19.3.2010

Uradni list Evropske unije

C 70/1

RESOLUCIJA SVETA

z dne 26. februarja 2010

o vzorčnem sporazumu o ustanovitvi skupne preiskovalne enote (JIT)

2010/C 70/01

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU člena 13 Konvencije z dne 29. maja 2000 o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) ter Okvirnega Sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah (2) (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep);

OB UPOŠTEVANJU Priporočila Sveta z dne 8. maja 2003 o vzorčnem sporazumu o ustanovitvi skupne preiskovalne enote (3), odobrenem leta 2003, da bi bil v pomoč strokovnjakom ob začetku vzpostavljanja JIT;

ZAVEDAJOČ SE, da se pri vzorčnih sporazumih tedaj ni bilo mogoče opirati na najboljšo prakso, pridobljeno z dejanskimi izkušnjami, saj so bile tedaj delujoče JIT maloštevilne, kljub temu pa je bila to podlaga za poznejše sporazume o JIT;

ZAVEDAJOČ SE, da so bile od leta 2003 ustanovljene številne JIT in da je danes pripravljenost za njihovo ustanavljanje veliko večja kot še pred nekaj leti;

ZAVEDAJOČ SE, da bi moral biti tak vzorčni sporazum celovit, a obenem tudi prožen, da bi bilo pristojnim organom zagotovljeno, da ga lahko prilagajajo glede na posebne okoliščine vsakega primera;

V PREPRIČANJU, da strokovnjaki potrebujejo posodobljeni vzorec, ki temelji na najboljših praksah iz okvira ustanavljanja JIT;

OB UPOŠTEVANJU sklepov mreže strokovnjakov za JIT, ki je bila vzpostavljena leta 2005 (4), zlasti sklepov s tretjega, četrtega in petega srečanja novembra 2007 (5), decembra 2008 (6) oziroma decembra 2009, (7) ter najboljše prakse in izkušenj Eurojusta in Europola;

OB UPOŠTEVANJU dejstva, da se je praksa z ustanavljanjem in delovanjem JIT razvila ter ob ustreznem upoštevanju vprašanj in težav, ki so se pojavljale doslej, se je zdelo potrebno, da se vzorčni sporazum iz priporočila Sveta iz leta 2003 nadomesti s posodobljeno različico;

OB UPOŠTEVANJU dejstva, da na nujnost navedenega opozarja tudi stockholmski program; v točki 4.3.1 je zapisano, da je treba vzorčni sporazum za ustanavljanje skupnih preiskovalnih enot posodobiti;

OB UPOŠTEVANJU dejstva, da je glavni cilj JIT pridobiti informacije in dokaze o kaznivem dejanju, za preiskavo katerega je ustanovljena;

SPODBUJA pristojne organe držav članic, ki želijo v skladu z Okvirnim sklepom in Konvencijo skupaj s pristojnimi organi drugih držav članic ustanoviti skupno preiskovalno enoto, da za dogovore o podrobnostih glede skupne preiskovalne enote po potrebi uporabijo vzorčni sporazum iz Priloge k tej resoluciji.

V Bruslju, 26. februarja 2010

Za Svet

Predsednik

F. CAAMAÑO

(1) UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

(2) UL L 162, 20.6.2002, str. 1.

(3) UL C 121, 23.5.2003, str. 1.

(4) Dok. 11037/05 Crimorg 67 Enfopol 88.

(5) Dok. 5526/08 Crimorg 14 Enfopol 13 Eurojust 7 Copen 10.

(6) Dok. 17512/08 Crimorg 217 Enfopol 265 Eurojust 118 Copen 262.

(7) Dok. 17161/09 Crimorg 180 Eurojust 73 Enfopol 310 EJN 39 Copen 243 Enfocustom 137.

PRILOGA

VZORČNI SPORAZUM O USTANOVITVI SKUPNE PREISKOVALNE ENOTE

v skladu s členom 13 Konvencije z dne 29. maja 2000 o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) ter Okvirnim Sklepom Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah (2) (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep)

1. Pogodbenice sporazuma

Sporazum o ustanovitvi skupne preiskovalne enote (v nadaljnjem besedilu: JIT) so sklenile naslednje pogodbenice:

1.	(naziv prve pristojne agencije/uprave države članice kot pogodbenice sporazuma)

2.	(naziv druge pristojne agencije/uprave države članice kot pogodbenice sporazuma)

3.	(naziv zadnje pristojne agencije/uprave države članice kot pogodbenice sporazuma)

Pogodbenice sporazuma se lahko s skupnim dogovorom odločijo, da povabijo agencije/uprave drugih držav članic, da postanejo pogodbenice tega sporazuma. Za morebitne dogovore s tretjimi državami, organi, pristojnimi na podlagi določb, ki so bile sprejete v okviru Pogodb, in mednarodnimi organi, ki sodelujejo pri dejavnostih JIT, glej Dodatek I.

2. Namen JIT

Ta sporazum ureja ustanovitev JIT za naslednje namene:

Opis konkretnega namena zadevne JIT. Pri tem bi bilo treba navesti okoliščine kaznivega dejanja oziroma kaznivih dejanj, ki se preiskujejo (datum, kraj, vrsta).

Pogodbenice lahko s skupnim dogovorom na novo opredelijo konkretni namen zadevne JIT.

3. Pristop

Pogodbenice sporazuma se lahko dogovorijo o operativnem načrtu ukrepanja (OAP) in določijo smernice, na podlagi katerih naj bi JIT dosegla svoj namen (3).

4. Obdobje, ki ga zadeva sporazum

V skladu s členom 13(1) Konvencije in členom 1(1) okvirnega sklepa se JIT ustanavljajo za določen čas. Glede na ta sporazum lahko JIT deluje v naslednjem obdobju:

od:

[vstaviti datum]

do:

[vstaviti datum]

Datum prenehanja, določen v tem sporazumu, se z medsebojnim soglasjem pogodbenic lahko podaljša v obliki, določeni v Dodatku II tega vzorčnega sporazuma.

5. Država članica oziroma države članice, v kateri oziroma katerih bo delovala JIT

JIT bo delovala v državi(-ah) članici(-ah), določeni(-ih) v nadaljevanju:

[Določite državo(-e) članico(-e), v kateri(-h) naj bi JIT delovala]

V skladu s členom 13(3)(b) Konvencije in členom 1(3)(b) Okvirnega sklepa enota opravlja svoje dejavnosti v skladu s predpisi države članice, v kateri deluje v določenem času. Če JIT svojo operativno bazo preseli v drugo državo članico, se uporablja pravo te države članice.

6. Vodja oziroma vodje JIT (4)

Pogodbenice kot vodjo JIT imenujejo naslednjo osebo, ki je predstavnik pristojnih organov v državi članici oziroma državah članicah, kjer enota deluje, in pod vodstvom katere morajo člani JIT opravljati svoje naloge v državi članici, iz katere prihaja:

Država članica	Dodeljen iz (naziv organa)	Ime	Položaj in pripadnost organu (pravosodni, policijski ali drugi pristojni organ)
—	—	—	—
—	—	—	—

Če katera od navedenih oseb ne bi mogla opravljati svojih nalog, se v dodatku k temu sporazumu nemudoma in v medsebojnem soglasju pogodbenic določi oseba, ki jo nadomesti. V nujnih primerih zadostuje dopis, v katerem se pogodbenicam sporazuma o JIT uradno sporoči, da je prišlo do zamenjave. To uradno sporočilo je naknadno potrjeno v dodatku k sporazumu.

7. Člani JIT

Poleg oseb iz člena 6 so člani JIT naslednje osebe (5):

Država članica	Dodeljen iz (naziv organa)	Ime/identifikacijska številka (6)	Položaj in pripadnost organu (pravosodni, policijski ali drugi pristojni organ)	Vloga
—	—	—	—	—
—	—	—	—	—

Če katera od navedenih oseb ne bi mogla opravljati svojih nalog, se v dodatku k temu sporazumu ali s pisnim uradnim obvestilom s strani pristojnega vodje JIT nemudoma določi oseba, ki jo nadomesti.

8. Sodelujoči v JIT

Določbe o sodelujočih (7) v JIT so obravnavane v ustreznem dodatku k temu sporazumu.

9. Dokazi

Pogodbenice vodji ali članu(-om) JIT zaupajo nalogo svetovanja pri pridobivanju dokazov. Njihova vloga vključuje usmerjanje članov JIT glede različnih vidikov in postopkov, ki jih je treba upoštevati pri pridobivanju dokazov. Osebo(-e), ki opravlja(-jo) to funkcijo, se navede tukaj.

V OAP se lahko pogodbenice medsebojno obveščajo o pričanju članov JIT.

10. Splošni pogoji sporazuma

Pogoji so na splošno določeni v členu 13 Konvencije, Okvirni sklep pa se uporablja, kot je bil uveljavljen v vsaki od držav članic, v katerih JIT deluje.

11. Spremembe sporazuma

Spremembe tega sporazuma, med drugim glede:

(a)	vključevanja novih članov v JIT,

(b)	spremembe namena iz člena 2 tega sporazuma ter

(c)	dopolnitev in sprememba sedanjih členov

se opravijo v obliki, določeni v Dodatku III k temu vzorčnemu sporazumu, pogodbenice jih podpišejo in priložijo se prvotni različici.

12. Notranja ocena

Vodje JIT vsaj vsakih šest mesecev ocenijo napredek glede na splošni namen JIT in ob tem opredelijo in obravnavajo morebitne na ta način ugotovljene težave.

Pogodbenice se lahko po koncu delovanja JIT po potrebi dogovorijo za srečanje, kjer ocenijo delovanje JIT.

JIT lahko pripravi poročilo o svojem delovanju, v katerem lahko prikaže izvajanje operativnega načrta ukrepanja in dosežene rezultate.

13. Posebna pravila v okviru sporazuma (da ne bi bil sporazum preveč zapleten, so lahko vse ali le nekatere točke iz podnaslovov 13.1 do 13.11 v operativnem načrtu ukrepanja)

V okviru tega sporazuma se lahko določijo naslednja posebna pravila (opozoriti je treba, da več teh vidikov urejata tudi Konvencija in Okvirni sklep):

(Vstaviti po potrebi. Namen naslednjih podpoglavij je opozoriti na morebitna vprašanja, ki jih je treba posebej opredeliti).

13.1	Pogoji, v skladu s katerimi so lahko dodeljeni člani JIT izvzeti iz izvajanja preiskovalnih ukrepov

13.2	Posebni pogoji, v skladu s katerimi lahko dodeljeni člani izvajajo preiskave v državi članici, v kateri deluje enota

13.3	Posebni pogoji, v skladu s katerimi lahko dodeljeni član JIT svoje nacionalne oblasti zaprosi, da sprejmejo ukrepe, ki jih enota zahteva, pri čemer ni treba poslati zaprosila

13.4	Pogoji, v skladu s katerimi lahko dodeljeni člani izmenjajo informacije, ki jih prejmejo od organov, ki so te člane dodelili

13.5	Določbe glede medijev, zlasti nujnost posvetovanj pred objavo sporočil za javnost in uradnim obveščanjem

13.6	Določbe o tajnosti tega sporazuma

13.7	Treba je opredeliti izrazje, ki se uporablja pri obveščanju

13.8

Posebne določbe o odhodkih:

13.8.1

Določbe o zavarovanju za dodeljene člane JIT;

13.8.2

Določbe o odhodkih za prevajanje/tolmačenje/telefonsko prisluškovanje, itd.;

13.8.3

Določbe o prevajanju, na primer, pridobljenih dokumentov v jezik drugih članov JIT in tudi v uradni jezik sporazumevanja (če ni isti), saj prevajanje lahko povzroči znatne (nepotrebne) stroške;

13.8.4

Določbe o stroških ali prihodkih, ki izhajajo iz zaplemb.

13.9	Pogoji, pod katerimi je mogoče odobriti pomoč, za katero je bilo zaprošeno na podlagi Konvencije in drugih dogovorov

13.10

Posebna pravila o varstvu podatkov

13.10.bis

Zaupnost in uporaba informacij, ki že obstajajo in/ali so pridobljene med delovanjem JIT.

13.11

Pogoji, pod katerimi lahko dodeljeni člani nosijo/uporabljajo orožje

V (kraj podpisa), (datum)

(podpisi vseh pogodbenic)

(1) UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

(2) UL L 162, 20.6.2002, str. 1.

