14.4.2010

Uradni list Evropske unije

C 94/2

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 94/02

Datum sprejetja odločitve

27.1.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 587/09

Država članica

Španija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Sistema de Ayudas a la actividad cinematográfica y audiovisual en España.

Pravna podlaga

Ley 55/2007 de 28 de diciembre, del Cine/Real Decreto 2062/08 de 12 de diciembre que la desarrolla/Orden por la que se dictan normas de aplicación del Real Decreto 2062/08

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Promocija kulture

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva, subvencioniranje obresti

Proračun

Načrtovani letni izdatki 90 mio. EUR;

skupni znesek načrtovane pomoči 576 mio. EUR

Intenzivnost

60 %

Trajanje

1.1.2010–31.12.2015

Gospodarski sektorji

Rekreativne, kulturne in športne storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Director General del Instituto de la Cinematografia y de las Artes Audiovisuales — Instituto de la Cinematografia y de las Artes Audiovisuales

Plaza del Rey, 1

28071 Madrid

ESPAÑA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve	24.2.2010
Referenčna številka državne pomoči	N 666/09
Država članica	Francija
Regija	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Aides à la télévision numérique dans les régions sans simulcast
Pravna podlaga	Le decret portant modification au decret no 2007-957 du 15 mai 2007 relatif au fonds d'accompagnement du numérique.
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Sektorski razvoj
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	Skupni znesek načrtovane pomoči 30 mio. EUR
Intenzivnost	—
Trajanje	1.1.2010–31.12.2013
Gospodarski sektorji	Mediji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Fonds d'accompagnement du numérique
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve	10.3.2010
Referenčna številka državne pomoči	NN 4/10
Država članica	Danska
Regija	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Denmark — State financing of long-term export loans
Pravna podlaga	Danish Act on Eksport Kredit Fonden
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu, izvozni krediti
Oblika pomoči	Ad hoc pogodbe
Proračun	Skupni znesek načrtovane pomoči 20 000 mio. DKK
Intenzivnost	Ukrep, ki ne pomeni pomoči
Trajanje	17.3.2009–31.12.2011
Gospodarski sektorji	Vsi sektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Det danske kongerige
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

10.3.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 46/10

Država članica

Litva

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Amendment to the Temporary Framework measure ‘Limited amounts of compatible aid’ (N 272/09)

Pravna podlaga

Government Resolution on the approval of the Regulations for the provision of credit guarantees to credit institutions for credits taken by large enterprises, Regulations for the provision of credit guarantees to credit institutions for credits taken by micro, small, medium and large enterprises, adopted by the Lithuanian Government Resolution No 569 in 2009 10 June (Official Gazette, 2009, No 72-2926).

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 150 mio. LTL

Intenzivnost

—

Trajanje

Do 31.12.2010

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Lietuvos Respublikos ūkio ministerija

Gedimino pr. 38/2

LT-01104 Vilnius

LIETUVA/LITHUANIA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve	9.3.2010
Referenčna številka državne pomoči	N 48/10
Država članica	Nemčija
Regija	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Verlängerung der Regelung zur Verbesserung der Refinanzierungsmöglichkeit bei Exportkrediten
Pravna podlaga	KfW-Gesetz, § 2 Abs. 4
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu
Oblika pomoči	Jamstvo
Proračun	—
Intenzivnost	—
Trajanje	15.3.2010–31.12.2010
Gospodarski sektorji	Finančno posredništvo
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	KfW, Frankfurt am Main, Germany
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

14.4.2010

Uradni list Evropske unije

C 94/9

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 94/06

Datum sprejetja odločitve

9.3.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 450/09

Država članica

Nemčija

Regija

Frankfurt/Oder

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Top Gas Recycling (TGR) Project — Aid to ArcelorMittal Eisenhüttenstadt GmbH

Pravna podlaga

Richtlinie zur Förderung von Inv. mit Demonstrationscharakter zur Verminderung von Umweltbelastungen vom 4.2.1997

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Varstvo okolja

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 30,18 mio. EUR

Intenzivnost

55 %

Trajanje

1.10.2009–1.4.2012

Gospodarski sektorji

Predelovalna industrija

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

LaKfW Bankengruppe Niederlassung Bonn

Gewerbliche Umweltschutzfinanzierung — MB e 1

53170 Bonn

DEUTSCHLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

24.2.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 495/09

Država članica

Latvija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Elektrisko un elektronisko atkritumu šķirošanas un pārstrādes iekārta Tumē (“BAO” Joint Stock Company)

Pravna podlaga

11.2.2008. MK noteikumi Nr. 94 “Eiropas Ekonomikas zonas finanšu instrumenta un Norvēģijas valdības divpusējā finanšu instrumenta prioritātes “Ilgtspējīga attīstība” otrā individuālo projektu iesniegumu atklāta konkursa nolikums”

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Regionalni razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 0,2 mio. EUR

Intenzivnost

48,94 %

Trajanje

2010–2011

Gospodarski sektorji

Vse storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Financial Mechanism Office, 12/16

Rue Joseph II

1000 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Latvijas Republikas Finanšu ministrija

Finanšu instrumentu koordinācijas departaments

Smilšu iela 1

Rīga, LV-1919

LATVIJA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

26.2.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 725/09

Država članica

Irska

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Establishment of a National Asset Management Agency (NAMA)

Pravna podlaga

National Asset Management Agency Act 2009

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

Oblika pomoči

Drugi načini kapitalskega vlaganja

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 54 000 mio. EUR

Intenzivnost

—

Trajanje

26.2.2010–26.2.2011

Gospodarski sektorji

Finančno posredništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Dept of Finance

