ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.069.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
C 69 |
|
![]() |
||
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 53 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
III Pripravljalni akti |
|
|
Pobude držav članic |
|
2010/C 069/01 |
||
2010/C 069/02 |
||
|
IV Informacije |
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Svet |
|
2010/C 069/03 |
||
SL |
|
III Pripravljalni akti
Pobude držav članic
18.3.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 69/1 |
Pobuda Kraljevine Belgije, Zvezne republike Nemčije, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Republike Madžarske, Republike Avstrije, Portugalske republike, Romunije, Republike Finske in Kraljevine Švedske z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih
(2010/C 69/01)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 82(2)(b) Pogodbe,
ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 30. novembra 2009 o načrtu za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskih postopkih (1), še zlasti ukrepa A iz Priloge k Resoluciji,
ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije, Zvezne republike Nemčije, Kraljevine Španije, Republike Estonije, Francoske republike, Republike Madžarske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Republike Avstrije, Portugalske republike, Romunije, Republike Finske in Kraljevine Švedske,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropska unija si je zadala cilj ohraniti in razviti območje svobode, varnosti in pravice. V skladu s sklepi Evropskega sveta iz Tampereja z dne 15. in 16. oktobra 1999 ter zlasti s točko 33 teh sklepov bi moralo načelo vzajemnega priznavanja postati temelj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah v Evropski uniji. |
(2) |
Svet je 29. novembra 2000 v skladu s sklepi iz Tampereja sprejel program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v kazenskih zadevah (3). V uvodu programa ukrepov je zapisano, da je namen vzajemnega priznavanja „okrepiti sodelovanje med državami članicami in povečati varstvo pravic posameznika“. |
(3) |
Izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v kazenskih zadevah temelji na predpostavki, da države članice zaupajo v kazenskopravne sisteme drugih držav članic. Obseg izvajanja vzajemnega priznavanja je v veliki meri odvisen od vrste parametrov, ki vključujejo mehanizme za zaščito pravic osumljencev in skupne minimalne standarde, potrebne za lažje izvajanje načela vzajemnega priznavanja. |
(4) |
Vzajemno priznavanje lahko deluje učinkovito le v duhu zaupanja, kjer ne le sodni organi, temveč vsi udeleženci kazenskega postopka, priznavajo odločbe sodnih organov drugih držav članic kot enakovredne svojim lastnim, kar pomeni ne le zaupanje v ustreznost pravil partnerjev, ampak tudi zaupanje v pravilno izvajanje teh pravil. |
(5) |
Čeprav so vse države članice pogodbenice Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), izkušnje kažejo, da to samo po sebi vedno ne zagotavlja zadostne stopnje zaupanja v kazenskopravne sisteme drugih držav članic. |
(6) |
Člen 82(2) Pogodbe določa da se določijo minimalna pravila, ki se uporabljajo v državah članicah, in ki omogočajo lažje vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah s čezmejnimi posledicami. Točka (b) člena 82(2) določa, da so „pravice posameznikov v kazenskem postopku“ eno izmed področij na katerem se lahko ustanovijo minimalna pravila. |
(7) |
Skupna minimalna pravila bi morala pomeniti, da se bo povečalo zaupanje v kazenskopravne sisteme vseh držav članic, kar bi moralo v zameno pripeljati do bolj učinkovitega pravosodnega sodelovanja v duhu vzajemnega zaupanja. Takšna skupna minimalna pravila bi bilo treba uporabljati na področju tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih. Da |
(8) |
Pravici do tolmačenja in prevajanja za osebe, ki ne razumejo jezika postopka, sta določeni v 6. členu EKČP, kakor ga razlaga sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. Določbe te direktive omogočajo lažje uveljavljanje teh pravic v praksi. V ta namen naj bi ta direktiva osumljencu ali obtožencu zagotavljala pravico do tolmačenja in prevajanja v kazenskem postopku z namenom zaščite njegove pravice do pravičnega postopka. |
(9) |
Pravice, ki jih določa ta direktiva, bi se morale uporabljati tudi pri postopku za izvrševanje evropskega naloga za prijetje v mejah, določenih v tej direktivi. Izvršitvene države članice bi morale zagotoviti tolmačenje in prevajanje za zahtevano osebo, ki ne razume ali govori jezika postopka, ter kriti s tem povezane stroške. |
(10) |
Določbe te direktive bi morale zagotavljati, da se z brezplačno in zanesljivo jezikovno pomočjo zaščitijo pravice osumljenca ali obtoženca, ki ne govori ali razume jezika postopka, da bi lahko razumel sum ali obtožbo, ki ga bremenijo, in da bi lahko razumel potek postopka, s tem pa uveljavljal svoje pravice. Osumljenec ali obtoženec bi med drugim moral biti zmožen svojemu pravnemu svetovalcu pojasniti svojo različico dogodkov, opozoriti na izjave, s katerimi se ne strinja, in pravnega svetovalca seznaniti z dejstvi, ki bi se morali predložiti za pripravo obrambe. V zvezi s tem je treba opozoriti, da določbe te direktive vsebujejo minimalna pravila. Države članice lahko razširijo pravice iz te direktive, da bi zagotovile višjo raven varstva tudi v primerih, ki v tej direktivi niso izrecno obravnavani. Raven varstva nikoli ne bi smela biti nižja od standardov, ki so določeni z EKČP in kakor jih razlaga sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. |
(11) |
Države članice ne bi smele biti zavezane zagotoviti tolmačenja pogovorov med osumljencem ali obtožencem in njegovim pravnim svetovalcem, če se lahko učinkovito sporazumevata v istem jeziku. Prav tako ne bi smele biti zavezane zagotoviti tolmačenja pogovorov v primerih, ko se pravica do tolmačenja jasno uporablja za druge namene, kot za uveljavljanje pravic do poštenega sojenja v zadevnem postopku. |
(12) |
Zagotoviti bi bilo treba možnost, da se v skladu z nacionalno zakonodajo ponovno preveri ugotovitev o nepotrebnosti tolmačenja. Takšno preverjanje se lahko na primer opravi po posebnem pritožbenem postopku ali po običajnem prizivnem postopku zoper meritorno odločitev. |
(13) |
Ustrezno pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi osumljencu ali obtožencu z motnjami sluha ali govora. |
(14) |
Dolžnost skrbeti za osumljence ali obtožence v morebitno slabšem položaju, zlasti zaradi fizične prizadetosti, ki vpliva na njihovo zmožnost učinkovitega sporazumevanja, je podlaga za pravično sojenje. Tožilstvo, organi pregona in sodni organi bi zato morali zagotoviti, da te osebe lahko učinkovito uveljavljajo pravice, ki izhajajo iz te direktive, na primer tako, da posebno pozornost namenijo morebitni ranljivosti, ki vpliva na njihovo zmožnost spremljanja postopka in njihovo razumljenost, ter da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev teh pravic. |
(15) |
Za zagotovitev pravičnosti postopka bi bilo treba za osumljenca ali obtoženca prevesti ključne dokumente ali vsaj pomembne dele takšnih dokumentov. Organi držav članic se v skladu z nacionalno zakonodajo sami odločijo, kateri dokumenti bi morali biti prevedeni. Nekateri dokumenti bi vedno morali veljati za ključne, zato bi jih bilo treba prevesti, denimo, odločbe o odvzemu prostosti zadevni osebi, obtožnica in vsakršne sodbe. |
(16) |
Odpoved pravici do pisnega prevoda dokumentov bi morala biti nedvoumna, zagotavljati bi morala minimalna jamstva ter ne bi smela biti v nasprotju s pomembnim javnim interesom. |
(17) |
Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Unije o temeljnih pravicah. Zlasti si ta direktiva prizadeva za spodbujanje pravice do prostosti, pravice do pravičnega sojenja in pravice do obrambe. |
(18) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se določbe te direktive, v kolikor ustrezajo pravicam, zagotovljenim z EKČP, izvajajo skladno z določbami iz EKČP, kakor se razvijajo s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. |
(19) |
Ker cilja te direktive, in sicer doseganja skupnih minimalnih pravil, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga je mogoče zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Področje uporabe
1. Ta direktiva določa pravila glede pravic do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in postopkih za izvrševanje evropskega naloga za prijetje.