(3) Odvisno od ustreznih nacionalnih zakonov in zahtev o razkritju iz teh zakonov bi lahko OAP vključili v sporazum o JIT ali ga priložili kot dodatek k sporazumu oziroma ga obravnavali kot ločeni zaupni dokument. V vseh primerih so pristojni organi, ki podpisujejo sporazum, seznanjeni z vsebino OAP. Operativni načrt ukrepanja mora biti prožen dokument s praktičnimi podrobnostmi o skupni strategiji in o tem, kako naj JIT doseže svoj namen iz člena 2, vključno s praktičnimi dogovori, ki jih ta sporazum drugače ne zajema.

Kontrolni seznam točk v zvezi z možno vsebino OAP je v Dodatku IV tega vzorčnega sporazuma.

(4) Uporablja se člen 1(3)(a) Okvirnega sklepa: vodja enote mora biti predstavnik pristojnega organa, ki sodeluje pri kazenski preiskavi, iz države članice, v kateri enota deluje.

(5) V JIT so lahko vključeni predstavniki pravosodnih, policijskih ali drugih pristojnih organov s preiskovalno funkcijo.

V tem okviru so lahko vključeni tudi člani Eurojusta, če delujejo kot pristojni nacionalni organi iz člena 9(f) Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala. Ti so nacionalni člani Eurojusta, njihovi namestniki in pomočniki, pa tudi vse druge osebe, ki so v skladu s svojo nacionalno zakonodajo prav tako člani nacionalnega urada, npr. začasno dodeljeni nacionalni strokovnjaki.

Policijske organe lahko sestavljajo člani nacionalnih enot posameznih držav članic v okviru Europola. Te nacionalne enote imajo sedež v država članicah in so nacionalni policijski organi. Tudi uradniki za zvezo držav članic pri Europolu ohranijo pristojnosti nacionalnih policijskih organov.

(6) Če obstajajo tehtni razlogi za zaščito identitete enega ali več članov JIT, denimo ko gre za tajne agente ali teroristične primere, ki zahtevajo kar najvišjo stopnjo varovanja, se zadevnim osebam dodelijo identifikacijske številke, če je to v skladu nacionalno zakonodajo države članice, pogodbenice sporazuma. Dodeljene številke morajo biti navedene v zaupnem dokumentu. Če identifikacijske številke ni mogoče podeliti, se lahko dogovori, da je identiteta članov navedena v zaupnem dokumentu, ki je priložen temu sporazumu in je na voljo vsem pogodbenicam sporazuma.

(7) Sodelujoče v JIT določijo tretje države, Eurojust, Europol, Komisija (OLAF), organi, pristojni na podlagi določb, sprejetih v okviru Pogodb in mednarodne organizacije, ki sodelujejo v dejavnostih JIT kot pogodbenice iz Dodatka I k temu vzorčnemu sporazumu.

Dodatek I

K VZORČNEMU SPORAZUMU O USTANOVITVI SKUPNE PREISKOVALNE ENOTE

Sodelujoči v JIT

Dogovor z Europolom/Eurojustom/Komisijo (OLAF), organi, pristojnimi na podlagi določb, sprejetih v okviru Pogodb, drugimi mednarodnimi organi ali tretjimi državami

1. Pogodbenice dogovora

(… in …)

so se dogovorile, da v skupni preiskovalni enoti, ustanovljeni s sporazumom iz (kraj) z dne (datum sporazuma, na katerega se nanaša ta dodatek), sodelujejo naslednje osebe iz (nazivi pogodbenic sporazuma, ki niso države članice).

2. Sodelujoči v JIT

V JIT sodelujejo naslednje osebe:

Država/Organizacija	Dodeljen iz (naziv agencije/organa)	Ime	Položaj in pripadnost organu	Vloga
—	—	—	—	—
—	—	—	—	—

Država članica … je sklenila, da bodo v skupni preiskovalni enoti kot pristojni nacionalni organ sodelovali nacionalni člani te države v Eurojustu. (1)

Če katera od navedenih oseb ne bi mogla opravljati svojih nalog, se v dodatku k temu sporazumu določi oseba, ki jo nadomesti. V nujnih primerih zadostuje dopis, v katerem pogodbenica uradno sporoči, da je prišlo do zamenjave. To uradno sporočilo je naknadno potrjeno v dodatku k sporazumu.

3. Posebni dogovori

Navedene osebe sodelujejo pod naslednjimi pogoji in le za naslednje namene:

3.1 Prva pogodbenica sporazuma, ki ni država članica

3.1.1 Namen sodelovanja

3.1.2 Podeljene pravice (če so bile podeljene)

3.1.3 Določbe o stroških

3.1.4 Posebne določbe o doseganju ali pogojih, ki omogočajo doseganje namena sodelovanja

3.1.5 Druge posebne določbe ali pogoji (2)

3.1.6 Posebna pravila o varstvu podatkov

3.2 Druga pogodbenica sporazuma, ki ni država članica (če je podana)

3.2.1 …

4. Posebni dogovori v zvezi s sodelovanjem Europola (3)

4.1 Načela sodelovanja

4.1.1 Osebje Europola, ki sodeluje v JIT, pomaga članom enote v skladu s sklepom o Europolu in v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri enota deluje.

4.1.2 Osebje Europola, ki sodeluje v JIT, deluje pod vodstvom vodje(-ij) enote, kot je to določeno v točki […] sporazuma, in nudi kakršno koli pomoč, potrebno za doseganje ciljev in namena JIT, opredeljenih s strani vodje(-ij) enote.

4.1.3 Osebje Europola ima pravico, da ne izvaja nalog, ki jih šteje za kršitev svojih obveznosti iz sklepa o Europolu. V takem primeru član osebja Europola obvesti direktorja ali predstavnika Europola. Europol se posvetuje z vodjem(-ji) enote, da bi se našla skupna zadovoljiva rešitev.

4.1.4 Osebje Europola, ki sodeluje v JIT, ne sodeluje pri izvajanju prisilnih ukrepov. Kljub vsemu je lahko osebje Europola, ki sodeluje v JIT, pod vodstvom vodje(-ij) enote prisotno med operativnimi dejavnostmi JIT, da bi na mestu samem svetovalo in pomagalo članom enote, ki izvajajo prisilne ukrepe, pod pogojem, da na nacionalni ravni, na kateri enota deluje, ni zakonskih omejitev.

4.1.5 Člen 11(a) Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ne velja za osebje Europola, ki sodeluje v JIT. (4)

4.1.6 Med delovanjem JIT velja za osebje Europola glede kaznivih dejanj, ki so bila storjena proti njemu ali ki jih je storilo samo, nacionalna zakonodaja države članice, v kateri deluje enota, in sicer zakonodaja, ki se uporablja za osebe s primerljivimi nalogami.

4.2 Oblika pomoči

4.2.1 Osebje Europola, ki sodeluje v JIT, bo v celoti nudilo dejavnosti podpore Europola v skladu sklepom Sveta o Europolu, če je to potrebno ali je za to naprošeno. Te dejavnosti bodo med drugim vključevale operativno in strateško analitično podporo, predvsem prek analitične(-ih) delovne(-ih) datoteke(datotek) (ime delovne(-ih) datoteke(datotek) in povezani projekti). Europol lahko po potrebi in če ga za to zaprosi(-jo) vodja(-e) enote nudi podporo JIT z napotitvijo mobilne enote Europola ali uporabo druge tehnične opreme, če je na voljo in če je to skladno z varnostnimi standardi Europola.

4.2.2 Osebje Europola, ki sodeluje v JIT, lahko pomaga pri vseh dejavnostih, predvsem s tem, da zagotovi komunikacijsko platformo, strateško, tehnično in forenzično podporo, taktično in operativno strokovno znanje ter svetovanje članom JIT, če za to zaprosi(-jo) vodja(-je) enote.

4.2.3 Europol v mejah svojega pravnega okvira lajša varno izmenjavo informacij med pogodbenicami JIT ter državami, ki ne sodelujejo, in/ali organi EU in mednarodnimi organizacijami, če za to zaprosi(-jo) vodja(-je) enote.

4.3 Dostop do sistemov Europola za obdelavo podatkov

4.3.1 Osebje Europola, ki sodeluje v JIT, ima dostop do sistemov Europola za obdelavo podatkov iz člena 10 sklepa o Europolu. Ta dostop je v skladu z določbami sklepa o Europolu in v skladu z veljavnimi standardi o varnosti in varstvu podatkov za čas njihovega članstva v JIT.

4.3.2 Osebje Europola se lahko neposredno poveže s člani JIT ter članom in dodeljenim članom JIT v skladu s sklepom o Europolu zagotovi podatke iz katere koli komponente sistemov za obdelavo podatkov iz člena 10 sklepa o Europolu. Spoštovati je treba pogoje in omejitve uporabe teh podatkov.

4.3.3 Podatke, ki jih član osebja Europola pridobi med sodelovanjem v JIT, se lahko s privoljenjem in pod odgovornostjo države članice, ki jih je posredovala, vključijo v katero koli komponento sistemov za obdelavo podatkov iz člena 10 sklepa o Europolu, pod pogoji, določenimi v tem členu.

4.4 Stroški in oprema

4.4.1 Država članica, kjer se izvajajo preiskovalni ukrepi, je odgovorna za zagotovitev tehnične opreme (pisarne, telekomunikacije itd.), potrebne za izpolnjevanje nalog, in krije nastale stroške. Zadevna država članica prav tako zagotovi pisarniško komunikacijsko in drugo tehnično opremo, potrebno za (šifrirano) izmenjavo podatkov. Stroške krije ta država članica.

4.4.2 Europol krije stroške, ki so posledica sodelovanja osebja Europola v JIT, zlasti v zvezi z zavarovanjem in plačami osebja ter stroški nastanitve in potnimi stroški. Europol prav tako krije stroške posebne opreme iz točk 4.1 in 4.2.

Datum/podpisi (5)

(1) Če je ta odstavek brezpredmeten, se črta.

(2) Na primer navedba temeljnih pravnih okvirov oziroma pravnih okvirov, ki se uporabljajo, itd.

(3) Se vključi le, če Europol sodeluje v JIT. Ta pravila je upravni odbor Europola sprejel 9. julija 2009 (št. zadeve 3710-426r6), vzorčni dogovor o JIT pa je upravni odbor Europola sprejel 18. novembra 2009 (št. zadeve 2610-74r2), kot je to določeno v členu 6(2) sklepa o Europolu. Posodobljene informacije so dostopne na spletni strani Europola: http://www.europol.europa.eu

(4) Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije (konsolidirana različica), UL C 115, 9.5.2008, str. 266.

(5) Podpisi pogodbenic tega dogovora.

Dodatek II

K VZORČNEMU SPORAZUMU O USTANOVITVI SKUPNE PREISKOVALNE ENOTE

Dogovor o podaljšanju delovanja skupne preiskovalne enote

V skladu s členom 13(1) Konvencije z dne 29. maja 2000 o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (1) ter členom 1(1) Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah (2):

so se pogodbenice dogovorile o podaljšanju delovanja skupne preiskovalne enote (v nadaljnjem besedilu: JIT), ustanovljene s sporazumom, sprejetim [vstaviti datum] v [navesti kraj], katerega kopija je priložena.

Pogodbenice menijo, da bi JIT morala delovati dlje, kot je bilo določeno, tj. [vstaviti datum izteka mandata], saj njen namen, kakor je določen v členu [vstaviti člen o namenu JIT] še ni bil dosežen.

Vse pogodbenice so temeljito preučile okoliščine, zaradi katerih je bilo treba delovanje JIT podaljšati. Podaljšanje delovanja JIT velja za nujno, da bi JIT lahko dosegla namen, za katerega je bila ustanovljena.

Zato JIT deluje še naprej, in sicer do [vstaviti datum izteka podaljšanega mandata]. Navedeno obdobje se z medsebojnim soglasjem pogodbenic lahko ponovno podaljša.

Datum/podpis

(1) UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

(2) UL L 162, 20.6.2002, str. 1.

Dodatek III

K VZORČNEMU SPORAZUMU O USTANOVITVI SKUPNE PREISKOVALNE ENOTE

Predlagano besedilo za druge spremembe, tj. tiste, ki ne zadevajo obdobja delovanja ustanovljene JIT

so se pogodbenice dogovorile o spremembi pisnega sporazuma o ustanovitvi skupne preiskovalne enote (v nadaljnjem besedilu: JIT), sprejetega [navesti datum] v [navesti kraj], katerega kopija je priložena.

