24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/1

(1)

Eden od ključnih dejavnikov uspešnega izvajanja predpisov Skupnosti v zvezi s koordinacijo nacionalnih sistemov socialne varnosti je tesno in učinkovito sodelovanje med organi in nosilci različnih držav članic.

(2)

Eden od elementov dobrega sodelovanja iz uredb je izmenjava informacij med organi in nosilci ter osebami, ki temelji na načelih javne službe, učinkovitosti, dejavne pomoči, hitre dostave in dostopnosti.

(3)

V interesu nosilcev in organov ter zadevnih oseb je, da se brez odlašanja zagotovijo ali izmenjajo vse informacije, potrebne za ugotovitev in določitev pravic in obveznosti zadevne osebe.

(4)

V skladu z načelom odprtega sodelovanja, kot je določeno tudi v členu 10 Pogodbe, morajo nosilci izvesti tudi ustrezno presojo dejstev, pomembnih za uporabo uredb. V primeru dvoma o veljavnosti dokumenta ali pravilnosti dokazil ali v primeru različnih stališč držav članic o določitvi zakonodaje, ki se uporablja, ali nosilca, pristojnega za dodelitev dajatve, je v interesu oseb, za katere velja Uredba (ES) št. 883/2004, da nosilci ali organi zadevnih držav članic dosežejo dogovor v razumnem roku.

(5)

Člena 5 in 6 Uredbe (ES) št. 987/2009 določata spravni postopek, ki ga je treba v teh primerih uporabiti.

(6)

Te določbe potrjujejo in razširjajo sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 1408/71 (3), na podlagi katere je bil razvit standardni postopek za spore med državami članicami v zvezi z veljavnostjo potrdil o napotitvi in ki je bila konsolidirana s prejšnjim Sklepom št. 181 Upravne komisije Evropskih skupnosti za socialno varnost delavcev migrantov (4).

(7)

Člena 5 in 6 Uredbe (ES) št. 987/2009 določata, da se lahko zadeva predloži Upravni komisiji, če zadevni nosilci ali organi ne dosežejo dogovora.

(8)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 987/2009 določa, da je treba ta postopek uporabiti tudi v primeru različnih stališč nosilcev ali organov v zvezi z uporabo člena 13 Uredbe (ES) št. 883/2004.

(9)

Člen 60 Uredbe (ES) št. 987/2009 vsebuje podoben sklic na člen 6 te uredbe v primeru različnih stališč glede tega, katera zakonodaja naj se kot prednostna pravica uporablja na področju družinskih dajatev.

(10)

Te določbe temeljijo na členu 76(6) Uredbe (ES) št. 883/2004, v skladu s katerim v primeru težav pri razlagi ali uporabi navedene uredbe nosilec v pristojni državi članici ali v državi stalnega prebivališča stopi v stik z nosilci v zadevnih državah članicah in v skladu s katerim se lahko zadeva predloži Upravni komisiji, če rešitve ni mogoče najti v razumnem roku.

(11)

Države članice so izrazile potrebo po vzpostavitvi standardnega postopka, ki ga je treba uporabiti pred predložitvijo zadeve Upravni komisiji, in natančnejši opredelitvi vloge Upravne komisije pri usklajevanju nasprotujočih si stališč nosilcev glede zakonodaje, ki se uporablja.

(12)

Podoben postopek je že vzpostavljen v več dvostranskih sporazumih med državami članicami. Ti sporazumi so se uporabili kot vzorec za ta sklep.

(13)

Priporočljivo je, da obveščanje med kontaktnimi osebami nosilcev in organov poteka prek elektronskih sredstev, da se postopek pospeši.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

(a)

v primeru dvoma o veljavnosti dokumenta ali pravilnosti dokazil, v katerih je naveden položaj osebe za namen uporabe Uredbe (ES) št. 883/2004 ali Uredbe (ES) št. 987/2009, ali

(b)

v primeru različnih stališč držav članic o določitvi zakonodaje, ki se uporablja.

6.

V primerih iz točke 1 prosilec stopi v stik z zaprošenim nosilcem ter ga pozove, naj ustrezno pojasni svojo odločitev in po potrebi zadevni dokument umakne ali ga razglasi za neveljavnega oziroma pregleda ali razveljavi svojo odločitev.

7.

Prosilec utemelji svojo zahtevo, v kateri navede, da se ta odločitev uporablja, in predloži dokazila, na katerih temelji zahteva. V zahtevi je navedeno, kdo bo njegova kontaktna oseba v prvi fazi postopka dialoga.

8.

Zaprošeni nosilec brez odlašanja potrdi prejem zahteve prek elektronske pošte ali po telefaksu najpozneje v desetih delovnih dneh po prejemu zahteve. Poleg tega navede, kdo bo njegova kontaktna oseba v prvi fazi postopka dialoga.

9.

Zaprošeni nosilec čim prej obvesti prosilca o izidu svoje obravnave, najpozneje pa v treh mesecih po prejemu zahteve.

10.

Če je prvotna odločitev potrjena ali razveljavljena in/ali je dokument umaknjen ali razglašen za neveljavnega, zaprošeni nosilec obvesti prosilca. O svoji odločitvi in postopkih za izpodbijanje te odločitve v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo obvesti tudi zadevno osebo in po potrebi njenega delodajalca.

11.

Če zaprošeni nosilec svoje obravnave ne more končati v treh mesecih zaradi zapletenosti zadeve ali dejstva, da mora biti v preverjanje nekaterih podatkov vključen drug nosilec, lahko rok podaljša za največ tri mesece. Zaprošeni nosilec prosilca o podaljšanju roka obvesti čim prej, vendar vsaj en teden pred iztekom prvega roka, pri čemer utemelji razloge za zamudo in sporoči okvirni rok, v katerem bo obravnava končana.

12.

V izjemnih okoliščinah se lahko zadevne države članice dogovorijo o odstopanju od rokov iz točk 9 in 11, če je podaljšanje utemeljeno in sorazmerno glede na posamezne okoliščine ter je podaljšanje časovno omejeno.

13.

Če se nosilci v prvi fazi postopka dialoga ne morejo dogovoriti ali če zaprošeni nosilec ni uspel končati svoje obravnave v šestih mesecih po prejemu zahteve, nosilci obvestijo svoje pristojne organe. Vsak nosilec pripravi evidenco svojih dejavnosti.

14.

Pristojni organi zadevnih držav članic se lahko odločijo za začetek druge faze postopka dialoga ali neposredno predložitev zadeve Upravni komisiji.

15.

Če pristojni organi začnejo drugo fazo postopka dialoga, vsak imenuje osrednjo kontaktno osebo v dveh tednih po tem, ko so ga nosilci obvestili. Ni treba, da so kontaktne osebe neposredno pristojne za vsebino zadeve.

16.

Kontaktne osebe si prizadevajo, da se v šestih tednih po njihovem imenovanju doseže dogovor. Vsaka kontaktna oseba pripravi evidenco svojih dejavnosti in obvesti nosilce o izidu druge faze postopka dialoga.

17.

Če v postopku dialoga ni mogoče doseči dogovora, lahko pristojni organi zadevo predložijo Upravni komisiji. Vsak pristojni organ pripravi memorandum z glavnimi spornimi točkami za Upravno komisijo.

18.

Upravna komisija poskuša uskladiti stališča v šestih mesecih od datuma, ko ji je bila zadeva predložena. Zadevo lahko predloži Spravnemu odboru, ki se lahko ustanovi v skladu s poslovnikom Upravne komisije.

19.

Države članice Upravni komisiji vsako leto sporočijo svoje podatke o številu sporov, v katerih je bil uporabljen postopek iz tega sklepa, vključenih državah članicah, glavnih vprašanjih, dolžini postopka in izidu postopka.

20.

Države članice predložijo prvo letno poročilo v treh mesecih po prvem letu uporabe tega sklepa.

21.

V treh mesecih po prejemu prvih letnih poročil Upravna komisija oceni izkušnje držav članic z uporabo tega sklepa ob upoštevanju poročil držav članic. Upravna komisija se bo po prvem letu odločila, ali se bo poročanje nadaljevalo enkrat na leto.

22.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/5

(1)

Cilj določb člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004, ki določajo izjemo od splošnega pravila iz člena 11(3)(a) navedene uredbe, je zlasti zagotoviti svobodo opravljanja storitev v korist delodajalcem, ki napotijo delavce v države članice, v katerih nimajo sedeža, in prosto gibanje delavcev v druge države članice. Cilji teh določb so tudi odpravljanje ovir, ki lahko preprečujejo prosto gibanje delavcev, ter spodbujanje gospodarske prepletenosti in hkrati preprečevanje upravnih zapletov, zlasti za delavce in podjetja.