2. Te pravice veljajo za vsakogar od trenutka, ko ga pristojni organi države članice seznanijo, da je osumljen ali obtožen storitve kaznivega dejanja, do zaključka postopka, kar pomeni do končne ugotovitve o tem, ali je osumljenec oziroma obtoženec storil kaznivo dejanje.
3. Ta direktiva se ne uporablja za postopek, pri katerem bi sankcije lahko naložil organ, ki ni kazensko sodišče, pod pogojem, da ta postopek ne teče pred sodiščem, ki je pristojno za kazenske zadeve.
Člen 2
Pravica do tolmačenja
1. Države članice poskrbijo, da se osumljencu ali obtožencu, ki ne razume ali ne govori jezika zadevnega kazenskega postopka, zagotovi tolmačenje v njegov materni jezik ali kakšen drug jezik, ki ga razume, s čimer se zaščitijo njegove pravice do pravičnega kazenskega postopka. Tolmačenje, vključno s pogovori med osumljencem ali obtožencem in njegovim pravnim svetovalcem, se zagotovi med kazenskim postopkom pred preiskovalnimi in sodnimi organi, tudi med policijskim zaslišanjem, med zaslišanjem pred sodiščem in na katerem koli potrebnem vmesnem zaslišanju ter se lahko zagotovi tudi v drugih primerih. Ta določba ne vpliva na pravila nacionalnega prava v zvezi s prisotnostjo pravnega svetovalca v kateri koli fazi kazenskega postopka.
2. Države članice zagotovijo, da je oseba z motnjami sluha deležna pomoči v obliki tolmačenja, če je to zanjo primerno.
3. Države članice zagotovijo, da se na kakršen koli ustrezen način, tudi tako, da se vpraša osumljenca ali obtoženca, preveri, ali ta razume in govori jezik kazenskega postopka ter ali potrebuje pomoč tolmača.
4. Države članice zagotovijo, da je po nacionalnem pravu v določeni fazi postopka mogoče ponovno preveriti ugotovitev o nepotrebnosti tolmačenja. Takšna ponovna preveritev ne pomeni, da morajo države članice poskrbeti za ločen mehanizem, pri katerem bi izpodbijanje takšne ugotovitve edino utemeljevalo ponovno preveritev.
5. Izvršitvena država članica pri postopku za izvrševanje evropskega naloga za prijetje zagotovi, da njeni pristojni organi vsaki osebi, ki je udeležena v takšnem postopku in ki ne razume ali govori jezika postopka, zagotovijo tolmačenje v skladu s tem členom.
Člen 3
Pravica do prevajanja bistvenih dokumentov
1. Države članice poskrbijo, da se osumljencu ali obtožencu, ki ne razume jezika zadevnega kazenskega postopka, zagotovi, da se vsi dokumenti, ki so bistveni za zaščito njegove pravice do pravičnega postopka, ali vsaj pomembni odstavki iz takšnih dokumentov prevedejo v njegov materni jezik ali kakšen drug jezik, ki ga razume, pod pogojem, da ima zadevni osumljenec ali obtoženec po nacionalnem pravu pravico dostopa do zadevnih dokumentov.
2. Pristojni organi odločijo, kateri so v skladu z odstavkom 1 bistveni dokumenti, ki jih je treba prevesti. Bistveni dokumenti, ki jih je treba prevesti, bodisi celi takšni dokumenti ali pomembni odstavki iz njih, vključujejo vsaj priporne naloge ali enakovredne odločbe, s katerimi se osebi odvzame prostost, obtožnico in katero koli sodbo, če takšni dokumenti obstajajo.
3. Osumljenec ali obtoženec ali njegov pravni svetovalec lahko vloži utemeljeno zahtevo za prevod dodatnih dokumentov, ki so potrebni za učinkovito uveljavljanje pravice do obrambe.
4. Države članice zagotovijo, da skladno z nacionalnim pravom v določeni fazi postopka obstaja možnost ponovne preveritve, če ni zagotovljeno prevajanje dokumenta iz odstavkov 2 in 3. Takšna ponovna preveritev ne pomeni, da morajo države članice poskrbeti za ločen mehanizem, pri katerem bi izpodbijanje takšne ugotovitve edino utemeljevalo ponovno preveritev.
5. Izvršitvena država članica pri postopku za izvrševanje evropskega naloga za prijetje zagotovi, da njeni pristojni organi vsaki osebi, ki je udeležena v takšnem postopku in ki ne razume jezika, v katerem je napisan evropski nalog za prijetje ali v katerega ga je odreditvena država članica prevedla, zagotovijo prevod tega dokumenta.
6. Namesto pisnega prevoda se lahko po potrebi zagotovi ustni prevod ali ustni povzetek dokumentov iz tega člena, če to ne vpliva na pravičnost postopka.
7. Oseba, ki ima po tem členu pravico do prevajanja dokumentov, se lahko tej pravici kadar koli odreče.
Člen 4
Stroški tolmačenja in prevajanja
Stroške tolmačenja in prevajanja, ki izhajajo iz uporabe členov 2 in 3, nosijo države članice ne glede na izid postopka.
Člen 5
Kakovost tolmačenja in prevajanja
Države članice sprejmejo konkretne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da sta tolmačenje in prevajanje ustrezne kakovosti, tako da lahko osumljenec ali obtoženec in oseba, ki je predmet izvršitve evropskega naloga za prijetje, v celoti uveljavljata svoje pravice.
Člen 6
Protiregresijska klavzula
Ta direktiva v nobenem primeru ne pomeni omejevanja ali odstopanja od pravic in procesnih jamstev, ki jih morda jamčijo Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, druge zadevne določbe mednarodnega prava ali zakoni katere koli države članice, ki zagotavljajo višjo stopnjo varstva.
Člen 7
Izvajanje
Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za izpolnitev določb te direktive, najkasneje do … (4)
Države članice do istega dne pošljejo Svetu in Komisiji besedilo določb, ki v njihovo nacionalno pravo prenašajo obveznosti, ki jim jih nalaga ta direktiva.
Člen 8
Poročilo
Komisija do … (5) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, v kolikšnem obsegu so države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnjevanje določb te direktive, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi.
