|
ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.028.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 28 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 53 |
|
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
|
II Sporočila |
|
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2010/C 028/01 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 ) |
|
|
2010/C 028/02 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 ) |
|
|
2010/C 028/03 |
||
|
2010/C 028/04 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5759 – Macquarie Funds/Antin IP/Pisto Group) ( 1 ) |
|
|
2010/C 028/05 |
Monetarni sporazum med Evropsko unijo in Vatikansko mestno državo |
|
|
|
IV Informacije |
|
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2010/C 028/06 |
||
|
2010/C 028/07 |
||
|
|
INFORMACIJE S STRANI DRŽAV ČLANIC |
|
|
2010/C 028/08 |
Seznam medpanožnih organizacíj, ki so priznane v tobačnem sektorju |
|
|
|
INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2010/C 028/09 |
Spremembe Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča |
|
|
2010/C 028/10 |
||
|
|
V Mnenja |
|
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2010/C 028/11 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5768 – Klöckner/Becker) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
|
|
DRUGI AKTI |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2010/C 028/12 |
||
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/1 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe ES
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 28/01
|
Datum sprejetja odločitve |
24.3.2009 |
|||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 518/08 |
|||||
|
Država članica |
Malta |
|||||
|
Regija |
— |
|||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Investment aid scheme for interconnectivity projects |
|||||
|
Pravna podlaga |
Malta Enterprise Act (CEP.463) |
|||||
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|||||
|
Cilj |
Sektorski razvoj, regionalni razvoj |
|||||
|
Oblika pomoči |
Davčna ugodnost |
|||||
|
Proračun |
Načrtovani letni izdatki 4 mio. EUR Skupni znesek načrtovane pomoči 16 mio. EUR |
|||||
|
Intenzivnost |
50 % |
|||||
|
Trajanje |
12.2007–12.2011 |
|||||
|
Gospodarski sektorji |
Pošta in telekomunikacije |
|||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
Datum sprejetja odločitve |
13.7.2009 |
||||||||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 671/08 |
||||||||||
|
Država članica |
Madžarska |
||||||||||
|
Regija |
Dél-Alföld |
||||||||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Mercedes-Benz Hungary Kft. |
||||||||||
|
Pravna podlaga |
1996. évi LXXXI. törvény a társasági adóról és az osztalékadóról; 206/2006. (X. 16.) Korm. rendelet a fejlesztési adókedvezményről; 8/2007. (I. 24.) GKM rendelet a Kormány egyedi döntésével megítélhető támogatások nyújtásának szabályairól |
||||||||||
|
Vrsta ukrepa |
Individualna pomoč |
||||||||||
|
Cilj |
Regionalni razvoj |
||||||||||
|
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva, davčna olajšava |
||||||||||
|
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 29 700 mio. HUF |
||||||||||
|
Intenzivnost |
20,34 % |
||||||||||
|
Trajanje |
2009–2017 |
||||||||||
|
Gospodarski sektorji |
Predelovalna industrija |
||||||||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||||||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
Datum sprejetja odločitve |
25.11.2009 |
||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 605/09 |
||||
|
Država članica |
Švedska |
||||
|
Regija |
— |
||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Short-term export-credit insurance |
||||
|
Pravna podlaga |
Government's Export Credit Guarantee Ordinance (2007:656). |
||||
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
||||
|
Cilj |
Zavarovanje izvoznih kreditov |
||||
|
Oblika pomoči |
Zavarovanje izvoznih kreditov |
||||
|
Proračun |
— |
||||
|
Intenzivnost |
— |
||||
|
Trajanje |
do 31.12.2010 |
||||
|
Gospodarski sektorji |
Finančno posredništvo |
||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/4 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 28/02
|
Datum sprejetja odločitve |
16.12.2009 |
|||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 566/09 |
|||||
|
Država članica |
Belgija |
|||||
|
Regija |
Bruxelles-Capitale |
|||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Soutien de la Région Bruxelles — Capitale en faveur de le recherche, du développement et de l'innovation |
|||||
|
Pravna podlaga |
L'ordonnance du 26 mars 2009 de la Région de Bruxelles — Capitale visant à promouvoir la recherche, le développement et de l'innovation. 26 maart 2009 — Ordonnantie tot bevordering van het onderzoek, de ontwikkeling en de innovatie. |
|||||
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|||||
|
Cilj |
Raziskave in razvoj, inovacije |
|||||
|
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva, povratna sredstva |
|||||
|
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 6,7 mio. EUR |
|||||
|
Intenzivnost |
80 % |
|||||
|
Trajanje |
1.1.2010–31.12.2015 |
|||||
|
Gospodarski sektorji |
Vsi sektorji |
|||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
Datum sprejetja odločitve |
4.12.2009 |
||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 607/09 |
||||
|
Država članica |
Irska |
||||
|
Regija |
— |
||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Rural Broadband Reach Scheme — Ireland |
||||
|
Pravna podlaga |
The Ministers and Secretaries (Amendment) Acts, 1924-2007 (as amended by Statutory Instrument 300/2002 — Communications, Energy and Geological Survey of Ireland (transfer of Departmental Administration and Ministerial Functions) Order 2002) and Statutory Instrument 706/2007 — Communications, Marine and Natural Resources (Alteration of Name of Department and Title of Minister) Order 2007 The National Development Plan (2007-2013) The National Strategic Reference Framework for Ireland |