(2)

Namen teh določb je tako za delavce, delodajalce in nosilce socialne varnosti preprečevati upravne zaplete, ki bi bili posledica uporabe splošnega pravila iz člena 11(3)(a) navedene uredbe, kadar je obdobje zaposlitve v državi članici, ki ni država, v kateri ima podjetje statutarni sedež ali poslovno enoto, ali država, v kateri samozaposlena oseba običajno opravlja svojo dejavnost, kratko.

(3)

Zato je prvi odločilni pogoj za uporabo člena 12(1) navedene uredbe obstoj neposrednega razmerja med delodajalcem in delavcem, ki ga zaposli.

(4)

Za zaščito delavca in pravno varnost, do katere sta upravičena delavec in nosilec, pri katerem je delavec zavarovan, je treba v celoti zagotoviti, da se neposredno razmerje ohrani v celotnem obdobju napotitve.

(5)

Drugi odločilni pogoj za uporabo člena 12(1) navedene uredbe je obstoj povezav med delodajalcem in državo članico, v kateri ima sedež. Možnost napotitve mora biti zato omejena izključno na podjetja, ki običajno opravljajo poslovno dejavnost na ozemlju države članice, katere zakonodaja se še naprej uporablja za napotenega delavca, zato se domneva, da se zgornje določbe uporabljajo le za podjetja, ki običajno znaten del dejavnosti opravljajo na ozemlju države članice, v kateri imajo sedež.

(6)

Okvirna obdobja za zaposlene in samozaposlene osebe je treba določiti brez poseganja v oceno za vsak posamezni primer.

(7)

Če je napoteni delavec na voljo tretjemu podjetju, ohranitev neposrednega razmerja ne more biti več zagotovljena.

(8)

Omogočiti je treba, da se v celotnem obdobju napotitve izvajajo vsa preverjanja, zlasti v zvezi s plačili prispevkov in ohranitvijo neposrednega razmerja, ki so potrebna za preprečevanje nepravilne uporabe zgoraj navedenih določb in za zagotovitev, da so upravni organi, delodajalci in delavci ustrezno obveščeni.

(9)

Delavec in delodajalec morata biti ustrezno obveščena o pogojih, pod katerimi lahko za napotenega delavca še naprej velja zakonodaja države, iz katere je bil napoten.

(10)

Položaj podjetij in delavcev morajo ocenjevati in spremljati pristojni nosilci z ustreznim zagotovilom, da se ne ovirata svoboda opravljanja storitev in prosto gibanje delavcev.

(11)

Načelo odprtega sodelovanja iz člena 10 Pogodbe pristojnim nosilcem nalaga več obveznosti za izvajanje člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004.

v skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Določbe člena 12(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 se uporabljajo za delavca, za katerega velja zakonodaja države članice (država pošiljateljica) na podlagi opravljanja dejavnosti za delodajalca in ki ga navedeni delodajalec pošlje v drugo državo članico (država zaposlitve), da tam opravlja delo za navedenega delodajalca.

Šteje se, da se delo opravlja za delodajalca države pošiljateljice, če je bilo ugotovljeno, da se to delo opravlja za navedenega delodajalca in da še naprej obstaja neposredno razmerje med delavcem in delodajalcem, ki ga je napotil.

Pri ugotavljanju, ali takšno neposredno razmerje še naprej obstaja, pri čemer se domneva, da je za delavca še vedno odgovoren delodajalec, ki ga je napotil, je treba upoštevati več elementov, vključno z odgovornostjo za zaposlovanje, pogodbo o zaposlitvi, osebnimi prejemki (brez poseganja v morebitne dogovore o plačilu delavcem med delodajalcem v državi pošiljateljici in podjetjem v državi zaposlitve), odpuščanjem in organom, ki določi naravo dela.

Za uporabo člena 14(1) Uredbe (ES) št. 987/2009 se lahko uporaba zakonodaje države članice, v kateri ima delodajalec sedež, okvirno šteje kot izpolnjevanje zahteve, ki je opisana z besedami „takoj pred začetkom njene zaposlitve“, če se je ta zakonodaja uporabljala že vsaj en mesec pred napotitvijo. Za krajša obdobja bi bila potrebna ocena za vsak posamezni primer ob upoštevanju vseh drugih s tem povezanih dejavnikov.

Da se po potrebi in v primeru dvoma določi, ali delodajalec običajno opravlja znaten del dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri ima sedež, mora pristojni nosilec v tej državi članici proučiti vsa merila, ki opredeljujejo dejavnosti, ki jih opravlja navedeni delodajalec, vključno s krajem, v katerem ima podjetje registriran sedež in upravo, številom administrativnega osebja, ki dela v državi članici, v kateri ima podjetje sedež, in v drugi državi članici, krajem, v katerem so napoteni delavci zaposleni, in krajem, v katerem je sklenjena večina pogodb s strankami, zakonodajo, ki se uporablja za pogodbe, ki jih podjetje sklene s svojimi delavci in svojimi strankami, prometom v ustrezno značilnem obdobju v vsaki zadevni državi članici in številom pogodb, izpolnjenih v državi pošiljateljici. Ta seznam ni izčrpen, ker je treba merila prilagoditi posameznemu primeru in upoštevati naravo dejavnosti, ki jih podjetje opravlja v državi, v kateri ima sedež.

2.

Za uporabo člena 14(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 se izpolnjevanje zahtev v državi članici, v kateri ima oseba sedež, oceni na podlagi meril, kot so uporaba poslovnih prostorov, plačevanje davkov, službena kartica in številka DDV ali registracija pri gospodarski zbornici ali drugih strokovnih organih. Okvirno se lahko opravljanje dejavnosti v obdobju vsaj dveh mesecev šteje kot izpolnjevanje zahteve, ki je opisana z besedami „že nekaj časa pred datumom, ko želi izkoristiti določbe navedenega člena“. Za krajša obdobja bi bila potrebna ocena za vsak posamezni primer ob upoštevanju vseh drugih s tem povezanih dejavnikov.

3.

4.

Določbe člena 12(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 se ne uporabljajo ali se prenehajo uporabljati zlasti:

5.

6.

Pristojni nosilci ocenjujejo in spremljajo primere iz člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004 in zagotavljajo delodajalcem in delavcem vsa ustrezna zagotovila, da se ne ovirata svoboda opravljanja storitev in prosto gibanje delavcev. V enakih ali podobnih razmerah je treba zlasti dosledno in usklajeno uporabljati merila za oceno, ali delodajalec običajno opravlja dejavnosti na ozemlju države, ali obstaja neposredno razmerje med podjetjem in delavcem oziroma ali samozaposleni delavec vzdržuje infrastrukturo, potrebno za opravljanje svoje dejavnosti v državi.

7.

Upravna komisija spodbuja sodelovanje med pristojnimi organi v državah članicah za namene izvajanja člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004 ter v povezavi z vzpostavljenimi ukrepi nadzora omogoča lažje spremljanje in izmenjavo informacij, izkušenj in dobre prakse pri določanju in razvrščanju meril za oceno položaja podjetij in delavcev. Zato v korist upravnih organov, podjetij in delavcev postopno pripravi smernice za dobro prakso v zvezi z napotitvijo delavcev in opravljanjem stranske dejavnosti samozaposlenih delavcev zunaj države, v kateri imajo sedež.

8.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/9

(1)

Člen 95 Uredbe (ES) št. 987/2009 Upravno komisijo pooblašča za določitev praktičnih pravil za vsa potrebna prehodna obdobja, da se zagotovi nujna izmenjava podatkov za uporabo osnovne uredbe in izvedbene uredbe.

(2)

Pojasniti je treba osnovna načela, ki jih morajo uporabljati nosilci v prehodnem obdobju.

(3)

Pričakuje se, da se bo po datumu začetka veljavnosti novih uredb še vedno obravnavalo znatno število zahtevkov, v zvezi s katerimi pravica izhaja iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 (3) pred tem datumom, in da se v zvezi s temi zahtevki predlaga, da bo izmenjava informacij na splošno temeljila na postopkih iz Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 (4), vključno z uporabo e-obrazcev.

(4)

Člen 94(1) Uredbe (ES) št. 987/2009 pomeni, da se „dajatev odmeri dvakrat“ v okoliščinah iz prejšnje uvodne izjave, pri čemer upravičenec prejme višji znesek.

(5)

Kljub temu se v praksi v veliki večini primerov, če ne v vseh, dodelitev na podlagi prejšnjih uredb ne bo izboljšala z uporabo novih uredb. Zato se ugotavlja, da je nerealno pričakovati, da bodo nosilci v teh okoliščinah izvajali dvojne postopke v skladu z uredbama (EGS) št. 574/72 in (ES) št. 987/2009.