Člen 9
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, …
Za Evropski parlament
Predsednik
…
Za Svet
Predsednik
…
(1) UL C 295, 4.12.2009, str. 1.
(2) Mnenje z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) UL C 12, 15.1.2001, str. 10.
(4) Prosimo vstavite datum 30 mesecev po objavi te direktive v Uradnem listu
(5) Prosimo vstavite datum 42 mesecev po objavi te direktive v Uradnem listu
18.3.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 69/5 |
Predlog Kraljevine Belgije, Republike Bolgarije, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Italijanske republike, Republike Madžarske, Republike Poljske, Portugalske republike, Romunije, Republike Finske in Kraljevine Švedske z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski odredbi o zaščiti
(2010/C 69/02)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 82(1)(d) Pogodbe,
ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije, Republike Bolgarije, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Republike Italije, Republike Madžarske, Republike Poljske, Republike Portugalske, Romunije, Republike Finske in Kraljevine Švedske,
ob upoštevanju rednega zakonodajnega postopka (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropska unija si je postavila za cilj vzdrževanje in razvijanje območja svobode, varnosti in pravice. |
(2) |
V členu 82(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb. |
(3) |
V skladu s stockholmskim programom, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 10 in 11. decembra 2009, bi lahko bilo vzajemno priznavanje razširjeno na vse vrste sodb in sodnih odločb, ki so lahko, odvisno od pravnega sistema, kazenske ali upravne. V programu je tudi izpostavljeno, da se lahko žrtvam kaznivih dejanj ponudijo posebni zaščitni ukrepi, ki bi morali veljati v vsej Uniji. |
(4) |
V resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. februarja 2006 o trenutnih razmerah v boju proti nasilju nad ženskami in možnih prihodnjih ukrepih je državam članicam priporočeno, da oblikujejo politiko ničelne tolerance do vseh oblik nasilja nad ženskami, pozvane pa so tudi, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev boljše zaščite dejanskih in potencialnih žrtev ter njihove podpore. |
(5) |
V skupnem območju pravice brez notranjih meja je treba zagotoviti, da se zaščita osebe, zagotovljena v eni državi članici, ohrani in nadaljuje v kateri koli drugi državi članici, v katero se oseba preseli oziroma se je preselila. Treba bi bilo tudi zagotoviti, da državljani Unije zaradi legitimnega uveljavljanja svoje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic v skladu s členom 3(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členom 21 PDEU ne bi izgubili varnosti. |
(6) |
Za doseganje teh ciljev so v sedanji direktivi določena pravila, s katerimi se lahko zaščita, ki izhaja iz zaščitnega ukrepa, sprejetega v skladu z zakonodajo ene države članice („države izdajateljice“), razširi na drugo državo članico, v katero se zaščitena oseba preseli („država izvršiteljica“), ne glede na vrsto ali trajanje obveznosti ali prepovedi iz zadevnega zaščitnega ukrepa. |
(7) |
Da bi se preprečilo, da bi bilo proti žrtvi v državi izvršiteljici storjeno novo kaznivo dejanje, bi bilo treba tej državi ponuditi pravno osnovo za priznavanje odločb, sprejetih predhodno v korist žrtve v državi izdajateljici, in obenem tudi preprečiti, da bi morala žrtev v državi izvršiteljici sprožiti nov postopek ali predložiti dokaze, kot da država izdajateljica ni sprejela odločitve. |
(8) |
Ta direktiva bi se morala torej brez diskriminacije uporabljati in izvajati tako, da bi bila zaščitena oseba v državi izvršiteljici zaščitena enako ali enakovredno, kot bi bila zaščitena, če bi bil zaščitni ukrep že v izhodišču izdan v tej državi. |
(9) |
Ker so v tej direktivi obravnavani primeri, pri katerih je zaščitena oseba tista, ki se preseli v drugo državo članico, izvajanje njenih določb ne pomeni prenosa pooblastil na državo izvršiteljico v zvezi z glavno, odloženo, drugačno, pogojno ali sekundarno kaznijo ali varnostnim ukrepom, izrečenim zoper povzročitelja nevarnosti, če ta še naprej prebiva v državi, ki je izdala zaščitni ukrep. |
(10) |
Po potrebi bi morali ukrepi, sprejeti pri izvajanju te direktive, v praksi biti uveljavljeni elektronsko, v skladu z nacionalnim pravom in postopki. |
(11) |
Ker države članice same zaradi čezmejne narave zadevnih primerov ne morejo v zadostni meri doseči cilja te direktive, torej zaščititi ogrožene osebe, in bi bil cilj zaradi obsega in morebitnega vpliva lažje dosežen na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta direktiva ne presega okvira, potrebnega za doseganje navedenega cilja. |
(12) |
S to direktivo bi morali prispevati k zaščiti ogroženih oseb in dopolnjevati instrumente, ki so že vzpostavljeni na tem področju, kot sta Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami (2) ter Okvirni sklep Sveta 2009/829/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu (3), |
STA SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Opredelitve
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:
1) |
„Evropska odredba o zaščiti“ je sodna odločba v zvezi z zaščitnimi ukrepi, ki jo izda država članica, in katere cilj je drugi državi članici olajšati, da v skladu z nacionalno zakonodajo po potrebi sprejme zaščitne ukrepe za zaščito življenja, telesno in duševno celovitost, svobodo ali spolno nedotakljivost osebe; |
2) |
„zaščitni ukrep“ pomeni odločbo, ki jo sprejme pristojni organ države članice, in ki za povzročitelja nevarnosti uvaja eno ali več obveznosti ali prepovedi iz člena 2(2), pod pogojem, da kršitev teh obveznosti ali prepovedi predstavlja kaznivo dejanje po zakonodaji zadevne države članice oziroma se lahko kaznuje z odvzemom prostosti v tej državi članici; |
3) |
„zaščitena oseba“ pomeni osebo, katero življenje, telesna in duševna celovitost, svoboda ali spolna nedotakljivost je zaščitena z zaščitnim ukrepom, sprejetim v državi izdajateljici; |
4) |
„povzročitelj nevarnosti“ pomeni osebo, za katero je uvedena/so uvedene ena ali več obveznosti ali prepovedi iz člena 2(2); |
5) |
„država izdajateljica“ pomeni državo članico, v kateri je bil prvotno sprejet zaščitni ukrep, kar je podlaga za izdajo evropske odredbe o zaščiti; |
6) |
„države izvršiteljica“ pomeni državo članico, ki ji je bila posredovana evropska odredba o zaščiti, da bi to odredbo priznala; |
7) |
„država nadzornica“ pomeni državo članico, ki ji je bila posredovana sodba, kot je opredeljena v členu 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ, ali odločba o nadzornih ukrepih, kot je opredeljena v členu 4 Okvirnega sklepa 2009/829/PNZ. |
Člen 2
Področje uporabe Evropske odredbe o zaščiti
1. Evropska odredba o zaščiti je lahko izdana kadarkoli, ko namerava zaščitena oseba zapustiti državo izdajateljico, oziroma jo je zapustila in namerava oditi v drugo državo članico, oziroma je tja odšla.