Government buildings

Merrion Street

Dublin 2

IRELAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

14.4.2010

Uradni list Evropske unije

C 94/13

Menjalni tečaji eura (1)

13. aprila 2010

2010/C 94/09

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3583
JPY	japonski jen	126,34
DKK	danska krona	7,4435
GBP	funt šterling	0,88120
SEK	švedska krona	9,7575
CHF	švicarski frank	1,4370
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,9940
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,155
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	264,58
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7066
PLN	poljski zlot	3,8828
RON	romunski leu	4,1390
TRY	turška lira	2,0217
AUD	avstralski dolar	1,4646
CAD	kanadski dolar	1,3630
HKD	hongkonški dolar	10,5414
NZD	novozelandski dolar	1,9060
SGD	singapurski dolar	1,8916
KRW	južnokorejski won	1 526,88
ZAR	južnoafriški rand	9,8983
CNY	kitajski juan	9,2712
HRK	hrvaška kuna	7,2590
IDR	indonezijska rupija	12 269,52
MYR	malezijski ringit	4,3775
PHP	filipinski peso	60,686
RUB	ruski rubelj	39,5025
THB	tajski bat	43,948
BRL	brazilski real	2,3845
MXN	mehiški peso	16,5590
INR	indijska rupija	60,5100

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

14.4.2010

Uradni list Evropske unije

C 94/14

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2010/C 94/10

Št. pomoči: XA 285/09

Država članica: Francija

Regija: Auvergne

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Assistance technique dans le cadre de la reprise des exploitations (région Auvergne)

Pravna podlaga: Délibération du Conseil régional no 09 — 21 89 des 22 et 23 juin 2009.

Articles L1511-2, L3231-2 et 3232-1 du Code général des collectivités territoriales

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 500 000 EUR

Ob upoštevanju sprejetja letnih proračunskih dodelitev.

Največja intenzivnost pomoči: 40 %

Intervencija predvideva:

diagnosticiranje in nasveti, ki bodo omogočili oceno projekta pred njegovim začetkom; Na ta način bo zagotovljen pregled ekonomskih meril projekta in spoštovanja okolja ter njegove izvedljivosti v smislu organizacije dela, avtonomije kmetijskega gospodarstva, povezav z lokalno skupnostjo in možnosti za uspeh.

Pomoč bo znašala 40 % stroškov s pragom v višini 800 EUR;

letno spremljanje tehničnih, pravnih, finančnih in ekonomskih vidikov projekta, in sicer v triletnem obdobju. Pomoč bo znašala 25 % stroškov s pragom v višini 450 EUR.

Storitve izvajajo strukture, ki jim je izplačana javna pomoč. Nosilec projekta bo pomoč prejel izključno v naravi.

Datum začetka izvajanja: Od 1. januarja 2010 dalje, po prejetju potrdila o prejemu, na katerem je številka ukrepa, in objavi povzetka ukrepa na spletišču Komisije.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Pomoči za tehnično podporo, ki bodo dodeljene v skladu s pogoji iz člena 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006, bodo zainteresiranim dajale podporo in strokovne nasvete, da bi se s tem spodbudil ponovni vznik kmetijskih gospodarstev v regiji.

Z regionalnimi pomočmi bodo imele osebe, ki bodo prevzele kmetijska gospodarstva, dostop do primernih in kakovostnih nasvetov ter do celostnega spremljanja na področju vzpostavitve, strukturiranja in izračuna vrednosti svojega projekta; sledilo bo triletno spremljanje, ki jim bo zagotovilo najboljše možnosti za uspeh za njih same in celotno lokalno skupnost.

Zadevni gospodarski sektorji: celoten sektor primarnega kmetijstva (MSP)

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Monsieur le Président du Conseil régional Auvergne

Direction de l’économie et de l’innovation

Service Agriculture

13-15 avenue de Fontmaure

B.P. 60

63402 Chamalières Cedex

FRANCE

Spletni naslov: http://www.auvergne.org/public/upload/files/aides2010/agriculture/install-conseil.pdf

Drugi podatki: —

Št. pomoči: XA 286/09

Država članica: Litva

Regija: —

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Techninės paramos teikimas žemės ūkio sektoriuje

Pravna podlaga: Žemės ūkio šviečiamųjų renginių, žemės ūkio parodų, mugių, konkursų organizavimo finansavimo taisyklių projektas.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 5 000 000 LTL (1 448 100 EUR po uradnem menjalniškem tečaju).

Največja intenzivnost pomoči:

Do 90 % upravičenih stroškov za usposabljanje kmetov (izobraževanja na državni, regionalni in mednarodni ravni ter objava informacijskega materiala):

—	honorarji in prispevki za socialno zavarovanje predavateljev, organizatorjev izobraževanj in oblikovalcev informacijskega materiala, avtorski honorarji in povezani honorarji,

—	komunikacijske storitve (telefon, poštne storitve, internet),

—

prevoz,

—	izplačilo stroškov službenih potovanj,

—	najem prostorov in opreme,

—	opremljanje izobraževalnih prostorov,

—	prevajalske storitve,

—	priprava in/ali nakup informativnega in referenčnega materiala,

—	priprava, urejanje in izdaja informacijskih brošur (z navedbo tiskanja, načrta razdeljevanja, števila natiskanih strani in vrste papirja),

—	razširjanje informacij (izdatki izdaje materiala o izobraževanjih, objava obvestil v tiskanih medijih, na radiu in televiziji),

—	organizacijski stroški (blago in storitve), neposredno povezani z usposabljanjem oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.