Podpisniki so se dogovorili, da se navedeni sporazum spremeni:

1.	(Sprememba …)

2.	(Sprememba …)

Vse pogodbenice so temeljito preučile okoliščine, zaradi katerih je bilo treba sporazum o JIT spremeniti. Spremembe sporazuma o JIT veljajo za nujne, da bi JIT lahko dosegla namen, za katerega je bila ustanovljena.

Datum/podpis

(1) UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

(2) UL L 162, 20.6.2002, str. 1.

Dodatek IV

Predlog kontrolnega seznama za operativni načrt ukrepanja (OAP) (1)

Pogodbenice lahko obravnavajo naslednje točke:

Uvod– opis namena JIT. Običajno zadostuje besedilo, uporabljeno pod „namen JIT“ v sporazumu o JIT.

Operativni postopek– opredelitev lokacij(e), kjer bo JIT najverjetneje delovala, opis, kako se bo upravljala JIT in izvajala preiskava, ob upoštevanju nacionalne zakonodaje, smernic in postopka.

Vloga članov in/ali udeležencev v JIT– opredelitev in opis različnih operativnih vlog in nalog vsakega člana in/ali udeleženca v JIT (držav članic EU, Europola, Eurojusta, OLAF), če še niso opisane v sporazumu o JIT.

Izredni ali posebni ukrepi, ki se bodo izvajali– opredelitev in opis preiskovalne dejavnosti, ki zahteva posebne ukrepe ali postopek, npr. v primeru mladoletnega osumljenca, žrtev, nevarnega/sovražnega delovnega okolja.

Operacije in preiskovalna pooblastila– opredelitev in opis posebnih operacij/preiskovalnih tehnik, ki se bodo uporabljale med preiskavo, npr. tajno opazovanje, informatorji, tajni preiskovalci, naprave za prestrezanje komunikacij itd. ter povezana zakonodaja/postopek.

Izmenjava informacij in obveščanje– opis načina izmenjave informacij in postopkov za obveščanje ter opredelitev pristojnega partnerja ali agencije, npr. Europola, Eurojusta, OLAF, SECI, Interpola; morda je potreben dogovor o jeziku sporazumevanja; razmislek o uporabi Europolovega varnega načina obveščanja (SIENA) in analitičnih delovnih datotek kot načina za varno okolje za hrambo občutljivih informacij.

Ocena in opredelitev obveščevalnih podatkov– opis postopka zbiranja in razvoja obveščevalnih podatkov ter vseh povezanih smernic.

Finančne preiskave– razmislek o potrebi po sledenju „toku denarja“.

Zbiranje dokazov– opredelitev v skladu z jurisdikcijo katere koli zakonodaje, smernic, postopka itd., ki ga je treba upoštevati, vključno z odgovorno agencijo/posameznikom in zahtevo za prevod dokazov.

Pregon– opredelitev pristojnega organa v vsaki državi/jurisdikciji in katerih koli smernic, povezanih s sklepi za pregon, vključno z vlogo Eurojusta v tej zvezi.

Pričanje– opredelitev verjetnosti in veljavnih postopkov za vsako jurisdikcijo v zvezi z zahtevo od članov JIT, da predložijo dokaze.

Razkritje– opis predpisov in postopkov za vse jurisdikcije, kjer bo JIT najverjetneje delovala.

Operativni in strateški sestanki– opredelitev in opis načrtovanih sestankov, njihova pogostost in udeleženci.

Administracija in logistika– tukaj se obravnavajo vsa vprašanja o administraciji, opremi (kot so pisarne, vozila, računalniška oprema ali katera koli druga tehnična oprema), virih, osebju, medijih, zadevami, povezanimi s tajnostjo itd.:

Prevajanje,

Pisarne,

Vozila,

Druga tehnična oprema.

(1) Vsebina OAP je dokument, ki se nenehno razvija in upošteva praktična vprašanja JIT. OAP mora biti skladen z oddelkom 13 „Posebni dogovori“ sporazuma o JIT. V OAP se lahko vključijo nekateri elementi oddelka 13.

19.3.2010

Uradni list Evropske unije

C 70/13

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na območju svobode, varnosti in pravice in o predlogu sklepa Sveta o prenosu nalog v zvezi z operativnim upravljanjem SIS II in VIS na podlagi naslova VI Pogodbe EU na agencijo, ustanovljeno z Uredbo XX

2010/C 70/02

EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 16 Pogodbe,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člena 8 Listine,

ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1),

ob upoštevanju prošnje za mnenje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, ki jo je ENVP prejel 11. avgusta 2009 (2) –

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:

I. UVOD – OZADJE (ZA PRIPRAVO TEGA MNENJA)

Opis predlogov

Komisija je 24. junija 2009 sprejela zakonodajni paket o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na območju svobode, varnosti in pravice. Sestavljata ga predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi navedene agencije ter predlog sklepa Sveta o prenosu nalog v zvezi z operativnim upravljanjem SIS II in VIS na podlagi naslova VI Pogodbe EU na agencijo (3). Oba predloga sta natančneje obrazložena v sporočilu, ki je bilo sprejeto istega dne (4). ENVP je 11. avgusta 2009 prejel prošnjo za mnenje o obeh predlogih in sporočilu; priložena sta ji bila tudi ocena učinka in njen povzetek (5).

Pravna podlaga za predlagano uredbo je naslov IV Pogodbe ES. Glede na to, da se SIS II in VIS v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah trenutno uporabljata na podlagi naslova VI Pogodbe EU, predlagano uredbo dopolnjuje predlog sklepa Sveta, ki temelji na naslovu VI Pogodbe EU.

V pravnih instrumentih o ustanovitvi SIS II, VIS in Eurodac je določeno, da je za operativno upravljanje teh treh sistemov odgovorna Komisija (6). Pri SIS II in VIS to velja le za prehodno obdobje, po katerem naj bi bil za operativno upravljanje odgovoren organ za upravljanje. Evropski parlament in Svet sta v skupni izjavi z dne 7. junija 2007 pozvala Komisijo, naj na podlagi ocene učinka, ki vsebuje analizo nadomestnih možnosti, predstavi ustrezne zakonodajne predloge, s katerimi bi dolgoročno operativno upravljanje SIS II in VIS prenesli na agencijo (7). Komisija je nato pripravila sedanje predloge.

Agencija, ustanovljena s predlagano uredbo, bo dejansko odgovorna za operativno upravljanje SIS II in VIS, pa tudi za upravljanje sistema Eurodac in morebitnih drugih obsežnih informacijskih sistemov. Izraz „drugi obsežni informacijski sistemi“ bo podrobneje obrazložen v točkah 28 do 31 tega mnenja. V preambuli predlagane uredbe je navedeno, da naj bi vse tri obsežne informacijske sisteme in morebitne druge sisteme upravljala ena agencija, saj naj bi s tem omogočili sinergije, izkoristili ugodnosti zaradi ekonomije obsega, ustvarili kritično maso in zagotovili največjo možno raven izkoristka kapitala in človeških virov (8).

Predlagana uredba se nanaša na ustanovitev regulativne agencije, ki je pravno, upravno in finančno neodvisna in je pravna oseba. Opravljala bo naloge, dodeljene upravnemu organu (ali Komisiji), kakor so opisane v pravnih instrumentih o vzpostavitvi SIS II, VIS in Eurodac. Agencija bo poleg tega spremljala raziskave in na posebno zahtevo Komisije izvajala pilotne projekte za razvoj in/ali operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov pri uporabi naslova IV Pogodbe ES, po možnosti pa tudi na širšem območju svobode, varnosti in pravice (glej točke 28 do 31 v nadaljevanju).

Vodstveni organi in organi upravljanja agencije so upravni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije, izvršni direktor, ki ga imenuje upravni odbor, ter svetovalne skupine, ki upravnemu odboru pomagajo s strokovnimi nasveti v zvezi z ustreznim informacijskim sistemom. V predlogu so trenutno predvidene tri svetovalne skupine, tj. za SIS II, VIS in Eurodac.

S predlaganim sklepom Sveta se na agencijo prenesejo naloge, ki so bile s Sklepom Sveta 2007/533/PNZ o SIS II in Sklepom Sveta 2008/633/PNZ o VIS prenesene na organ za upravljanje (9). Z njim se poleg tega Europolu odobri status opazovalca na sestankih upravnega odbora agencije, kadar so na dnevnem redu vprašanja v zvezi s SIS II ali VIS. Europol lahko tudi imenuje svojega predstavnika za svetovalni skupini za SIS II in VIS (10). Tudi Eurojust ima status opazovalca in lahko imenuje svojega predstavnika, toda le za SIS II.

Posvetovanje z ENVP

8.	ENVP je zadovoljen, da je bil v zvezi s tem zaprošen za mnenje, in priporoča, da se sklic na to posvetovanje vključi v uvodne izjave predlogov, tako kot je to običajno v zakonodajnih besedilih, v zvezi s katerimi je bil zaprošen za mnenje v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

9.	ENVP je bil za neuradno mnenje zaprošen še pred sprejetjem predloga, kar je pozitivno, ugotavlja pa tudi, da je bila pri oblikovanju končnega predloga upoštevana večina njegovih pripomb.

10.

ENVP seveda pozorno spremlja dogajanje v zvezi z vzpostavitvijo agencije, ki naj bi postala odgovorna za pravilno delovanje in varnost zbirk podatkov, kot so SIS II, VIS in Eurodac, v katerih so zbrane velike količine osebnih podatkov. V nadaljevanju tega mnenja je obrazloženo, da ENVP ne nasprotuje vzpostavitvi takšne agencije, vendar pod pogojem, da so v zakonodajnih instrumentih o ustanovitvi ustrezno obravnavana nekatera morebitna tveganja, ki bi lahko pomembno vplivala na zasebnost posameznikov.

11.	ENVP bo svoje mnenje v zvezi s tem natančneje obrazložil v delu III in delu IV, najprej pa bo v delu II preučil vpliv Lizbonske pogodbe, ki je začela veljati 1. decembra 2009, na navedena predloga. V delu V bo predstavil pripombe glede več posameznih določb obeh predlogov.

II. VPLIV LIZBONSKE POGODBE

12.

S 1 prvim decembrom 2009, ko je začela veljati Lizbonska pogodba, se je pravna struktura Evropske unije precej spremenila. Pristojnosti EU so zlasti na področju svobode, varnosti in pravice zdaj večje, temu primerno pa so bili spremenjeni tudi zakonodajni postopki. ENVP je preučil vpliv sprememb v pogodbah na navedena predloga.

13.

V predlagani uredbi so navedene naslednje pravne podlage: členi 62(2)(a), 62(2)(b)(ii), 63(1)(a), 63(3)(b) in člen 66 Pogodbe ES. Besedilo teh členov je v veliki meri ponovno uporabljeno v členih 77(1)(b), 77(2)(b), 77(2)(a), 78(2)(e), 79(2)(c) in členu 74 PDEU. Zakonodajni postopki, ki bi jih bilo treba uporabiti za sprejemanje ukrepov na teh pravnih podlagah, bodo ostali nespremenjeni, še vedno se bo uporabljal tudi postopek soodločanja, le da se zdaj imenuje „redni zakonodajni postopek“. Zato je videti, da je vpliv spremenjenih pogodb na pravno podlago in zakonodajni postopek za predlagano uredbo omejen.

14.

Predlagani sklep Sveta trenutno temelji na členih 30(1)(a), 30(1)(b) in 34(2)(c) Pogodbe EU. Člen 34 Pogodbe EU je bil v novih pogodbah razveljavljen. Člen 30(1)(a) je zamenjal člen 87(2)(a) PDEU, kar predstavlja podlago za ukrepe v zvezi z zbiranjem, hrambo, obdelovanjem, analizo in izmenjavo zadevnih informacij, sprejete v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. Člen 30(1)(b) Pogodbe EU, ki se nanaša na operativno sodelovanje pristojnih organov, je bil zamenjan s členom 87(3) PDEU, ki določa uporabo posebnega zakonodajnega postopka, kar pomeni, da Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Glede na to, da navedena zakonodajna postopka nista združljiva, se člena 87(2)(a) in 87(3) PDEU ne moreta več uporabljati kot združena pravna podlaga za sklep Sveta; izbrati bi bilo torej treba enega ali drugega.

15.

