ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.094.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
C 94 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 53 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
I Resolucije, priporočila in mnenja |
|
|
MNENJA |
|
|
Evropska komisija |
|
2010/C 094/01 |
||
|
IV Informacije |
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Evropska komisija |
|
2010/C 094/09 |
||
|
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC |
|
2010/C 094/10 |
||
|
V Objave |
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE |
|
|
Evropska komisija |
|
2010/C 094/11 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5840 – Otto/Quelle Schweiz Assets) ( 1 ) |
|
|
DRUGI AKTI |
|
|
Evropska komisija |
|
2010/C 094/12 |
||
2010/C 094/13 |
||
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
|
I Resolucije, priporočila in mnenja
MNENJA
Evropska komisija
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/1 |
MNENJE KOMISIJE
z dne 13. aprila 2010
o načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz tovarne Quotient Bioresearch (Radiochemicals) Ltd, ki se nahaja v Trident Parku v Cardiffu v Združenem kraljestvu, v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom
(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)
2010/C 94/01
Evropska komisija je 13. novembra 2009 v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom prejela od britanske vlade splošne podatke v zvezi z načrtom za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz tovarne Quotient Bioresearch (Radiochemicals) Ltd.
Na podlagi teh podatkov in dodatnih podatkov, ki jih je Komisija zahtevala 30. novembra 2009 in so jih britanski organi predložili 4. januarja 2010, ter po posvetovanju s skupino izvedencev je Komisija oblikovala naslednje mnenje:
1. |
Razdalja med objektom in najbližjo točko v drugi državi članici je 210 km za Francijo in 230 km za Irsko. |
2. |
V normalnih obratovalnih razmerah odlaganje plinastih in tekočih radioaktivnih snovi ne bo povzročilo izpostavljenosti, ki bi lahko vplivalo na zdravje prebivalstva v drugi državi članici. |
3. |
Trdni radioaktivni odpadki bodo začasno deponirani na kraju samem, dokler ne bodo premeščeni v pooblaščene predelovalne in skladiščne obrate v Združenem kraljestvu. |
4. |
V primeru nenačrtovanih izpustov radioaktivnih odpadkov zaradi nesreče, ki bi bila take vrste in razsežnosti, kakor je navedeno v splošnih podatkih, količine, ki bi prešle v drugo državo članico, ne bi vplivale na zdravje prebivalstva. |
Komisija zato meni, da izvajanje načrta za odlaganje radioaktivnih odpadkov v kateri koli obliki iz tovarne Quotient Bioresearch (Radiochemicals) Ltd, ki se nahaja v Trident Parku v Cardiffu, med običajnim obratovanjem in v primeru nesreče, ki bi bila take vrste in razsežnosti, kakor je navedeno v splošnih podatkih, ne more povzročiti radioaktivnega onesnaženja vode, tal ali ozračja druge države članice.
V Bruslju, 13. aprila 2010
Za Komisijo
Günther OETTINGER
Član Komisije
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/2 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 94/02
Datum sprejetja odločitve |
27.1.2010 |
||||
Referenčna številka državne pomoči |
N 587/09 |
||||
Država članica |
Španija |
||||
Regija |
— |
||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Sistema de Ayudas a la actividad cinematográfica y audiovisual en España. |
||||
Pravna podlaga |
Ley 55/2007 de 28 de diciembre, del Cine/Real Decreto 2062/08 de 12 de diciembre que la desarrolla/Orden por la que se dictan normas de aplicación del Real Decreto 2062/08 |
||||
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
||||
Cilj |
Promocija kulture |
||||
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva, subvencioniranje obresti |
||||
Proračun |
Načrtovani letni izdatki 90 mio. EUR; skupni znesek načrtovane pomoči 576 mio. EUR |
||||
Intenzivnost |
60 % |
||||
Trajanje |
1.1.2010–31.12.2015 |
||||
Gospodarski sektorji |
Rekreativne, kulturne in športne storitve |
||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
Datum sprejetja odločitve |
24.2.2010 |
Referenčna številka državne pomoči |
N 666/09 |
Država članica |
Francija |
Regija |
— |
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Aides à la télévision numérique dans les régions sans simulcast |
Pravna podlaga |
Le decret portant modification au decret no 2007-957 du 15 mai 2007 relatif au fonds d'accompagnement du numérique. |
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
Cilj |
Sektorski razvoj |
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 30 mio. EUR |
Intenzivnost |
— |
Trajanje |
1.1.2010–31.12.2013 |
Gospodarski sektorji |
Mediji |
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Fonds d'accompagnement du numérique |
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
Datum sprejetja odločitve |
10.3.2010 |
Referenčna številka državne pomoči |
NN 4/10 |
Država članica |
Danska |
Regija |
— |
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Denmark — State financing of long-term export loans |
Pravna podlaga |
Danish Act on Eksport Kredit Fonden |
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
Cilj |
Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu, izvozni krediti |
Oblika pomoči |
Ad hoc pogodbe |
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 20 000 mio. DKK |
Intenzivnost |
Ukrep, ki ne pomeni pomoči |
Trajanje |
17.3.2009–31.12.2011 |
Gospodarski sektorji |
Vsi sektorji |
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Det danske kongerige |
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
Datum sprejetja odločitve |
10.3.2010 |
||||
Referenčna številka državne pomoči |
N 46/10 |
||||
Država članica |
Litva |
||||
Regija |
— |
||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Amendment to the Temporary Framework measure ‘Limited amounts of compatible aid’ (N 272/09) |
||||
Pravna podlaga |
Government Resolution on the approval of the Regulations for the provision of credit guarantees to credit institutions for credits taken by large enterprises, Regulations for the provision of credit guarantees to credit institutions for credits taken by micro, small, medium and large enterprises, adopted by the Lithuanian Government Resolution No 569 in 2009 10 June (Official Gazette, 2009, No 72-2926). |
||||
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
||||
Cilj |
Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu |
||||
Oblika pomoči |
Jamstvo |
||||
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 150 mio. LTL |
||||
Intenzivnost |
— |
||||
Trajanje |
Do 31.12.2010 |
||||
Gospodarski sektorji |
Vsi sektorji |
||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
Datum sprejetja odločitve |
9.3.2010 |
Referenčna številka državne pomoči |
N 48/10 |
Država članica |
Nemčija |
Regija |
— |
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Verlängerung der Regelung zur Verbesserung der Refinanzierungsmöglichkeit bei Exportkrediten |
Pravna podlaga |
KfW-Gesetz, § 2 Abs. 4 |
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
Cilj |
Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu |
Oblika pomoči |
Jamstvo |
Proračun |
— |
Intenzivnost |
— |
Trajanje |
15.3.2010–31.12.2010 |
Gospodarski sektorji |
Finančno posredništvo |
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
KfW, Frankfurt am Main, Germany |
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/6 |
Odobritev državne pomoči v okviru določb s členov 87 in 88 Pogodbe ES
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 94/03
Datum sprejetja odločitve |
13.7.2009 |
||||
Referenčna številka državne pomoči |
N 293/09 |
||||
Država članica |
Poljska |
||||
Regija |
Mazowieckie |
||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Samsung Electronics Polska Sp. z o.o. |
||||
Pravna podlaga |
Uchwała Rady Ministrów w sprawie ustanowienia programu wieloletniego pod nazwą „Wsparcie finansowe inwestycji realizowanej przez Samsung Electronics Polska Sp. z o.o. w Warszawie pod nazwą: Telekomunikacyjne Centrum Badań i Rozwoju, w latach 2009–2011”. Projekt umowy ramowej o udzielenie dotacji celowej pomiędzy Ministrem Gospodarki a SWS Samsung Electronics Polska Sp. z o.o. Artykuł 117 ustawy z dnia 30 czerwca 2005 r. o finansach publicznych. (Dz. U. z 2005 r., Nr 249 poz. 2104) |
||||
Vrsta ukrepa |
Individualna pomoč |
||||
Cilj |
Regionalni razvoj, Zaposlovanje |
||||
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
||||
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 3,74 milijona PLN |
||||
Intenzivnost |
8,8 % |
||||
Trajanje |
do 31.12.2011 |
||||
Gospodarski sektorji |
Računalniške in sorodne storitve |
||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/7 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 94/04
Datum sprejetja odločitve |
18.12.2009 |
||||
Referenčna številka državne pomoči |
N 592/09 |
||||
Država članica |
Nemčija |
||||
Regija |
Nordrhein-Westfalen |
||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Staatliche Beihilfe für den Steinkohlenbergbau 2010 |
||||
Pravna podlaga |
Gesetz zur Finanzierung der Beendigung des subventionierten Steinkohlenbergbaus zum Jahr 2018 (Steinkohlefinanzierungsgesetz) vom 20. Dezember 2007 Rahmenvereinbarung „Sozialverträgliche Beendigung des subventionierten Steinkohlenbergbaus in Deutschland“ vom 14. August 2007 Kohlerichtlinien des Bundesministeriums für Wirtschaft und Technologie vom 28. Dezember 2007 |
||||
Vrsta ukrepa |
Individualna pomoč |
||||
Cilj |
Sektorski razvoj, Regionalni razvoj, Zaposlovanje |
||||
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
||||
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 2 018 milijona EUR |
||||
Intenzivnost |
— |
||||
Trajanje |
1.1.2010–31.12.2010 |
||||
Gospodarski sektorji |
Premogovništvo |
||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/8 |
Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 94/05
Datum sprejetja odločitve |
23.1.2009 |
|||||
Referenčna številka državne pomoči |
N 577/08 |
|||||
Država članica |
Španija |
|||||
Regija |
Madrid |
|||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Ayudas para producciones teatrales, musicales y de danza |
|||||
Pravna podlaga |
Ley 2/95 de 8 de marzo — Subvenciones de la Comunidad de Madrid; Ley 38/2003 de 17 de noviembre — General de subvenciones; proyecto de Orden de la Consejería de Cultura y Turismo por la que se convocan ayudas a la producción coreográfica para el año 2009 y 2010; proyecto de Orden de la Consejería de Cultura y Turismo, por la que se convocan ayudas a la actividad teatral para los años 2009 y 2010; proyecto de Orden de la Consejería de Cultura y Turismo, por la que se convocan ayudas a la producción musical para el año 2009 y 2010 |
|||||
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|||||
Cilj |
Promocija kulture |
|||||
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
|||||
Proračun |
Načrtovani letni izdatki 4 257 500 mio. EUR skupni znesek načrtovane pomoči 8 515 000 mio. EUR |
|||||
Intenzivnost |
100 % |
|||||
Trajanje |
25.11.2008–25.11.2010 |
|||||
Gospodarski sektorji |
Rekreativne, kulturne in športne storitve |
|||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/9 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 94/06
Datum sprejetja odločitve |
9.3.2010 |
||||
Referenčna številka državne pomoči |
N 450/09 |
||||
Država članica |
Nemčija |
||||
Regija |
Frankfurt/Oder |
||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Top Gas Recycling (TGR) Project — Aid to ArcelorMittal Eisenhüttenstadt GmbH |
||||
Pravna podlaga |
Richtlinie zur Förderung von Inv. mit Demonstrationscharakter zur Verminderung von Umweltbelastungen vom 4.2.1997 |
||||
Vrsta ukrepa |
Individualna pomoč |
||||
Cilj |
Varstvo okolja |
||||
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
||||
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 30,18 mio. EUR |
||||
Intenzivnost |
55 % |
||||
Trajanje |
1.10.2009–1.4.2012 |
||||
Gospodarski sektorji |
Predelovalna industrija |
||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
Datum sprejetja odločitve |
24.2.2010 |
|||||||||
Referenčna številka državne pomoči |
N 495/09 |
|||||||||
Država članica |
Latvija |
|||||||||
Regija |
— |
|||||||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Elektrisko un elektronisko atkritumu šķirošanas un pārstrādes iekārta Tumē (“BAO” Joint Stock Company) |
|||||||||
Pravna podlaga |
11.2.2008. MK noteikumi Nr. 94 “Eiropas Ekonomikas zonas finanšu instrumenta un Norvēģijas valdības divpusējā finanšu instrumenta prioritātes “Ilgtspējīga attīstība” otrā individuālo projektu iesniegumu atklāta konkursa nolikums” |
|||||||||
Vrsta ukrepa |
Individualna pomoč |
|||||||||
Cilj |
Regionalni razvoj |
|||||||||
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