Do 90 % upravičenih stroškov, povezanih z organizacijo razstav, sejmov in kmetijskih tekmovanj na mednarodni in državni ravni:

—	stroški udeležbe,

—	potni stroški,

—	stroški objav,

—	najem razstavnih prostorov,

—	simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih, do vrednosti 863 LTL na nagrado in zmagovalca.

Datum začetka izvajanja: Shema pomoči začne veljati, ko Komisija pošlje obvestilo o prejemu, dodeli shemi identifikacijsko številko in objavi povzetek podatkov na internetu.

Predhodni datum začetka veljavnosti: 28. december 2009.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013.

Cilj pomoči: Mala in srednja podjetja;

tehnična podpora v kmetijskem sektorju v skladu s členom 15 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006.

Zadevni gospodarski sektorji: Primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Lietuvos Respublikos žemės ūkio ministerija

Gedimino pr. 19 (Lelevelio g. 6)

LT-01103 Vilnius

LIETUVA/LITHUANIA

Spletni naslov: http://www.zum.lt/lt/teisine-informacija/isakymai/5256

Drugi podatki: Ob začetku veljavnosti bo ta shema pomoči nadomestila predhodno shemo XA 148/07 – Technines paramos teikimas žemės ūkio sektoriuje (Tehnična podpora v kmetijskem sektorju).

V skladu z izvedbenimi pravili za to shemo pomoči se dodeli tudi pomoč de minimis v skladu z uredbama (ES) 1998/2006 in (ES) št. 875/2007 (fizičnim in pravnim osebam, ki se ukvarjajo s predelavo in prodajo kmetijskih proizvodov, proizvodnjo, predelavo in prodajo ribiških proizvodov ter izvajanjem drugih dejavnosti, ki ne spadajo v primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov).

Št. pomoči: XA 308/09

Država članica: Avstrija

Regija: Österreich

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Sonderrichtlinie des Bundesministers für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft zur Förderung der Landwirtschaft aus nationalen Mittel

Punkt 1 Allgemeiner Teil

Punkt 4 — Verarbeitung, Vermarktung und Markterschließung

Pravna podlaga: Landwirtschaftsgesetz 1992

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: letno predvidoma 3 500 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči: Prispevek k ocenjenim upravičenim stroškom za odhodke, povezane z osnovnimi sredstvi in za osebje, največ v višini 80 % za načrte v skladu s točko 4.2.1, -3 in -5 za pretežno kmetijske primarne proizvode in storitve kmetijskega in živilskega sektorja na podlagi členov 14 in 15 uredbe o skupinskih izjemah za kmetijstvo.

Datum začetka izvajanja:

Trajanje sheme ali individualne pomoči: od 1 februarja 2010 do 31 decembra 2013

Cilj pomoči: Cilji financiranja:

uskladitev ponudbe kmetijskih proizvodov in živil z zahtevami trga,

spodbujanje povpraševanja po kakovostnih proizvodih avstrijskega kmetijskega in živilskega sektorja,

okrepitev neposrednega trženja.

Predmet financiranja:

razstave in sejmi ter podobni ukrepi za odnose z javnostmi, vključno z anketami in raziskavami trga na področju kmetijskega in živilskega sektorja,

nagrajevanje proizvodov in drugi promocijski ukrepi za proizvode kmetijskega in živilskega sektorja,

ukrepi za nadzor kakovosti v proizvodnji, predelavi in trženju.

Zadevni gospodarski sektorji: vsi kmetijski sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

Stubenring 1

1012 Wien

ÖSTERREICH

Spletni naslov: http://www.landnet.at/article/articleview/78527/1/5125/

Drugi podatki: Pomoč je na voljo vsem upravičenim fizičnim ali pravnim osebam (podjetjem kmetijske primarne proizvodnje) na zadevnem območju, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev.

Ukrep ne zajema neposrednih izplačil v denarju za proizvajalce.

Ukrepi „predelava, trženje in sprejem na trgu“ so bili objavljeni 23 decembra 2009 tudi za pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki delujejo zunaj primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov v skladu s členi 15, 26 in 27 Uredbe (ES) št. 800/2008; identifikacijska številka je X 965/09.

14.4.2010

Uradni list Evropske unije

C 94/18

Objava vloge za registracijo na podlagi člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

2010/C 94/12

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA REGISTRACIJO ZTP

UREDBA SVETA (ES) št. 509/2006

„ŠPEKÁČKY“ ALI „ŠPEKAČKY“

ES št.: SK-TSG-0007-0055-21.05.2007

1. Naziv in naslov vlagatelja:

Naziv:

Český svaz zpracovatelů masa

Naslov:

Libušská 319

142 00 Praha 4 – Písnice

ČESKÁ REPUBLIKA

Tel.

+420 244092404

Faks

+420 244092405

E-naslov:

reditel@cszm.cz

Naziv:

Slovenský zväz spracovateľov mäsa

Naslov:

Kukučínova 22

831 03 Bratislava

SLOVENSKO/SLOVAKIA

Tel.

+421 255565162

Faks

+421 255565162

E-naslov:

slovmaso@slovmaso.sk

2. Država članica ali tretja država:

Češka republika

Slovaška republika

3. Specifikacija proizvoda:

3.1 Ime(-na) za registracijo:

„Špekáčky“ (češko)

„Špekačky“ (slovaško)

3.2 Navedite, ali gre za ime, ki:

	je specifično samo po sebi
	izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila

Ime Špekáčky/Špekačky izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila, ki izhajajo iz neenakomerno porazdeljenih koščkov slanine (špek) v grobi mešanici s precej majhnim deležem kolagenskih delcev.