(6)

Odstavek 5 Sklepa št. H1 (5) pojasnjuje status potrdil (e-obrazcev) in evropske kartice zdravstvenega zavarovanja (vključno z začasnimi nadomestnimi potrdili), izdanih pred datumom začetka veljavnosti uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

(7)

V prehodnem obdobju se države članice popolnoma same odločijo, kdaj so se pripravljene vključiti v elektronsko izmenjavo informacij socialne varnosti (EESSI) v celoti ali po posameznem sektorju.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

V prehodnem obdobju so vodilna načela dobro sodelovanje med nosilci, pragmatizem in prožnost. Predvsem je najpomembnejša potreba po zagotavljanju neoviranega prehoda za državljane, ki uveljavljajo svoje pravice v skladu z novima uredbama.

2.

Po datumu začetka veljavnosti uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 bodo strukturirani elektronski dokumenti v papirni obliki nadomestili e-obrazce na podlagi uredb (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72.

3.

Ne glede na odstavek 2 lahko države članice, ki imajo nacionalne elektronske aplikacije, ki ustvarjajo e-obrazce, ali ki imajo vzpostavljene elektronske izmenjave (na primer projekti Build), katerih ni mogoče primerno zamenjati v tem časovnem okviru, te v prehodnem obdobju še naprej uporabljajo, če so pravice državljanov v skladu z novima uredbama v celoti zagotovljene.

4.

V vseh primerih nosilec v prehodnem obdobju sprejme ustrezne informacije v zvezi s katerim koli dokumentom, ki ga je izdal drug nosilec, tudi če temeljijo na zastareli obliki, vsebini ali strukturi. V primeru dvoma v zvezi s pravicami zadevnega državljana nosilec v duhu dobrega sodelovanja stopi v stik z nosilcem, ki je izdal dokument.

5.

Kot je navedeno v odstavku 5 Sklepa št. H1, bodo e-obrazci, dokumenti in evropske kartice zdravstvenega zavarovanja (vključno z začasnimi nadomestnimi potrdili), izdani pred datumom začetka veljavnosti uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009, še naprej veljali in jih bodo organi drugih držav članic upoštevali tudi po navedenem datumu, dokler se ne izteče njihov datum veljavnosti ali dokler niso umaknjeni ali nadomeščeni z dokumenti, izdanimi ali predloženimi v skladu z uredbama (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

6.

Vsaka država članica lahko pristopi k izvajanju elektronske izmenjave informacij socialne varnosti (EESSI) na prožen in postopen način po posameznih sektorjih, ko bo omogočena povezava z EESSI prek dostopnih točk. Država članica se lahko tudi odloči, da se bo v EESSI vključila šele, ko bo omogočena povezava vseh sektorjev.

7.

„Omogočena povezava z EESSI“ pomeni, da lahko zadevni sektor/dostopna točka pošilja vsa sporočila v navedenem sektorju dostopnim točkam drugih držav članic ali jih od njih prejema.

8.

Informacije o tem, kateri sektor v kateri državi članici je povezan z EESSI, se vključijo na seznam, ki je na voljo nacionalnim nosilcem, upoštevajo pa se tudi v imeniku EESSI. Zato države članice pisno obvestijo Upravno komisijo pred datumom povezave.

9.

V prehodnem obdobju izmenjava informacij med dvema državama članicama znotraj sektorja poteka v okviru EESSI ali zunaj EESSI; poteka enotno, ne da bi to vplivalo na kakršne koli dvostranske dogovore, ki lahko na primer zadevajo skupno preskušanje ali usposabljanje ali podobne razloge.

10.

Standardizirana oblika za standardne elektronske dokumente v papirni obliki, ki jo odobri Upravna komisija, je na voljo nosilcem.

11.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/11

(1)

Kadar družinske dajatve izplačuje več kot ena država članica, upravičenost do družinskih dajatev države članice, v kateri so pravice pridobljene iz prejemanja pokojnine ali na podlagi stalnega prebivališča, miruje do zneska družinskih dajatev, ki ga določi država članica, v kateri so pravice pridobljene iz dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe. Zato je pomembno vedeti, katera druga obdobja štejejo kot dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe, da se določi prednostni vrstni red v primeru prekrivanja.

(2)

Zakonodaje nekaterih držav članic določajo, da se za pridobitev upravičenosti do družinskih dajatev obdobja začasne prekinitve ali prekinitve dejanske dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe zaradi dopusta, brezposelnosti, začasne nezmožnosti za delo, stavk ali izprtja obravnavajo kot obdobja dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe ali se štejejo kot obdobja neaktivnosti, ki po potrebi sama po sebi ali kot posledica predhodne dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe omogočajo plačilo družinskih dajatev.

(3)

Člen 1(a) in (b) Uredbe (ES) št. 883/2004 določa opredelitve „dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe“ kot „katero koli dejavnost ali enakovreden položaj, ki se kot tak obravnava v zakonodaji s področja socialne varnosti države članice, v kateri taka dejavnost ali enakovreden položaj obstaja“.

(4)

Bistveno je poznati obseg „pravic iz dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe“ iz člena 68 Uredbe (ES) št. 883/2004, da se preprečijo kakršne koli negotovosti ali razlike v razlagi.

(5)

Če se je delavcu zaradi neplačanega dopusta po rojstvu otroka in za namen vzgoje tega otroka status aktivne zaposlitve začasno prekinil, je Sodišče Evropskih skupnosti (3) opozorilo na člen 73 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 (4) v povezavi s členom 13(2)(a) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (5). Zato se mora takšen neplačan dopust tudi šteti za dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe za namene člena 68 Uredbe (ES) št. 883/2004. V tej zvezi je Sodišče ponovno poudarilo, da se zgoraj navedene določbe lahko uporabljajo le, dokler ima zadevna oseba status zaposlene ali samozaposlene osebe v smislu člena 1(a) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (6), ki zahteva, da je zadevna oseba vključena vsaj v en sistem socialne varnosti. To ne velja za osebe na neplačanem dopustu, ki niso več vključene v noben sistem socialne varnosti zadevne države članice.

(6)

Zaradi različnih sistemov neplačanega dopusta v državah članicah in stalnih sprememb v nacionalni zakonodaji lahko obstaja le neizčrpen seznam primerov, v katerih se med obdobjem dopusta šteje, da oseba opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe. Zato ni smiselno opredeliti vseh primerov, v katerih takšen neplačan dopust ustreza dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, in primerov, v katerih ni potrebne tesne povezave s pridobitno dejavnostjo.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Za namene člena 68 Uredbe (ES) št. 883/2004 se družinske dajatve štejejo za pridobljene „iz dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe“ zlasti:

2.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/13

(1)

Uredbi (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 začneta veljati 1. maja 2010, uredbi Sveta (EGS) št. 1408/71 (3) in (EGS) št. 574/72 (4) pa se isti dan razveljavita, razen za primere, ki jih urejata člen 90(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 in člen 96(1) Uredbe (ES) št. 987/2009.

(2)

Ob upoštevanju člena 87(8) Uredbe (ES) št. 883/2004 in člena 94 Uredbe (ES) št. 987/2009 zahtevke, ki so vloženi pred datumom začetka veljavnosti navedenih uredb, načeloma še naprej ureja zakonodaja, ki se je zanje uporabljala ob njihovi vložitvi, pri čemer se določbe navedenih uredb uporabljajo le za zahtevke, vložene po začetku njihove veljavnosti.

(3)

Sklepi št. 74 do 208 in priporočila št. 14 do 23 Upravne komisije za socialno varnost delavcev migrantov, ki še veljajo, postanejo brezpredmetni na dan razveljavitve uredb (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72 ter začetka veljavnosti uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

(4)

Nekatere sklepe in priporočila, ki se uporabljajo v skladu z uredbama (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72 je treba prilagoditi, da bodo ustrezali določbam uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

(5)

Nosilcem je treba zagotoviti preglednost in navodila za uporabo sklepov in priporočil Upravne komisije v skladu z uredbama (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72 po datumu začetka veljavnosti uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

(6)

Zaradi pravne in tehnične zapletenosti, kratkega roka in potrebe po prednostni obravnavi nekaterih nalog Upravne komisije nekateri sklepi ne bodo pravočasno pripravljeni za objavo pred začetkom veljavnosti uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009, ampak šele pozneje.

(7)

Nekatere določbe sklepov in priporočil, ki se uporabljajo v skladu z uredbama (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72, so neposredno vključene v določbe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

(8)

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Sklepi in priporočila, ki se sklicujejo na uredbi (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72, se ne uporabljajo za primere, ki jih urejata uredbi (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

Kljub temu se navedeni sklepi in priporočila še naprej uporabljajo, kadar uredbi (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72 še naprej veljata in imata pravni učinek, zlasti v primerih iz druge alinee člena 90(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 in druge alinee člena 96(1) Uredbe (ES) št. 987/2009.

2.

Sklepi in priporočila, ki so navedeni v delu A Priloge, se ne nadomestijo s sklepi ali priporočili na podlagi uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

3.