|||||||||
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 0,2 mio. EUR |
|||||||||
Intenzivnost |
48,94 % |
|||||||||
Trajanje |
2010–2011 |
|||||||||
Gospodarski sektorji |
Vse storitve |
|||||||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
Datum sprejetja odločitve |
26.2.2010 |
|||||
Referenčna številka državne pomoči |
N 725/09 |
|||||
Država članica |
Irska |
|||||
Regija |
— |
|||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Establishment of a National Asset Management Agency (NAMA) |
|||||
Pravna podlaga |
National Asset Management Agency Act 2009 |
|||||
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|||||
Cilj |
Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu |
|||||
Oblika pomoči |
Drugi načini kapitalskega vlaganja |
|||||
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 54 000 mio. EUR |
|||||
Intenzivnost |
— |
|||||
Trajanje |
26.2.2010–26.2.2011 |
|||||
Gospodarski sektorji |
Finančno posredništvo |
|||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/12 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.5800 – Bridgepoint/Care UK)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 94/07
Komisija se je 7. aprila 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5800. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/12 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.5795 – Siemens/Sinara Locomotives/JV)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 94/08
Komisija se je 6. aprila 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5795. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/13 |
Menjalni tečaji eura (1)
13. aprila 2010
2010/C 94/09
1 euro =
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
USD |
ameriški dolar |
1,3583 |
JPY |
japonski jen |
126,34 |
DKK |
danska krona |
7,4435 |
GBP |
funt šterling |
0,88120 |
SEK |
švedska krona |
9,7575 |
CHF |
švicarski frank |
1,4370 |
ISK |
islandska krona |
|
NOK |
norveška krona |
7,9940 |
BGN |
lev |
1,9558 |
CZK |
češka krona |
25,155 |
EEK |
estonska krona |
15,6466 |
HUF |
madžarski forint |
264,58 |
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
LVL |
latvijski lats |
0,7066 |
PLN |
poljski zlot |
3,8828 |
RON |
romunski leu |
4,1390 |
TRY |
turška lira |
2,0217 |
AUD |
avstralski dolar |
1,4646 |
CAD |
kanadski dolar |
1,3630 |
HKD |
hongkonški dolar |
10,5414 |
NZD |
novozelandski dolar |
1,9060 |
SGD |
singapurski dolar |
1,8916 |
KRW |
južnokorejski won |
1 526,88 |
ZAR |
južnoafriški rand |
9,8983 |
CNY |
kitajski juan |
9,2712 |
HRK |
hrvaška kuna |
7,2590 |
IDR |
indonezijska rupija |
12 269,52 |
MYR |
malezijski ringit |
4,3775 |
PHP |
filipinski peso |
60,686 |
RUB |
ruski rubelj |
39,5025 |
THB |
tajski bat |
43,948 |
BRL |
brazilski real |
2,3845 |
MXN |
mehiški peso |
16,5590 |
INR |
indijska rupija |
60,5100 |
(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/14 |
Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001
2010/C 94/10
Št. pomoči: XA 285/09
Država članica: Francija
Regija: Auvergne
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Assistance technique dans le cadre de la reprise des exploitations (région Auvergne)
Pravna podlaga: Délibération du Conseil régional no 09 — 21 89 des 22 et 23 juin 2009.
Articles L1511-2, L3231-2 et 3232-1 du Code général des collectivités territoriales
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 500 000 EUR
Ob upoštevanju sprejetja letnih proračunskih dodelitev.
Največja intenzivnost pomoči: 40 %
Intervencija predvideva:
diagnosticiranje in nasveti, ki bodo omogočili oceno projekta pred njegovim začetkom; Na ta način bo zagotovljen pregled ekonomskih meril projekta in spoštovanja okolja ter njegove izvedljivosti v smislu organizacije dela, avtonomije kmetijskega gospodarstva, povezav z lokalno skupnostjo in možnosti za uspeh.
Pomoč bo znašala 40 % stroškov s pragom v višini 800 EUR;
letno spremljanje tehničnih, pravnih, finančnih in ekonomskih vidikov projekta, in sicer v triletnem obdobju. Pomoč bo znašala 25 % stroškov s pragom v višini 450 EUR.
Storitve izvajajo strukture, ki jim je izplačana javna pomoč. Nosilec projekta bo pomoč prejel izključno v naravi.
Datum začetka izvajanja: Od 1. januarja 2010 dalje, po prejetju potrdila o prejemu, na katerem je številka ukrepa, in objavi povzetka ukrepa na spletišču Komisije.
Trajanje sheme ali individualne pomoči: do 31. decembra 2013
Cilj pomoči: Pomoči za tehnično podporo, ki bodo dodeljene v skladu s pogoji iz člena 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006, bodo zainteresiranim dajale podporo in strokovne nasvete, da bi se s tem spodbudil ponovni vznik kmetijskih gospodarstev v regiji.
Z regionalnimi pomočmi bodo imele osebe, ki bodo prevzele kmetijska gospodarstva, dostop do primernih in kakovostnih nasvetov ter do celostnega spremljanja na področju vzpostavitve, strukturiranja in izračuna vrednosti svojega projekta; sledilo bo triletno spremljanje, ki jim bo zagotovilo najboljše možnosti za uspeh za njih same in celotno lokalno skupnost.
Zadevni gospodarski sektorji: celoten sektor primarnega kmetijstva (MSP)
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Monsieur le Président du Conseil régional Auvergne |
Direction de l’économie et de l’innovation |
Service Agriculture |
13-15 avenue de Fontmaure |
B.P. 60 |
63402 Chamalières Cedex |
FRANCE |
Spletni naslov: http://www.auvergne.org/public/upload/files/aides2010/agriculture/install-conseil.pdf
Drugi podatki: —
Št. pomoči: XA 286/09
Država članica: Litva
Regija: —
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Techninės paramos teikimas žemės ūkio sektoriuje
Pravna podlaga: Žemės ūkio šviečiamųjų renginių, žemės ūkio parodų, mugių, konkursų organizavimo finansavimo taisyklių projektas.
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 5 000 000 LTL (1 448 100 EUR po uradnem menjalniškem tečaju).
Največja intenzivnost pomoči:
1. |
Do 90 % upravičenih stroškov za usposabljanje kmetov (izobraževanja na državni, regionalni in mednarodni ravni ter objava informacijskega materiala):
|
2. |
Do 90 % upravičenih stroškov, povezanih z organizacijo razstav, sejmov in kmetijskih tekmovanj na mednarodni in državni ravni:
|
Datum začetka izvajanja: Shema pomoči začne veljati, ko Komisija pošlje obvestilo o prejemu, dodeli shemi identifikacijsko številko in objavi povzetek podatkov na internetu.
Predhodni datum začetka veljavnosti: 28. december 2009.
Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013.
Cilj pomoči: Mala in srednja podjetja;
tehnična podpora v kmetijskem sektorju v skladu s členom 15 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006.
Zadevni gospodarski sektorji: Primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Lietuvos Respublikos žemės ūkio ministerija |
Gedimino pr. 19 (Lelevelio g. 6) |
LT-01103 Vilnius |
LIETUVA/LITHUANIA |
Spletni naslov: http://www.zum.lt/lt/teisine-informacija/isakymai/5256
Drugi podatki: Ob začetku veljavnosti bo ta shema pomoči nadomestila predhodno shemo XA 148/07 – Technines paramos teikimas žemės ūkio sektoriuje (Tehnična podpora v kmetijskem sektorju).
V skladu z izvedbenimi pravili za to shemo pomoči se dodeli tudi pomoč de minimis v skladu z uredbama (ES) 1998/2006 in (ES) št. 875/2007 (fizičnim in pravnim osebam, ki se ukvarjajo s predelavo in prodajo kmetijskih proizvodov, proizvodnjo, predelavo in prodajo ribiških proizvodov ter izvajanjem drugih dejavnosti, ki ne spadajo v primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov).
Št. pomoči: XA 308/09
Država članica: Avstrija
Regija: Österreich
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Sonderrichtlinie des Bundesministers für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft zur Förderung der Landwirtschaft aus nationalen Mittel
Punkt 1 Allgemeiner Teil
Punkt 4 — Verarbeitung, Vermarktung und Markterschließung
Pravna podlaga: Landwirtschaftsgesetz 1992
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: letno predvidoma 3 500 000 EUR
Največja intenzivnost pomoči: Prispevek k ocenjenim upravičenim stroškom za odhodke, povezane z osnovnimi sredstvi in za osebje, največ v višini 80 % za načrte v skladu s točko 4.2.1, -3 in -5 za pretežno kmetijske primarne proizvode in storitve kmetijskega in živilskega sektorja na podlagi členov 14 in 15 uredbe o skupinskih izjemah za kmetijstvo.
Datum začetka izvajanja:
Trajanje sheme ali individualne pomoči: od 1 februarja 2010 do 31 decembra 2013
Cilj pomoči: Cilji financiranja:
uskladitev ponudbe kmetijskih proizvodov in živil z zahtevami trga,
spodbujanje povpraševanja po kakovostnih proizvodih avstrijskega kmetijskega in živilskega sektorja,
okrepitev neposrednega trženja.
Predmet financiranja:
razstave in sejmi ter podobni ukrepi za odnose z javnostmi, vključno z anketami in raziskavami trga na področju kmetijskega in živilskega sektorja,
nagrajevanje proizvodov in drugi promocijski ukrepi za proizvode kmetijskega in živilskega sektorja,
ukrepi za nadzor kakovosti v proizvodnji, predelavi in trženju.
Zadevni gospodarski sektorji: vsi kmetijski sektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft |
Stubenring 1 |
1012 Wien |
ÖSTERREICH |
Spletni naslov: http://www.landnet.at/article/articleview/78527/1/5125/
Drugi podatki: Pomoč je na voljo vsem upravičenim fizičnim ali pravnim osebam (podjetjem kmetijske primarne proizvodnje) na zadevnem območju, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev.
Ukrep ne zajema neposrednih izplačil v denarju za proizvajalce.
Ukrepi „predelava, trženje in sprejem na trgu“ so bili objavljeni 23 decembra 2009 tudi za pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki delujejo zunaj primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov v skladu s členi 15, 26 in 27 Uredbe (ES) št. 800/2008; identifikacijska številka je X 965/09.
V Objave
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
Evropska komisija
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/17 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.5840 – Otto/Quelle Schweiz Assets)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 94/11
1. |
Komisija je 31. marca 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Unito Versandhandels GmbH („Unito“, Avstrija), ki pripada skupini Otto (Nemčija), pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe ES o združitvah nadzor nad različnimi sredstvi podjetja Quelle Versand AG i.L. (v likvidaciji) (Švica) in njegovega hčerinskega podjetja Spengler Versand AG (Švica) (skupaj „sredstva Quelle Schweiz“, Švica). Skupina Otto je pred kratkim pridobila različna sredstva (blagovne znamke in vloge za blagovne znamke, patent, domenska imena, avtorske pravice in pravice do uporabe podatkov o strankah) skupine Primondo i.L. (zadeva COMP/M.5721 – Otto/Primondo Assets). |
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. |
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5840 – Otto/Quelle Schweiz Assets na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
DRUGI AKTI
Evropska komisija
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/18 |
Objava vloge za registracijo na podlagi člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil
2010/C 94/12
Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.
VLOGA ZA REGISTRACIJO ZTP
UREDBA SVETA (ES) št. 509/2006
„ŠPEKÁČKY“ ALI „ŠPEKAČKY“
ES št.: SK-TSG-0007-0055-21.05.2007
1. Naziv in naslov vlagatelja:
Naziv: |
Český svaz zpracovatelů masa |
|||
Naslov: |
|
|||
Tel. |
+420 244092404 |
|||
Faks |
+420 244092405 |
|||
E-naslov: |
reditel@cszm.cz |
Naziv: |
Slovenský zväz spracovateľov mäsa |
|||
Naslov: |
|
|||
Tel. |
+421 255565162 |
|||
Faks |
+421 255565162 |
|||
E-naslov: |
slovmaso@slovmaso.sk |
2. Država članica ali tretja država:
Češka republika
Slovaška republika
3. Specifikacija proizvoda:
3.1 Ime(-na) za registracijo:
„Špekáčky“ (češko)
„Špekačky“ (slovaško)
3.2 Navedite, ali gre za ime, ki:
|
je specifično samo po sebi |
|
izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila |
Ime Špekáčky/Špekačky izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila, ki izhajajo iz neenakomerno porazdeljenih koščkov slanine (špek) v grobi mešanici s precej majhnim deležem kolagenskih delcev.
3.3 Ali se zahteva pridržanje imena na podlagi člena 13(2) Uredbe št. 509/2006:
|
Registracija s pridržanjem imena |
|
Registracija brez pridržanja imena |
3.4 Vrsta proizvoda:
Skupina 1.2 |
Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.) |
3.5 Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katero se uporablja ime iz točke 3.1:
Špekáčky/Špekačky so toplotno obdelan mesni proizvod zlatorjave barve, izdelan iz nekaj metrov dolgega nepretrganega nadeva, polnjenega v ovoj iz prašičjega tankega črevesa ali govejega tankega okroglega črevesa.