||||
|
Vrsta ukrepa |
Individualna pomoč |
||||
|
Cilj |
Regionalni razvoj, sektorski razvoj |
||||
|
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
||||
|
Proračun |
— |
||||
|
Intenzivnost |
— |
||||
|
Trajanje |
1.9.2010–31.12.2012 |
||||
|
Gospodarski sektorji |
Pošta in telekomunikacije |
||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
Datum sprejetja odločitve |
14.12.2009 |
|||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 624/09 |
|||||
|
Država članica |
Španija |
|||||
|
Regija |
Galicia |
|||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Aid to fuel switching for Alcoa Galicia |
|||||
|
Pravna podlaga |
Estatuto de Autonomía de Galicia — Convenio con empresa |
|||||
|
Vrsta ukrepa |
Individualna pomoč |
|||||
|
Cilj |
Varčevanje z energijo, varstvo okolja |
|||||
|
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
|||||
|
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 1 mio. EUR |
|||||
|
Intenzivnost |
27 % |
|||||
|
Trajanje |
2009–30.6.2010 |
|||||
|
Gospodarski sektorji |
Energetika |
|||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
Datum sprejetja odločitve |
17.12.2009 |
||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 663/09 |
||||
|
Država članica |
Avstrija |
||||
|
Regija |
— |
||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Zweite Verlängerung der Beihilferegelung N 557/08 „Maßnahmen für Kreditinstitute und Versicherungsunternehmen in Österreich“ |
||||
|
Pravna podlaga |
Interbankmarktstärkungsgesetz (IBSG); Finanzmarktstabilisierungsgesetz (FinStaG) |
||||
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
||||
|
Cilj |
Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu |
||||
|
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva, jamstvo |
||||
|
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 80 000 mio. EUR |
||||
|
Intenzivnost |
— |
||||
|
Trajanje |
1.1.2010–30.6.2010 |
||||
|
Gospodarski sektorji |
Finančno posredništvo |
||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
Datum sprejetja odločitve |
17.12.2009 |
|||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 665/09 |
|||
|
Država članica |
Nemčija |
|||
|
Regija |
— |
|||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
German credit institutions |
|||
|
Pravna podlaga |
Finanzmarktstabilisierungsgesetz (FMStG) |
|||
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|||
|
Cilj |
Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu |
|||
|
Oblika pomoči |
Dokapitalizacija, jamstva, zamenjava sredstev (prevzem tveganja) |
|||
|
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči 500 000 mio. EUR |
|||
|
Intenzivnost |
— |
|||
|
Trajanje |
1.1.2010–30.6.2010 |
|||
|
Gospodarski sektorji |
Finančno posredništvo |
|||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/8 |
Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
2010/C 28/03
|
Datum sprejetja odločitve |
21.12.2009 |
|||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 475/09 |
|||||
|
Država članica |
Italija |
|||||
|
Regija |
Lombardia |
|||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Aiuti nel settore forestale |
|||||
|
Pravna podlaga |
DGR «Disposizioni attuative quadro ai sensi della legge regionale 5.12.2008, n. 31» Legge regionale 5.12.2008, n. 31 «Testo unico delle leggi regionali in materia di agricoltura, foreste, pesca e sviluppo rurale» |
|||||
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|||||
|
Cilj |
Pomoč za gozdarski sektor |
|||||
|
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
|||||
|
Proračun |
84 000 000 EUR |
|||||
|
Intenzivnost |
100 % |
|||||
|
Trajanje |
2009–2015 |
|||||
|
Gospodarski sektorji |
Gozdarstvo |
|||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
Datum sprejetja odločitve |
5.1.2010 |
|||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 477/09 |
|||||
|
Država članica |
Italija |
|||||
|
Regija |
Sardinia |
|||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Investment aids for prevention of damages to production caused by the lepidopteron „Tuta absoluta“ (Sardinia) |
|||||
|
Pravna podlaga |
Legge regionale 14 maggio 2009, n. 1 — art. 4 comma 21 DGR n. 34/63 del 20.7.2009 concernente «Legge regionale 14 maggio 2009, n. 1 — art. 4 comma 21 — Contributi per la realizzazione di interventi strutturali finalizzati a prevenire i danni causati alle produzioni serricole dal lepidottero “Tuta absoluta”» |
|||||
|
Vrsta ukrepa |
Pomoč za naložbe |
|||||
|
Cilj |
Pomoč za naložbe |
|||||
|
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
|||||
|
Proračun |
Celotni proračun: 1 000 000 EUR |
|||||
|
Intenzivnost |
Intenzivnost pomoči bo znašala 40 % upravičenih naložb in 50 % upravičenih naložb v področja z omejenimi možnostmi. Intenzivnost se poveča za 10 %, če je upravičenec mladi kmetovalec. |
|||||
|
Trajanje |
1. januar 2010 do 31. december 2010 |
|||||
|
Gospodarski sektorji |
Kmetijski sektor |
|||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
Datum sprejetja odločitve |
5.1.2010 |
||||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 481/09 |
||||||
|
Država članica |
Italija |
||||||
|
Regija |
Sicilia |
||||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Misura 226 — Ricostituzione del potenziale produttivo forestale e interventi preventivi |
||||||
|
Pravna podlaga |
Piano di Sviluppo Rurale Sicilia 2007-2013 |
||||||
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
||||||
|
Cilj |
Zavarovanje pred naravnimi nesrečami in njihovo preprečevanje ter obnavljanje poškodovanih goznih območij |
||||||
|
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
||||||
|
Proračun |