2. Evropska odredba o zaščiti je izdana le, če je država izdajateljica poprej za povzročitelja nevarnosti sprejela zaščitni ukrep, ki uvaja naslednje obveznosti ali prepovedi:
a) |
obveznost, da v nekatere kraje ali opredeljena območja, kjer zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje, ne sme vstopiti; |
b) |
obveznost, da po potrebi ob določenem času ostane na določenem kraju; |
c) |
obveznost, ki zajema omejitve glede zapustitve ozemlja države izdajateljice; |
d) |
obveznost izogibanja zaščitenim osebam; ali |
e) |
prepoved približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane. |
Člen 3
Obveznost priznavanja Evropske odredbe o zaščiti
1. Države članice priznajo vsako Evropsko odredbo o zaščiti v skladu z določbami te direktive.
2. S to direktivo se ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji.
Člen 4
Imenovanje pristojnih organov
1. V skladu s to direktivo vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta o tem, kateri pravosodni organ ali pravosodni organi so po njeni nacionalni zakonodaji pristojni za izdajo Evropske odredbe o zaščiti in priznavanje take odredbe, če je ta država članica država izdajateljica ali država izvršiteljica.
2. Kot izjema od odstavka 1 lahko države članice imenujejo nepravosodne organe kot pristojne organe za odločanje na podlagi te direktive pod pogojem, da so ti organi pristojni za sprejemanje podobnih odločitev v skladu s svojim nacionalnim pravom in postopki.
3. Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do prejetih informacij.
Člen 5
Izdaja Evropske odredbe o zaščiti
1. Na podlagi zaščitnega ukrepa, sprejetega v državi izdajateljici, pravosodni organ navedene države ali drug pristojni organ iz člena 4(2) le na zahtevo zaščitene osebe izda Evropsko odredbo o zaščiti, potem ko je preveril, da zaščitni ukrep izpolnjuje vse zahteve iz člena 3(1).
2. Zaščitena oseba ali njen zakoniti zastopnik lahko vloži zahtevo za izdajo Evropske odredbe o zaščiti bodisi pristojnemu organu države izdajateljice ali pristojnemu organu države izvršiteljice.
Če je taka zahteva vložena v državi izvršiteljici, jo njen pristojni organ čim prej posreduje pristojnemu organu države izdajateljice, da se po potrebi pripravi Evropska odredba o zaščiti.
3. Organ, ki sprejme zaščitni ukrep, ki vsebuje eno ali več obveznosti iz člena 2(2), obvesti zaščiteno osebo o možnosti zahtevanja Evropske odredbe o zaščiti v primeru, da se oseba namerava preseliti v drugo državo članico. Organ svetuje zaščiteni osebi, da vloži zahtevek, preden zapusti ozemlje države izdajateljice.
Člen 6
Oblika in vsebina Evropske odredbe o zaščiti
Evropska odredba o zaščiti je določena v Prilogi I k tej direktivi. Vsebovati mora zlasti naslednje podatke:
a) |
identiteto in državljanstvo zaščitene osebe ter identiteto in državljanstvo njenega zakonitega zastopnika, če je zaščitena oseba mladoletna ali je pravno nesposobna; |
b) |
uporabo morebitnih tehničnih pripomočkov, ki so bili dani zaščiteni osebi za takojšnjo okrepitev zaščitnega ukrepa, če je to potrebno; |
c) |
ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in elektronski naslov pristojnega organa države izdajateljice; |
d) |
opredelitev zaščitnega ukrepa, na podlagi katerega je bila izdana Evropska odredba o zaščiti: |
e) |
povzetek dejstev in okoliščin, ki so pripeljale do uvedbe zaščitnega ukrepa v državi izdajateljici; |
f) |
obveznosti ali prepovedi na podlagi zaščitnega ukrepa, ki temelji na Evropski odredbi o zaščiti, za povzročitelja nevarnosti, njihovo dolžino in izrecno navedbo, da kršitev predstavlja kaznivo dejanje po zakonodaji države izdajateljice ali se lahko kaznuje z odvzemom prostosti; |
g) |
identiteto in državljanstvo povzročitelja nevarnosti; |
h) |
po potrebi druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na oceno nevarnosti, ki grozi zaščiteni osebi; |
i) |
po potrebi izrecno navedbo, da je bila sodba iz člena 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ ali odločba o nadzornih ukrepih iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ, že posredovana drugi državi članici, in določitev pristojnega organa za izvršbo take sodbe ali odločbe. |
Člen 7
Postopek prenosa
1. Če pristojni organ države izdajateljice posreduje Evropsko odredbo o zaščiti pristojnemu organu države izvršiteljice, to stori na poljuben način, ki ohrani pisni zapis, da lahko pristojni organ države izvršiteljice ugotovi verodostojnost odredbe.
2. Če pristojni organ države izvršiteljice ali države izdajateljice ni znan pristojnemu organu druge države, slednji organ opravi vse potrebne poizvedbe, vključno prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže, ustanovljene s Skupnim ukrepom Sveta 98/428/PNZ z dne 29. junija 1998 o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže (4), nacionalnega člana Eurojusta ali nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta svoje države, da pridobi potrebne informacije.
3. Če organ v državi izvršiteljici, ki prejme Evropsko odredbo o zaščiti, ni pristojen, da bi jo priznal, ta organ po uradni dolžnosti posreduje Evropsko odredbo o zaščiti pristojnemu organu.
Člen 8
Ukrepi v državi izvršiteljici
1. Pristojni organ v državi izvršiteljici:
a) |
ob prejemu evropske odredbe o zaščiti, posredovane v skladu s členom 7, prizna navedeno odredbo in po potrebi sprejme vse potrebne ukrepe, ki bi bili na voljo po njegovi nacionalni zakonodaji v podobnem primeru, da se zagotovi zaščita zaščitene osebe, razen če odloči, da bo uveljavljal enega od razlogov za nepriznanje iz člena 9; |
b) |
po potrebi obvesti povzročitelja nevarnosti o vseh ukrepih, sprejetih v državi izvršiteljici; |
c) |
sprejme morebiten nujen in začasni ukrep, potreben za zagotovitev nadaljnje zaščite zaščitene osebe; |
d) |
nemudoma obvesti pristojni organ v državi izdajateljici in pristojni organ v državi nadzornici, če ne gre za isti organ, o vsaki kršitvi zaščitnega ukrepa, ki je temelj evropske odredbe o zaščiti in je v njej opisan. Za obvestilo se uporabi standardni obrazec iz Priloge II. |
2. Pristojni organ v državi izvršiteljici obvesti pristojni organ v državi izdajateljici in zaščiteno osebo o ukrepih, sprejetih v skladu s tem členom.