Nepretrgan nadev, z vrvico razdeljen na posamezne dele, ki tehtajo od 65 do 85 g, imajo premer od približno 4,0 do 4,6 cm in so dolgi od 8 do 9 cm.
vsebnost čistih mišičnih beljakovin |
: |
najmanj 6 % mase |
vsebnost maščob |
: |
najmanj 45 % mase |
vsebnosti soli |
: |
največ 2,5 % mase |
Zunanji videz in barva: proizvod je izdelan iz mešanice govejega in svinjskega mesa, nadevane v ovoj iz naravnega črevesa, razdeljenega z vrvico. Proizvod je zlatorjave barve, dovoljen pa je tudi temnejši ali svetlejši odtenek brez vidnih lis zaradi prekajevanja. Na površini proizvoda so dovoljeni posušene kapljice soka in svetlejša območja na stikih posameznih kosov. Površina je gladka ali rahlo nagubana. Proizvod se ne sme povečati z maščobo ali aspikom.
Videz in barva pri prerezu: proizvod je pri prerezu bledo do temno rdeč z neenakomerno razporejenimi koščki slanine. Dovoljeni so drobni mehki kolagenski delci in zračne luknjice.
Okus in vonj: blag pri sveže prekajenem proizvodu, zmerno slan zaradi začimb; sočen pri kuhanju.
Čvrstost: čvrst, mehak, kompakten.
3.6 Opis metode pridobivanja kmetijskega proizvoda ali živila, za katero se uporablja ime iz točke 3.1:
Sestavine Špekáčky/Špekačky so naslednje: govedina z vsebnostjo maščob do 30 %, svinjina z vsebnostjo maščob do 50 %, slanina, pitna voda (v obliki ledenega praška), krompirjev škrob, mešanica nitratne soli, mleti črni poper, sladka paprika (100 ASTA), česen (v obliki kosmičev, koncentrata ali praha v količinah, ki ustrezajo standardni količini svežega česna), mleti muškatni orešček, polifosfata E 450 in E 451 (3 g/kg kot P2O5), askorbinska kislina E 300 (0,5 g/kg), ovoj iz govejega tankega okroglega črevesa ali prašičjega tankega črevesa; razdeljen z vrvico.
100 kg Špekáčky/Špekačky kot končni proizvod sestavljajo:
|
38,5 kg |
||
|
17,5 kg |
||
|
27,0 kg |
||
|
23,0 kg |
||
|
2,5 kg |
||
|
2,0 kg |
||
|
0,22 kg |
||
|
0,16 kg |
||
|
0,09 kg |
||
|
0,03 kg |
||
|
0,3 kg |
||
|
0,05 kg |
||
|
|
||
|
|
Te sestavine (razen slanine), aditivi in začimbe se uporabijo za izdelavo mešanice z delci velikosti med 0,1 mm in 2,5 mm. Slanina, narezana na koščke velikosti približno 8 mm, se nato doda v mešanico, in ta se nadeva v ovoj iz govejega tankega okroglega črevesa ali prašičjega tankega črevesa z največjim premerom med 4,0 cm in 4,6 cm.
Mešanica v ovoju se z vrvico razdeli na posamezne dele. Vrvi proizvoda se nato privežejo na palico za prekajevanje in odnesejo v prekajevalnico, kjer se posušijo in prekadijo, da proizvod dobi značilno barvo in vonj. Prekajeni proizvod se nato toplotno obdela pri 75 do 78 °C, dokler središčna temperatura vsaj za deset minut ne doseže 70 °C. Po toplotni obdelavi se proizvod poškropi s hladno vodo in počasi ohladi. Špekáčky/Špekačky se nato shranijo v hladnem in temnem prostoru.
3.7 Posebnost kmetijskega proizvoda ali živila:
Špekáčky/Špekačky se od drugih toplotno obdelanih mesnih proizvodov razlikujejo po neenakomerni porazdelitvi koščkov slanine (špek) v grobi mešanici s precej majhnim deležem kolagenskih delcev, kar da narezanemu proizvodu značilen videz. Nadaljnja posebna lastnost proizvoda je nepretrgan nadev v ovoju iz naravnega črevesa, v katerem so posamezne Špekáčky/Špekačky razdeljene z vrvico. Še ena pomembna značilna lastnost je uravnoteženost začimb, ki da skupaj z govedino in slanino segretemu proizvodu edinstven okus in vonj.
3.8 Tradicionalne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila:
Kar zadeva porabo, sestavine in postopke proizvodnje, so Špekáčky/Špekačky na območju, ki je zdaj Češka republika, znane že več kot 100 let. V velikem obsegu so se začele izdelovati v drugi polovici 19. stoletja z razvojem industrije prekajenega mesa in začele veljati kot visokokakovosten mesni izdelek v ovoju iz govejega tankega okroglega črevesa. Leta 1891 so bile razstavljene na kmetijskem sejmu v Pragi, kjer je bila prvič javno postavljena popolnoma opremljena prekajevalnica. Špekáčky/Špekačky so prekajevali na kraju samem in jih za osem krajcarjev (tedanji češki kovanec) še vroče stregli na privlačnem papirnatem krožniku s hrenom in slano štručko. Pojav Špekáčky/Špekačky kot klasičnega češkega prekajenega mesnega proizvoda sega v navedeno obdobje. Izjemno kakovost takratnih Špekáčky/Špekačky dokazujejo sestavine: 50 % proizvoda je sestavljal goveji križ mladih živali, 20 % visokokakovostna svinjina brez kože, 30 % pa slanina. Odvisno od čvrstosti proizvoda so se včasih dodale majhne količine mesa za klobase (vezivo iz govedine). Proizvod so začinili s česnom, črnim poprom in občasno tudi z malo muškatnega oreščka. Druga možnost je bila, da so se Špekáčky/Špekačky nabodle na palico in pritrdile z laneno vrvico. Ker se je proizvod prodajal po kosih, je morala skupna masa ustrezati številu kosov. Da bi bil proizvod visokokakovosten, ga je bilo treba tudi pravilno prekaditi. Na začetku 20. stoletja se je postopek prekajevanja še razvil, in Špekáčky/Špekačky so poleg párky in klobásy (drugi tradicionalni vrsti klobas) postale osnovni mehki mesni proizvod. Nekatera podjetja, zlasti v velikih mestih, so zaslovela zaradi svojih Špekáčky/Špekačky. Med opaznejšimi proizvajalci so bili Koula in Macháček na območju Novega mesta v Pragi, na obrobju mesta, v Vinohradyh, pa Šereda, čigar Špekáčky/Špekačky so Pražanom postale znane kot „Šeredky“. Te mehke mesne proizvode so v trgovine dobavljali še vroče po prekajevanju, in običajno je popoldne čudovito dišalo po prekajenem ne samo v trgovinah, ampak tudi v celotni okolici. Zvečer je ulice stare Prage obsijala plinska razsvetljava in napolnil vonj, ki je prihajal od številnih stojnic s hrano, na katerih so na oglju pekli Špekáčky/Špekačky.