3.3 Ali se zahteva pridržanje imena na podlagi člena 13(2) Uredbe št. 509/2006:

	Registracija s pridržanjem imena
	Registracija brez pridržanja imena

3.4 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.5 Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katero se uporablja ime iz točke 3.1:

Špekáčky/Špekačky so toplotno obdelan mesni proizvod zlatorjave barve, izdelan iz nekaj metrov dolgega nepretrganega nadeva, polnjenega v ovoj iz prašičjega tankega črevesa ali govejega tankega okroglega črevesa.

Fizikalne lastnosti

Nepretrgan nadev, z vrvico razdeljen na posamezne dele, ki tehtajo od 65 do 85 g, imajo premer od približno 4,0 do 4,6 cm in so dolgi od 8 do 9 cm.

Kemične lastnosti

vsebnost čistih mišičnih beljakovin	:	najmanj 6 % mase
vsebnost maščob	:	najmanj 45 % mase
vsebnosti soli	:	največ 2,5 % mase

Organoleptične lastnosti

Zunanji videz in barva: proizvod je izdelan iz mešanice govejega in svinjskega mesa, nadevane v ovoj iz naravnega črevesa, razdeljenega z vrvico. Proizvod je zlatorjave barve, dovoljen pa je tudi temnejši ali svetlejši odtenek brez vidnih lis zaradi prekajevanja. Na površini proizvoda so dovoljeni posušene kapljice soka in svetlejša območja na stikih posameznih kosov. Površina je gladka ali rahlo nagubana. Proizvod se ne sme povečati z maščobo ali aspikom.

Videz in barva pri prerezu: proizvod je pri prerezu bledo do temno rdeč z neenakomerno razporejenimi koščki slanine. Dovoljeni so drobni mehki kolagenski delci in zračne luknjice.

Okus in vonj: blag pri sveže prekajenem proizvodu, zmerno slan zaradi začimb; sočen pri kuhanju.

Čvrstost: čvrst, mehak, kompakten.

3.6 Opis metode pridobivanja kmetijskega proizvoda ali živila, za katero se uporablja ime iz točke 3.1:

Sestavine Špekáčky/Špekačky so naslednje: govedina z vsebnostjo maščob do 30 %, svinjina z vsebnostjo maščob do 50 %, slanina, pitna voda (v obliki ledenega praška), krompirjev škrob, mešanica nitratne soli, mleti črni poper, sladka paprika (100 ASTA), česen (v obliki kosmičev, koncentrata ali praha v količinah, ki ustrezajo standardni količini svežega česna), mleti muškatni orešček, polifosfata E 450 in E 451 (3 g/kg kot P2O5), askorbinska kislina E 300 (0,5 g/kg), ovoj iz govejega tankega okroglega črevesa ali prašičjega tankega črevesa; razdeljen z vrvico.

100 kg Špekáčky/Špekačky kot končni proizvod sestavljajo:

—	govedina z vsebnostjo maščob do 30 %

38,5 kg

—	svinjina z vsebnostjo maščob do 50 %

17,5 kg

—

slanina

27,0 kg

—	voda (led)

23,0 kg

—	krompirjev škrob

2,5 kg

—	mešanica nitratne soli

2,0 kg

—	mleta sladka paprika (100 ASTA)

0,22 kg

—	mleti črni poper

0,16 kg

—	česen (kosmiči, koncentrat, prah)

0,09 kg

—	mleti muškatni orešček

0,03 kg

—	polifosfata E 450 in E 451

0,3 kg

—	askorbinska kislina E 300

0,05 kg

—	ovoj: goveje tanko okroglo črevo ali prašičje tanko črevo

—	vrvica za razdelitev.

Te sestavine (razen slanine), aditivi in začimbe se uporabijo za izdelavo mešanice z delci velikosti med 0,1 mm in 2,5 mm. Slanina, narezana na koščke velikosti približno 8 mm, se nato doda v mešanico, in ta se nadeva v ovoj iz govejega tankega okroglega črevesa ali prašičjega tankega črevesa z največjim premerom med 4,0 cm in 4,6 cm.

Mešanica v ovoju se z vrvico razdeli na posamezne dele. Vrvi proizvoda se nato privežejo na palico za prekajevanje in odnesejo v prekajevalnico, kjer se posušijo in prekadijo, da proizvod dobi značilno barvo in vonj. Prekajeni proizvod se nato toplotno obdela pri 75 do 78 °C, dokler središčna temperatura vsaj za deset minut ne doseže 70 °C. Po toplotni obdelavi se proizvod poškropi s hladno vodo in počasi ohladi. Špekáčky/Špekačky se nato shranijo v hladnem in temnem prostoru.

3.7 Posebnost kmetijskega proizvoda ali živila:

Špekáčky/Špekačky se od drugih toplotno obdelanih mesnih proizvodov razlikujejo po neenakomerni porazdelitvi koščkov slanine (špek) v grobi mešanici s precej majhnim deležem kolagenskih delcev, kar da narezanemu proizvodu značilen videz. Nadaljnja posebna lastnost proizvoda je nepretrgan nadev v ovoju iz naravnega črevesa, v katerem so posamezne Špekáčky/Špekačky razdeljene z vrvico. Še ena pomembna značilna lastnost je uravnoteženost začimb, ki da skupaj z govedino in slanino segretemu proizvodu edinstven okus in vonj.