68,56 milijona EUR |
||||||
|
Intenzivnost |
Najvišja intenzivnost je 100 %. |
||||||
|
Trajanje |
Od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015 |
||||||
|
Gospodarski sektorji |
Gozdarstvo |
||||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
Datum sprejetja odločitve |
21.12.2009 |
|||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 519/09 |
|||||
|
Država članica |
Nemčija |
|||||
|
Regija |
Bayern |
|||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Richtlinie für Zuwendungen zu Maßnahmen der Walderschließung im Rahmen eines forstlichen Förderprogramms (FORSTWEGR 2007) |
|||||
|
Pravna podlaga |
Richtlinie für Zuwendungen zu Maßnahmen der Walderschließung im Rahmen eines forstlichen Förderprogramms (FORSTWEGR 2007) Bayerisches Zukunftsprogramm Agrarwirtschaft und ländlicher Raum 2007 bis 2013 (BayZAL); Hier: Verbesserung und Ausbau der Infrastruktur im Zusammenhang mit der Entwicklung und Anpassung der Land- und Forstwirtschaft — Artikel 20 Absatz b Buchstabe v in Verbindung mit Art. 30 Verordnung (EG) Nr. 1698/2005. Rahmenplan der Gemeinschaftsaufgabe „Verbesserung der Agrarstruktur und des Küstenschutzes“ für den Zeitraum 2009 bis 2012 (GAK). Art. 20 bis 22 des Waldgesetzes für Bayern (BayWaldG) in der Fassung der Bekanntmachung vom 22. Juli 2005 (GVBl Nr. 15/2005, 7902-1-L). Bayerische Haushaltsordnung (BayHO) und die Verwaltungsvorschriften hierzu |
|||||
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|||||
|
Cilj |
Odpiranje gozdov z vzpostavljanjem in vzdrževanjem gozdnih poti |
|||||
|
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
|||||
|
Proračun |
Skupni proračun do konca leta 2013: 20 milijonov EUR |
|||||
|
Intenzivnost |
Največ 90 % |
|||||
|
Trajanje |
Po odobritvi Komisije do 31.12.2013 |
|||||
|
Gospodarski sektorji |
Gozdarstvo |
|||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
Datum sprejetja odločitve |
5.1.2010 |
||||
|
Referenčna številka državne pomoči |
N 602/09 |
||||
|
Država članica |
Nizozemska |
||||
|
Regija |
— |
||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
De methode voor de berekening van de steunintensiteit van garantstellingen op leningen voor werkkapitaal aan landbouwondernemingen |
||||
|
Pravna podlaga |
Artikels 2, 4 en 7 Kaderwet LNV-subsidies, art. 2:81-2:89 Regeling LNV-subsidies |
||||
|
Vrsta ukrepa |
Jamstvo |
||||
|
Cilj |
Priglasitev zadeva le metodologijo za izračun intenzivnosti pomoči v primeru jamstva za posojila za obratni kapital. |
||||
|
Oblika pomoči |
Jamstvo |
||||
|
Proračun |
Ni podatkov |
||||
|
Intenzivnost |
— |
||||
|
Trajanje |
1.12.2009–31.12.2010 |
||||
|
Gospodarski sektorji |
Kmetijstvo |
||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/12 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva COMP/M.5759 – Macquarie Funds/Antin IP/Pisto Group)
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 28/04
Komisija se je 1. februarja 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
|
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5759. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/13 |
MONETARNI SPORAZUM
med Evropsko unijo in Vatikansko mestno državo
2010/C 28/05
EVROPSKA UNIJA, ki jo zastopata Evropska komisija in Italijanska republika,
in
VATIKANSKA MESTNA DRŽAVA, ki jo zastopa Sveti sedež v smislu člena 3 Lateranske pogodbe, STA SE –
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Euro je 1. januarja 1999 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 nadomestil valute posameznih držav članic, ki sodelujejo v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, med katerimi je tudi Italija. |
|
(2) |
Italija in Vatikanska mestna država sta bili že pred nastankom eura povezani z dvostranskimi sporazumi o monetarnih zadevah in zlasti s konvencijo Convenzione monetaria tra la Repubblica Italiana e lo Stato della Città del Vaticano, ki je bila sklenjena 3. decembra 1991. |
|
(3) |
V skladu z Izjavo št. 6, ki je priložena sklepni listini k Pogodbi o Evropski uniji, mora Skupnost omogočiti ponovna pogajanja o obstoječih ureditvah z Vatikansko mestno državo, ki bi bila morda potrebna zaradi uvedbe enotne valute. |
|
(4) |
Evropska skupnost, ki jo zastopa Italijanska republika v sodelovanju s Komisijo in ECB, je 29. decembra 2000 sklenila Monetarni sporazum z Vatikansko mestno državo. |
|
(5) |
V skladu s tem monetarnim sporazumom uporablja Vatikanska mestna država euro kot svojo uradno valuto ter podeljuje eurobankovcem in eurokovancem status zakonitega plačilnega sredstva. Zagotoviti mora, da se na njenem ozemlju uporabljajo pravila EU glede eurobankovcev in eurokovancev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zaščito pred ponarejanjem. |
|
(6) |
Ta sporazum ne nalaga nobenih obveznosti ECB in nacionalnim centralnim bankam, naj vključijo finančne instrumente Vatikanske mestne države na sezname vrednostnih papirjev, ki pridejo v poštev za operacije monetarne politike Evropskega sistema centralnih bank. |
|
(7) |
Treba je ustanoviti skupni odbor, sestavljen iz predstavnikov Vatikanske mestne države, Italijanske republike, Komisije in ECB, ki bi preučil uporabo tega sporazuma, določil letno zgornjo mejo za izdajo kovancev, preveril primernost minimalnega deleža kovancev, ki se izdajo v nominalni vrednosti, in ocenil ukrepe, ki jih sprejme Vatikanska mestna država za izvajanje zadevne zakonodaje EU. |
|
(8) |
Sodišče Evropske unije mora biti sodni organ, ki je pristojen za reševanje sporov, ki lahko nastanejo pri uporabi sporazuma – |
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Vatikanska mestna država ima pravico uporabljati euro kot svojo uradno valuto v skladu z uredbama (ES) št. 1103/97 in (ES) št. 974/98. Vatikanska mestna država podeli eurobankovcem in eurokovancem status zakonitega plačilnega sredstva.