Za kakovost mesnih proizvodov takrat niso veljali nobeni predpisi in pravila. Javni inšpekcijski pregledi so se osredotočali predvsem na moko, ki se je Špekáčky/Špekačky ni smelo dodajati. Po drugi svetovni vojni je bila ključna sestavina Špekáčky/Špekačky poleg slanine še vedno govedina. Pozneje, ko se je prašičereja okrepila, je bila sestava naslednja: 40 % govedine (prednji kosi), 30 % svinjine proizvodne kakovosti in 30 % slanine. Takrat se je spremenilo tudi začinjanje, saj se je začela dodajati sladka paprika. Po nacionalizaciji proizvodnje in predelave mesa so za sestavo sestavin, aditive, ovoje in tehnološke postopke začeli veljati tehnični in ekonomski standardi, s katerimi se je kakovost tega tradicionalnega češkega proizvoda še naprej izboljševala. Za proizvodnjo Špekáčky/Špekačky so veljali tehnični in ekonomski standardi za mesne proizvode (del 1 pravil, ki se uporabljajo od 1. januarja 1977, generalni direktorat za mesno industrijo, Praga) pod št. ČSN 57 7115. Posledično se je njihova proizvodnja v skladu s temi standardi razširila po vsej nekdanji Češkoslovaški. Zaradi postopne spremembe proizvodne tehnologije in omejene razpoložljivosti nekaterih sestavin ali ovojev (na primer govejega tankega okroglega črevesa) je bil ustvarjen ustaljen recept, ki je naveden zgoraj pri opisu metod Špekáčky/Špekačky – glej točko 3.6 te vloge.
3.9 Minimalne zahteve in postopki nadzora posebnih lastnosti:
Preverja se naslednje:
— |
ujemanje z deleži sestavin, aditivov in začimb v skladu z receptom; postopek priprave vključuje navzkrižno preverjanje glede na recept, |
— |
da so koščki slanine (špek) neenakomerno razporejeni v gostejši mešanici s precej majhnim deležem kolagenskih delcev; vizualni pregled se opravi med postopkom tehnološke proizvodnje po postopku nadevanja v ovoj iz naravnega črevesa in razdelitvi na posamezne kose z vrvico, |
— |
ujemanje oblike proizvoda, videza površine, barve in čvrstosti; vizualni pregled se opravi, ko je končni proizvod toplotno obdelan, poškropljen in ohlajen, |
— |
ujemanje videza in barve narezanega proizvoda; vizualni pregled se opravi, ko je končni proizvod toplotno obdelan, poškropljen in ohlajen, |
— |
ujemanje okusa, vonja, čvrstosti in sočnosti proizvoda; senzoričen pregled končnega proizvoda se opravi po segretju, |
— |
ujemanje fizikalne in kemične sestave proizvoda; končni proizvod se preuči z odobrenimi laboratorijskimi metodami. |
Preverjanja mora organ ali podjetje za preverjanje vsaj enkrat letno opraviti v prostorih vsakega proizvajalca proizvoda.
4. Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda:
4.1 Naziv in naslov:
Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda v Češki republiki:
Naziv: |
Státní zemědělská a potravinářská inspekce |
|||
Naslov: |
|
|||
Tel. |
+420 543540111 |
|||
E-naslov: |
sekret.oklc@szpi.gov.cz |
Javni Zasebni
Naziv: |
Státní veterinární správa ČR |
|||
Naslov: |
|
|||
Tel. |
+420 227010137 |
|||
E-naslov: |
hygi@svscr.cz |
Javni Zasebni
Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda v Slovaški republiki:
Naziv: |
BEL/NOVAMANN International, s r.o. |
|||||
Naslov: |
|
|||||
Tel. |
+421 250213376 |
|||||
E-naslov: |
tomas.ducho@ba.bel.sk |
Javni Zasebni
Naziv: |
Štátna veterinárna a potravinová správa SR |
|||
Naslov: |
|
|||
Tel. |
+421 260257427 |
|||
E-naslov: |
buchlerova@svssr.sk |
Javni Zasebni
4.2 Posebne naloge organa ali telesa:
Inšpekcijski organi iz točke 4.1 so odgovorni za preverjanje, ali so bile izpolnjene vse specifikacije.
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.
14.4.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/23 |
Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
2010/C 94/13
Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.
ENOTNI DOKUMENT
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
„PIMIENTO DE GERNIKA“ ALI „GERNIKAKO PIPERRA“
ES št.: ES-PGI-0005-0673-31.08.2008
ZGO ( X ) ZOP ( )
1. Ime:
„Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“
2. Država članica ali tretja država:
Španija
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:
3.1 Vrsta proizvoda:
Skupina 1.6 – |
Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani: Paprika |
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:
Paprika z zaščiteno označbo porekla „Gernikako Piperra“ ali „Pimiento de Gernika“ je plod vrste Capsicum annuum L., ki pripada lokalni sorti Guernica, in se za prehrano ljudi uporablja sveža, obrani nezreli plodovi pa se uživajo praženi. V okviru te lokalne sorte so bile izbrane različne vrste in dve od njih sta bili pod imenoma „Derio“ in „Iker“ vpisani v register komercialnih sort. Z geografsko označbo se lahko zaščiti tudi katera koli druga vrsta te lokalne sorte, če ima značilnosti, ki opredeljujejo tip sorte Pimiento de Gernika.
Za papriko „Pimiento de Gernika“ je značilen sladek okus – vsebuje malo ali nič kapsicina –, saj zaradi okoljskih razmer v Baskiji na splošno ni pekoča, običajno ima tanko meso (debeline od 2 do 3 mm) in vzdolžni prerez v obliki srednje širokega do ozkega trikotnika, ki ustreza vrstama C3 in C1 po Pochardovi klasifikaciji (1966).