3.8 Tradicionalne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila:

Kar zadeva porabo, sestavine in postopke proizvodnje, so Špekáčky/Špekačky na območju, ki je zdaj Češka republika, znane že več kot 100 let. V velikem obsegu so se začele izdelovati v drugi polovici 19. stoletja z razvojem industrije prekajenega mesa in začele veljati kot visokokakovosten mesni izdelek v ovoju iz govejega tankega okroglega črevesa. Leta 1891 so bile razstavljene na kmetijskem sejmu v Pragi, kjer je bila prvič javno postavljena popolnoma opremljena prekajevalnica. Špekáčky/Špekačky so prekajevali na kraju samem in jih za osem krajcarjev (tedanji češki kovanec) še vroče stregli na privlačnem papirnatem krožniku s hrenom in slano štručko. Pojav Špekáčky/Špekačky kot klasičnega češkega prekajenega mesnega proizvoda sega v navedeno obdobje. Izjemno kakovost takratnih Špekáčky/Špekačky dokazujejo sestavine: 50 % proizvoda je sestavljal goveji križ mladih živali, 20 % visokokakovostna svinjina brez kože, 30 % pa slanina. Odvisno od čvrstosti proizvoda so se včasih dodale majhne količine mesa za klobase (vezivo iz govedine). Proizvod so začinili s česnom, črnim poprom in občasno tudi z malo muškatnega oreščka. Druga možnost je bila, da so se Špekáčky/Špekačky nabodle na palico in pritrdile z laneno vrvico. Ker se je proizvod prodajal po kosih, je morala skupna masa ustrezati številu kosov. Da bi bil proizvod visokokakovosten, ga je bilo treba tudi pravilno prekaditi. Na začetku 20. stoletja se je postopek prekajevanja še razvil, in Špekáčky/Špekačky so poleg párky in klobásy (drugi tradicionalni vrsti klobas) postale osnovni mehki mesni proizvod. Nekatera podjetja, zlasti v velikih mestih, so zaslovela zaradi svojih Špekáčky/Špekačky. Med opaznejšimi proizvajalci so bili Koula in Macháček na območju Novega mesta v Pragi, na obrobju mesta, v Vinohradyh, pa Šereda, čigar Špekáčky/Špekačky so Pražanom postale znane kot „Šeredky“. Te mehke mesne proizvode so v trgovine dobavljali še vroče po prekajevanju, in običajno je popoldne čudovito dišalo po prekajenem ne samo v trgovinah, ampak tudi v celotni okolici. Zvečer je ulice stare Prage obsijala plinska razsvetljava in napolnil vonj, ki je prihajal od številnih stojnic s hrano, na katerih so na oglju pekli Špekáčky/Špekačky.

Za kakovost mesnih proizvodov takrat niso veljali nobeni predpisi in pravila. Javni inšpekcijski pregledi so se osredotočali predvsem na moko, ki se je Špekáčky/Špekačky ni smelo dodajati. Po drugi svetovni vojni je bila ključna sestavina Špekáčky/Špekačky poleg slanine še vedno govedina. Pozneje, ko se je prašičereja okrepila, je bila sestava naslednja: 40 % govedine (prednji kosi), 30 % svinjine proizvodne kakovosti in 30 % slanine. Takrat se je spremenilo tudi začinjanje, saj se je začela dodajati sladka paprika. Po nacionalizaciji proizvodnje in predelave mesa so za sestavo sestavin, aditive, ovoje in tehnološke postopke začeli veljati tehnični in ekonomski standardi, s katerimi se je kakovost tega tradicionalnega češkega proizvoda še naprej izboljševala. Za proizvodnjo Špekáčky/Špekačky so veljali tehnični in ekonomski standardi za mesne proizvode (del 1 pravil, ki se uporabljajo od 1. januarja 1977, generalni direktorat za mesno industrijo, Praga) pod št. ČSN 57 7115. Posledično se je njihova proizvodnja v skladu s temi standardi razširila po vsej nekdanji Češkoslovaški. Zaradi postopne spremembe proizvodne tehnologije in omejene razpoložljivosti nekaterih sestavin ali ovojev (na primer govejega tankega okroglega črevesa) je bil ustvarjen ustaljen recept, ki je naveden zgoraj pri opisu metod Špekáčky/Špekačky – glej točko 3.6 te vloge.

3.9 Minimalne zahteve in postopki nadzora posebnih lastnosti:

Preverja se naslednje:

—	ujemanje z deleži sestavin, aditivov in začimb v skladu z receptom; postopek priprave vključuje navzkrižno preverjanje glede na recept,

—	da so koščki slanine (špek) neenakomerno razporejeni v gostejši mešanici s precej majhnim deležem kolagenskih delcev; vizualni pregled se opravi med postopkom tehnološke proizvodnje po postopku nadevanja v ovoj iz naravnega črevesa in razdelitvi na posamezne kose z vrvico,

—	ujemanje oblike proizvoda, videza površine, barve in čvrstosti; vizualni pregled se opravi, ko je končni proizvod toplotno obdelan, poškropljen in ohlajen,

—	ujemanje videza in barve narezanega proizvoda; vizualni pregled se opravi, ko je končni proizvod toplotno obdelan, poškropljen in ohlajen,

—	ujemanje okusa, vonja, čvrstosti in sočnosti proizvoda; senzoričen pregled končnega proizvoda se opravi po segretju,

—	ujemanje fizikalne in kemične sestave proizvoda; končni proizvod se preuči z odobrenimi laboratorijskimi metodami.