ENVP meni, da bi bil lahko predlagani ukrep sprejet izključno na podlagi člena 87(2)(a) PDEU. To bi bila hkrati tudi najprimernejša možnost, saj uporaba rednega zakonodajnega postopka pomeni intenzivno sodelovanje Evropskega parlamenta in zagotavlja demokratično legitimnost predloga (11). V zvezi s tem je treba poudariti, da se predlog nanaša na ustanovitev agencije, ki bo odgovorna za varstvo osebnih podatkov, kar izhaja iz temeljne pravice, priznane v členu 16 PDEU ter v členu 8 Listine o temeljnih pravicah, ki je postala zavezujoča s 1. decembrom 2009.

16.	Izbor člena 87(2)(a) PDEU za edino pravno podlago bi poleg tega Komisiji omogočil združitev obeh sedanjih predlogov v enoten instrument za ustanovitev agencije, tj. uredbe, ki se sprejme po rednem zakonodajnem postopku.

17.	ENVP vsekakor poziva Komisijo, naj čim prej pojasni to zadevo.

III. USTANOVITEV AGENCIJE Z VIDIKA VARSTVA PODATKOV

18.

Kot je že bilo navedeno v točki 3, sta Evropski parlament in Svet pozvala Komisijo, naj preuči nadomestne možnosti in pripravi ustrezne zakonodajne predloge, s katerimi bi dolgoročno operativno upravljanje sistemov SIS II in VIS prenesli na agencijo; Komisija je vključila tudi sistem Eurodac. V oceni učinka Komisija predlaga pet možnosti za operativno upravljanje navedenih treh sistemov:

—	nadaljevanje sedanjega načina, tj. za upravljanje skrbi Komisija, v sistemih SIS II in VIS pa naloge opravljata dve državi članici (Avstrija in Francija),

—	enaka kot prva možnost, poleg tega pa za operativno upravljanje sistema Eurodac skrbijo organi držav članic,

—	vzpostavitev nove regulativne agencije,

—	predaja operativnega upravljanja agenciji Frontex,

—	predaja operativnega upravljanja SIS II Europolu, Komisija pa še naprej upravlja sistema VIS in Eurodac.

Komisija je te možnosti preučila s štirih različnih vidikov – z operativnega vidika, vidika upravljanja ter s finančnega in pravnega vidika.

19.

V okviru pravnega pregleda je Komisija preučila, kako bi vsaka izmed teh različnih struktur omogočila učinkovito zaščito temeljnih pravic in svoboščin, zlasti pa varstvo osebnih podatkov. Ugotovila je, da bi bili v tem pogledu najprimernejši tretja in četrta možnost (12). Pri prvih dveh možnostih je Komisija opozorila na morebitne težave, kar zadeva nadzor s strani ENVP; o tem so potekale razprave v času razvijanja sistema SIS II. Obenem je v zvezi z njima opozorila tudi na težaven položaj glede odgovornosti, izhajajoče iz člena 288 Pogodbe EU (člen 340 PDEU), v primeru, če bi izpodbijali naloge, ki jih izvajajo nacionalni uslužbenci.

20.

ENVP soglaša s Komisijo, da bi bilo z vidika nadzora, ki ga izvaja njegov urad, najprimernejše, da bi obsežne informacijske sisteme, kot so SIS II, VIS in Eurodac, operativno upravljal en sam evropski subjekt. Z ustanovitvijo enotnega subjekta bi poleg tega razjasnili vprašanji odgovornosti in veljavnega prava. Za vse dejavnosti takšnega evropskega subjekta bi uporabljali Uredba (ES) št. 45/2001.

21.

Naslednje vprašanje pa je, kateri in kakšen naj bi bil ta evropski subjekt. Komisija razpravlja o ustanovitvi nove agencije in o tem, kako uporabiti dve drugi, že delujoči agenciji, Frontex in Europol. Močan argument proti temu, da bi za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov skrbela Frontex ali Europol, je dejstvo, da obe agenciji uporabljata osebne podatke pri izvajanju svojih nalog in imata zato lastne interese. Dostop Europola do sistemov SIS II in VIS je že predviden, trenutno pa je v teku razprava o zakonodaji za dostop Europola do sistema Eurodac (13). ENVP meni, da bi bilo najbolj primerno operativno upravljanje več obsežnih zbirk podatkov, kot so SIS II, VIS in Eurodac, zaupati neodvisnemu subjektu, ki nima lastnih interesov kot uporabnik take zbirke. Taka rešitev bi omejila tveganje za zlorabo podatkov. ENVP zato želi v zvezi s tem opozoriti na osnovno načelo varstva podatkov, tj. načelo omejitve namena, ki določa, da se osebnih podatkov ne sme uporabljati za namene, ki niso združljivi z namenom, v zvezi s katerim so bili podatki sicer prvotno obdelani (14).

22.

Ena od možnosti, o kateri Komisija ne razpravlja, je, da bi za operativno upravljanje sistemov skrbela sama in nalog ne bi prenašala na nacionalno raven. Druga, zelo podobna možnost, je ustanovitev izvajalske agencije in ne regulativne agencije. Čeprav z vidika varstva podatkov načeloma ni sporno, ali lahko Komisija sama prevzame upravljanje (teh sistemov namreč ne uporablja), ENVP meni, da bi bilo praktično ustanoviti posebno agencijo. Ravno tako bi bilo tudi bolje, da bi ustanovili regulativno in ne izvajalsko agencijo, saj bi s tem preprečili, da bi bila taka agencija ustanovljena in obseg njenih dejavnosti določen izključno na podlagi sklepa Komisije. Predvidena agencija bo ustanovljena na podlagi uredbe, sprejete po rednem zakonodajnem postopku, torej z demokratično odločitvijo.

23.	ENVP meni, da je ustanovitev neodvisne regulativne agencije koristna, kljub temu pa želi poudariti, da bi bilo tako agencijo mogoče ustanoviti šele takrat, ko bodo jasno določeni obseg njenih dejavnosti in njene pristojnosti.

IV. DVA SPLOŠNA POMISLEKA V ZVEZI Z USTANOVITVIJO AGENCIJE

24.

Med sedanjo zakonodajno in javno razpravo o tem predlogu so se pojavili pomisleki o tem, da bi lahko ustanovljena agencija delovala v slogu „velikega brata“. Ta trditev se nanaša na možnost širitve dejavnosti agencije, pa tudi na vprašanje interoperabilnosti različnih informacijskih sistemov. Oba pomisleka bosta obravnavana v tem delu mnenja.

25.

ENVP pa želi pred tem opozoriti na osnovno predpostavko, da so lahko možnosti za napake ali protizakonito uporabo osebnih podatkov večje, če za več obsežnih informacijskih sistemov skrbi en sam upravitelj. Število obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja ena sama agencija, bi bilo zato treba toliko omejiti, da bi bilo še vedno mogoče zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov. Povedano drugače, za izhodišče si ne bi smeli postaviti trditve, da bi morala ena agencija skrbeti za operativno upravljanje čim več obsežnih informacijskih sistemov.

IV.1 Širitev dejavnosti

26.

Strah pred širitvijo dejavnosti izhaja iz mnenja, da bo nova agencija lahko na lastno pobudo ustanavljala nove obsežne informacijske sisteme in jih združevala z že delujočimi, v taki meri, ki v tem trenutku sicer ni predvidena. ENVP meni, da bi se bilo mogoče širitvi dejavnosti agencije izogniti, če bi bil obseg (morebitnih) dejavnosti agencije omejen in jasno določen v pravnem instrumentu o ustanovitvi, pa tudi, če bi zagotovili, da bo kakršno koli širjenje tega obsega temeljilo na demokratičnem postopku odločanja, načeloma je to redni zakonodajni postopek.

27.

Predlog se, kar zadeva omejitev obsega (morebitnih) dejavnosti agencije, v členu 1 sklicuje na operativno upravljanje sistemov SIS II, VIS in Eurodac, pa tudi na „razvoj in upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov pri uporabi naslova IV Pogodbe ES“. V tem zadnjem delu, ki se nanaša na omejitev obsega dejavnosti, se zastavljajo tri vprašanja: kaj pomeni izraz „razvoj“, kaj naj bi zajemal izraz „obsežni informacijski sistemi“ ter pomen zadnjega dela stavka. Navedena vprašanja bodo obravnavana v obratnem vrstnem redu.

Kaj pomeni besedna zveza „pri uporabi naslova IV Pogodbe ES“?

28.

Besedna zveza „pri uporabi naslova IV Pogodbe ES“ določa, da je lahko agencija odgovorna le za omejeno število obsežnih informacijskih sistemov. ENVP pa ugotavlja, da jo je mogoče razumeti, kot da so morebitne dejavnosti agencije še bolj omejene, kot bi lahko sklepali iz naslova predlagane uredbe ter iz uvodnih izjav št. 4 in 10. Besedilo v teh uvodnih izjavah se razlikuje od besedila v členu 1, saj je širše: naslov in obe uvodni izjavi se sklicujejo na „območje svobode, varnosti in pravice“ in ne le na bolj omejeno področje pristojnosti iz naslova IV Pogodbe ES (vizumi, priseljevanje in druge politike, povezane s prostim gibanjem oseb).

29.

Razlikovanje med naslovom IV Pogodbe ES in širšim pojmom območja svobode, varnosti in pravice (ki zajema tudi naslov VI Pogodbe EU) je razvidno v členu 6 predlagane uredbe, ki v prvem poglavju obravnava možnost, da bi agencija lahko izvajala pilotne projekte za razvoj in/ali operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov pri uporabi naslova IV Pogodbe ES, v drugem poglavju pa pilotne projekte v zvezi z drugimi obsežnimi informacijskimi sistemi na področju pravice, svobode in varnosti. Člen 6(2) v strogem pomenu besede ni usklajen s členom 1 predlagane uredbe.

30.

Neskladje med členom 1 in naslovom predlagane uredbe, pa tudi med uvodnima izjavama št. 4 in 10 ter členom 6(2), je treba razrešiti. ENVP ob upoštevanju osnovne predpostavke iz točke 25 meni, da bi bilo v tej fazi dejansko priporočljivo omejiti pristojnosti agencije glede obsežnih informacijskih sistemov pri uporabi naslova IV Pogodbe ES. Od 1. decembra 2009 naprej, tj. od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, to pomeni omejitev področij politike, navedenih v poglavju 2 naslova V PDEU. Ko bodo pridobljene določene izkušnje in po pozitivni oceni delovanja agencije (glej člen 27 predloga in pripombe v točki 49 v nadaljevanju) bi lahko morda sklicevanje v členu 1 razširili, tako da bi zajemal celotno območje svobode, varnosti in pravice, toda pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta po rednem zakonodajnem postopku.

31.

Če pa bi se zakonodajalec odločil za obseg dejavnosti na podlagi naslova in uvodnih izjav št. 4 in 10, bi bilo treba razrešiti drugo vprašanje v zvezi s členom 6(2). V drugem odstavku člena 6 – v nasprotju s prvim – namreč ni posebej določeno, da naj bi se pilotni projekti izvajali za razvoj in/ali operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov. Zaradi namernega razlikovanja med obema odstavkoma in glede na to, da v drugem ni ponovljena celotna besedna zveza, se postavlja vprašanje, kaj je Komisija sploh hotela doseči. Ali to pomeni, da bi morala pilotne projekte iz prvega odstavka dopolnjevati ocena morebitnega razvoja in operativnega upravljanja, za kar naj bi skrbela nova agencija, za pilotne projekte, predvidene v drugem odstavku, pa takšna ocena ni potrebna? Če to drži, bi bilo potrebno natančnejše pojasnilo, saj nepopolna formulacija še ne izključuje možnosti, da bi agencija izvajala in operativno upravljala takšne sisteme. Če je Komisija želela doseči kaj drugega, bi bilo to treba ustrezno pojasniti.

Kaj je obsežen informacijski sistem?

32.

Izraz „obsežen informacijski sistem“ je precej sporen, saj ni mogoče zmeraj zagotoviti enotne razlage o tem, kateri sistemi spadajo v to skupino in kateri ne. Od razlage tega izraza je odvisen obseg morebitnih prihodnjih dejavnosti agencije. Skupna značilnost treh obsežnih informacijskih sistemov, ki so izrecno navedeni v predlogu, je shranjevanje podatkov v centralizirani zbirki podatkov, ki ga (trenutno) izvaja Komisija. Ni jasno, ali bo agencija v prihodnosti pristojna samo za takšne sisteme ali tudi za decentralizirane sisteme, kot sta sistem, ki je predviden v pogodbi iz Prüma, in Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) (15), pri katerih je odgovornost Komisije omejena na razvoj in vzdrževanje skupne infrastrukture. Da bi preprečili prihodnje nesporazume, ENVP poziva zakonodajalca, naj pojasni izraz „obsežen informacijski sistem“ v zvezi z ustanovitvijo agencije.

