. maja 2004 in 4. decembra 2009;

—	UUNT naj se naloži povračilo nepremoženjske škode, ki ji je nastala zaradi diskriminacije glede na ostale zaposlene na UUNT, v višini, ki jo določi Sodišče za uslužbence;

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov postopka.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.134.slv
Uradni list Evropske unije		C 134

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 22. maj 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2010/C 134/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unijeUL C 113, 1.5.2010	1