Člen 2
Vatikanska mestna država ne izda nobenih bankovcev, kovancev ali kakršnih koli denarnih nadomestkov, če pogoji takšne izdaje niso bili dogovorjeni z Evropsko unijo. Pogoji za izdajo eurokovancev od 1. januarja 2010 naprej so določeni v naslednjih členih.
Člen 3
1. Skupni odbor, ki se ustanovi s tem sporazumom, izračuna letno zgornjo mejo (v denarni vrednosti) za eurokovance, ki jih izda Vatikanska mestna država, in sicer kot seštevek:
|
— |
fiksnega dela, katerega začetni znesek za leto 2010 je 2 300 000 EUR. Skupni odbor lahko na letni osnovi spremeni fiksni del, da bi bila upoštevana inflacija – na podlagi inflacije po HICP v Italiji v letu n–1 – in morebitni znatni razvoj, ki vpliva na trg zbiralcev eurokovancev, |
|
— |
in spremenljivega dela, ki se izračuna kot povprečje izdanih kovancev na prebivalca v Italijanski republiki v letu n–1, pomnoženo s številom prebivalcev Vatikanske mestne države. |
2. Vatikanska mestna država lahko izda tudi posebne priložnostne kovance in/ali zbirateljske kovance v letih, ko Sveti sedež ni zaseden. V primeru, ko zaradi te izdaje posebnih kovancev skupna izdaja preseže zgornjo mejo iz odstavka 1, se vrednost te izdaje upošteva pri uporabi preostalega dela do zgornje meje v prejšnjem letu in/ali odšteje od zgornje meje prihodnjega leta.
Člen 4
1. Eurokovanci, ki jih izda Vatikanska mestna država, so identični tistim, ki jih izdajo države članice Evropske unije, ki so uvedle euro, in sicer kar zadeva nominalno vrednost, status zakonitega plačilnega sredstva, tehnične značilnosti, umetniške elemente na skupni strani in skupne umetniške elemente na nacionalni strani.
2. Vatikanska mestna država vnaprej sporoči osnutek nacionalne strani eurokovancev Komisiji, ki preveri njihovo skladnost s pravili EU.
Člen 5
1. Eurokovance, ki jih izda Vatikanska mestna država, kuje Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato v Italijanski republiki.
2. Vatikanska mestna država lahko z odstopanjem od odstavka 1 v dogovoru s skupnim odborom med kovnicami v Evropski uniji, ki kujejo eurokovance, izbere drugega izvajalca od tistega, ki je naveden v odstavku 1.
Člen 6
1. Obseg eurokovancev, ki jih izda Vatikanska mestna država, se doda obsegu kovancev, ki jih izda Italija, z namenom, da ECB odobri celoten obseg izdaje te države članice v skladu s členom 128(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
2. Vatikanska mestna država vsako leto najpozneje do 1. septembra sporoči Italijanski republiki obseg in nominalno vrednost eurokovancev, ki jih namerava izdati v prihodnjem letu. Komisiji prav tako sporoči načrtovane pogoje izdaje teh kovancev.
3. Vatikanska mestna država sporoči informacije iz odstavka 2 za leto 2010 pri podpisu tega sporazuma.
4. Brez poseganja v izdajo zbirateljskih kovancev da Vatikanska mestna država v obtok po nominalni vrednosti vsaj 51 % eurokovancev, ki se izdajo vsako leto. Skupni odbor vsakih pet let preveri primernost minimalnega deleža kovancev, ki se izdajo v nominalni vrednosti, in lahko odloči, da ga poveča.
Člen 7
1. Vatikanska mestna država lahko izdaja zbirateljske eurokovance. Upoštevajo se pri letni zgornji meji iz člena 3. Vatikanska mestna država izda zbirateljske eurokovance v skladu s smernicami EU, določenimi za zbirateljske eurokovance, ki med drugim zahtevajo določitev tehničnih značilnosti, umetniških elementov in apoenov, ki omogočajo razlikovanje zbirateljskih eurokovancev od kovancev, namenjenih obtoku.
2. Zbirateljski kovanci, ki jih izda Vatikanska mestna država, niso zakonito plačilno sredstvo v Evropski uniji.
Člen 8
1. Vatikanska mestna država se zavezuje, da bo z neposrednimi prenosi ali morebitnimi enakovrednimi ukrepi naredila vse potrebno, da bi izvedla pravne akte EU in pravila, navedena v Prilogi k temu sporazumu, na področju:
|
(a) |
eurobankovcev in eurokovancev; |
|
(b) |
preprečevanja pranja denarja, goljufij in ponarejanja gotovine in negotovinskih plačilnih sredstev, medalj in žetonov ter zahtev statističnega poročanja. |
Ob vzpostavitvi bančnega sektorja v Vatikanski mestni državi se seznam pravnih aktov in pravil v Prilogi razširi, da bi vključeval bančno in finančno zakonodajo EU ter zadevne pravne akte in pravila ECB, zlasti na področju zahtev statističnega poročanja.
2. Vatikanska mestna država izvaja pravne akte in pravila iz odstavka 1 v skladu z roki iz Priloge.
3. Komisija spremeni Prilogo vsako leto, da bi upoštevala nove zadevne pravne akte in pravila EU ter spremembe obstoječih. Skupni odbor potem določi primerne in razumne roke, do katerih mora Vatikanska mestna država izvesti nove pravne akte in pravila, dodane v Prilogo.