Preverjanja mora organ ali podjetje za preverjanje vsaj enkrat letno opraviti v prostorih vsakega proizvajalca proizvoda.

4. Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda:

4.1 Naziv in naslov:

Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda v Češki republiki:

Naziv:

Státní zemědělská a potravinářská inspekce

Naslov:

Květná 15

603 00 Brno

ČESKÁ REPUBLIKA

Tel.

+420 543540111

E-naslov:

sekret.oklc@szpi.gov.cz

Javni  Zasebni

Naziv:

Státní veterinární správa ČR

Naslov:

Slezská 7

120 00 Praha 2

ČESKÁ REPUBLIKA

Tel.

+420 227010137

E-naslov:

hygi@svscr.cz

Javni  Zasebni

Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda v Slovaški republiki:

Naziv:

BEL/NOVAMANN International, s r.o.

Naslov:

Továrenská 14

815 71 Bratislava

P.O. BOX 11

820 04 Bratislava 24

SLOVENSKO/SLOVAKIA

Tel.

+421 250213376

E-naslov:

tomas.ducho@ba.bel.sk

Javni  Zasebni

Naziv:

Štátna veterinárna a potravinová správa SR

Naslov:

Botanická 17

842 13 Bratislava

SLOVENSKO/SLOVAKIA

Tel.

+421 260257427

E-naslov:

buchlerova@svssr.sk

Javni  Zasebni

4.2 Posebne naloge organa ali telesa:

Inšpekcijski organi iz točke 4.1 so odgovorni za preverjanje, ali so bile izpolnjene vse specifikacije.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

14.4.2010

Uradni list Evropske unije

C 94/23

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 94/13

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„PIMIENTO DE GERNIKA“ ALI „GERNIKAKO PIPERRA“

ES št.: ES-PGI-0005-0673-31.08.2008

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“

2. Država članica ali tretja država:

Španija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6 –

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani: Paprika

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Paprika z zaščiteno označbo porekla „Gernikako Piperra“ ali „Pimiento de Gernika“ je plod vrste Capsicum annuum L., ki pripada lokalni sorti Guernica, in se za prehrano ljudi uporablja sveža, obrani nezreli plodovi pa se uživajo praženi. V okviru te lokalne sorte so bile izbrane različne vrste in dve od njih sta bili pod imenoma „Derio“ in „Iker“ vpisani v register komercialnih sort. Z geografsko označbo se lahko zaščiti tudi katera koli druga vrsta te lokalne sorte, če ima značilnosti, ki opredeljujejo tip sorte Pimiento de Gernika.

Za papriko „Pimiento de Gernika“ je značilen sladek okus – vsebuje malo ali nič kapsicina –, saj zaradi okoljskih razmer v Baskiji na splošno ni pekoča, običajno ima tanko meso (debeline od 2 do 3 mm) in vzdolžni prerez v obliki srednje širokega do ozkega trikotnika, ki ustreza vrstama C3 in C1 po Pochardovi klasifikaciji (1966).

Ta paprika se v glavnem uporablja v obliki praženih svežih nedozorelih plodov, kar je danes najbolj priljubljen način zaužitja. Plodovi se poberejo, ko so po vsej dolžini še enotno zeleno obarvani in preden dosežejo končno velikost. Brez peclja merijo v dolžino med 6 in 9 cm, v širino med 2 in 3 cm, tehtajo pa od 10 do 12 g. So srednje do temno zelene barve. Po obliki so ozki in podolgovati, s trikotnim vzdolžnim prerezom in eliptičnim do trikotnim prečnim prerezom z dvema ali tremi neizrazitimi prekati. Vrh je koničast, pecelj pa nepoškodovan, ozek in dolg. Ob peceljni jamici je paprika običajno ploska ali izbokla. Koža je tanka, ni žilava in je brez pergamentne kožice. Ima gladko teksturo in svež videz. V notranjosti ima semena bisernate barve, ki niso povsem izoblikovana.

Tip sorte Guernica se imenuje tudi „paprika Choricero“ ali „biskajska paprika“.

Pridelek se največkrat uživa svež, še preden doseže dokončno velikost.

3.3 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Paprika mora biti pridelana in pakirana na geografskem območju.

Sadi se na prostem ali pod zaščito. Uporabljajo se pridelovalne tehnike, ki so najprimernejše za optimalni razvoj in zorenje paprike, prepovedana pa je kakršna koli uporaba proizvodov ali gojitvenih sistemov, ki bi lahko škodovali kakovosti proizvoda.

Saditev na prostem se izvaja aprila in maja, saditev v rastlinjake pa poteka prej, in sicer februarja, marca in aprila. Plodovi se v prvem primeru pobirajo od junija, v drugem pa od sredine aprila. Gostota saditve je od tri do štiri rastline na kvadratni meter.

Dovoljena je samo obdelava, ki je nujna za zagotovitev pridelka, sicer pa je treba kar najbolj dati prednost obdelavi ali tehnikam biološkega zatiranja škodljivih organizmov.

Na splošno je treba vedno upoštevati tudi veljavno tehnično specifikacijo za integrirano pridelavo paprike v Baskovski avtonomni skupnosti.

Pridelek se v glavnem pobira med aprilom in novembrom. Pobiranje poteka ročno in v več etapah, tolikokrat, kot je potrebno, in pri optimalni zrelosti plodov. Pri tem je treba zelo paziti, da se plodovi ne poškodujejo in tako ohranijo svoje fizične lastnosti.

3.4 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Priprava in pakiranje potekata na pridelovalnem območju. Priprava in pakiranje se tradicionalno izvajata na kmetijskih gospodarstvih pridelovalcev.