Kaj je „razvoj“ obsežnih informacijskih sistemov?

33.

Poleg operativnega upravljanja obsežnih informacijskih sistemov bo agencija izvajala tudi naloge iz členov 5 (spremljanje raziskav) in 6 (pilotni projekti). V okviru prve skupine nalog bo spremljala ustrezne raziskave in o njih poročala Komisiji, dejavnosti v zvezi s pilotnimi projekti pa vključujejo njihovo izvajanje pri razvoju in /ali operativnem upravljanju obsežnih informacijskih sistemov (glej tudi opombe iz točke 31). V členu 6 je določeno, kako je treba razlagati izraz „razvoj“. Glede na njegovo uporabo v členu 1 bi lahko pomislili, da naj bi agencija razvijala obsežne informacijske sisteme na lastno pobudo. V členu 6(1) in (2) je pojasnjeno, da to ne drži, saj je v njem jasno navedeno, da lahko agencija to stori „na posebno in utemeljeno zahtevo Komisije“. Povedano drugače: pobude za razvoj novih obsežnih informacijskih sistemov daje Komisija, vse odločitve o njihovi dejanski vzpostavitvi pa morajo seveda temeljiti na zakonodajnih postopkih, določenih v PDEU. Če zakonodajalec želi še strožje besedilo člena 6 predlagane uredbe, bi lahko dodali besedo „samo“ na začetku člena 6(1) in (2).

Povzetek

34.

Kot je bilo že ugotovljeno, bi se lahko izognili širitvi dejavnosti agencije, če bi bil obseg (morebitnih) dejavnosti agencije omejen in jasno določen v pravnem instrumentu o ustanovitvi, pa tudi, če bi zagotovili, da bo kakršno koli širjenje tega obsega temeljilo na demokratičnem postopku odločanja, načeloma je to redni zakonodajni postopek. V sedanjem besedilu so že vključene posebne določbe, s katerimi naj bi zmanjšali tveganje za širitev dejavnosti.

35.

Kljub temu pa morebitne dejavnosti nove agencije še zmeraj niso povsem natančno opredeljene. Zakonodajalec bi moral najprej pojasniti in se zavestno odločiti, ali bodo omejene na poglavje 2 iz naslova V PDEU ali bi morda lahko vključevale vse obsežne informacijske sisteme na območju svobode, varnosti in pravice. Nato bi moral pojasniti pojem „obsežni informacijski sistemi“ v tem kontekstu in jasno povedati, ali vključuje samo obsežne informacijske sisteme, ki hranijo podatke v centralizirani zbirki podatkov, za katero je odgovorna Komisija ali agencija. Nazadnje pa bi lahko, čeprav je v členu 6 jasno določeno, da agencija ne more razvijati novih informacijskih sistemov na lastno pobudo, predvidel še strožje besedilo te določbe tako, da bi v prvem in drugem odstavku, če bo slednji ohranjen, dodal besedo „samo“.

IV.2 Interoperabilnost

36.

Izraz „interoperabilnost“ je nejasen, kar je ENVP ugotovil že v pripombah z dne 10. marca 2006 k sporočilu Komisije o interoperabilnosti evropskih zbirk podatkov (16). V zvezi z novo agencijo je treba ta pojem razlagati glede na dejstvo, da bo več obsežnih informacijskih sistemov upravljala ena agencija, kar pomeni, da vključuje tveganje, da se bo v vseh sistemih uporabljala podobna tehnologija, ki bo omogočala enostavno povezovanje. ENVP na splošno meni, da je ta pomislek upravičen. V pripombah z dne 10. marca 2006 je ugotovil, da glede na to, da je povezovanje različnih obsežnih informacijskih sistemov s tehničnega vidika izvedljivo, obstaja velika možnost za dejansko izvedbo. Zato je treba ponovno poudariti, da je treba upoštevati pravila o varstvu podatkov. ENVP zato poudarja, da se lahko interoperabilnost obsežnih informacijskih sistemov omogoči samo v primeru, če je zagotovljeno popolno spoštovanje načel o varstvu podatkov in zlasti popolno spoštovanje prej omenjenega načela omejitve namena (glej točko 21).

37.	Dejstvo, da bi lahko spodbujali interoperabilnost obsežnih informacijskih sistemov, če se zagotovi enostavna povezava tehnologije, pa ni nujno vezano na ustanovitev nove agencije. Tudi brez nje bi lahko razvijali podobne sisteme, s katerimi bi lahko spodbujali interoperabilnost.

38.

Ne glede na to, kakšna je struktura operativnega upravljanja, se lahko omogoči interoperabilnost samo v primeru, če so upoštevana pravila o varstvu podatkov in je bila odločitev sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Iz predlagane uredbe je jasno razvidno, da odločitve o interoperabilnosti obsežnih informacijskih sistemov ne more sprejeti agencija (glej tudi analizo v točki 33). V sporočilu Komisije o evropskih agencijah z dne 11. marca 2008 je še bolj natančno navedeno, da Komisija ne more pooblastiti agencije za sprejetje takšnega splošnega regulativnega ukrepa (17). Dokler takšna odločitev ni sprejeta, mora agencija sprejeti lastne ukrepe za zaščito, da bi preprečila kakšno koli povezavo obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja (v zvezi z ukrepi za zaščito glej tudi točki 46 in 47).

39.

Interoperabilnost (ki je ali bi lahko bila predvidena v prihodnosti) bi lahko bila vključena v zahtevo, s katero Komisija agenciji naroči izvajanje pilotnega projekta za razvoj novih obsežnih informacijskih sistemov, kot je določeno v točki 6 predlagane uredbe. Pojavi pa se vprašanje, po kakšnem postopku naj Komisija naroči agenciji izvedbo takšnega pilotnega projekta. Zahteva Komisije mora v vsakem primeru temeljiti vsaj na predhodni analizi skladnosti obsežnega informacijskega sistema in zlasti interoperabilnosti z zahtevami za varstvo podatkov in na splošno s pravno podlago, na kateri temeljijo. Poleg tega bi lahko bilo v postopek za pripravo zahteve vključeno tudi obvezno posvetovanje z Evropskim parlamentom in ENVP. Dejanska zahteva, ki jo Komisija naslovi na agencijo, mora biti v vsakem primeru na voljo vsem udeleženim stranem, med njimi tudi Parlamentu in ENVP. ENVP poziva zakonodajalca, naj pojasni ta postopek.

V. POSEBNE PRIPOMBE

Uvodna izjava 16 in člen 25 predlagane uredbe: sklicevanja na Uredbo (ES) št. 45/2001

40.

Predlagana uredba se nanaša na ustanovitev neodvisne regulativne agencije, ki je pravna oseba. V uvodni izjavi 6 predlagane uredbe je navedeno, da je treba ustanoviti takšno agencijo, ker mora biti organ za upravljanje pravno, upravno in finančno neodvisen. Kot je navedeno že v točki 20, bi z ustanovitvijo enotnega subjekta razjasnili vprašanji odgovornosti in veljavnega prava.

41.	V členu 25 predlagane uredbe je potrjeno, da mora agencija obdelovati podatke v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. Poleg tega je v uvodni izjavi 16 poudarjeno, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov pooblaščen, da od agencije pridobi dostop do vseh podatkov, ki jih potrebuje za preiskave.

42.

ENVP z zadovoljstvom ugotavlja, da so v zvezi z dejavnostmi nove agencije na takšen način poudarjene zahteve glede uporabe Uredbe (ES) št. 45/2001. V predlaganem sklepu Sveta pa sklicevanja na Uredbo (ES) št. 45/2001 ni, čeprav je jasno, da agencija delovati v skladu z določbami te uredbe, če zbirka podatkov, ki jo uporabi pri svojih dejavnostih, spada na področje pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe nič ne preprečuje zakonodajalcu, da se v primeru, če se odloči za ohranitev dveh pravnih instrumentov (glej pripombe v delu II), sklicuje na Uredbo (ES) št. 45/2001 tudi v uvodnih izjavah in določbah sklepa Sveta.

Člen 9(1)(o) predlagane uredbe: uradna oseba za varstvo podatkov

43.	ENVP z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da je v členu 9(1)(o) predlagane uredbe izrecno določeno imenovanje uradne osebe za varstvo podatkov. Poudariti želi, da je treba to imenovanje izvesti v zgodnji fazi in pri tem upoštevati zadevno pogajalsko izhodišče ENVP (18).

Člen 9(1) (i) in (j) predlagane uredbe: letni delovni program in poročilo o delu

44.

ENVP ima na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001 in drugih pravnih instrumentov o vzpostavitvi informacijskih sistemov pristojnosti za nadzor agencije. Te pristojnosti, ki so navedene v členu 47 Uredbe (ES) št. 45/2001, se ponavadi uveljavljajo po kršitvi predpisov o varstvu podatkov. ENVP pa želi biti redno obveščen, tj. tudi predhodno in ne samo po nastalih kršitvah, o dejavnostih agencije. S trenutnim obveščanjem s strani Komisije je zadovoljen; upa, da bo tudi sodelovanje z novo ustanovljeno agencijo prav tako zadovoljivo. Glede na navedeno ENVP priporoča zakonodajalcu, naj vključi ENVP na seznam prejemnikov letnega delovnega programa in poročila o delu, kakor je določeno v členu 9(1)(i) predlagane uredbe.

Člen 9(1)(r) predlagane uredbe: revizije, ki jih izvaja ENVP

45.

V členu 9(1)(r) predlagane uredbe je določeno, da ENVP v skladu s členom 45 Uredbe (ES) 1987/2006 poroča o reviziji SIS II, v členu 42(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 pa je določeno poročilo o reviziji VIS. Na podlagi sedanjega besedila se zdi, da ima agencija popolno diskrecijsko pravico pri odločanju o nadaljnjem ukrepanju po reviziji in med drugim tudi možnost, da sploh ne upošteva danih priporočil. Čeprav lahko agencija da pripombe na poročilo in sama odloča glede načina izvajanja priporočil ENVP, možnost, da teh priporočil sploh ne upošteva, ni sprejemljiva. ENVP zato predlaga, da se ta člen črta ali da se stavek „odloči o nadaljnjih ukrepih po reviziji“ nadomesti z: „odloči o načinu izvajanju priporočil in najprimernejših ukrepih po reviziji“.

Člen 9(1)(n), člen 14(6)(g) in člen 26 predlagane uredbe: pravila o varnosti

46.

V predlagani uredbi je določeno, da izvršni direktor predloži upravnemu odboru v sprejetje osnutek potrebnih varnostnih ukrepov, med njimi tudi varnostni načrt (glej člen 14(6)(g) in člen 9(1)(n)). Varnost je omenjena tudi v členu 26, ki se nanaša na pravila o varovanju tajnih in občutljivih netajnih podatkov. Naveden je sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (19) z dne 29. novembra 2001 in drugi odstavek, ki se nanaša na načela varnosti pri obdelavi občutljivih netajnih podatkov; sprejela ga je Komisija, ki ga tudi izvaja. ENVP poleg priporočil, ki so navedena v naslednjih točkah, priporoča zakonodajalcu, da v drugi odstavek, ki je zdaj precej ohlapen, vključi sklicevanje na posebno dokumentacijo.

47.

ENVP želi poudariti dejstvo, da so določbe o varnosti navedene v pravnih instrumentih, na katerih temeljijo SIS II, VIS in Eurodac. Ni samo po sebi razumljivo, da so ta posebna pravila popolnoma enaka ali združljiva s pravili iz člena 26. Ker je treba v varnostnem načrtu zagotoviti najvišjo stopnjo varnosti, ENVP priporoča zakonodajalcu, naj spremeni člen 26 v širšo splošnejšo določbo o pravilih o varnosti in vključi sklicevanje na ustrezne določbe pravnih instrumentov, na katerih temeljijo trije obsežni informacijski sistemi. Predhodno je treba oceniti podobnost in združljivost navedenih pravil. Poleg tega je treba ugotoviti, kakšna je povezava med to splošno določbo ter členoma 14(6)(g) in 9(1)(n), ki se nanašata na pripravo in sprejetje varnostnih ukrepov in varnostnega načrta.

Člena 7(4) in 19 predlagane uredbe: namestitev agencije

48.

ENVP se zaveda, da je odločitev o sedežu agencije iz člena 7(4) v veliki meri politična, kljub temu pa predlaga, da se glede na člen 19, ki se nanaša na sporazum o sedežu, izbor opravi na podlagi objektivnih meril, kot so razpoložljivi prostori – vsi prostori agencije bi morali biti v eni stavbi –, in možnosti za zagotovitev varnosti stavbe.