Sklepi in priporočila, ki so navedeni v delu B Priloge, se nadomestijo z navedenimi novimi sklepi in priporočili na podlagi uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

4.

Sklepe, navedene v delu C Priloge, Upravna komisija čim prej prilagodi, tako da ustrezajo določbam uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009, ker je treba načela iz teh sklepov uporabljati tudi v zvezi z navedenima uredbama.

5.

Dokumenti, ki so potrebni za uporabo uredb (EGS) št. 1408/71 in št. (EGS) št. 574/72 (to so e-obrazci, evropske kartice zdravstvenega zavarovanja in začasna nadomestna potrdila) in ki jih izdajo pristojni nosilci, organi in druga telesa držav članic pred začetkom veljavnosti uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009, še naprej veljajo (kljub dejstvu, da se sklici navezujejo na uredbi (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72) ter jih nosilci, organi in druga telesa drugih držav članic upoštevajo tudi po navedenem datumu, dokler se ne izteče njihova veljavnost ali dokler niso umaknjeni oziroma nadomeščeni z dokumenti, izdanimi ali predloženimi v skladu z uredbama (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

6.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/17

(a)

znova začne pisni postopek, tako da članom sporoči predlagane spremembe v skladu s postopkom iz odstavka 3, ali

(b)

prekliče pisni postopek in predloži zadevo v obravnavo na naslednjem sestanku,

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/21

1.

Nosilec, ki izplačuje dajatev, samodejno opravi nov izračun, kadar je obveščen, da upravičenec izpolnjuje pogoje za dodelitev dajatve v skladu z zakonodajo druge države članice.

Nov izračun se ne opravi, kadar so dobe, dopolnjene po zakonodaji drugih držav članic, že upoštevane za dodelitev dajatve in po dodelitvi prvotne dajatve ni bila izpolnjena nobena doba.

Vendar je v primeru uporabe dodatnih pogojev (ki niso povezani z izpolnitvijo zavarovalnih dob), kot je dopolnitev starosti, potrebne za dodelitev dajatve, ali sprememba števila otrok, ki se upoštevajo, samodejno potreben nov izračun.

2.

Nosilec, ki opravi nov izračun dajatve, ki jo je predhodno dodelil, pri izračunu upošteva vse zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja ter katere koli druge pogoje, ki jih upravičenec izpolnjuje v skladu s svojo zakonodajo in zakonodajo drugih držav članic na dan dodelitve ponovno izračunane dajatve.

3.

Zadevni dan je dan nastopa zavarovalnega primera v državi članici, v kateri so bili pogoji za upravičenost nazadnje izpolnjeni.

4.

Nosilec, ki dodeli dodatek v skladu s členom 58 Uredbe (ES) št. 883/2004, obvesti pristojnega nosilca v kateri koli drugi državi članici, v skladu z zakonodajo katere ima upravičenec pravico do dajatve, dodeljene v skladu z določbami poglavja 5 Uredbe.

5.

Pristojni nosilec katere koli druge države članice, ki upravičencu dodeljuje dajatve v skladu s poglavjem 5 Uredbe (ES) št. 883/2004, januarja vsako leto obvesti nosilca, ki plačuje dodatek, o znesku dajatve, ki ga plačuje upravičencu od 1. januarja istega leta.

6.

Kadar oseba vloži zahtevo za ponoven izračun invalidske pokojnine v skladu z določbami člena 87(5) Uredbe (ES) št. 883/2004, ni treba opraviti novega zdravstvenega pregleda, če se lahko informacije v dokumentaciji upravičenca štejejo za ustrezne.

V nasprotnem primeru lahko zadevni nosilec zahteva, da se opravi nov zdravstveni pregled.

7.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/23

(1)

Evropski svet je na zasedanju v Barceloni, ki je potekalo 15. in 16. marca 2002, odločil: „da bo evropska kartica zdravstvenega zavarovanja nadomestila sedanje obrazce v papirni obliki, ki so potrebni za zdravljenje v drugi državi članici. Komisija bo predstavila predlog v zvezi s tem pred spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta leta 2003. Takšna kartica bo poenostavila postopke, ne bo pa spremenila obstoječih pravic in obveznosti“ (točka 34).

(2)

Glede na to, da se uporaba zdravstvenih kartic in kartic socialne v državah članicah zelo razlikuje, je evropska kartica zdravstvenega zavarovanja prvotno uvedena v obliki, ki omogoča, da se lahko podatki, potrebni za zagotavljanje zdravstvenega varstva in povračilo stroškov, razberejo s prostim očesom. Te informacije se lahko dodatno vključijo na elektronski nosilec. Elektronski nosilec se bo pozneje splošno uporabljal.

(3)

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja mora biti skladna z enotnim vzorcem, ki ga je določila Upravna komisija in ki mora prispevati k lažjemu dostopu do zdravstvenega varstva ter preprečevanju nepravilne ali goljufive uporabe kartice ali njene zlorabe.

(4)

Nosilci držav članic določijo obdobje veljavnosti evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja, ki jih izdajo. Obdobje veljavnosti evropske kartice zdravstvenega zavarovanja mora upoštevati predvideno trajanje upravičenosti zavarovane osebe.

(5)

V primeru izjemnih okoliščin je treba izdati začasno nadomestno potrdilo za omejeno obdobje. „Izjemne okoliščine“ so lahko kraja ali izguba evropske kartice zdravstvenega zavarovanja ali odhod, ki je prepozno najavljen, da bi bilo mogoče izdati evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Za začasno nadomestno potrdilo lahko zaprosi zavarovana oseba ali nosilec države začasnega bivanja.

(6)

Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja je treba uporabiti v vseh primerih začasnega bivanja, med katerim zavarovana oseba potrebuje zdravstveno varstvo, ne glede na namen bivanja, pri čemer gre lahko za turizem, poklicno dejavnost ali študij. Vendar se evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne sme uporabiti, kadar je namen bivanja v tujini izključno dobiti zdravstveno varstvo.

(7)

V skladu s členom 76 Uredbe (ES) št. 883/2004 morajo države članice sodelovati pri vzpostavitvi postopkov za preprečitev, da oseba, ki preneha biti upravičena do storitev za bolezen v imenu države članice in postane upravičena do storitev v imenu druge države članice, še naprej uporablja evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo je izdal nosilec prve države članice, po datumu, od katerega ni več upravičena do storitev v njegovem imenu.

(8)

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, izdana pred začetkom uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009, bo ostala veljavna do datuma izteka veljavnosti, navedenega na kartici.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja potrjuje upravičenost zavarovane osebe in upokojenca ter njunih družinskih članov, ki začasno bivajo v državi članici, ki ni pristojna država članica, do storitev, ki jih potrebujejo iz zdravstvenih razlogov, ob upoštevanju narave storitev in pričakovanega trajanja začasnega bivanja.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja se ne sme uporabiti v primeru, v katerem je začasno bivanje namenjeno zdravljenju.

2.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja je kartica posameznika, ki je izdana na ime imetnika kartice.

3.

Obdobje veljavnosti evropske kartice zdravstvenega zavarovanja določi nosilec, ki jo izda.

4.

Stroške storitev, ki jih zagotovi nosilec države članice začasnega bivanja na podlagi veljavne evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, povrne pristojni nosilec v skladu z veljavnimi določbami. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja je veljavna, če obdobje veljavnosti, navedeno na kartici, ni poteklo.

Pristojni nosilec ne sme zavrniti povračila stroškov storitev, ker oseba ni več zavarovana pri nosilcu, ki je izdal evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, če so bile storitve imetniku kartice ali začasnega nadomestnega potrdila zagotovljene v obdobju veljavnosti kartice ali potrdila.

5.

Kadar zaradi izjemnih okoliščin ni mogoče izdati evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, pristojni nosilec izda začasno nadomestno potrdilo z omejenim obdobjem veljavnosti. Za začasno nadomestno potrdilo lahko zaprosi zavarovana oseba ali nosilec države začasnega bivanja.

6.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in začasno nadomestno potrdilo sta skladna z enotnim vzorcem, ki ima značilnosti in izpolnjuje tehnične specifikacije, določene s sklepom Upravne komisije.

7.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja vsebuje naslednje podatke:

8.

Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja je mogoče uporabiti v vseh primerih začasnega bivanja, med katerim zavarovana oseba potrebuje storitve, ne glede na namen bivanja, pri čemer gre lahko gre za turizem, poklicno dejavnost ali študij.

9.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja dokazuje upravičenost imetnika kartice v državi članici začasnega bivanja do storitev za bolezen, ki so potrebne iz zdravstvenih razlogov in so odobrene med začasnim bivanjem v drugi državi članici, tako da se zavarovana oseba pred predvidenim koncem začasnega bivanja ne bi bila prisiljena vrniti v pristojno državo ali državo stalnega prebivališča, da bi bila deležna potrebnega zdravljenja.