Ta paprika se v glavnem uporablja v obliki praženih svežih nedozorelih plodov, kar je danes najbolj priljubljen način zaužitja. Plodovi se poberejo, ko so po vsej dolžini še enotno zeleno obarvani in preden dosežejo končno velikost. Brez peclja merijo v dolžino med 6 in 9 cm, v širino med 2 in 3 cm, tehtajo pa od 10 do 12 g. So srednje do temno zelene barve. Po obliki so ozki in podolgovati, s trikotnim vzdolžnim prerezom in eliptičnim do trikotnim prečnim prerezom z dvema ali tremi neizrazitimi prekati. Vrh je koničast, pecelj pa nepoškodovan, ozek in dolg. Ob peceljni jamici je paprika običajno ploska ali izbokla. Koža je tanka, ni žilava in je brez pergamentne kožice. Ima gladko teksturo in svež videz. V notranjosti ima semena bisernate barve, ki niso povsem izoblikovana.
Tip sorte Guernica se imenuje tudi „paprika Choricero“ ali „biskajska paprika“.
Pridelek se največkrat uživa svež, še preden doseže dokončno velikost.
3.3 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:
Paprika mora biti pridelana in pakirana na geografskem območju.
Sadi se na prostem ali pod zaščito. Uporabljajo se pridelovalne tehnike, ki so najprimernejše za optimalni razvoj in zorenje paprike, prepovedana pa je kakršna koli uporaba proizvodov ali gojitvenih sistemov, ki bi lahko škodovali kakovosti proizvoda.
Saditev na prostem se izvaja aprila in maja, saditev v rastlinjake pa poteka prej, in sicer februarja, marca in aprila. Plodovi se v prvem primeru pobirajo od junija, v drugem pa od sredine aprila. Gostota saditve je od tri do štiri rastline na kvadratni meter.
Dovoljena je samo obdelava, ki je nujna za zagotovitev pridelka, sicer pa je treba kar najbolj dati prednost obdelavi ali tehnikam biološkega zatiranja škodljivih organizmov.
Na splošno je treba vedno upoštevati tudi veljavno tehnično specifikacijo za integrirano pridelavo paprike v Baskovski avtonomni skupnosti.
Pridelek se v glavnem pobira med aprilom in novembrom. Pobiranje poteka ročno in v več etapah, tolikokrat, kot je potrebno, in pri optimalni zrelosti plodov. Pri tem je treba zelo paziti, da se plodovi ne poškodujejo in tako ohranijo svoje fizične lastnosti.
3.4 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:
Priprava in pakiranje potekata na pridelovalnem območju. Priprava in pakiranje se tradicionalno izvajata na kmetijskih gospodarstvih pridelovalcev.
Ker se plodovi obirajo ob optimalni zrelosti, je obiranje dnevno in pakiranje se izvede še isti dan.
Namen zahteve, da morata priprava in pakiranje potekati na pridelovalnem območju, je zaščititi ugled geografske označbe in tako zagotoviti ne le pristnost proizvoda, ampak tudi ohranitev njegove kakovosti in njegovih značilnosti.
Kot svež proizvod ima omejen rok trajanja, zato se odsvetujejo shranjevanje v hladilnicah, premiki in nepotrebno čakanje, preden se proizvod uporabi ali da na prodaj, saj bi lahko škodovali kakovosti proizvoda.
Ta paprika je zaradi svojih posebnih značilnosti (trženje svežega proizvoda, tanka koža in meso, nedozorelost proizvoda) zelo občutljiva na nenadne spremembe temperature in vlažnosti ter hitro dozori. Zato bi vsakršno ravnanje in prevažanje, ki ni izrecno nujno za pakiranje proizvoda pred odpremo končnim potrošnikom, škodovalo kakovosti proizvoda.
3.5 Posebna pravila za označevanje:
Na nalepkah paprike z zaščiteno geografsko označbo „Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“ mora biti poleg splošnih informacij, predpisanih z zakonodajo, tudi navedba „Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“ in njen logotip.
4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:
Geografsko območje obsega pokrajini Gipuzkoa in Biskaja ter območji v pokrajini Àlava: območje „Cantábrica Alavesa“, ki obsega občine Ayala, Okondo, Llodio, Amurrio in Artziniega, ter območje „Estribaciones del Gorbea“, ki obsega občine Urkabustaiz, Zuya, Zigoitia, Legutiano in Aramaio.
5. Povezava z geografskim območjem:
5.1 Posebnost geografskega območja:
Geografsko območje, primerno za pridelavo, je omejeno na atlantsko stran Baskije, zanj pa je značilno tako imenovano zmerno toplo podnebje, z zmernimi temperaturami in veliko dežja, brez sušnih obdobij in z največ padavinami v jesensko-zimskem obdobju. Zaradi tega atlantskega podnebja in vpliva morskih tokov z zahoda proti vzhodu ima to območje precej manj hladno (povprečna letna temperatura 13 °C in temperaturna razlika 11 °C) in bolj vlažno podnebje, kot bi ga moralo imeti ob upoštevanju le nadmorske višine.
Optimalna relativna vlažnost zraka je od 60- do 75-odstotna. Zaradi manjše zračne vlažnosti in obdobij visokih temperatur z veliko sonca nastajajo fiziološke spremembe, ki zmanjšujejo tržno kakovost plodov, kot je „gabarden“ (zaradi česar je manj primerna za svojo glavno uporabo kot paprika za praženje).
Če tem okoljskim razmeram dodamo še presuho prst in močno izhlapevanje vode iz rastlin, se lahko pojavita fiziološki spremembi, ki slabšata kakovost plodov, in sicer „gniloba na muhi ploda“ (blossom end rot) in/ali pekoč okus nekaterih plodov zaradi povečane vsebnosti kapsicina.
Podnebje Baskije popolnoma ustreza agroklimatskim potrebam te paprike. V atlantskem delu Baskije so papriki zagotovljene zmerne in ne previsoke temperature, ki jih potrebuje za zdrav razvoj, izključena pa je tudi vsakršna nevarnost pozebe. Tudi značilnosti sestave tal na severu Baskije (apnenčasta tla, bogata z organskimi snovmi) papriki z označbo Pimiento de Gernika zagotavljajo ustrezne razmere za rast.