Člen 9
Razlogi za nepriznanje Evropske odredbe o zaščiti
1. Za vsako zavrnitev priznanja evropske odredbe o zaščiti se navedejo razlogi.
2. Pristojni organ države izvršiteljice lahko zavrne priznanje evropske odredbe o zaščiti v naslednjih okoliščinah:
a) |
evropska odredba o zaščiti ni popolna ali ni bila izpolnjena v roku, ki ga je določil pristojni organ države izvršiteljice; |
b) |
zahteve iz člena 2(2) niso izpolnjene; |
c) |
zaščita izhaja iz izvršbe kazni ali ukrepa, za katero velja amnestija v skladu s pravom države izvršteljice in se nanaša na dejanje, ki v skladu s tem pravom sodi v njeno pristojnost; |
d) |
po pravu države izvršiteljice je povzročitelju nevarnosti podeljena imuniteta, kar onemogoča sprejem zaščitnih ukrepov; |
3. Preden se pristojni organ države izvršiteljice odloči, da ne bo priznal evropske odredbe o zaščiti, v primerih iz odstavka 2(a) in (b) na ustrezen način vzpostavi stik s pristojnim organom v državi izdajateljici in ga po potrebi zaprosi, naj mu brez odlašanja posreduje vse potrebne dodatne informacije.
Člen 10
Naknadne odločitve v državi izdajateljici
1. Pristojni organ države izdajateljice je pristojen za vse naknadne odločitve v zvezi z Evropsko odredbo o zaščiti. Te naknadne odločitve vključujejo zlasti:
a) |
podaljšanje, pregled in odpravo zaščitnega ukrepa; |
b) |
spremembo zaščitnega ukrepa; |
c) |
izdajo naloga za prijetje ali katere koli druge izvršljive sodne odločbe z enakim učinkom; |
d) |
začetek novega kazenskega postopka proti povzročitelju nevarnosti. |
2. Za odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 1, se uporablja pravo države izdajateljice.
3. Kjer je sodba iz člena 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ ali odločitev o nadzornih ukrepih iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ že prenesena v drugo držav članico, se sprejmejo naknadne odločitve v skladu z zadevnimi določbami teh okvirnih sklepov.
Člen 11
Razlogi za preklic priznanja Evropske odredbe o zaščiti
Pristojni organ države izvršiteljice lahko prekliče priznanje Evropske odločbe o zaščiti, če obstajajo dokazi, da je zaščitena oseba zagotovo zapustila ozemlje države izvršiteljice.
Člen 12
Roki
1. Evropska odredba o zaščiti se nemudoma prizna.
2. Pristojni organ države izvršiteljice nemudoma odloči o sprejemu ukrepov v okviru nacionalnega prava v zvezi s priznanjem evropske odredbe o zaščiti v skladu s členom 8.
Člen 13
Pravo, ki se uporablja
Za odločitve, ki jih v skladu s to direktivo sprejme pristojni organ države izvršiteljice, se uporablja nacionalno pravo te države.
Člen 14
Obveznosti zadevnih organov
1. Če pristojni organ države izdajateljice na podlagi člena 10(1)(b) spremeni zaščitni ukrep, na katerem temelji evropska odredba o zaščiti, o takšni spremembi nemudoma obvesti pristojni organ države izvršiteljice. Po potrebi pristojni organ države izvršiteljice sprejme potrebne ukrepe za uveljavitev spremenjenega zaščitnega ukrepa, če bi bili ti ukrepi v podobnem primeru na voljo tudi po nacionalnem pravu, obenem pa obvesti pristojni organ države izdajateljice, zaščiteno osebo in po potrebi povzročitelja nevarnosti, če se nahaja na ozemlju države izvršiteljice.
2. Pristojni organ države izdajateljice nemudoma obvesti pristojni organ države izvršiteljice in zaščiteno osebo o izteku ali preklicu zaščitnega ukrepa, na katerem temelji evropska odredba o zaščiti, ki je bila izdana v državi izdajateljici, in posledično o preklicu odredbe.
Člen 15
Posvetovanje med pristojnimi organi
Po potrebi se lahko pristojni organ države izdajateljice in pristojni organ države izvršiteljice med sabo posvetujeta, da bi olajšala nemoteno in učinkovito uporabo te direktive.
Člen 16
Jeziki
Evropska odredba o zaščiti se prevede v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov države izvršiteljice.
Vsaka država članica lahko ob sprejetju te direktive ali pozneje v izjavi, deponirani pri generalnem sekretariatu Sveta, izjavi, da bo sprejemala prevode v enega ali več drugih uradnih jezikov institucij Evropske unije.
Člen 17
Stroški
Stroške, ki nastanejo pri uporabi te direktive, krije država izvršiteljica, razen stroškov, ki nastanejo izključno na ozemlju države izdajateljice.
Člen 18
Razmerje do drugih sporazumov in pogodb
1. Države članice lahko še naprej uporabljajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, veljavne ob uveljavitvi te direktive, če ti omogočajo razširitev ali okrepitev ciljev te direktive ter prispevajo k nadaljnji poenostavitvi ali pospešitvi postopkov za sprejetje zaščitnih ukrepov.
2. Države članice lahko sklenejo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore tudi po uveljavitvi te direktive, če ti omogočajo razširitev ali okrepitev določbe te direktive ter prispevajo k poenostavitvi ali pospešitvi postopkov za sprejetje zaščitnih ukrepov.
3. Države članice do … (5) Svet in Komisijo uradno obvestijo o obstoječih sporazumih in dogovorih iz odstavka 1, ki jih želijo še naprej uporabljati. Države članice Svet in Komisijo uradno obvestijo tudi o vseh novih sporazumih in dogovorih iz odstavka 2 v treh mesecih od podpisa takšnega sporazuma in dogovora.
Člen 19
Izvajanje
1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami te direktive, do … (6)
2. Države članice posredujejo generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedilo določb, ki v njihove nacionalne zakonodaje prenašajo obveznosti, ki jim jih nalaga ta direktiva.
Člen 20
Pregled
1. Komisija najkasneje do (7) pripravi poročilo na podlagi informacij, ki jih v skladu s členom 19 prejme od držav članic.
2. Svet na podlagi tega poročila oceni:
a) |
v kolikšnem obsegu so države članice sprejele potrebne ukrepe za uskladitev s to direktivo, in |
b) |
uporabo te direktive. |
3. Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.
Člen 21
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V, …
Za Evropski parlament
Predsednik
…
Za Svet
Predsednik
…
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne … (še ni objavljen v Uradnem listu).
(2) UL L 337, 16.12.2008, str.102.
(3) UL L 294, 11.11.2009, str. 20.
(4) UL L 191, 7.7.1998, str. 4.
(5) Prosimo vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te direktive.
(6) Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
(7) Štiri leta po začetku veljavnosti te direktive.
PRILOGA I
EVROPSKA ODREDBA O ZAŠČITI
iz člena 6
DIREKTIVA 2010/…/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EVROPSKI ODREDBI O ZAŠČITI
Država izdajateljica: Država izvršiteljica: |
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
PRILOGA II
OBRAZEC
iz člena 8(1)(d)
DIREKTIVE 2010/…/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EVROPSKI ODREDBI O ZAŠČITI
POROČILO O KRŠITVI ZAŠČITNEGA UKREPA, KI JE TEMELJ EVROPSKE ODREDBE O ZAŠČITI IN JE V NJEJ OPISAN
|
||||||||||||
|
||||||||||||
|
||||||||||||
|
||||||||||||
|
||||||||||||
|
||||||||||||
|
||||||||||||
|
||||||||||||
|
||||||||||||
|
||||||||||||
|
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Svet
18.3.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 69/19 |
SKUPNI SEZNAM VOJAŠKEGA BLAGA EVROPSKE UNIJE
(s katerim se je Svet seznanil dne 15 februarja 2010)
(oprema, zajeta v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme)
(s katerim se posodobi in nadomesti Skupni seznam vojaškega blaga Evropske unije in s katerim se je Svet seznanil 23. februarja 2009)
(SZVP)
(2010/C 69/03)
Opomba 1: Pojmi v "narekovajih" so opredeljeni pojmi. Sklicujte se na "Opredelitve pojmov", priložene temu seznamu.