Člen 27 predlagane uredbe: ocena

49.

V členu 27 predlagane uredbe je določeno, da v treh letih po začetku delovanja agencije in vsakih pet let po tem upravni odbor naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja te uredbe na podlagi navodil, ki jih po posvetovanju s Komisijo izda upravni odbor. Da bi zagotovili, da bo varstvo podatkov vključeno v pravilnik, ENVP priporoča zakonodajalcu, naj to izrecno navede v prvem odstavku. ENVP ga tudi poziva, naj v drugem odstavku navede natančen in nedokončen seznam zadevnih interesnih skupin in mednje vključi ENVP. Zakonodajalcu priporoča, naj ga vključi tudi na seznam institucij, ki prejemajo dokumente iz tretjega odstavka.

VI. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA

50.

ENVP želi najprej opozoriti, da sklep Sveta ne more temeljiti, kakor je navedeno v predlogu, na dveh členih PDEU, oblikovanih na podlagi členov Pogodbe EU. Poziva Komisijo, naj pojasni zadevo in preuči možnost, da se kot pravna podlaga uporabi člen, ki določa, da je za odločanje pristojen Evropski parlament, ter preuči možnost združitve obeh predlogov v eno uredbo.

51.

ENVP je analiziral različne možnosti za operativno upravljanje SIS II, VIS in Eurodac ter ugotavlja številne prednosti ustanovitve regulativne agencija za operativno upravljanje nekaterih obsežnih informacijskih sistemov. Kljub temu pa poudarja, da je treba pri ustanovitvi takšne agencije jasno določiti njene naloge in pristojnosti.

52.	ENVP je obravnaval dva temeljna pomisleka v zvezi z ustanovitvijo agencije z vidika varstva podatkov: tveganje za širitev dejavnosti in vpliv na interoperabilnost sistemov.

53.

ENVP meni, da bi se lahko izognili širitvi dejavnosti agencije, če bi bil obseg (morebitnih) dejavnosti agencije omejen in jasno določen v pravnem instrumentu o ustanovitvi, pa tudi, če bi zagotovili, da bo kakršno koli širjenje tega obsega temeljilo na demokratičnem postopku odločanja. ENVP ugotavlja, da sedanja predloga že vključujeta takšne določbe, kljub temu pa obstaja še določena negotovost. Zato priporoča zakonodajalcu, naj:

—	pojasni in se zavestno odloči, ali bodo dejavnosti agencije omejene na poglavje 2 iz naslova V PDEU ali bi morda lahko vključevale vse obsežne informacijske sisteme na območju svobode, varnosti in pravice,

—	pojasni izraz „obsežni informacijski sistemi“ v zvezi z ustanovitvijo agencije in jasno določi, ali vključuje samo obsežne informacijske sisteme, ki hranijo podatke v centralizirani zbirki podatkov, za katero je odgovorna Komisija ali agencija,

—	pripravi še strožje besedilo člena 6 tako, da v prvem in drugem odstavku, če bo slednji ohranjen, doda besedo „samo“.

54.

ENVP je na splošno zaskrbljen zaradi nejasnosti pri razvoju v zvezi z morebitno interoperabilnostjo obsežnih informacijskih sistemov, meni pa, da v tej zvezi ustanovitev agencije ni največja potencialna nevarnost. Ugotavlja, da agencija ne bo mogla odločati o interoperabilnosti na lastno pobudo. Spodbuja zakonodajalca, naj v okviru predlaganih pilotnih projektov pojasni postopek, po katerem mora Komisija pripraviti zahtevek za takšne projekte. ENVP meni, da bi ta moral vključevati oceno morebitnega vpliva pobud, izvedenih na podlagi takšne zahteve, na varstvo podatkov; takšna ocena bi lahko vključevala posvetovanje z Evropskim parlamentom in ENVP.

55.

ENVP poleg tega posebej priporoča zakonodajalcu, da:

—	vključi ENVP na seznam prejemnikov letnega delovnega programa in poročila o delu, kakor je določeno v členu 9(1)(i) in (j) predlagane uredbe,

—	črta člen 9(1)(r) predlagane uredbe ali stavek „odloči o nadaljnjih ukrepih po reviziji“ nadomesti z: „odloči o načinu izvajanju priporočil in najprimernejših ukrepih po reviziji“,

—

spremeni člen 26 predlagane uredbe v splošno določbo o pravilih o varnosti, ki bo vključevala sklicevanje na ustrezne določbe pravnih instrumentov, na katerih temeljijo trije obsežni informacijski sistemi, in poskrbi za povezavo med to splošno določbo ter členoma 14(6)(g) in 9(1)(n) predlagane uredbe,

—	glede na prejšnjo točko v člen 26(2) predlagane uredbe vključi navedbo posebne dokumentacije,

—	pri odločanju o sedežu agencije uporabi objektivna in praktična merila,

—	vključi ENVP na seznam institucij, ki prejemajo dokumentacijo iz člena 27(3) predlagane uredbe.

V Bruslju, 7. decembra 2009

Peter HUSTINX

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(2) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(3) Glej COM(2009) 293 konč. in COM(2009) 294 konč.

(4) Glej COM(2009) 292 konč.

(5) Glej SEC(2009) 836 konč. in SEC(2009) 837 konč.

(6) Glej člen 15 Uredbe (ES) št. 1987/2006 o SIS II (UL L 381, 28.12.2006, str. 4), člen 26 Uredbe (ES) št. 767/2008 o VIS (UL L 218, 13.8.2008, str. 60) in člen 13 Uredbe Sveta (ES) št 2725/2000 (UL L 316, 15.12.2000, str. 1).

(7) Glej skupno izjavo z dne 7. junija 2007, priloženo zakonodajni resoluciji Parlamenta z dne 7. junija 2007 o predlagani uredbi o VIS.

(8) Glej uvodno izjavo 5 predlagane uredbe.

(9) UL L 205, 7.8.2007, str. 63 in UL L 218, 13.8.2008, str. 129.

(10) Če bo Europol po sprejetju predlaganega sklepa Sveta o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol zaradi kazenskega pregona (glej COM(2009) 344 konč.), dobil dostop do sistema Eurodac, bo verjetno tudi v zvezi z njim imel enake pravice. Glej sicer kritično mnenje ENVP o predlaganem sklepu Sveta, objavljeno 7. oktobra 2009 na naslovu: http://www.edps.europa.eu/EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/Consultation/Opinions/2009/09-10-07_Access_Eurodac_EN.pdf

(11) Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi v primeru „Titanov dioksid“ pripisalo poseben pomen sodelovanju Evropskega parlamenta v postopku odločanja; glej SES, 11. junij 1991, Komisija proti Svetu, zadeva C-300/89, [1991] Recueil I-2867, odstavek 20.

(12) Glej oceno učinka, str. 32.

(13) Glede drugega vprašanja glej mnenje ENVP z dne 7. oktobra 2009 v opombi 10.

(14) Glej člen 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 45/2001.

(15) Glede sistema, predvidenega v pogodbi iz Prüma, glej sklepa Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnem kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1 oz. 12) in mnenji ENVP z dne 4. aprila 2007 (UL C 169, 21.7.2007, str. 2) in z dne 19. decembra 2007 (UL C 89, 10.4.2008, str. 1). V zvezi z ECRIS glej Sklep Sveta 2008/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) (UL L 93, 7.4.2009, str. 33) in mnenje ENVP z dne 16. septembra 2008 (UL C 42, 20.2.2009, str. 1).

(16) Pripombe ENVP z dne 10. marca 2006 so objavljene na spletni strani http://www.edps.europa.eu/EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/Consultation/Comments/2006/06-03-10_Interoperability_EN.pdf

(17) COM(2008) 135 konč, str. 5.

(18) Pogajalsko izhodišče ENVP z dne 28. novembra 2005 je objavljeno na strani: http://www.edps.europa.eu/EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/EDPS/Publications/Papers/PositionP/05-11-28_DPO_paper_EN.pdf

(19) UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

19.3.2010

Uradni list Evropske unije

C 70/21

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 70/03

Datum sprejetja odločitve

27.1.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 672/08

Država članica

Grčija

Regija

Attiki

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Restructuring aid to Kalofolias S.A.

Pravna podlaga

Νόμος 3299/2004, όπως τροποποιήθηκε και ισχύει. Ο νόμος έχει ήδη καταχωρηθεί, με βάση τον κανονισμό 1828/2006, ως καθεστώς περιφερειακών ενισχύσεων με στοιχεία XR 86/2007 «Κίνητρα για ιδιωτικές επενδύσεις με σκοπό την προώθηση της οικονομικής ανάπτυξης και της περιφερειακής σύγκλισης».

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Prestrukturiranje podjetij v težavah

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 7,1 mio. EUR

Intenzivnost

—

Trajanje

1.1.2009–31.12.2012

Gospodarski sektorji

Mediji, predelovalna industrija, pošta in telekomunikacije

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Υπουργείο Οικονομίας & Οικονομικών, Γενική Γραμματεία Επενδύσεων και Ανάπτυξης

Γενική Διεύθυνση Ιδιωτικών Επενδύσεων

Νίκης 5-7

101 80 Αθήνα/Athens

ΕΛΛΑΔΑ/GREECE

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

15.12.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 296/09

Država članica

Nemčija

Regija

Biberach

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Staatliche Beihilfe N 296/09 — F2F; FuE-Einzelbeihilfe im Bereich der Luftfahrt zugunsten der Diehl Aircabin GmbH

Pravna podlaga

Haushaltsgesetz des Bundes, Bundeshaushalt 2009: Kapitel 0902; Titel 66292 — 634: Ausgaben zur Absicherung des Ausfallrisikos im Zusammenhang mit Darlehen zur Finanzierung der anteiligen Entwicklungskosten ziviler Luftfahrzeuge; Gesetz über die Kreditanstalt für Wiederaufbau in der Fassung der Bekanntmachung vom 23. Juni 1969 (BGBl. I S. 573), zuletzt geändert durch Artikel 173 der Verordnung vom 31. Oktober 2006 (BGBl. I S. 2407); Bekanntmachung über die Möglichkeit einer anteiligen Finanzierung der Entwicklungskosten von Projekten beteiligter Unternehmen der Ausrüstungsindustrie am Programm A350XWB und an anderen künftigen zivilen Flugzeugprogrammen

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Raziskave in razvoj

Oblika pomoči

Povratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 14,69 mio. EUR

Intenzivnost

25 %

Trajanje

2009–2013

Gospodarski sektorji

Predelovalna industrija

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie

10119 Berlin

DEUTSCHLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

15.12.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 297/09

Država članica

Nemčija

Regija

Biberach

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Staatliche Beihilfe N 297/09 — Airducts; FuE-Einzelbeihilfe im Bereich der Luftfahrt zugunsten der Diehl Aircabin GmbH

Pravna podlaga

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Raziskave in razvoj

Oblika pomoči

Povratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 10,93 mio. EUR

Intenzivnost

25 %

Trajanje

2009–2013

Gospodarski sektorji

Predelovalna industrija

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie

10119 Berlin

DEUTSCHLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

22.12.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 608/09

Država članica

Nemčija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

State aid N 608/09 — Germany — Prolongation of Deutscher Filmförderfonds (N 695/06)

Pravna podlaga

Richtlinie des Deutschen Filmförderungsfonds, Bundeshaushaltsgesetz und Bundeshaushaltsordnung

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Promocija kulture

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Načrtovani letni izdatki 60 mio. EUR

Intenzivnost

20 %

Trajanje

1.1.2010–31.12.2010

Gospodarski sektorji

Mediji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Filmförderungsanstalt, Bundesanstalt des öffentlichen Rechts

Große Präsidentenstraße 9

10178 Berlin

DEUTSCHLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

2.2.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 683/09

Država članica

Španija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Programa Emprendedores en red

Pravna podlaga

Borrador de la Orden Modificada que modifica el ORDEN ITC/2544/2009, de 11 de septiembre 2009 por la que se aprueba la normativa reguladora de los créditos para la puesta en marcha del programa «Emprendedores en red» — BOE, 24.9.2009, núm. 231

Convenio entre la Secretaría de Estado de Telecomunicaciones y para la Sociedad de la Información y Red.es para la puesta en marcha del Programa Emprendedores en red