4. Posodobljena priloga se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 9
Finančne institucije, ki imajo sedež v Vatikanski mestni državi, imajo lahko dostop do sistemov medbančnih poravnav, plačilnih sistemov ter sistemov poravnave vrednostnih papirjev znotraj euroobmočja pod ustreznimi pogoji, ki jih določi Banka Italije v dogovoru z Evropsko centralno banko.
Člen 10
1. Sodišče Evropske unije je jurisdikcija, ki ima izključno pristojnost za reševanje obstoječih sporov med pogodbenicama, ki lahko izhajajo iz uporabe tega sporazuma in ki jih ni bilo mogoče rešiti v skupnem odboru.
2. Če Evropska unija (na priporočilo delegacije EU v skupnem odboru) ali Vatikanska mestna država meni, da druga pogodbenica ni izpolnila obveznosti iz tega sporazuma, lahko predloži zadevo Sodišču. Sodba Sodišča je zavezujoča za pogodbenice, ki sprejmejo potrebne ukrepe za upoštevanje sodbe v roku, ki ga v svoji sodbi določi Sodišče.
3. Če Evropska unija ali Vatikanska mestna država ne sprejme potrebnih ukrepov za upoštevanje sodbe v določenem roku, lahko druga pogodbenica nemudoma prekine sporazum.
Člen 11
1. Ustanovi se skupni odbor. Sestavljajo ga predstavniki Vatikanske mestne države in Evropske unije. Delegacija EU je sestavljena iz predstavnikov Komisije in Italijanske republike ter predstavnikov Evropske centralne banke. Delegacija Evropske unije mora s soglasjem sprejeti svoj poslovnik.
2. Skupni odbor se sestane najmanj enkrat na leto. Predsedstvo rotira na letni osnovi med predstavniki Evropske unije in predstavniki Vatikanske mestne države. Skupni odbor sprejema svoje odločitve soglasno.
3. Skupni odbor izmenjuje mnenja in informacije ter sprejema odločitve, navedene v členih 3, 6 in 8. Preuči ukrepe, ki jih sprejme Vatikanska mestna država, in si prizadeva za rešitev morebitnega spora, ki izhaja iz izvajanja tega sporazuma.
4. Evropska unija kot prva predseduje skupnemu odboru, in sicer se njeno predsedovanje začne ob začetku veljavnosti tega sporazuma, kakor je navedeno v členu 13.
Člen 12
Brez poseganja v člen 10(3) lahko vsaka pogodbenica prekine ta sporazum, vendar mora eno leto vnaprej obvestiti o nameravani prekinitvi.
Člen 13
Ta sporazum začne veljati 1. januarja 2010.
Člen 14
Monetarni sporazum z dne 29. decembra 2000 se razveljavi z datumom začetka veljavnosti tega sporazuma. Sklicevanje na sporazum z dne 29. decembra 2000 se razume kot sklicevanje na ta sporazum.
V Bruslju, 17. decembra 2009
Za Evropsko unijo
Joaquín ALMUNIA
Član Evropske komisije
Za Vatikansko mestno državo in v njenem imenu Sveti sedež
Njegova ekscelenca nadškof André DUPUY
Apostolski nuncij pri Evropski uniji
PRILOGA
|
PRAVNE DOLOČBE, KI JIH JE TREBA IZVESTI |
ROK ZA IZVAJANJE |
|
Preprečevanje pranja denarja |
|
|
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, UL L 309, 25.11.2005, str. 15 Spremembe: Direktiva 2008/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, UL L 76, 19.3.2008, str. 46 Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu, UL L 214, 4.8.2006, str. 29 Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev, UL L 345, 8.12.2006, str. 1 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje, UL L 309, 25.11.2005, str. 9 Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ z dne 26. junija 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, UL L 182, 5.7.2001, str. 1 |
31.12.2010 |
|
Preprečevanje goljufij in ponarejanja |
|
|
Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem, UL L 181, 4.7.2001, str. 6 Spremembe: Uredba Sveta (ES) št. 44/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem, UL L 17, 22.1.2009, str. 1 |
31.12.2010 |
|
Uredba Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, UL L 373, 21.12.2004, str. 1 Spremembe: Uredba Sveta (ES) št. 46/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, UL L 17, 22.1.2009, str. 5 |
31.12.2010 |
|
Okvirni sklep Sveta 2000/383/PNZ z dne 29. maja 2000 o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi sankcijami za ponarejanje v zvezi z uvedbo eura, UL L 140, 14.6.2000, str. 1 Spremembe: Okvirni sklep Sveta 2001/888/PNZ z dne 6. decembra 2001 o spremembi Okvirnega sklepa 2000/383/PNZ o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi sankcijami za ponarejanje v zvezi z uvedbo eura, UL L 329, 14.12.2001, str. 3 |