Opomba 2: V nekaterih primerih so kemikalije razvrščene po imenu in številki CAS. Seznam se uporablja za kemikalije z isto strukturno formulo (vključno s hidrati) ne glede na ime ali številko CAS. Številke CAS so prikazane za pomoč pri ugotavljanju določene kemikalije ali mešanice, neodvisno od nomenklature. Številk CAS ni mogoče uporabljati kot edinstvene identifikatorje, ker imajo nekatere oblike navedene kemikalije različne številke CAS, mešanice, ki vsebujejo kemikalijo s seznama, pa imajo prav tako lahko različne številke CAS.
ML1 |
Gladkocevno orožje kalibra do 20 mm, drugo orožje in avtomatsko orožje kalibra 12,7 mm (kalibra 0,50 palca) ali manjšega kalibra in dodatki, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:
ML1 ne zajema gladkocevnega orožja, ki se uporablja v lovske ali športne namene. To orožje ne sme biti zasnovano posebej za vojaške namene niti ne sme biti pravo avtomatsko orožje. ML1 ne zajema strelnega orožja, posebej zasnovanega za uporabo s slepimi naboji in iz katerega ni mogoče izstreliti zajetega streliva, navedenega v ML3. ML1 ne zajema orožja, pri katerem se uporablja robno tulčno strelivo, ki ni popolnoma avtomatsko. ML1.d. ne zajema optičnih namerilnih naprav za orožje brez elektronske obdelave slik, s povečavo 4 ali več, če niso posebej zasnovane ali prirejene za vojaške namene. |
ML2 |
Gladkocevno orožje kalibra najmanj 20 mm, drugo orožje in oborožitev kalibra nad 12,7 mm (kalibra 0,50 palca), metalci in dodatki, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:
|
ML3 |
Strelivo in naprave za nastavljanje vžigalnikov, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:
|
ML4 |
Bombe, torpeda, rakete, vodeni izstrelki, druga eksplozivna telesa in polnjenja ter z njimi povezana oprema in dodatki, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente: Glede opreme za vodenje in navigacijo glej ML11. Za letalske sisteme za zaščito pred izstrelki (AMPS) glej ML4.c.
|
ML5 |
Naprave za vodenje ognja in z njimi povezana oprema za alarmiranje in opozarjanje ter s tem povezani sistemi, oprema za testiranje in uravnavanje ter protiukrepe, našteti spodaj, posebej zasnovani za vojaško uporabo, ter posebej zanje zasnovane komponente in dodatki:
|
ML6 |
Kopenska vozila in njihove komponente, in sicer: Glede opreme za vodenje in navigacijo glej ML11.
Glej tudi ML13.a. ML6.a. vključuje:
Kopensko vozilo, prirejeno za vojaško uporabo, navedeno v ML6.a., ima strukturne, električne in mehanske spremembe na eni ali več vojaških komponentah, ki so posebej zasnovane za vojaške namene. Takšne komponente vključujejo:
ML6 ne zajema civilnih avtomobilov ali tovornih vozil, zasnovanih ali prilagojenih za prevažanje denarja ali dragocenih predmetov, z oklepno ali balistično zaščito. |
ML7 |
Kemični ali biološki toksični agensi, t.i. agensi za obvladovanje nemirov, radioaktivni materiali, pripadajoča oprema, komponente in materiali, in sicer:
Glej tudi vnos 1A004 na Seznamu EU blaga z dvojno rabo.
ML1.b. in ML7.d. ne zajema:
Alinei ML7.h. in ML7.i.2. zajemata le specifične kulture celic in biološke sisteme, ne pa tudi celic in bioloških sistemov za civilne namene, npr. v kmetijstvu, farmaciji, zdravstvu, veterini, na okoljskem področju, pri predelavi odpadkov ali v prehrambeni industriji. |
ML8 |
"Energetski materiali" in pripadajoče snovi, in sicer: Glej tudi 1C011 na Seznamu EU blaga z dvojno rabo. Glede polnjenj in naprav glej ML4 in 1A008 na Seznamu blaga EU z dvojno rabo. Tehnične opombe
se ne uporablja od leta 2009. ML8 ne zajema naslednjih snovi, razen če niso spojene ali mešane z "energetičnimi materiali", navedenimi v ML8.a. ali kovinami v prahu iz ML8.c.:
|
ML9 |
Vojaška plovila (površinska ali podvodna), posebna mornariška oprema, dodatki, komponente in druga površinska plovila: Glede opreme za vodenje in navigacijo glej ML11.
|
ML10 |
"Zrakoplovi", "zračna plovila, zasnovana po načelu" lažje od zraka"", zračna plovila brez posadke, motorji in oprema za "zrakoplove", pripadajoča oprema in komponente, posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene: Glede opreme za vodenje in navigacijo glej ML11.