Namen takšnih storitev je omogočiti zavarovani osebi, da nadaljuje svoje začasno bivanje v varnih zdravstvenih okoliščinah.

10.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne krije storitev v primerih, v katerih je začasno bivanje namenjeno zdravljenju.

11.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja zagotavlja, da imetnik kartice v državi članici začasnega bivanja prejme enako zdravljenje (postopke in tarife) kot oseba, vključena v sistem zdravstvenega zavarovanja te države.

12.

Če oseba preneha biti upravičena do storitev za bolezen v okviru zakonodaje države članice in postane upravičena do storitev v okviru zakonodaje druge države članice, morajo nosilci zadevnih držav članic sodelovati, da se prepreči, da bi zavarovana oseba še naprej uporabljala evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo je izdal nosilec prve države članice, po datumu, od katerega ni več upravičena do storitev v njegovem imenu. Po potrebi nosilec druge države izda novo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

13.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/26

(1)

Zaradi lažjega priznanja in povračila stroškov storitev, ki se zagotavljajo na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, je nujno, da tri glavne strani, in sicer zavarovana oseba, ponudniki zdravstvenih storitev in nosilci, enostavno prepoznajo in sprejmejo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja v skladu z enotnim vzorcem in enotnimi specifikacijami.

(2)

Podatki, ki morajo biti vidni na evropski kartici zdravstvenega zavarovanja, so opredeljeni v točki 7 Sklepa št. S1. Uvedba evropske kartice zdravstvenega zavarovanja z vidnimi podatki je prva faza postopka za uporabo elektronskega nosilca, ki dokazuje upravičenost do storitev med začasnim bivanjem v državi članici, ki ni pristojna država ali država stalnega prebivališča. Zato lahko pristojni nosilci držav članic od začetne faze naprej na elektronski nosilec, kot je mikročip ali magnetni trak, vključijo podatke iz te uvodne izjave.

(3)

Kadar zaradi izjemnih okoliščin ni mogoče izdati evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, se v skladu z enotnim vzorcem izda začasno nadomestno potrdilo.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Zasnova in specifikacije evropske kartice zdravstvenega zavarovanja se določijo v skladu s Prilogo 1 k temu sklepu.

2.

Vzorec začasnega nadomestnega potrdila se določi v skladu s Prilogo II k temu sklepu.

3.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/40

(1)

V skladu s členoma 19(1) in 27(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 je zavarovana oseba med začasnim bivanjem v državi članici, ki ni država stalnega prebivališča, upravičena do storitev, potrebnih iz zdravstvenih razlogov, ob upoštevanju narave storitev in trajanja začasnega bivanja.

(2)

V skladu s členom 25(A)(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 storitve iz člena 19(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 obsegajo storitve, ki se zagotavljajo v državi članici začasnega prebivališča v skladu z njeno zakonodajo in so potrebne iz zdravstvenih razlogov, tako da se zavarovana oseba pred predvidenim koncem začasnega prebivanja ne bi bila prisiljena vrniti v pristojno državo članico, da bi bila deležna potrebnega zdravljenja.

(3)

Člen 25(A)(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 je treba razlagati tako, da zajema ta določba vse storitve, ki se zagotavljajo v zvezi s kroničnimi ali obstoječimi boleznimi. Sodišče je razsodilo (3), da pojma „potrebnega zdravljenja“ ni mogoče razlagati tako, da naj bi bila navedena pravica omejena le, če ko je zdravljenje postalo potrebno zaradi nenadne bolezni. Zlasti okoliščina, da je zdravljenje, ki je nujno zaradi razvoja zdravstvenega stanja socialnega zavarovanca med njegovim začasnim bivanjem v drugi državi članici, morda povezano s prej obstoječo patologijo, ki jo je zavarovanec poznal kot kronično bolezen, ne pomeni, da pogoji za uporabo teh določb niso izpolnjeni.

(4)

Člen 25(A)(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 je treba razlagati tako, da zajema ta določba vse storitve, ki se zagotavljajo v zvezi z nosečnostjo in rojstvom. Vendar ta določba ne zajema primerov, v katerih je začasno bivanje v tujini namenjeno rojstvu.

(5)

V skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 je bilo Upravni komisiji naročeno, da določi seznam storitev, za katere je, da bi jih lahko zagotovili med začasnim bivanjem v drugi državi članici, iz praktičnih razlogov potreben predhoden dogovor med osebo in nosilcem, ki zagotavlja zdravljenje.

(6)

Cilj predhodnega dogovora iz člena 19(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 je zagotavljanje kontinuitete zdravljenja, ki ga zavarovana oseba potrebuje med bivanjem v drugi državi članici.

(7)

Glede na ta cilj sta bistveni merili za določanje storitev, za katere je potreben predhodni dogovor med pacientom in ustanovo, ki zagotavlja zdravljenje v drugi državi članici, dejstvo, da je zdravljenje življenjsko pomembno, in dejstvo, da je to zdravljenje na voljo le v specializiranih zdravstvenih ustanovah in/ali s strani specializiranega osebja ali/in z uporabo specializirane opreme. Neizčrpen seznam, ki temelji na teh merilih, je v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Storitve, določene v členih 19(1) in 27(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 ter členu 25(A)(3) Uredbe (ES) št. 987/2009, vključujejo storitve, ki se zagotavljajo v zvezi s kroničnimi ali obstoječimi boleznimi ter tudi v zvezi z nosečnostjo in rojstvom.

2.

Storitev, vključno s storitvami, ki se zagotavljajo v zvezi s kroničnimi ali obstoječimi boleznimi ali v zvezi z rojstvom, te določbe ne zajemajo, če je začasno bivanje v drugi državi članici namenjeno takšnim vrstam zdravstvene oskrbe.

3.

Za vsakršno zdravljenje življenjskega pomena, ki je na voljo le v specializirani zdravstveni ustanovi in/ali s strani specializiranega osebja in/ali z uporabo specializirane opreme, je načeloma potreben predhoden dogovor med zavarovano osebo in ustanovo, ki zagotavlja to zdravljenje, da bi se zagotovilo, da je zdravljenje na razpolago med bivanjem zavarovane osebe v državi članici, ki ni pristojna država članica ali država članica stalnega prebivališča.

Neizčrpen seznam vrst zdravljenja, ki izpolnjujejo ta merila, je v Prilogi k temu sklepu.

4.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/42

(1)

V skladu s členom 54(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 pristojni nosilec pri izračunu dajatve upošteva število družinskih članov, ki prebivajo na ozemlju države članice, ki ni država sedeža pristojnega nosilca, če je v skladu z zakonodajo države članice višina dajatve za brezposelnost odvisna od števila družinskih članov.

(2)

V skladu s členom 2(2) navedene uredbe nosilci brez odlašanja zagotovijo ali si izmenjajo vse podatke, potrebne za ugotovitev in določitev pravic in obveznosti oseb, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 883/2004.

(3)

Dokumenti in strukturirani elektronski dokumenti iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 987/2009 dokazujejo pravice zadevne osebe, vendar njihova izdaja ni pogoj za take pravice.

(4)

Dokumenti v zvezi z družinskimi člani, ki stalno prebivajo na ozemlju države članice, ki ni država sedeža pristojnega nosilca, se lahko predložijo šele, ko nastopi obdobje brezposelnosti, za katerega se dajatev plačuje.

(5)

Zaostala plačila povečanih dajatev za brezposelnost, ki se plačajo za družinske člane, je treba izvesti za obdobje pred datumom predložitve podatkov o družinskih članih, ki stalno prebivajo na ozemlju države članice, ki ni država članica sedeža pristojnega nosilca, če so bile zadevne osebe odvisne od brezposelne osebe že ob nastopu obdobja brezposelnosti, za katerega se dajatev plačuje.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Zaradi predložitve dokumenta v zvezi z družinskimi člani po nastopu obdobja brezposelnosti, za katerega se dajatev plačuje, se ne odloži pridobitev pravice do dajatve za brezposelnost po višji stopnji za odvisne družinske člane, ki se določi v skladu z zakonodajo pristojne države.

2.

Če nosilec, ki predloži dokument iz odstavka 1, ne more potrditi, da se družinski člani ne upoštevajo pri izračunu dajatev za brezposelnost, do katerih je upravičena druga oseba v skladu z zakonodajo države članice, v kateri stalno prebivajo, se zadevni osebi dovoli, da navedenemu dokumentu v ta namen priloži izjavo.

3.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/43

(1)

Člen 65 Uredbe (ES) št. 883/2004 določa posebna pravila o dodelitvi in plačilu dajatev za brezposelnost brezposelnim osebam, ki so med zadnjo dejavnostjo zaposlenih ali samozaposlenih oseb stalno prebivale v državi članici, ki ni pristojna država.