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Rizični kapital

Oblika pomoči

Zagotavljanje rizičnega kapitala

Proračun

Načrtovani letni izdatki 35 mio. EUR

Skupni znesek načrtovane pomoči 35 mio. EUR

Intenzivnost

—

Trajanje

Do 31.12.2010

Gospodarski sektorji

Računalniške in sorodne storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Red.es

Plaza Manuel Gomez Moreno s/n

28020 Madrid

ESPAÑA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

19.3.2010

Uradni list Evropske unije

C 70/31

Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 70/09

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za spremembo v skladu s členom 9

„AGNELLO DI SARDEGNA“

ES št.: IT-PGI-0105-0097-08.04.2008

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Spremenjena postavka v specifikaciji proizvoda:

—		Ime proizvoda
—		Opis proizvoda
—		Geografsko območje
—		Dokazilo o poreklu
—		Metoda pridobivanja
—		Povezava
—		Označevanje
—		Nacionalne zahteve
—		Drugo – nova sklicevanja v zvezi z nadzornim organom

2. Vrsta spremembe:

—		Sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—		Sprememba specifikacije registrirane ZOP ali ZGO, za katero še nista bila objavljena enotni dokument ali povzetek
—		Sprememba specifikacije, ki ne zahteva spremembe objavljenega enotnega dokumenta (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		Začasna sprememba specifikacije zaradi uvedbe obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Sprememba(-e):

3.1 Opis proizvoda:

—

V členu 4 sedanje specifikacije je bila črtana preglednica v zvezi s kemijskimi in fizikalnimi lastnostmi mesa „Agnello di Sardegna“ in opredeljeni so bili trije pomembni parametri. Elementi, ki jih vsebuje sedanja preglednica, se v nasprotju s parametri, vključenimi v novo različico specifikacije, ki poudarjajo posebne značilnosti „Agnello di Sardegna“, namreč lahko nanašajo tudi na druge vrste mesa (svinjsko in goveje), kot dokazuje študija Univerze v Sassariju, in torej niso značilni za ZGO „Agnello di Sardegna“. Cilj te vloge za spremembo je preveriti kvalitativne parametre mesa z merjenjem vrednosti pH in preprečiti nepotrebne analize nepomembnih značilnosti ter ohraniti dva značilna parametra kakovosti proizvoda: beljakovine in maščobe.

3.2 Metoda pridobivanja:

—	V členu 3(2) sedanje specifikacije je bil, kar zadeva nastanitev živali, izraz „morajo biti“ nadomeščen s „so lahko“, da se pojasni, da jagnjet v zimskem obdobju ponoči ni nujno treba imeti v objektih. Mile zime, med katerimi živali ponoči ni treba imeti pod streho, namreč na Sardiniji niso redke.

—

V členu 3(5) je bil del, ki se nanaša na sistem identifikacije ovac, spremenjen, tako da so se zaradi prilagoditve specifikacije razvoju zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje na področju identifikacije staležev živine upoštevali ne samo ročni sistem, ki je že predviden v sedanji specifikaciji, ampak tudi optični ali elektronski sistemi. Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003, ki je bila v italijanski pravni red prenesena leta 2005, namreč določa podrobnejše in strožje predpise na področju identifikacije in registracije ovac in koz ter spreminja Direktivo 92/102/EGS.

—

V členu 3(a) je bila za „sesno“ jagnje Agnello di Sardegna vstavljena najmanjša teža (5 kg), ki ni bila določena v sedanji specifikaciji, v kateri je bila navedena samo največja teža. Vključitev najmanjše teže je potrebna, da se prepreči zakol premladih živali, ki niso popolnoma izoblikovane in katerih meso nima lastnosti, določenih s specifikacijo. Najmanjša teža 5 kg zagotavlja, da so jagnjeta dosegla določeno starost (približno 30 dni) in s tem fizični razvoj, ki proizvodu omogočata, da izpolnjuje zahteve glede mišičevja, maščobe in barve mesa, namenjenega za proizvodnjo ZGO „Agnello di Sardegna“.

—	V istem členu 3 je bila za tri vrste jagnjet, to je „sesna“, „lahka“ in „za razsek“, dodana teža trupa „ohlajenega, brez kože, z glavo in drobovjem“, ki v sedanji proizvodni specifikaciji ni bila določena.

—

V členu 3 so bile v prvem odstavku točk (a), (b) in (c) črtane tudi navedbe „čiste pasme/dobljene brez križanja“. Razlaga, ki se trenutno uporablja za to „opredelitev“, je razlaga iz zakona št. 280 z dne 3. avgusta 1999, s katero je čistopasemska plemenska ovca opredeljena kot „žival, ki je ali ki bi lahko bila vpisana v rodovniško knjigo in katere starši ali stari starši so vpisani v rodovniško knjigo iste pasme“. To dejansko ni izvedljivo zaradi stanja sistema sardinske proizvodnje: stalež ovac Sardinije, ki presega tri milijone glav, sestavljajo izključno živali, ki pripadajo sardinski pasmi. Na Sardiniji pa je tako kot v preostalem delu Italije vpis v rodovniško knjigo ovčjih pasem omejen na zelo nizek odstotek živali (med 3 % in 5 % za najpomembnejše pasme), ker je namen rodovniške knjige ta, da se z njo doseže genetsko izboljšanje pasme. Zato so v rodovniško knjigo običajno vpisane živali, namenjene za razmnoževanje, in ne živali, namenjene za zakol, kot je ovca sardinske pasme.

—

Nazadnje je v členu 3(b) in (c), kjer je omenjena prehrana jagnjet, dodana navedba „z materinim mlekom, ki se mu dodaja“, da se pojasni vloga materinega mleka v prehrani jagnjeta. Na podlagi besedila sedanje proizvodne specifikacije se namreč zdi, da se „lahka“ jagnjeta (od 7 do 10 kg) in jagnjeta „za razsek“ (od 10 do 13 kg) ne prehranjujejo z materinim mlekom, ampak samo s svežo in/ali suho naravno hrano. Očitno je, da prehrana jagnjeta v prvi fazi (od 30 do 35 dni) temelji predvsem na materinem mleku, medtem ko v drugi fazi jagnjeta prejemajo svežo ali suho naravno hrano, krmo in žita, najprej občasno in kot dopolnilo, nato pa v večjih količinah. Namen dodane navedbe „z materinim mlekom, ki se mu dodaja“ je torej pojasniti ta koncept, da bi preprečili kakršno koli napačno razlago.

3.3 Označevanje:

—	V členu 6 je bilo k razseku iz točke 3(a) in (b) dodano pojasnilo „cel ali v kosih“.

—

V člen 6 so bile vstavljene tudi nove vrste razseka: „pleče, stegno, zarebrnica“ in „mešani kosi“, ki predstavljajo najznačilnejše kose v sardinski tradiciji; ti so torej dodani bolj industrijskim kosom, že predvidenim v specifikaciji. Nekatere vrste kosov (kot so pleče, stegno, zarebrnica) so namreč zlasti značilne za jagnje, ki ga potrošnik skoraj po definiciji šteje za „mlado jagnje“, popolnoma drugačno od mesnih jagnjet z bistveno večjo težo,ki so bolj prisotna na drugih trgih.

—	Člen 8 uvaja podroben opis logotipa in sam logotip, ki sta bila prej vključena v Prilogo.

Pri uvedbi logotipa se torej izpusti navedba „morebitni“ iz člena 8(3).

3.4 Dokazilo o poreklu:

—	Ker specifikacija ni vsebovala sklicevanja na dokazilo o poreklu, se je zdelo ustrezno, da se v sedanjo specifikacijo doda člen 9 in vključi „dokazilo o poreklu“.

—	Nazadnje, sklicevanja na zakonodajo so bila posodobljena s spremembo člena 7 v zvezi z „Nadzorom“ s sklicevanjem na Uredbo (ES) št. 510/2006.

Ta posodobitev je bila prenesena na prvi odstavek člena 4.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„AGNELLO DI SARDEGNA“

ES št.: IT-PGI-0105-0097-08.04.2008

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Agnello di Sardegna“

2. Država članica ali tretja država:

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda (kot v Prilogi III):

Skupina 1.1:

Sveže meso (in klavnični proizvodi)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

ZGO „Agnello di Sardegna“ ima pri sprostitvi na trg naslednje lastnosti: belo meso fine teksture, čvrsto, vendar mehko pri kuhanju, in rahlo marmorirano; mehka mišičnina in pravo ravnovesje med okostjem in mišičnino.

Organoleptični preizkus mora poudariti lastnosti, kot so mehkost, okusnost, nežna aroma in prisotnost posebnih vonjev, značilnih za mlado in sveže meso.

Poleg tega mora ZGO „Agnello di Sardegna“ imeti naslednje kemijske in fizikalne lastnosti:

pH	višji od 6,
beljakovine (pri proizvodu kot takem)	med 13 % in 20 %,
etrski ekstrakt (pri proizvodu kot takem)	nižji od 3 %.

Meso ZGO „Agnello di Sardegna“ izvira iz jagnjeta, skotenega in vzrejenega na Sardiniji, ki izhaja iz ovac sardinske pasme, dobljenih brez križanja ali s križanjem v prvi generaciji z mesnima pasmama „Île-de-France“ in „Berrichon-du-Cher“ ali drugimi visoko specializiranimi mesnimi in znanimi mesnimi pasmami.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Prehrana jagnjet temelji predvsem na materinem mleku (naravno dojenje) pri „sesnih“ jagnjetih (od 5 do 7 kg) ter na naravni sveži in/ali suhi hrani (krma in žita) in divjih rastlinah, značilnih za otoški habitat Sardinije, pri lahkih živalih (od 7 do 10 kg) in živalih „za razsek“ (od 10 do 13 kg).

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

ZGO „Agnello di Sardegna“ je predvidena izključno za jagnjeta, skotena, vzrejena in zaklana na Sardiniji.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Postopke priprave in pakiranja kosov „Agnello di Sardegna“ je treba izvajati na območju Sardinije.

Za prodajo celih trupov jagnjet, načeloma na območju proizvodnje, ni predlaganega posebnega pakiranja: trupi se lahko tržijo celi ob upoštevanju veljavnih predpisov o higieni in zdravju ter z uporabo ustreznih hladilnih prevoznih sredstev.

ZGO „Agnello di Sardegna“ se lahko na trg da cel in/ali v kosih v skladu z naslednjimi razseki:

(a)

„Sesno jagnje“ Agnello di Sardegna (od 5 do 7 kg):

celo;

2.	polovica trupa: dobljena s sagitalnim prerezom celega trupa na dva simetrična dela;

3.	sprednje in zadnje četrti (cele ali v kosih);

4.	glava in drobovje;

5.	pleče, stegno, zarebrnica (anatomski deli, celi ali v kosih);

6.	mešani kosi (mešana sestava iz zgoraj opisanih anatomskih delov).

(b)

„Lahko jagnje“ Agnello di Sardegna (od 7 do 10 kg) in Agnello di Sardegna „za razsek“ (od 10 do 13 kg):

celo;

2.	polovica trupa: dobljena s sagitalnim prerezom celega trupa na dva simetrična dela;

3.	sprednje in zadnje četrti (cele ali v kosih);

4.	glava in drobovje;

5.	zadnji del: obe celi stegni in križni del (desni in levi);

6.	angleški kos: zgornji hrbtni del in zadnji dve rebri ter trebušna stena;

7.	zarebrnica: zgornji hrbtni del – prednji;

8.	hrbet z ledji: vključuje dvojno zarebrnico;

9.	skrajšana prednja četrt: vključuje vrat, pleče, kite in kotlete prednjega dela;

10.	vrat in pleče;

11.	celo stegno: vključuje parkelj, stegno, del črevnice in križne kosti ter zadnji del ledij;

12.	skrajšano stegno: vključuje zadnje dele dela črevnice in križne kosti ter zadnji del ledij.

Drugi razseki:

13.	križni del: vključuje del črevnice in križne kosti z zadnjim ledvenim vretencem ali brez njega;

14.	file: vključuje ledveni del;

15.	hrbet: zgornji hrbtni del, ki vključuje prvo in drugo rebro;

16.	podplečje: prednji del, ki ga sestavlja prvih pet hrbtnih vretenc;

17.	pleče: celo;

18.	vrat: vključuje del vratu;

19.	kotleti: vključuje spodnji prsni del;

20.	pleče, stegno, zarebrnica (anatomski deli, celi ali v kosih);

21.	mešani kosi (mešana sestava iz zgoraj opisanih anatomskih delov).