ML10.b. ne zajema "zrakoplovov" ali različic "zrakoplovov", posebej zasnovanih za vojaške namene, ki imajo vse naslednje značilnosti:
ML10.d. ne zajema:
ML10.b. in ML10.d., ki se nanašata na posebej zasnovane komponente in pripadajočo opremo za nevojaške "zrakoplove" ali motorje, prirejene za vojaške namene, zajemata le vojaške komponente in z vojsko povezano opremo, ki so potrebne pri prilagajanju za vojaške namene. |
ML11 |
Elektronska oprema in posebej zanjo zasnovane komponente, ki niso navedene nikjer drugje na seznamu vojaškega blaga EU, in sicer:
|
ML12 |
Orožni sistemi z visoko kinetično energijo (high velocity kinetic energy weapon systems) in pripadajoča oprema, našteta spodaj, ter posebej zanje zasnovane komponente:
Glede orožnih sistemov, ki uporabljajo podkalibrsko strelivo ali delujejo zgolj na kemični pogon, ter streliva zanje, glej ML1 do ML4. Če gre za posebej zasnovane orožne sisteme z visoko kinetično energijo, vključuje ML12 naslednje:
ML12 zajema orožne sisteme z eno od naslednjih vrst pogona:
|
ML13 |
Oklepna ali zaščitna oprema in konstrukcije in komponente, in sicer:
ML13.b. vključuje materiale, posebej zasnovane, da bi zagotavljali oklepno zaščito, ki ustrezno reagira na eksploziv, ali za gradnjo vojaških zaklonišč. ML13.c. ne zajema običajnih jeklenih čelad, ki niso ne prirejene ne zasnovane tako, da bi jim lahko vgradili kakršno koli dodatno napravo, niti niso z njo opremljene. ML13.c. in d. ne zajemata čelad, neprebojnih jopičev ali zaščitnih oblačil, ki jih s seboj nosi njen uporabnik za svojo lastno zaščito. Edine čelade iz ML13., posebej zasnovane za osebje za deaktiviranje bomb, so tiste, ki so posebej zasnovane za uporabo v vojaške namene. Glej tudi vnos 1A005 na Seznamu EU blaga z dvojno rabo. Glede "vlaknenih ali nitastih materialov", ki se uporabljajo v proizvodnji neprebojnih jopičev in čelad, glej vnos 1C010 na Seznamu EU blaga z dvojno rabo |
ML14 |
"Specializirana oprema za vojaško usposabljanje" ali za simuliranje vojaških scenarijev, simulatorji, posebej zasnovani za usposabljanje za uporabo katerega koli strelnega orožja ali orožja, navedenega v ML1 ali ML2, ter posebej zanje zasnovane komponente in dodatki. Tehnična opomba Izraz "specializirana oprema za vojaško usposabljanje" vključuje vojaške izvedbe naslednje opreme: simulatorje napada, simulatorje letalskih operacij, simulatorje radarskih tarč, generatorje radarski tarč, naprave za vaje iz usmerjanja ognja, naprave za vaje iz protipodmorniškega bojevanja, simulatorje letenja (vključno s centrifugami, izdelanimi za usposabljanje pilotov/astronavtov), naprave za usposabljanje za delo z radarji (radar trainers), trenažer za instrumentalno letenje, naprave za vaje iz navigacije, naprave za vaje iz izstreljevanja vodenih izstrelkov, oprema za označevanje ciljev, brezpilotni "zrakoplovi", naprave za vaje z oborožitvijo, naprave za vaje z "zrakoplovi" brez posadke, mobilne naprave, namenjene usposabljanju, in oprema za usposabljanje za vojaške operacije na tleh. ML14 vključuje sisteme za ustvarjanje slik (image generating) in interaktivnih okolij za simulatorje, če so posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene. ML14 ne zajema opreme, posebej zasnovane za usposabljanje za uporabo lovskega ali športnega orožja. |
ML15 |
Video oprema (imaging equipment) ali oprema za ustrezno protiukrepanje, našteta spodaj, posebej zasnovana za vojaške namene, ter posebej zanjo zasnovane komponente in dodatki:
ML15.f. vključuje opremo, zasnovano za slabitev operacij ali učinkovitosti vojaških video sistemov ali za zmanjšanje učinkov takšnih slabitev na minimum. V ML15 izraz "posebej zasnovane komponente" vključuje naslednje blago, če je zasnovano posebej za vojaške namene:
ML15 ne zajema "cevi za ojačenje slike prve generacije" ali opreme, posebej zasnovane za vgradnjo "cevi za ojačenje slike prve generacije". Glede razvrstitve namerilnih naprav za orožje, ki imajo "cevi za ojačenje slike prve generacije" glej ML1., ML2. in ML5.a. Glej tudi 6A002.a.2. in 6A002.b. na Seznamu EU blaga z dvojno rabo. |
ML16 |
Kovani, liti in drugi nedokončani proizvodi, katerih uporabo v sklopu navedenega proizvoda je mogoče razbrati iz materialne sestave, geometrije ali funkcije in ki so posebej zasnovani za katerega od proizvodov, navedenih v ML1 do ML4, ML6, ML9, ML10, ML12 ali ML19. |
ML17 |
Različna oprema, materiali in "knjižnice", našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:
Tehnične opombe
|
ML18 |
Proizvodna oprema in sestavni deli so:
Tehnična opomba V ML18 izraz "proizvodnja" pokriva razvoj, preskušanje, izdelavo, testiranje in preverjanje. ML18.a. in ML18.b. vključujeta naslednjo opremo:
|
ML19 |
Orožni sistemi z usmerjeno energijo (directed energy weapon systems – DEW), pripadajoča oprema ali oprema za protiukrepanje in preskusni modeli, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:
Orožni sistemi z usmerjeno energijo, navedeni v ML19, vključujejo sisteme, katerih zmogljivosti izhajajo iz kontrolirane uporabe:
ML19 vključuje naslednje, če je posebej zasnovano za orožne sisteme z usmerjeno energijo:
|
ML20 |
Kriogenska in "superprevodna" oprema, našteta spodaj, in posebej zanjo zasnovane komponente in dodatki:
|
ML21 |
"Programska oprema", in sicer:
|
ML22 |
"Tehnologija", in sicer:
"Tehnologija", "potrebna" za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" blaga, navedenega na Skupnem seznamu vojaškega blaga EU, ostane navedena tudi tedaj, ko jo je mogoče uporabiti za blago, ki ni navedeno na Skupnem seznamu vojaškega blaga EU. ML22 ne zajema:
|
OPREDELITVE POJMOV, UPORABLJENIH V TEM SEZNAMU
Opredelitve pojmov, uporabljenih v tem seznamu po abecednem vrstnem redu:
Opredelitve veljajo za cel seznam. Sklicevanja so izključno svetovalne narave in ne vplivajo na splošno uporabo opredeljenih pojmov v celem seznamu.
Besede iz izrazi iz tega seznama opredelitev imajo opredeljeni pomen le, če so vključeni med "dvojne navednice". Opredelitve pojmov med ‧enojnimi navednicami‧ so podane v tehnični opombi ob zadevnem predmetu. Sicer imajo besede in izrazi svoje splošno sprejete (slovarske) pomene.