(2)

Odločilni dejavnik za uporabo člena 65 navedene uredbe v celoti je dejstvo, da so zadevne osebe med zadnjim obdobjem zaposlitve ali samozaposlitve stalno prebivale v državi članici, ki ni država članica, katere zakonodaja je zanje veljala, in ki ne ustreza nujno državi članici, v kateri so bile te osebe zaposlene ali samozaposlene.

(3)

V skladu z opredelitvijo iz člena 1(j) navedene uredbe izraz „stalno prebivališče“ pomeni kraj, v katerem oseba običajno prebiva, pri čemer je izraz „začasno bivanje“ v točki (k) navedenega člena opredeljen kot začasno prebivališče.

(4)

Člen 11 Uredbe (ES) št. 987/2009 opredeljuje merila za določitev stalnega prebivališča, če se stališče nosilcev dveh ali več držav članic o tem razlikuje.

(5)

Iz člena 1(f) Uredbe (ES) št. 883/2004 izhaja, da imajo obmejni delavci stalno prebivališče v državi, ki ni država opravljanja njihove poklicne dejavnosti, ki je na podlagi člena 11(3)(a) navedene uredbe pristojna država, in da zato takšne delavce nedvomno zajema člen 65 navedene uredbe.

(6)

Kategorije oseb iz člena 11(4) in člena 13 navedene uredbe in osebe, za katere se uporablja sporazum iz člena 16 navedene uredbe, lahko v nekaterih primerih stalno prebivajo v državi članici, ki ni država, opredeljena kot pristojna v skladu s temi členi.

(7)

Določitev države, v kateri imajo osebe iz teh kategorij stalno prebivališče, je treba proučiti za vsak primer posebej, pri čemer je treba za osebe iz člena 13(1)(a) in 13(2)(a) Uredbe (ES) št. 883/2004 to storiti za namene njihove pripadnosti.

(8)

V skladu s členom 65(5) Uredbe (ES) št. 883/2004 se odgovornost za plačilo dajatev prenese s pristojne države na državo stalnega prebivališča, če je zadevna oseba na razpolago službam za zaposlovanje slednje države.

(9)

Čeprav je to zdaj v primeru obmejnih delavcev in nekaterih kategorij, ki prav tako ohranijo tesno povezavo s svojimi matičnimi državami, sprejemljivo, ne bi bilo več sprejemljivo, če bi se zaradi preširoke razlage pojma „stalno prebivališče“ področje uporabe člena 65 Uredbe (ES) št. 883/2004 razširilo, da bi vključevalo vse osebe, ki so precej stabilno zaposlene ali samozaposlene v državi članici in so pustile svoje družine v matični državi.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Člen 65(5) Uredbe (ES) št. 883/2004 se uporablja zlasti za:

če so med opravljanjem zadnje poklicne dejavnosti stalno prebivale v državi članici, ki ni pristojna država.

2.

Osebe iz odstavka 1, za katere je med opravljanjem zadnje poklicne dejavnosti veljala zakonodaja države članice, ki ni država kraja opravljanja dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, so upravičene do dajatev v skladu z določbami zakonodaje države stalnega prebivališča, kot če bi zanje prej veljala navedena zakonodaja.

3.

Za uporabo tega sklepa se država stalnega prebivališča določi v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 987/2009.

4.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/45

(1)

Člen 65(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 določa izjemo za popolnoma brezposelne osebe od splošnega načela lex loci laboris, določenega v členu 11(3)(a) navedene uredbe.

(2)

Za določitev, ali se oseba obravnava kot popolnoma ali delno brezposelna v skladu s členom 65(1) in (2) navedene uredbe, je treba uporabiti enotna merila Skupnosti. Takšna ocena ne sme temeljiti na merilih nacionalnega prava.

(3)

Ker nacionalni nosilci socialne varnosti iz različnih držav članic v praksi uporabljajo različne razlage za določitev vrste brezposelnosti, je treba določiti področje uporabe navedenega člena, da bi se sprejela enotna in uravnotežena merila, ki bi jih uporabljali navedeni nosilci v zvezi z navedenim členom.

(4)

V skladu s členom 65(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 popolnoma brezposelna oseba, ki ni več povezana s pristojno državo članico, prejme dajatve za brezposelnost od nosilca v kraju svojega stalnega prebivališča.

(5)

Ocena tega, ali zaposlitvena povezava obstaja in ali se ohranja, temelji izključno na nacionalni zakonodaji države zaposlitve.

(6)

Cilj zaščite brezposelnih oseb iz člena 65 Uredbe ne bi bil dosežen, če bi bila oseba, ki je še naprej zaposlena v istem podjetju v državi članici, ki ni država članica njenega prebivališča – ko začasno prekine svojo dejavnost – še naprej obravnavana kot popolnoma brezposelna in bi se morala glede prejemanja dajatev za brezposelnost obrniti na nosilca v kraju svojega stalnega prebivališča.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

V zvezi z uporabo člena 65(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 je določitev vrste brezposelnosti (delne ali popolne) odvisna od ugotovitve, ali obstaja kakršna koli pogodbena zaposlitvena povezava med strankama oziroma ali se takšna povezava ohranja, in ne od trajanja kakršne koli začasne prekinitve dejavnosti delavca.

2.

Če je oseba še vedno zaposlena v podjetju v državi članici, ki ni država članica njenega stalnega prebivališča, in je njena dejavnost začasno prekinjena, vendar se lahko kadar koli vrne na svoje delovno mesto, se zadevni delavec obravnava kot delno brezposeln in ustrezne dajatve zagotovi pristojni nosilec države članice zaposlitve v skladu s členom 65(1) navedene uredbe.

3.

Oseba, ki nima pogodbene zaposlitvene povezave in ni več povezana z državo članico zaposlitve (na primer zaradi prenehanja ali izteka pogodbe o zaposlitvi), se obravnava kot popolnoma brezposelna v skladu s členom 65(2) navedene uredbe in dajatve zagotovi nosilec v kraju stalnega prebivališča.

4.

Če samozaposlena oseba ne opravlja poklicne ali gospodarske dejavnosti v državi članici dejavnosti, se obravnava kot popolnoma brezposelna oseba v skladu s členom 65(2) navedene uredbe in dajatve zagotovi nosilec v kraju stalnega prebivališča.

5.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/47

(1)

Uredba (ES) št. 883/2004, sprejeta na podlagi členov 42 in 308 Pogodbe, je osnovni instrument za uveljavljanje temeljnih svoboščin, določenih v Pogodbi.

(2)

Načelo nediskriminacije na podlagi državljanstva je bistven zaščitni ukrep za prosto gibanje zaposlenih oseb, določeno v členu 39 Pogodbe. To pomeni odpravo vsake diskriminacije med delavci s stalnim prebivališčem v državah članicah in delavci migranti v zvezi z zaposlovanjem, plačilom in drugimi pogoji dela.

(3)

V zadevi Gottardo (3) je Sodišče na podlagi tega načela iz člena 39 Pogodbe odločalo v zvezi z osebo s stalnim prebivališčem v Skupnosti, ki je delala v Franciji, Italiji in Švici. Ta oseba ni izpolnjevala vseh pogojev za pridobitev pokojnine v Italiji in je zahtevala, da se zavarovalne dobe, dopolnjene v Švici in Italiji, seštejejo, kot določa dvostranska konvencija med Italijo in Švico v korist njunih državljanov.

(4)

Sodišče je v tem primeru odločilo, da če država članica sklene dvostransko mednarodno konvencijo o socialni varnosti s tretjo državo, ki določa upoštevanje zavarovalnih dob, dopolnjenih v navedeni tretji državi za pridobitev pravice do dajatev za starost, mora navedena država članica v skladu s temeljnim načelom enakega obravnavanja državljanom drugih držav članic dodeliti enake ugodnosti, kot jih imajo njeni državljani na podlagi navedene konvencije, razen če lahko predloži objektivno utemeljitev za zavrnitev takšnega obravnavanja (odstavek 34).

(5)

V zvezi s tem je Sodišče navedlo, da njegova razlaga izraza „zakonodaja“ iz člena 1(j) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 (4) (sedanji člen 1(l) Uredbe (ES) št. 883/2004) ne more vplivati na obveznost posamezne države članice, da ravna v skladu z načelom enakega obravnavanja iz člena 39 Pogodbe.

(6)

Sodišče je menilo, da oviranje ravnovesja in vzajemnosti dvostranske mednarodne konvencije, sklenjene med državo članico in tretjo državo, ne pomeni objektivne utemeljitve za zavrnitev države članice, pogodbenice navedene konvencije, da ugodnosti, ki jih imajo njeni državljani na podlagi navedene konvencije, dodeli državljanom drugih držav članic.

(7)

Poleg tega Sodišče ni sprejelo ugovorov, da bi lahko morebitno povečanje finančne obremenitve in upravne težave pri povezovanju s pristojnimi organi zadevne tretje države utemeljevale, da država članica, pogodbenica dvostranske konvencije, ni izpolnila obveznosti iz Pogodbe.