Agroklimatske razmere na opredeljenem geografskem območju dajejo tej papriki posebne značilnosti, zaradi katerih je postala znana in si pridobila sloves, saj preprečujejo ali zmanjšujejo možnost napak, zaradi katerih izgublja vrednost, na primer pikantnosti, „gabardena“ ali „gnilobe na muhi ploda“.
5.2 Posebnost proizvoda:
„Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“ je lokalna sorta, popolnoma prilagojena agroklimatskim razmeram atlantskega dela Baskije.
Agroklimatske razmere na geografskem območju dajejo tej papriki posebne značilnosti, kot sta nepekoč okus in tanko meso, po katerih slovi.
Ta vrsta paprike je zahtevna glede temperature. Pod 15 °C se njen razvoj upočasni, pri manj kot 10 °C pa se popolnoma ustavi. Temperature nad 35 °C lahko povzročijo odpadanje cvetov in mladih plodov. Rast in zorenje sta optimalna pri 25 °C podnevi in 18 °C ponoči. Pri 1 °C se pojavijo poškodbe zaradi pozebe. Za razvoj rastline mora biti temperatura prsti 12 °C, za dobro uspevanje pridelka pa mora biti povprečna dnevna temperatura okolja 20 °C z le majhnimi razlikami med dnevno in nočno temperaturo.
Ena od posebnosti paprike je tudi njena velikost, saj zgodnje obiranje zagotavlja tanko meso brez pergamentne kožice in prijeten okus.
Ta paprika, ki je znana po svojem nenavadnem okusu in visoki kakovosti, se pražena običajno uživa kot prigrizek, priloga ali glavna jed in je ena od najbolj tipičnih jedi baskovske kulinarike.
5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):
Povezava med opredeljenim geografskim območjem in papriko sorte „Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“ temelji na njenem slovesu in tradicionalnih pridelovalnih postopkih, kar med drugim dokazujeta velika priljubljenost proizvoda pri potrošnikih v Baskiji in njegova visoka cena na trgu.
Ta proizvod je eden od najstarejših kultivarjev v Baskiji. Semena in skrivnost pridelave te paprike se skozi stoletja prenašajo iz roda v rod in so del biskajske zgodovine.
Veliki gastronomski kritiki iz Baskije in drugih delov države (Llona Larrauri, Busca Isusi, J. L. Iturrieta, J. J. Lapitz, José Castillo, Marquesa de Parebere in Ignacio Domenech) so ta proizvod hvalili v svojih člankih ali ga uporabili v enem od svojih kuharskih receptov. Tudi svetovno priznani baskovski kuharski mojstri, kot sta Arguiñano ali Subijana, uporabljajo ta proizvod v svojih kuharskih receptih.
Tako je bilo leta 1998 ustanovljeno posebno združenje za promocijo paprike z označbo „Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“: bratovščina paprike sorte „Gernikako Piperra“. Združenje organizira različne dejavnosti za promocijo paprike sorte „Pimiento de Guernika“, med katerimi je treba omeniti pokušnjo proizvoda na tradicionalni tržnici v Guernici, občini, po kateri paprika nosi ime, saj je njeno glavno pridelovalno območje, in v kateri je ob ponedeljkih znamenita sadna in zelenjavna tržnica, na kateri ima paprika glavno vlogo.
„Zadnji ponedeljek v Guernici“ je z več kot 100 000 obiskovalci največji kmetijski sejem v Baskiji, ki poteka zadnji ponedeljek v oktobru. Ta tržnica je omenjena že v ustanovni listini mesta Guernica iz leta 1366.
Sloves tega proizvoda potrjuje tudi znak prepoznavnosti, ki mu je bil dodeljen na podlagi tržne študije, ki jo je družba IKERFEL izvedla v zvezi s priznanimi kakovostnimi proizvodi, in sicer na podlagi 900 pogovorov, ki jih je med 16. in 30. julijem 2009 opravila s prebivalci Baskovske avtonomne skupnosti, ki opravljajo gospodinjske nakupe. Študija je pokazala, da paprika sorte „Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“ uživa popolno (spontano in predlagano) prepoznavnost pri 83 % prebivalstva Baskovske neodvisne skupnosti.
Kot je bilo že navedeno, je podnebje na opredeljenem geografskem območju poleg slovesa proizvoda in pridelovalnih metod ključni pogoj za kakovost in posebnost proizvoda.
Podnebje na geografskem območju tako združuje temperature in vlažnost, ki so pri pridelavi te sorte paprike potrebne za dobro uspevanje in razmnoževanje.
Če se ta paprika prideluje na drugih območjih južne Španije s toplejšim podnebjem in v obdobjih z visokimi temperaturami in nizko vlažnostjo, je tržna kakovost plodov manjša zaradi večjega deleža plodov, ki jih prizadenejo zgoraj opisane fiziološke spremembe: „gabarden“, „gniloba na muhi ploda“ (blossom-end rot) in/ali pekoč okus plodov.
Ta avtohtona sorta se goji v zemlji (na prostem ali v rastlinjakih) in se je popolnoma prilagodila tehnikam gojenja pod zaščito, ki jih pridelovalci uporabljajo od 70. let 20. stoletja. Ti sistemi gojenja v rastlinjakih so zgrajeni iz hladnih tunelov, ki niso ogrevani niti osvetljeni – ali pa pogosto ogrevani samo med prvo gojitveno fazo –, da bi tako podaljšali pridelovalni cikel in s tem povečali proizvodnjo ter dosegli zgodnejšo zrelost in najvišje tržne cene v začetku tržnega leta v primerjavi s sistemom gojenja na prostem, katerega pridelek je poznejši.
Lokalna sorta je neposredni rezultat opazovanja in strokovnega znanja pridelovalcev iz regije. Odseva povezanost z okoljem in je še posebej dobro prilagojena podnebnim razmeram, ki prevladujejo na tem območju. Skozi čas je človeku uspelo ohraniti tip sorte Pimiento de Gernika ter njegovo pridelovanje in posebno komercialno uporabo, zaradi katerih se je lahko ohranila izvirnost te vrste paprike. Paprika sorte Guernica je posebna zaradi svoje popolne prilagojenosti proizvodnemu območju.
Sklic na objavo specifikacije:
(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006).
Specifikacija je bila objavljena v Uradnem listu Baskije št. 94 z dne 17. maja 2007 (http://www.euskadi.net/cgi-bin_k54/bopv_20?c&f=20070517&a=200702815).
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.