Ker se plodovi obirajo ob optimalni zrelosti, je obiranje dnevno in pakiranje se izvede še isti dan.

Namen zahteve, da morata priprava in pakiranje potekati na pridelovalnem območju, je zaščititi ugled geografske označbe in tako zagotoviti ne le pristnost proizvoda, ampak tudi ohranitev njegove kakovosti in njegovih značilnosti.

Kot svež proizvod ima omejen rok trajanja, zato se odsvetujejo shranjevanje v hladilnicah, premiki in nepotrebno čakanje, preden se proizvod uporabi ali da na prodaj, saj bi lahko škodovali kakovosti proizvoda.

Ta paprika je zaradi svojih posebnih značilnosti (trženje svežega proizvoda, tanka koža in meso, nedozorelost proizvoda) zelo občutljiva na nenadne spremembe temperature in vlažnosti ter hitro dozori. Zato bi vsakršno ravnanje in prevažanje, ki ni izrecno nujno za pakiranje proizvoda pred odpremo končnim potrošnikom, škodovalo kakovosti proizvoda.

3.5 Posebna pravila za označevanje:

Na nalepkah paprike z zaščiteno geografsko označbo „Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“ mora biti poleg splošnih informacij, predpisanih z zakonodajo, tudi navedba „Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“ in njen logotip.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje obsega pokrajini Gipuzkoa in Biskaja ter območji v pokrajini Àlava: območje „Cantábrica Alavesa“, ki obsega občine Ayala, Okondo, Llodio, Amurrio in Artziniega, ter območje „Estribaciones del Gorbea“, ki obsega občine Urkabustaiz, Zuya, Zigoitia, Legutiano in Aramaio.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja:

Geografsko območje, primerno za pridelavo, je omejeno na atlantsko stran Baskije, zanj pa je značilno tako imenovano zmerno toplo podnebje, z zmernimi temperaturami in veliko dežja, brez sušnih obdobij in z največ padavinami v jesensko-zimskem obdobju. Zaradi tega atlantskega podnebja in vpliva morskih tokov z zahoda proti vzhodu ima to območje precej manj hladno (povprečna letna temperatura 13 °C in temperaturna razlika 11 °C) in bolj vlažno podnebje, kot bi ga moralo imeti ob upoštevanju le nadmorske višine.

Optimalna relativna vlažnost zraka je od 60- do 75-odstotna. Zaradi manjše zračne vlažnosti in obdobij visokih temperatur z veliko sonca nastajajo fiziološke spremembe, ki zmanjšujejo tržno kakovost plodov, kot je „gabarden“ (zaradi česar je manj primerna za svojo glavno uporabo kot paprika za praženje).

Če tem okoljskim razmeram dodamo še presuho prst in močno izhlapevanje vode iz rastlin, se lahko pojavita fiziološki spremembi, ki slabšata kakovost plodov, in sicer „gniloba na muhi ploda“ (blossom end rot) in/ali pekoč okus nekaterih plodov zaradi povečane vsebnosti kapsicina.

Podnebje Baskije popolnoma ustreza agroklimatskim potrebam te paprike. V atlantskem delu Baskije so papriki zagotovljene zmerne in ne previsoke temperature, ki jih potrebuje za zdrav razvoj, izključena pa je tudi vsakršna nevarnost pozebe. Tudi značilnosti sestave tal na severu Baskije (apnenčasta tla, bogata z organskimi snovmi) papriki z označbo Pimiento de Gernika zagotavljajo ustrezne razmere za rast.

Agroklimatske razmere na opredeljenem geografskem območju dajejo tej papriki posebne značilnosti, zaradi katerih je postala znana in si pridobila sloves, saj preprečujejo ali zmanjšujejo možnost napak, zaradi katerih izgublja vrednost, na primer pikantnosti, „gabardena“ ali „gnilobe na muhi ploda“.

5.2 Posebnost proizvoda:

„Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“ je lokalna sorta, popolnoma prilagojena agroklimatskim razmeram atlantskega dela Baskije.

Agroklimatske razmere na geografskem območju dajejo tej papriki posebne značilnosti, kot sta nepekoč okus in tanko meso, po katerih slovi.

Ta vrsta paprike je zahtevna glede temperature. Pod 15 °C se njen razvoj upočasni, pri manj kot 10 °C pa se popolnoma ustavi. Temperature nad 35 °C lahko povzročijo odpadanje cvetov in mladih plodov. Rast in zorenje sta optimalna pri 25 °C podnevi in 18 °C ponoči. Pri 1 °C se pojavijo poškodbe zaradi pozebe. Za razvoj rastline mora biti temperatura prsti 12 °C, za dobro uspevanje pridelka pa mora biti povprečna dnevna temperatura okolja 20 °C z le majhnimi razlikami med dnevno in nočno temperaturo.

Ena od posebnosti paprike je tudi njena velikost, saj zgodnje obiranje zagotavlja tanko meso brez pergamentne kožice in prijeten okus.

Ta paprika, ki je znana po svojem nenavadnem okusu in visoki kakovosti, se pražena običajno uživa kot prigrizek, priloga ali glavna jed in je ena od najbolj tipičnih jedi baskovske kulinarike.

5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

Povezava med opredeljenim geografskim območjem in papriko sorte „Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“ temelji na njenem slovesu in tradicionalnih pridelovalnih postopkih, kar med drugim dokazujeta velika priljubljenost proizvoda pri potrošnikih v Baskiji in njegova visoka cena na trgu.