(8)

Pomembno je, da vse ustrezne ugotovitve temeljijo na tej sodbi, ki je bistvena za državljane Skupnosti, ki so uveljavljali svojo pravico do prostega gibanja v drugo državo članico.

(9)

Zato je treba pojasniti, da je treba dvostranske konvencije o socialni varnosti med državo članico in tretjo državo razlagati tako, da je treba ugodnosti, ki jih imajo državljani države članice, pogodbenice konvencije, načeloma dodeliti tudi državljanu Skupnosti, ki je v objektivnem smislu v enakem položaju.

(10)

Ne glede na enotno uporabo odločitve Gottardo v posameznih primerih je treba pregledati obstoječe dvostranske konvencije. V zvezi s predhodno sklenjenimi sporazumi člen 307 Pogodbe določa: „država članica ali države članice, ki jih to zadeva, ustrezno ukrepajo, da bi odpravile ugotovljeno nezdružljivost,“ pri čemer v zvezi s sporazumi, sklenjenimi po 1. januarju 1958 ali po datumu pristopa države članice k Evropski skupnosti, člen 10 Pogodbe določa, da se te države članice „[v]zdržijo […] vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev te pogodbe“.

(11)

V zvezi z novimi dvostranskimi konvencijami o socialni varnosti, sklenjenimi med državo članico in tretjo državo, je treba upoštevati, da morajo vključevati posebno sklicevanje na načelo nediskriminacije na podlagi državljanstva v zvezi z državljani drugih držav članic, ki so uveljavljali pravico do prostega gibanja v državi članici, ki je pogodbenica zadevne konvencije.

(12)

Uporaba sodbe Gottardo v posameznih primerih je odvisna predvsem od sodelovanja tretjih držav, ker morajo potrditi zavarovalne dobe, ki jih je tam dopolnila zadevna oseba.

(13)

Upravna komisija bi morala to vprašanje obravnavati, ker je odločitev v zadevi Gottardo povezana z uporabo načela enakega obravnavanja na področju socialne varnosti.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

V skladu z načelom enakega obravnavanja in nediskriminacije med lastnimi državljani in državljani drugih držav članic, ki so uveljavljali pravico do prostega gibanja v skladu s členom 39 Pogodbe, se ugodnosti glede pokojnin, ki jih imajo lastni delavci (zaposlene in samozaposlene osebe) na podlagi konvencije o socialni varnosti s tretjo državo, načeloma dodelijo tudi delavcem (zaposlenim ali samozaposlenim osebam), ki so državljani drugih držav članic in so v objektivnem smislu v enakem položaju.

2.

Nove dvostranske konvencije o socialni varnosti, sklenjene med državo članico in tretjo državo, morajo vključevati posebno sklicevanje na načelo nediskriminacije na podlagi državljanstva v zvezi z državljani druge države članice, ki so uveljavljali pravico do prostega gibanja v državi članici, ki je pogodbenica zadevne konvencije.

3.

Države članice morajo obvestiti nosilce v državah, s katerimi so sklenile konvencije o socialni varnosti, katerih določbe se uporabljajo le za njihove državljane, o posledicah odločitve Gottardo in jih pozvati k sodelovanju pri uporabi odločitve Sodišča. Države članice, ki so sklenile dvostranske konvencije z istimi tretjimi državami, lahko pri pozivu k takšnemu sodelovanju nastopajo skupaj. To sodelovanje je bistveno za izpolnjevanje odločitve.

4.

To priporočilo se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/49

(1)

Če so osebe, ki stalno prebivajo na ozemlju države članice, v skladu z zakonodajo, ki se zanje uporablja, upravičene do prejemanja dajatev za brezposelnost, je treba dovoliti, da opravljajo poklicno ali gospodarsko dejavnost s krajšim delovnim časom na ozemlju druge države članice in da imajo hkrati še naprej pravico do dajatev za brezposelnost, ki jih zagotovi država, v kateri stalno prebivajo.

(2)

V takšnih okoliščinah je treba določiti zakonodajo, ki se uporablja za takšne osebe v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 883/2004, da se prepreči morebitna kolizija zakonov.

(3)

V skladu s členom 11(2) navedene uredbe se šteje, da osebe, ki prejemajo denarne dajatve zaradi svoje dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe ali kot njeno posledico, opravljajo navedeno dejavnost.

(4)

V skladu s členom 11(3)(a) navedene uredbe za osebe, ki opravljajo dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe v državi članici, velja zakonodaja navedene države članice.

(5)

Zaradi oseb iz uvodne izjave 1 zgoraj je zaželeno, da za takšne osebe še naprej velja zakonodaja države njihovega stalnega prebivališča v zvezi s plačilom prispevkov na podlagi njihove poklicne ali gospodarske dejavnosti in z dodelitvijo dajatev.

(6)

Člen 16(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 dovoljuje državam članicam, da določijo izjeme od členov 11 do 15 navedene uredbe.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Pristojni organi zadevnih držav članic sklenejo ali zahtevajo, da organi, ki jih imenujejo ti pristojni organi, sklenejo sporazume v skladu s členom 16(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 pod naslednjimi pogoji:

Sporazumi morajo določati, da za osebe, ki prejemajo dajatev za brezposelnost v svoji državi stalnega prebivališča in hkrati opravljajo poklicno ali gospodarsko dejavnost s krajšim delovnim časom v drugi državi članici, v zvezi s plačilom prispevkov in dodelitvijo dajatev velja izključno zakonodaja prve države.

Nosilec, ki zagotovi dajatev za brezposelnost v državi stalnega prebivališča zadevne osebe, obvesti nosilca, ki ga imenuje pristojni organ navedene države, o kakršni koli poklicni ali gospodarski dejavnosti s krajšim delovnim časom, ki jo zadevna oseba opravlja v drugi državi članici.

Ta nosilec takoj obvesti nosilca, ki ga imenuje pristojni organ države članice, na ozemlju katere zadevna oseba opravlja dejavnost s krajšim delovnim časom, da za osebo še vedno velja zakonodaja države članice stalnega prebivališča.

2.

V skladu s temi sporazumi se uporabljajo upravni postopki iz členov 19 do 21 Uredbe (ES) št. 987/2009.

3.

Sporazum, ki so ga sklenile države članice na podlagi Priporočila št. 18 z dne 28. februarja 1986 in je priložen temu priporočilu, še naprej velja v skladu z uredbama (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 ob upoštevanju točke 2 tega priporočila.

4.

To priporočilo se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/51

(1)

V skladu s pogoji iz člena 64(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 popolnoma brezposelna oseba, ki odide v državo članico, ki ni pristojna država, da bi si tam poiskala zaposlitev, lahko pod nekaterimi pogoji in v skladu z nekaterimi omejitvami ohrani upravičenost do denarnih dajatev za brezposelnost.

(2)

Eden od pogojev iz pododdelka (a) navedenega odstavka določa, da mora zadevna oseba ostati na razpolago službam za zaposlovanje pristojne države najmanj štiri tedne po nastopu brezposelnosti.

(3)

V skladu z zadnjim stavkom pododdelka (a) pa lahko pristojne službe ali nosilci iskalcu zaposlitve odobrijo odhod pred iztekom štirih tednov.

(4)

Ta odobritev se ne sme zavrniti osebam, ki želijo spremljati zakonca ali partnerja, ki je dobil zaposlitev v drugi državi članici, pri čemer te osebe izpolnjujejo druge pogoje iz člena 64(1) navedene uredbe.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Odhod pred iztekom štirih tednov, kot določa zadnji stavek člena 64(1)(a) Uredbe (ES) št. 883/2004, se odobri osebi, ki je popolnoma brezposelna, izpolnjuje vse druge pogoje iz člena 64(1) in spremlja svojega zakonca ali partnerja, ki je dobil zaposlitev v državi članici, ki ni pristojna država.

Partner se določi na podlagi zakonodaje pristojne države članice.

2.

To priporočilo se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/52

(1)

Stroški storitev, ki jih zagotovi nosilec ene države članice v imenu nosilca druge države članice, se v celoti povrnejo.

(2)

Če ni dogovorjeno drugače, se morajo povračila med nosilci izvršiti hitro in učinkovito, da bi se preprečilo kopičenje zahtevkov, ki ostajajo dolgo neizplačani.

(3)

Kopičenje zahtevkov bi lahko ogrozilo učinkovito delovanje sistema Skupnosti in pravice posameznikov.

(4)

Upravna komisija je v Sklepu št. S1 (3) sklenila, da se nosilcu iz kraja stalnega prebivališča povrnejo stroški zdravstvenega varstva, zagotovljenega na podlagi veljavne evropske kartice zdravstvenega zavarovanja.