ML7 |
"Prilagojeno za uporabo v vojni" Vse spremembe ali izbor (kakor so spremembe čistosti, časa uporabnosti, kužnosti, lastnosti širjenja ali odpornost proti UV sevanju), ki so zasnovani za povečanje učinkovitosti pri povzročanju smrtnih primerov med ljudmi in živalmi, škode na opremi ali pridelkih oziroma v okolju. |
ML8 |
"Dodatki" Snovi, ki se uporabljajo pri eksplozivnih pripravkih za izboljšanje njihovih lastnosti. |
ML8, ML9 in ML10 |
"Zrakoplov" Leteča naprava s fiksnimi krili, z gibljivimi krili, rotacijskimi krili (helikopter), nagibnim rotorjem ali nagibnimi krili. |
ML11 |
"Avtomatizirani sistemi za poveljevanje in nadziranje" Elektronski sistemi, prek katerih se vnašajo, obdelujejo in pošiljajo informacije, bistvene za učinkovito delovanje skupine, večje formacije, taktične formacije, enote, ladje, podenote ali orožja pod poveljstvom. To se doseže z uporabo računalniške in druge specializirane strojne opreme, zasnovane za podporo funkcijam vojaškega poveljevanja in organizacije nadzora. Glavne funkcije avtomatiziranih sistemov za poveljevanje in nadziranje so: učinkovito avtomatizirano zbiranje, kopičenje, shranjevanje in obdelava podatkov; prikaz razmer in okoliščin, ki vplivajo na pripravo in izvajanje bojnih operacij; operativni in taktični izračuni za razporeditev virov med bojne skupine ali elemente operativne ureditve bitke ali bojna razporeditev glede na misijo ali stopnjo operacije; priprava podatkov za oceno razmer in sprejemanje odločitev kadar koli med operacijo ali bitko; operacije računalniške simulacije. |
ML22 |
"Temeljne znanstvene raziskave" Eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih načelih pojavov ali dejstev, ki jih je možno opazovati, in ni prvenstveno usmerjeno v specifičen praktičen namen ali cilj. |
ML7, 22 |
"Biokatalizatorji" Encimi za posebne kemične ali biokemične reakcije ali druge biološke spojine, ki se vežejo na agense za kemično bojevanje in pospešijo njihovo razgradnjo. Tehnična opomba "Encimi" pomenijo "biokatalizatorje" za specifične kemične ali biokemične reakcije. |
ML7, 22 |
"Biopolimeri" Biološke makromolekule, in sicer:
Tehnične opombe
|
ML10 |
"Civilni zrakoplov" Tisti "zrakoplovi", ki so z oznakami navedeni v seznamih certifikatov letalnosti, ki jih objavljajo civilne letalske oblasti zaradi izvajanja komercialnega civilnega zračnega prevoza na notranjih in zunanjih letalskih progah ali zaradi njihove legalne uporabe za civilne, zasebne ali poslovne namene. |
ML21, 22 |
"Razvoj" Je povezan z vsemi stopnjami pred serijsko proizvodno, na primer: snovanjem, raziskovanjem zasnov, analizo zasnov, koncepti zasnov, sestavo in preskušanjem prototipov, shemami pilotske proizvodnje, podatki o zasnovi, procesom preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod, zasnovo konfiguracije, zasnovo integriranja, razporedom/postavitvijo/izgledom. |
ML17 |
"Končne enote" Prijemala, aktivne orodne enote in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke "robotskega" manipulatorja. Tehnična opomba "Aktivne orodne enote" so naprave za prenos gibalne sile, procesne energije ali smeri na obdelovanca. |
ML4, 8 |
"Energetski materiali" Snovi ali mešanice, ki kemično reagirajo, da sprostijo energijo, potrebno za njihovo predvideno uporabo. "Eksplozivi", "pirotehnična sredstva" in "pogonske snovi" so podrazredi energetskih materialov. |
ML8, 18 |
"Eksplozivi" Trde, tekoče ali plinaste snovi ali mešanice snovi, ki morajo eksplodirati pri njihovi uporabi kot primarna, ojačevalna ali glavna polnila v bojnih glavah, pri rušenju ali drugih uporabah. |
ML7 |
"Ekspresijski vektorji" Nosilci (npr. plazmid ali virus), ki se uporabljajo za vnos genskega materiala v gostiteljske celice. |
ML 17 |
"Gorivne celice" Elektrokemična naprava, ki s porabo goriva iz zunanjega vira neposredno pretvarja kemično energijo v elektriko enosmernega toka. |
ML13 |
"Vlakneni ali nitasti materiali" Vključujejo:
|
ML15 |
"Cevi za ojačenje slike prve generacije" Elektrostatično usmerjene cevi, ki za ojačevalnike uporabljajo vhodne in izhodne plošče iz optičnih vlaken ali stekla, multialkalne fotokatode (S-20 ali S-25), vendar ne mikrokanalnih plošč. |
ML22 |
"Splošno dostopna" To pomeni "tehnologijo" ali "programsko opremo", ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev njene nadaljnje distribucije. Opomba: Avtorske omejitve ne pomenijo, da ta "tehnologija" ali "programska oprema" ne bi bila "splošno dostopna". |
ML5, 19 |
"Laser" Sklop komponent, ki proizvajajo prostorsko in časovno koherentno svetlobo, ojačeno s spodbujenim oddajanjem sevanja. |
ML10 |
"Vozila, lažja od zraka" Baloni in zrakoplovi, ki za vzlet potrebujejo vroč zrak ali pline, lažje od zraka, npr. helij ali vodik. |
ML17 |
"Jedrski reaktor" Vključuje predmete znotraj reaktorske posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo, naprave, ki nadzirajo moč v reaktorski sredici, in komponente, ki navadno vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, prihajajo v neposredni stik s hladilom ali ga nadzorujejo. |
ML8 |
"Predhodne sestavine" Posebne kemikalije, ki se uporabljajo pri izdelavi eksplozivov. |
ML21, 22 |
"Proizvodnja" Pomeni vse stopnje proizvodnje, kot so: proizvodni inženiring, izdelava, integracija, sestavljanje (montaža), nadzor, preskušanje, zagotavljanje kakovosti. |
ML8 |
"Pogonske snovi" Snovi ali mešanice, ki nadzorovano kemično reagirajo, da za opravljanje mehanskega dela proizvedejo velike količine vročih plinov. |
ML4, 8 |
"Pirotehnično(a) sredstvo(a)" Mešanice trdih ali tekočih goriv in oksidantov, ob vžigu katerih pride do nadzorovane energetske kemične reakcije, namenjene proizvodnji določenega časovnega zamika ali določenih količin vročine, hrupa, dima, vidne luči ali infrardečega sevanja. Piroforiki so podrazred pirotehničnih sredstev, ki ne vsebujejo oksidantov, ampak se v stiku z zrakom spontano vžgejo. |
ML22 |
"Potreben" Kakor se uporablja v zvezi s "tehnologijo", nanaša se samo na tisti delež "tehnologije", ki je posebej nujen za doseganje ali preseganje nadzorovanih stopenj zmogljivosti, značilnosti ali funkcij. Takšna "potrebna""tehnologija" je lahko skupna za različne proizvode. |
ML7 |
"Agensi za obvladovanje nemirov" Snovi, ki pod pričakovanimi pogoji uporabe za namene nadzorovanja nemirov pri ljudeh hitro proizvedejo senzorične motnje ali fizično nesposobnost, ki izginejo kmalu po koncu izpostavitve. (Solzilni plini so podniz "agensov za obvladovanje nemirov".) |
ML17 |
"Robot" Manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja senzorje, in ki:
Gornja opredelitev ne zajema naslednjih naprav:
|
ML21 |
"Programska oprema" Zbirka enega ali več "programov" ali "mikroprogramov", nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju. |
ML19 |
"Primerni za vesolje" Proizvodi, ki so zasnovani, izdelani in preskušeni za izpolnjevanje posebnih električnih, mehanskih ali okoljskih zahtev in ki se uporabljajo za lansiranje in razporejanje satelitov ali letalnih sistemov za velike višine (100 km ali več). |
ML18, 20 |
"Superprevodni" Se nanaša na materiale (tj. kovine, zlitine ali spojine), ki lahko izgubijo vso električno upornost, (tj. ki lahko ohranijo neskončno električno prevodnost in prevajajo zelo velike električne tokove, ne da bi pri tem prišlo do joulskega segrevanja). Tehnična opomba "Superprevodno" stanje materiala se v posamičnih primerih označuje s "kritično temperaturo", s kritičnim magnetnim poljem, ki je funkcija temperature, in s kritično tokovno gostoto, ki je pravzaprav funkcija magnetnega polja in temperature. |
ML22 |
"Tehnologija" Specifične informacije, potrebne za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" proizvoda. Te informacije so v obliki tehničnih podatkov ali tehnične pomoči. Tehnične opombe
|
ML21, 22 |
"Uporaba" Delovanje, postavitev (vključno s postavitvijo na licu mesta), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, redni pregled in obnavljanje. |