31.12.2010 |
|
Sklep Sveta 1999/C 149/02 z dne 29. aprila 1999 o razširitvi pooblastila Europolu za obravnavanje ponarejanja denarja in plačilnih sredstev, UL C 149, 28.5.1999, str. 16 |
31.12.2010 |
|
Sklep Sveta 2001/923/ES z dne 17. decembra 2001 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program Pericles), UL L 339, 21.12.2001, str. 50 Spremembe: Sklep Sveta 2006/75/ES z dne 30. januarja 2006 o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“), UL L 36, 8.2.2006, str. 40 Sklep Sveta 2006/849/ES z dne 20. novembra 2006 o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“), UL L 330, 28.11.2006, str. 28 Okvirni sklep Sveta 2001/888/PNZ z dne 6. decembra 2001 o spremembi Okvirnega sklepa 2000/383/PNZ o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi sankcijami za ponarejanje v zvezi z uvedbo eura, UL L 329, 14.12.2001, str. 3 Sklep Sveta 2001/887/PNZ z dne 6. decembra 2001 o zaščiti eura pred ponarejanjem, UL L 329, 14.12.2001, str. 1 |
31.12.2010 |
|
Okvirni sklep Sveta 2001/413/PNZ z dne 28. maja 2001 o boju proti goljufiji in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi, UL L 149, 2.6.2001, str. 1 |
31.12.2010 |
|
Pravila glede eurobankovcev in eurokovancev |
|
|
Uredba Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev, namenjenih obtoku, UL L 139, 11.5.1998, str. 6 Spremembe: Uredba Sveta (ES) št. 423/1999 z dne 22. februarja 1999, UL L 52, 27.2.1999, str. 2 |
31.12.2010 |
|
Sklepi Sveta z dne 10. maja 1999 o kakovostnem upravljanju sistema eurokovancev |
31.12.2010 |
|
Sklepi Sveta z dne 23. novembra 1998 in 5. novembra 2002 o zbirateljskih kovancih |
31.12.2010 |
|
Priporočilo Komisije 2009/23/ES z dne 19. decembra 2008 o skupnih smernicah za nacionalne strani in izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku, UL L 9, 14.1.2009, str. 52 |
31.12.2010 |
|
Sporočilo Komisije 2001/C 318/03 z dne 22. oktobra 2001 o zaščiti avtorskih pravic enotne strani eurokovancev (COM(2001) 600 konč.), UL C 318, 13.11.2001, str. 3 |
31.12.2010 |
|
Smernica Evropske centralne banke ECB/2003/5 z dne 20. marca 2003 o uporabi ukrepov proti neskladnim reprodukcijam euro bankovcev ter o zamenjavi in jemanju euro bankovcev iz obtoka, UL L 78, 25.3.2003, str. 20 |
31.12.2010 |
|
Sklep Evropske centralne banke ECB/2003/4 z dne 20. marca 2003 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka, UL L 78, 25.3.2003, str. 16 |
31.12.2010 |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/19 |
Menjalni tečaji eura (1)
3. februarja 2010
2010/C 28/06
1 euro =
|
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
|
USD |
ameriški dolar |
1,3984 |
|
JPY |
japonski jen |
126,73 |
|
DKK |
danska krona |
7,4450 |
|
GBP |
funt šterling |
0,87620 |
|
SEK |
švedska krona |
10,1060 |
|
CHF |
švicarski frank |
1,4738 |
|
ISK |
islandska krona |
|
|
NOK |
norveška krona |
8,1660 |
|
BGN |
lev |
1,9558 |
|
CZK |
češka krona |
26,024 |
|
EEK |
estonska krona |
15,6466 |
|
HUF |
madžarski forint |
270,02 |
|
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
|
LVL |
latvijski lats |
0,7089 |
|
PLN |
poljski zlot |
3,9827 |
|
RON |
romunski leu |
4,1005 |
|
TRY |
turška lira |
2,0741 |
|
AUD |
avstralski dolar |
1,5759 |
|
CAD |
kanadski dolar |
1,4832 |
|
HKD |
hongkonški dolar |
10,8580 |
|
NZD |
novozelandski dolar |
1,9660 |
|
SGD |
singapurski dolar |
1,9703 |
|
KRW |
južnokorejski won |
1 603,97 |
|
ZAR |
južnoafriški rand |
10,4380 |
|
CNY |
kitajski juan |
9,5463 |
|
HRK |
hrvaška kuna |
7,3180 |
|
IDR |
indonezijska rupija |
12 987,40 |
|
MYR |
malezijski ringit |
4,7539 |
|
PHP |
filipinski peso |
64,454 |
|
RUB |
ruski rubelj |
41,8600 |
|
THB |
tajski bat |
46,196 |
|
BRL |
brazilski real |
2,5653 |
|
MXN |
mehiški peso |
18,0114 |
|
INR |
indijska rupija |
64,2910 |
(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/20 |
Obvestilo o vodnikih skupnosti dobrih praks
2010/C 28/07
V skladu z rezultati ocen, opravljenih na sestanku 23. in 24. novembra 2009, se je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali odločil za objavo naslova in sklicevanj Vodnika Skupnosti dobre prakse za sektor industrijske proizvodnje krmnih mešanic in predmešanic za živali, namenjene za proizvodnjo hrane, v EU v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme.