(5)

Dogovorjene najboljše prakse bi prispevale k hitremu in učinkovitemu poravnavanju povračil med nosilci.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Nosilec, ki zahteva povračilo na podlagi dejanskih stroškov, predloži zahtevek najpozneje v roku iz člena 67(1) Uredbe (ES) št. 987/2009 (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba). Nosilec, ki prejme zahtevek, zagotovi njegovo plačilo v roku iz člena 67(5) izvedbene uredbe, pred tem rokom pa takoj, ko to lahko naredi.

2.

Zahtevki za povračila glede storitev, zagotovljenih na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, dokumenta, ki nadomešča to kartico, ali kakršnega koli drugega dokumenta o upravičenosti, se lahko zavrnejo in vrnejo nosilcu upniku, če je zahtevek npr.:

Zahtevek se ne sme zavrniti zaradi tega, ker oseba ni več zavarovana pri nosilcu, ki je izdal evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ali dokument o upravičenosti, če so bile storitve upravičencu zagotovljene v času veljavnosti uporabljenega dokumenta.

Nosilec, ki mora povrniti stroške storitev, opravljenih na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, lahko zahteva od nosilca, pri katerem je bila oseba prijavljena v času opravljanja storitev, da prvemu nosilcu povrne stroške za navedene storitve ali stvar uredi z zadevno osebo, če ta oseba ni bila upravičena do uporabe evropske kartice zdravstvenega zavarovanja.

3.

Nosilec dolžnik ne sme preveriti skladnosti zahtevka s členoma 19 in 27(1) Uredbe (ES) št. 883/2004, razen če obstaja utemeljen sum zlorabe, kot je to pojasnila sodna praksa Evropskega sodišča (4). Nosilec dolžnik mora zato sprejeti informacije, na katerih zahtevek temelji, in izvršiti povračilo. V primeru suma zlorabe lahko nosilec dolžnik zaradi ustreznih razlogov zavrne zahtevek v skladu s členom 67(5) izvedbene uredbe.

4.

Za izvajanje točk 2 in 3, če nosilec dolžnik dvomi o resničnosti dejstev, na katerih temelji zahtevek, mora nosilec upnik preveriti, ali je bil zahtevek pravilno izdan, in ga po potrebi umakniti ali ponovno izračunati.

5.

Zahtevek, ki se predloži po roku iz člena 67(1) izvedbene uredbe, se ne upošteva.

6.

Seznam iz člena 64(4) izvedbene uredbe se predloži organu za zvezo države članice dolžnice do konca leta po referenčnem letu, zahtevki, ki temeljijo na tem seznamu, pa se istemu organu predložijo čim prej po objavi letnih pavšalnih zneskov na osebo v Uradnem listu Evropske unije, vendar v roku iz člena 67(2) izvedbene uredbe.

7.

Nosilec upnik nosilcu dolžniku hkrati predloži zahtevke, ki zadevajo določeno koledarsko leto, kadar je to mogoče.

8.

Nosilec dolžnik, ki prejme zahtevek za povračilo na podlagi pavšalnih zneskov, zagotovi njegovo plačilo v roku iz člena 67(5) izvedbene uredbe, pred tem rokom pa takoj, ko to lahko naredi.

9.

Zahtevek, predložen po roku iz člena 67(2) izvedbene uredbe, se ne upošteva.

10.

Zahtevek za povračilo na podlagi pavšalnih stroškov se lahko zavrne in vrne nosilcu upniku, če je zahtevek npr.:

11.

Če nosilec dolžnik dvomi o resničnosti dejstev, na katerih temelji zahtevek, mora nosilec upnik preveriti, ali je bil račun pravilno izdan, in po potrebi umakniti ali ponovno izračunati zahtevek.

12.

V primeru predplačila po členu 68 izvedbene uredbe se znesek plačila določi posebej za zahtevke na podlagi dejanskih stroškov (člen 67(1) izvedbene uredbe) in zahtevke na podlagi pavšalnih zneskov (člen 67(2) izvedbene uredbe).

13.

Nosilci si prizadevajo za dobro medsebojno sodelovanje in zagotavljajo izvajanje lastne zakonodaje.

14.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/54

(1)

Za izvajanje členov 17, 19, 20, 22, 24(1), 25, 26, 27(1), (3), (4) in (5), 28, 34 ter 36(1) in (2) Uredbe (ES) št. 883/2004 je treba pojmu „storitve“ po členu 1(va) Uredbe (ES) št. 883/2004 za bolezen ali materinstvo natančno določiti pomen, zavezujoč za vse države članice.

(2)

Pojem storitev za bolezen ali materinstvo mora v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča vključevati storitve, ki se zagotavljajo osebam, odvisnim od oskrbe.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Storitve za bolezen in materinstvo, ki se jih upošteva pri izračunu povračil iz členov 62, 63 in 64 Uredbe (ES) št. 987/2009 (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba), so storitve, ki se štejejo kot storitve v okviru nacionalne zakonodaje, s katerimi upravlja nosilec, ki jih je zagotovil, v kolikor jih je mogoče pridobiti v skladu z določbami iz členov 17, 19, 20, 22, 24(1), 25, 26, 27(1), (3), (4) in (5), 28, 34 ter 36(1) in (2) Uredbe (ES) št. 883/2004 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba).

2.

Naslednje storitve se tudi štejejo kot storitve v smislu zgoraj navedenih členov osnovne uredbe:

3.

Naslednji stroški se ne štejejo kot stroški za storitve v smislu zgoraj navedenih členov osnovne uredbe:

4.

V izračun mesečnih in skupnih pavšalnih stroškov v skladu s členom 64 izvedbene uredbe se vključi:

5.

V izračun mesečnih in skupnih pavšalnih stroškov v skladu s členom 64 izvedbene uredbe se ne vključi:

6.

Izračun zneskov za povračilo v največji možni meri temelji na uradnih statističnih podatkih in računovodskih izkazih kraja začasnega ali stalnega prebivališča in po možnosti na objavljenih uradnih podatkih. Navedejo se viri uporabljenih statističnih podatkov.

7.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.

24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/56

(1)

Mnogo določb kot npr. iz členov 5(a), 21(1), 29, 34, 52, 62(3), 65(6) in (7), 68(2) in 84 Uredbe (ES) št. 883/2004 ter členov 25(4) in (5), 26(7), 54(2), 70, 72, 73, 78 in 80 Uredbe (ES) št. 987/2009 vsebuje primere, ko je treba zaradi izplačila, izračuna ali ponovnega izračuna dajatve ali prispevka, povračila ali nadomestila in postopkov povračila določiti menjalne tečaje.

(2)

Na podlagi člena 90 Uredbe (ES) št. 987/2009 je Upravna komisija pooblaščena, da določi datum, ki se upošteva pri določanju pretvorbenih tečajev, ki se uporabljajo pri izračunu nekaterih dajatev in prispevkov.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

V tem sklepu se menjalni tečaj razume kot dnevni menjalni tečaj, ki ga objavi Evropska centralna banka.

2.

Menjalni tečaj je tečaj, objavljen na dan, ko nosilec izvede operacijo, razen če v tem sklepu ni drugače določeno.

3.

Nosilec države članice, ki mora pri določanju upravičenosti in prvega izračuna dajatve pretvoriti znesek v valuto druge države članice, uporabi:

4.

Odstavek 3 se smiselno uporablja, kadar mora nosilec države članice za ponoven izračun dajatve zaradi sprememb dejanskega ali pravnega položaja zadevne osebe pretvoriti znesek v valuto druge države članice.

5.

Kadar nosilec izplačuje dajatev, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo redno indeksirana, in kadar zneski v drugi valuti vplivajo na navedeno dajatev, se pri njenem ponovnem izračunu uporabi menjalni tečaj, ki velja na prvi dan meseca pred mesecem nastopa indeksacije, razen če ni drugače določeno v nacionalni zakonodaji.

6.

Menjalni tečaj za postopke kompenzacije in povračila, ki se uporablja za pretvorbo vsote, ki jo je treba odtegniti ali plačati, je menjalni tečaj za dan, ko je bil prvič poslan zahtevek.

7.

Za namene člena 65(6) in (7) Uredbe (ES) št. 883/2004 in člena 70 Uredbe (ES) št. 987/2009, kadar se primerja znesek, ki ga je dejansko izplačal nosilec v kraju stalnega prebivališča, z največjim zneskom povračila iz tretjega stavka člena 65(6) Uredbe (ES) št. 883/2004 (znesek dajatve, do katere bi bila zadevna oseba upravičena v skladu z zakonodajo države članice, ki je zanjo nazadnje veljala, če je bila prijavljena pri službah za zaposlovanje zadevne države članice), se za datum določitve menjalnega tečaja upošteva prvi dan koledarskega meseca, v katerem se je zaključilo obdobje povračila.

8.

Ta sklep se ponovno pregleda po prvem letu začetka uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

9.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.