Ta proizvod je eden od najstarejših kultivarjev v Baskiji. Semena in skrivnost pridelave te paprike se skozi stoletja prenašajo iz roda v rod in so del biskajske zgodovine.

Veliki gastronomski kritiki iz Baskije in drugih delov države (Llona Larrauri, Busca Isusi, J. L. Iturrieta, J. J. Lapitz, José Castillo, Marquesa de Parebere in Ignacio Domenech) so ta proizvod hvalili v svojih člankih ali ga uporabili v enem od svojih kuharskih receptov. Tudi svetovno priznani baskovski kuharski mojstri, kot sta Arguiñano ali Subijana, uporabljajo ta proizvod v svojih kuharskih receptih.

Tako je bilo leta 1998 ustanovljeno posebno združenje za promocijo paprike z označbo „Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“: bratovščina paprike sorte „Gernikako Piperra“. Združenje organizira različne dejavnosti za promocijo paprike sorte „Pimiento de Guernika“, med katerimi je treba omeniti pokušnjo proizvoda na tradicionalni tržnici v Guernici, občini, po kateri paprika nosi ime, saj je njeno glavno pridelovalno območje, in v kateri je ob ponedeljkih znamenita sadna in zelenjavna tržnica, na kateri ima paprika glavno vlogo.

„Zadnji ponedeljek v Guernici“ je z več kot 100 000 obiskovalci največji kmetijski sejem v Baskiji, ki poteka zadnji ponedeljek v oktobru. Ta tržnica je omenjena že v ustanovni listini mesta Guernica iz leta 1366.

Sloves tega proizvoda potrjuje tudi znak prepoznavnosti, ki mu je bil dodeljen na podlagi tržne študije, ki jo je družba IKERFEL izvedla v zvezi s priznanimi kakovostnimi proizvodi, in sicer na podlagi 900 pogovorov, ki jih je med 16. in 30. julijem 2009 opravila s prebivalci Baskovske avtonomne skupnosti, ki opravljajo gospodinjske nakupe. Študija je pokazala, da paprika sorte „Pimiento de Gernika“ ali „Gernikako Piperra“ uživa popolno (spontano in predlagano) prepoznavnost pri 83 % prebivalstva Baskovske neodvisne skupnosti.

Kot je bilo že navedeno, je podnebje na opredeljenem geografskem območju poleg slovesa proizvoda in pridelovalnih metod ključni pogoj za kakovost in posebnost proizvoda.

Podnebje na geografskem območju tako združuje temperature in vlažnost, ki so pri pridelavi te sorte paprike potrebne za dobro uspevanje in razmnoževanje.

Če se ta paprika prideluje na drugih območjih južne Španije s toplejšim podnebjem in v obdobjih z visokimi temperaturami in nizko vlažnostjo, je tržna kakovost plodov manjša zaradi večjega deleža plodov, ki jih prizadenejo zgoraj opisane fiziološke spremembe: „gabarden“, „gniloba na muhi ploda“ (blossom-end rot) in/ali pekoč okus plodov.

Ta avtohtona sorta se goji v zemlji (na prostem ali v rastlinjakih) in se je popolnoma prilagodila tehnikam gojenja pod zaščito, ki jih pridelovalci uporabljajo od 70. let 20. stoletja. Ti sistemi gojenja v rastlinjakih so zgrajeni iz hladnih tunelov, ki niso ogrevani niti osvetljeni – ali pa pogosto ogrevani samo med prvo gojitveno fazo –, da bi tako podaljšali pridelovalni cikel in s tem povečali proizvodnjo ter dosegli zgodnejšo zrelost in najvišje tržne cene v začetku tržnega leta v primerjavi s sistemom gojenja na prostem, katerega pridelek je poznejši.

Lokalna sorta je neposredni rezultat opazovanja in strokovnega znanja pridelovalcev iz regije. Odseva povezanost z okoljem in je še posebej dobro prilagojena podnebnim razmeram, ki prevladujejo na tem območju. Skozi čas je človeku uspelo ohraniti tip sorte Pimiento de Gernika ter njegovo pridelovanje in posebno komercialno uporabo, zaradi katerih se je lahko ohranila izvirnost te vrste paprike. Paprika sorte Guernica je posebna zaradi svoje popolne prilagojenosti proizvodnemu območju.

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006).

Specifikacija je bila objavljena v Uradnem listu Baskije št. 94 z dne 17. maja 2007 (http://www.euskadi.net/cgi-bin_k54/bopv_20?c&f=20070517&a=200702815).

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.094.slv
Uradni list Evropske unije		C 94

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 14. april 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	MNENJA
	Evropska komisija
2010/C 094/01	Mnenje Komisije z dne 13. aprila 2010 o načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz tovarne Quotient Bioresearch (Radiochemicals) Ltd, ki se nahaja v Trident Parku v Cardiffu v Združenem kraljestvu, v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 094/02	Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	2

2010/C 094/03	Odobritev državne pomoči v okviru določb s členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	6

2010/C 094/04	Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	7

2010/C 094/05	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	8

2010/C 094/06	Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	9

2010/C 094/07	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5800 – Bridgepoint/Care UK) ( 1 )	12

2010/C 094/08	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5795 – Siemens/Sinara Locomotives/JV) ( 1 )	12

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 094/09	Menjalni tečaji eura	13

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2010/C 094/10	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	14

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2010/C 094/11	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5840 – Otto/Quelle Schweiz Assets) ( 1 )	17

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2010/C 094/12	Objava vloge za registracijo na podlagi člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil	18

2010/C 094/13	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	23


	(1) Besedilo velja za EGP