|
|
Naslov: Community guide to good practice for the EU industrial compound feed and premixtures manufacturing sector for food-producing animals — European Feed Manufacturers Guide |
|
|
Avtor: FEFAC — Fédération Européenne des Fabricants d'Aliments Composés, Europäischer Verband der Mischfutterindustrie, European Feed Manufacturers’ Federation. http://www.fefac.org |
|
|
Izdaja: Raz. 1.1. september 2009. Besedilo je na voljo samo v angleškem jeziku. |
INFORMACIJE S STRANI DRŽAV ČLANIC
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/21 |
SEZNAM MEDPANOŽNIH ORGANIZACÍJ, KI SO PRIZNANE V TOBAČNEM SEKTORJU
2010/C 28/08
Ta objava temelji na členu 6 Uredbe Komisije (ES) št. 709/2008 z dne 24. julija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede medpanožnih organizacij in sporazumov v sektorju tobaka (UL L 197, 25.7.2008, str. 23) (Stanje dne 4. februarja 2010)
|
|
Име на организацията Nombre y dirección Název a adresa Navn og adresse Name und Anschrift Nimi ja aadress Ονομασία και διεύθυνση Name and address Nom et adresse Nome e indirizzo Nosaukums un adrese Pavadinimas ir adresas Név és cím Isem u indirizz Naam en adres Nazwa i adres Nome e endereço Nume și adresă Názov a adresa Ime in naslov Nimi ja osoite Namn och adress |
Дата на признаване Fecha del reconocimento Datum uznání Dato for anerkendelsen Datum der Anerkennung Tunnustamise kuupäev Ημερονμηνία αναγνώρισης Date of recognition Date de reconnaissance Data del riconoscimento Atzīšanas diena Pripažinimo data Elismerés dátuma Data tar-rikonoxximent Datum van erkenning Data dopuszczenia Data de reconhecimento Data recunoașterii Dátum uznania Datum priznanja Hyväksymispäivä Datum för godkännandet |
|||||||||||||||||||||||||
|
|
1 |
2 |
|||||||||||||||||||||||||
|
ESPAÑA |
Nombre: ORGANIZACIÓN INTERPROFESIONAL DEL TABACO DE ESPAÑA –OITAB– Dirección de gestión:
Circunscripción económica o actividad: Nacional Medidas de extensión a los no afiliados: no Fecha de inicio: Fecha de vencimiento: Ámbito: En OITAB están integrados el conjunto de los cultivadores de tabaco españoles así como las empresas de primera transformación que operan en nuestro país. Se trata, por tanto de una organización que desarrolla su actividad a nivel nacional. Actividades:
|
21.7.2005 |
|||||||||||||||||||||||||
|
FRANCE |
Dénomination: ASSOCIATION NATIONALE INTERPROFESSIONNELLE ET TECHNIQUE DU TABAC —ANITTA- Siège social:
Zone économique ou activité: France Aquitaine, Midi-Pyrénées, Languedoc-Roussillon, Auvergne, Limousin, Poitou-Charentes, Bretagne, Pays de la Loire, Centre, Rhône-Alpes-Côte d'Azur, Franche-Comté, Alsace, Lorraine, Champagne-Ardenne, Picardie, Nord-Pas-de-Calais, Haute-Normandie, Basse-Normandie, Bourgogne, Réunion, Ile-de-France. Actions d'extension aux non-membres: oui Début de validité: 1.1.2006 Fin de validité: 31.12.2008 Prolongation de la validité: jusqu'au 31.12.2009 Champ d'action: Actions techniques, économiques et vocation à intervenir pour coordonner la mise sur le marché des tabacs en feuilles. Actions poursuivies: Les activités de l'ANITTA, comme organisation interprofessionnelle, porteront notamment sur:
|
17.3.2006 |
INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM
Evropska komisija
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/23 |
Spremembe Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča
2010/C 28/09
Sporazum o spremembi Protokola 4 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča, podpisan v Bruslju 1. februarja 2007, je začel veljati 8. oktobra 2007.
Ta sporazum ter posodobljena in prečiščena različica Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča sta bila objavljena na spletni strani Sekretariata Efte.
Sporazuma sta na voljo na naslednjih spletnih straneh:
http://www.efta.int/content/legal-texts/esa-eftacourt/amendments/agreements-amending-protocol-4
in
http://www.efta.int/content/legal-texts/esa-eftacourt/annexes-protocols-agreement
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/24 |
Seznam naravnih mineralnih vod na Islandiji in Norveškem v skladu s členom 1 Direktive Sveta 80/777/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod
(razveljavlja in nadomešča besedilo, objavljeno v UL C 23, 29.1.2009, str. 11 in v Dopolnilu EGP št. 4, 29.1.2009, str. 1)
2010/C 28/10
SEZNAM NARAVNIH MINERALNIH VOD, KI JIH PRIZNAVA ISLANDIJA:
|
Trgovsko ime |
Ime izvira |
Kraj izkoriščanja |
|
Icelandic Glacial |
izvir Ölfus |
Hlíðarendi, Ölfus, Selfoss |
SEZNAM NARAVNIH MINERALNIH VOD, KI JIH PRIZNAVA NORVEŠKA:
|
Trgovsko ime |
Ime izvira |
Kraj izkoriščanja |
|
Best naturlig mineralvann |
Kastbrekka |
Kambrekka/Trondheim |
|
Bonaqua Silver |
Telemark kilden |
Fyresdal |
|
Farris |
Kong Olavs kilde |
Larvik |
|
Fjellbekk |
Ivar Aasen kilde |
Volda |
|
Isklar |
Isklar |
Vikebygd i Ullensvang |
|
Modal |
Modal kilden |
Fyresdal |
|
Naturlig mineralvann fra Villmark kilden på Rustad Gård |
Villmark kilden på Rustad Gård |
Rustad/Elverum |
|
Olden |
Blåfjell kilden |
Olderdalen |
|
Osa |
Osa kilden |
Ulvik/Hardanger |
V Mnenja
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
Evropska komisija
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/25 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.5768 – Klöckner/Becker)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
2010/C 28/11
|
1. |
Evropska komisija je 22. januarja 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Klöckner & Co. SE, („Klöckner“, Nemčija) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe ES o združitvah nadzor nad celotnima podjetjema Köhler & Lollert oHG („K&L oHG“, Nemčija) in Umformtechnik Stendal UTS GmbH & Co. KG („UTS KG“, Nemčija) ter njunimi hčerinskimi podjetji (skupaj „skupina Becker“). |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5768 – Klöckner/Becker na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32 („Obvestilo o poenostavljenem postopku“).
DRUGI AKTI
Evropska komisija
|
4.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 28/26 |
Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
2010/C 28/12
Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.
POVZETEK
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
„KIEŁBASA LISIECKA“
ES št.: PL-PGI-0005-0527-08.03.2006
ZOP ( ) ZGO ( X )
Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.