3.7 Posebna pravila za označevanje:

ZGO „Agnello di Sardegna“ je treba dati na trg celo in/ali v kosih, v embalažah s celimi trupi in/ali trupi v kosih, na katerih je navedena ZGO, na etiketah, nalepljenih na te embalaže, pa je treba z jasnimi in neizbrisnimi črkami navesti oznake, določene z zadevnimi predpisi.

Natančneje, na vakuumskih pakiranjih ali pakiranjih, pripravljenih z drugimi zakonsko odobrenimi sistemi, je treba navesti:

(a)	ZGO „Agnello di Sardegna“ in logotip;

(b)	vrsto mesa;

(c)	poimenovanje razseka.

Logotip predstavlja stilizirano jagnje s poudarjeno glavo in eno vidno nogo. Zunanja obroba spominja na obliko Sardinije. Tipografija, uporabljena za navedbo „Agnello di Sardegna“, je Block.

Obroba žiga in jagnjeta je v barvi Pantone 350 (zelenomodra 63 %, rumena 90 %, črna 63 %); ozadje žiga je v barvi Pantone 5763 (zelenomodra 14 %, rumena 54 %, črna 50 %).

Zaščiteni geografski označbi je prepovedano dodajati kakršno koli drugo opredelitev, ki ni izrecno določena, vključno z naslednjimi pridevniki: fino, izbrano, odlično, pristno.

Vendar pa je dovoljeno uporabljati dodatne pristne geografske označbe, kot so zgodovinska in geografska imena, imena občin, območij, kmetij in živinorejskih gospodarstev, ki se nanašajo na vzrejo, zakol in pakiranje proizvoda, če ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo potrošnikov. Te morebitne navedbe morajo biti na etiketi v skladu z dimenzijami, ki ustrezajo tretjini velikosti črk ZGO.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Območje, namenjeno vzreji jagnjeta s Sardinije, obsega celotno deželo Sardinijo.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja:

Sardinija je otok s predvsem sredozemskim podnebjem, za katero so značilni mile in razmeroma deževne zime ter suha in vroča poletja.

Ker morje vpliva praktično na ves otok, so povprečja temperatur, ki jih uravnava morje, dokaj nizka: letno povprečje je med 14 in 18 °C. Največ dežja pade v novembru in decembru, medtem ko ga julija in avgusta skoraj ni; v preostalem delu leta so padavine razporejene zelo neenakomerno. Letne padavine niso zelo nizke (povprečne vrednosti med 500 in 800 mm/leto).

Med značilnimi podnebnimi dejavniki Sardinije je treba poudariti predvsem močan veter. Pogosteje pozimi, vendar včasih tudi v drugih letnih časih, z veliko močjo piha mistral, mrzel veter s severozahoda. Medtem ko konec jeseni prevladujejo zmerni in vlažni vetrovi z Atlantika, so na začetku pomladi bolj prisotni vroči in suhi vetrovi, ki prihajajo iz Afrike, torej z juga.

Na Sardiniji so se predvsem zaradi maloštevilnega prebivalstva in otoške narave, zaradi katerih je izolirana od območij, ki jo obdajajo, do danes ohranile nedotaknjene številne prvinske naravne značilnosti, ki so večinoma specifične za to območje. Pokrajina je pogosto videti divja, neprijazna in neobljudena, kar ji ponekod daje lepoto in čar, ki sta netipična za območje Sredozemlja. Prav zato so se v rastlinstvu Sardinije večinoma ohranile nekatere zelo stare rastlinske vrste, ki so se drugod spremenile ali izginile. Večji del otoka, kjer je bila vzreja na prostem in s selitvami vedno glavna tradicionalna dejavnost, prekrivajo pašniki v obliki travnatih step in grmičastih površin. Najbogatejše, najbolj razširjeno in najmočnejše rastlinstvo je sredozemska makija, ki je za pokrajino Sardinije značilna do približno 800 m nadmorske višine in ki včasih tvori slikovite osamljene goščave na pustih obalnih pečinah. Makija je tipično zimzeleno grmičevje, ki vključuje tudi visoke grme – v tem primeru govorimo o „visoki makiji“, ko grmi na globljih in bolj vlažnih tleh zrastejo 4 do 5 m –, med katerimi so oleastri, to so divje oljke, mastike, rožičevci, mirte, oleandri, brinje in brškin. Na prodnatih nabrežjih ob potokih pogosto rastejo gosti oleandri. Revnejša makija z grmi do višine 50 cm, običajno imenovana gariga, vključuje žajbelj, rožmarin, resje, timijan, košeničico itd.; zanimive so tudi skupine pritlikavih palm.

5.2 Posebnost proizvoda:

Za ZGO „Agnello di Sardegna“ so značilne predvsem manjše dimenzije: obstaja jasna razlika med mesom, namenjenim za ZGO „Agnello di Sardegna“, in ovčjim mesom, ki izvira iz težjih večnamenskih živali in za katero je pogosto značilen izrazit okus, ki potrošnikom ni vedno všeč. ZGO „Agnello di Sardegna“ se od slednjega razlikuje po vedno prijetnem okusu, ker ima v svoji bolj prebavljivi in sočnejši plasti maščobe malo nasičenih maščob, ki spodbujajo nenasičene vezi (kar je povezano s prehranjevanjem z materinim mlekom živali, rejenih na prostem).

Maščoba, prisotna v trupih, je naravno dopolnilo mesnega dela in njen večji del se med kuhanjem stopi, kar da mesu sočnost in okus, predvsem pa zaradi tega postane bolj mehko in slastno. ZGO „Agnello di Sardegna“ je namreč razpoznavna po svojem mehkem in belem mesu, močni aromi, visoki prebavljivosti in nemastnosti mesa.

ZGO „Agnello di Sardegna“ je idealno živilo, ne samo kar zadeva njegov okus, temveč tudi zaradi prehranskih lastnosti, ker je bogato s plemenitimi beljakovinami. Zaradi teh lastnosti se to meso posebej priporoča za prehrano oseb, ki potrebujejo lahko hrano, toda z visoko energijsko vrednostjo.

Jagnjeta ZGO „Agnello di Sardegna“ so biološko zdrava, popolnoma brez kemičnih in bioloških onesnaževalnih snovi. Ta jagnjeta zaradi mladosti niso podvržena prisilnemu hranjenju niti okoljskemu stresu ali hormonskim dodatkom, ker se redijo „na prostem“ v popolnoma naravnem okolju.

5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

Lastnosti ZGO „Agnello di Sardegna“ popolnoma odražajo njeno povezavo z ozemljem porekla.

Izrazit in naraven okus je značilen za vzrejo na prostem, pri kateri se jagnjeta hranijo z materinim mlekom in naravno hrano. ZGO „Agnello di Sardegna“ se namreč redi po metodi ekstenzivne reje in proste hlevske reje, torej v popolnoma naravnem okolju, za katero so značilne obširne močno osončene površine, izpostavljene vetrovom in podnebju Sardinije.

Reja „na prostem“ je skoraj izključni vir prehrane sardinskega jagnjeta: „sesno“ jagnje se hrani izključno z materinim mlekom, nato se, ko zraste in sledi svoji materi na travnike, njegova prehrana dopolni z naravno hrano, kot so trava, divje rastline in dišavnice, značilne za otoški habitat. Sardinska ovca je skozi leta svoj biološki in razmnoževalni ciklus prilagodila razmeram svojega življenjskega okolja. Zato se mladiči kotijo predvsem konec jeseni, ko začne deževati in se prebudi rastlinstvo. Zaradi tega je njihovo meso z organoleptičnega vidika še posebej cenjeno. Poleg tega prehranjevanje z materinim mlekom ne vpliva samo na količino maščobne mase, ampak tudi na kakovost. Maščobe, ki se dovajajo med dojenjem, namreč določajo sestavo telesnih maščob v celotnem obdobju rasti.

Poleg tega je reja „na prostem“ jamstvo za zdravje in ustrezno funkcionalno fizično dejavnost, zlasti v naravnem okolju, kot je okolje Sardinije, za katero so značilni obširne površine, odsotnost velikih industrijskih območij in majhni posegi človeka v okolje. Ozemlje Sardinije ima značilno skupno značilnost, ki mu daje osupljivo enotnost: nezastrta obzorja brez dreves, ki nenehoma spominjajo na pretežno pastirsko življenje. Ta videz ni zavajajoč: Sardinija je otok pastirjev; živinoreja je daleč najpomembnejša gospodarska dejavnost na otoku. Na otoku je namreč 40 % vseh ovac v Italiji, na 16 410 živinorejskih gospodarstvih, porazdeljenih po vsem otoku, redijo 3 294 044 glav teh živali.

Sardinija je še danes otok pastirjev, tako kot je bila skozi stoletja. Ovčereja na Sardiniji sega v obdobje pred nuragi: v nuragih (kamnitih konstrukcijah) so našli ostanke prvih predmetov, ki so se uporabljali za proizvodnjo mleka. Sardinsko jagnje je večkrat omenjeno v zapisih iz rimske dobe. Sardinska ovčja pasma se je ustalila na ozemlju Sardinije zaradi stalnega prilagajanja, kar je plod stoletnih izkušenj rejcev. Predvsem pa je to rezultat dolgega postopka prilagajanja med ljudmi in ozemljem, med ljudmi, ozemljem in živalskimi pasmami.

Skrb in pozornost pastirjev sta danes enaki kot pred stoletji. In tako sta s prevzemanjem starih navad čista pasma in kakovost jagnjeta s Sardinije ostali popolnoma nedotaknjeni in edinstveni. Dandanes, tako kot nekoč.

Sklic na objavo specifikacije:

Ta uprava je sprožila nacionalni postopek ugovora z objavo predloga za spremembo zaščitene geografske označbe „Agnello di Sardegna“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 2 z dne 3. januarja 2008.

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletni strani na naslednjem naslovu:

http://www.politicheagricole.it/DocumentiPubblicazioni/Search_Documenti_Elenco.htm?txtTipoDocumento=Disciplinare%20in%20esame%20UE&txtDocArgomento=Prodotti%20di%20Qualit%E0>Prodotti%20Dop,%20Igp%20e%20Stg

ali

neposredno na domači strani Ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (http://www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti di Qualità“ (na levi strani zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE [regolamento (CE) n. 510/2006]“.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.070.slv
Uradni list Evropske unije		C 70

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 19. marec 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Svet
2010/C 070/01	Resolucija Sveta z dne 26. februarja 2010 o vzorčnem sporazumu o ustanovitvi skupne preiskovalne enote (JIT)	1

	MNENJA
	Evropski nadzornik za varstvo podatkov
2010/C 070/02	Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na območju svobode, varnosti in pravice in o predlogu sklepa Sveta o prenosu nalog v zvezi z operativnim upravljanjem SIS II in VIS na podlagi naslova VI Pogodbe EU na agencijo, ustanovljeno z Uredbo XX	13

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 070/03	Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	21

2010/C 070/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5732 – Hewlett-Packard/3COM) ( 1 )	26

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 070/05	Menjalni tečaji eura	27

	V Mnenja
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2010/C 070/06	Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov	28

2010/C 070/07	Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov	29

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2010/C 070/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5835 – Cucina/Brakes/Menigo) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	30

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2010/C 070/09	Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	31

	Popravki
2010/C 070/10	Državna pomoč – Republika Latvija – Državna pomoč C 39/09 (ex N 385/09) – Javno financiranje pristaniške infrastrukture v ventspilskem pristanišču – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) PDEU (UL C 62, 13.3.2010)	39

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3660
JPY	japonski jen	123,33
DKK	danska krona	7,4407
GBP	funt šterling	0,89400
SEK	švedska krona	9,7243
CHF	švicarski frank	1,4474
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,9990
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,284
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	261,92
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7081
PLN	poljski zlot	3,8730
RON	romunski leu	4,0776
TRY	turška lira	2,0815
AUD	avstralski dolar	1,4821
CAD	kanadski dolar	1,3801
HKD	hongkonški dolar	10,6010
NZD	novozelandski dolar	1,9066
SGD	singapurski dolar	1,9040
KRW	južnokorejski won	1 548,87
ZAR	južnoafriški rand	9,9820
CNY	kitajski juan	9,3245
HRK	hrvaška kuna	7,2580
IDR	indonezijska rupija	12 483,42
MYR	malezijski ringit	4,5141
PHP	filipinski peso	62,416
RUB	ruski rubelj	39,9500
THB	tajski bat	44,108
BRL	brazilski real	2,4278
MXN	mehiški peso	17,0286
INR	indijska rupija	62,0920