1. Pristojna služba v državi članici:
|
Naziv: |
Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi |
|||
|
Naslov: |
|
|||
|
Tel. |
+48 226232707 |
|||
|
Faks |
+48 226232325 |
|||
|
E-naslov: |
oznaczenia@minrol.gov.pl |
2. Vlagatelj:
|
Naziv: |
Konsorcjum Producentów Kiełbasy Lisieckiej |
|||
|
Naslov: |
|
|||
|
Tel. |
+48 122702542 |
|||
|
Faks |
+48 122702542 |
|||
|
E-naslov: |
andrzej_madry@wp.pl |
|||
|
Sestava: |
proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( ) |
3. Vrsta proizvoda:
|
Skupina 1.2 |
Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.) |
4. Specifikacija:
(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)
4.1 Ime:
„Kiełbasa lisiecka“
4.2 Opis:
„Kiełbasa lisiecka“ je proizvod iz visokokakovostnega svinjskega mesa, primerno narezanega in začinjenega, ki je napolnjeno v ovoj z določenim premerom in naravno prekajeno.
„Kiełbasa lisiecka“ se izdeluje izključno iz svinjine, 85 % katere je pridobljene iz primernih mišic stegna. Oblika proizvoda „kiełbasa lisiecka“ spominja na kolobar, nastane pa zaradi naravne krivulje ovoja. Povprečna dolžina posameznega kolobarja klobase znaša 35–40 cm. Na zunaj je „kiełbasa lisiecka“ temnorjave barve, ki je značilna za naravno prekajene izdelke. Površina ovoja je čista, svetleča, rahlo nagubana in suha na otip. Klobasa ima okrogel ali ovalen presek. Premer preseka znaša povprečno 52 mm. Koščki mesa, ki jih obkroža polnilo, so v preseku jasno vidni. Presek ima naravno rožnato barvo koščkov mesa in rahlo temnejšo rjavo-rožnato barvo polnila. „Kiełbasa lisiecka“ je običajno trdna in čvrsta. Prevladuje okus začinjene svinjine z blagim okusom po popru, vonjem po česnu in poudarjeno slanostjo. Vonj je značilen za proizvod „kiełbasa lisiecka“.
4.3 Geografsko območje:
Občini Czernichów in Liszki v okrožju Kraków v Malopoljskem vojvodstvu.
4.4 Dokazilo o poreklu:
Vsak proizvajalec med pripravo in samo proizvodnjo vodi evidenco v zvezi s to specifikacijo. Ta vsebuje zlasti podatke o kakovosti uporabljenih surovin in posameznih korakih pri proizvodnji „kiełbasa lisiecka“.
Za zagotovitev, da je postopek proizvodnje „kiełbasa lisiecka“ v skladu s specifikacijo in da je klobasa zaščitena pred morebitno nezakonito uporabo svojega imena, konzorcij proizvajalcev uporablja naslednji sistem označevanja proizvodov, ki jih zajema specifikacija:
|
— |
vsi proizvajalci, ki izdelujejo klobaso v skladu s specifikacijo, uporabljajo skupno etiketo, |
|
— |
vsem proizvajalcem, ki izdelujejo klobaso v skladu s specifikacijo, se zagotovi ustrezno število skupnih etiket, |
|
— |
število etiket, izdanih proizvajalcem, se evidentira. |
Sistem, ki je bil izbran za vodenje evidence o etiketah, omogoča pridobivanje informacij o številu klobas, ki so na trgu. Vsak proizvajalec mora podrobne podatke o svojem podjetju navesti na ustreznem mestu na etiketi v skladu z veljavno zakonodajo na tem področju.
Inšpekcijski organ lahko do zgoraj navedenih evidenc dostopa kadar koli in jih pregleda.
4.5 Metoda pridobivanja:
Svinjina – pridobljena iz svinjskih polovic razreda „E“, kjer mesnatost pomeni 55–60 % teže. Trupi se razvrščajo v skladu z lestvico Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov.
Meso ne sme biti izpostavljeno nobenemu drugemu postopku konzerviranja kot hlajenju. Hlajenje pomeni hranjenje svežega mesa med skladiščenjem in transportom pri temperaturi okolice med – 1 °C in + 4 °C. Meso ne sme biti zamrznjeno.
Pri proizvodnji „kiełbasa lisiecka“ se uporabljajo naslednji deli prašičjih trupov:
|
— |
svinjina razreda I – 85 % celotne proizvodne teže. To je pusto meso iz stegna brez maščobe, kit ali veznega tkiva. Meso je lahko rahlo prepredeno z medmišično maščobo. Uporaba polkitaste mišice, ki leži nasproti polopnaste mišice in štiriglave mišice, v tem razredu mesa ni dovoljena, in sicer zaradi svoje značilne zelo temne barve, zaradi katere „kiełbasa lisiecka“ ne bi imela tradicionalnega videza, |
|
— |
svinjina razreda II – 10 % celotne proizvodne teže. To meso se pridobi med postopkom rezanja in obrezovanja stegen in plečet, vsebovati pa mora manj kot 50 % maščobe. Majhna količina veznega tkiva je dovoljena, vendar ne sme presegati 5 % skupne količine mesa razreda II, |
|
— |
svinjina razreda III – 5 % celotne proizvodne teže. To meso se pridobi z obrezovanjem prednje in zadnje goleni. Vezno tkivo lahko pomeni do 25 % skupne količine mesa kategorije III, razen zunanje maščobe. |
Pri proizvodnji „kiełbasa lisiecka“ se uporabljajo naslednje začimbe:
|
— |
nitritna groba sol (peklosól) – 1,5 kg na 100 kg skupne proizvodne teže, |
|
— |
sveži česen – 400 g na 100 kg celotne proizvodne teže, |
|
— |
mleti beli poper – 300 g na 100 kg skupne proizvodne teže; v tej količini je na 100 kg dovoljeno uporabiti 50 g grobo mletega črnega popra. |
Pri proizvodnji „kiełbasa lisiecka“ se uporablja naslednji dodatni material:
|
— |
naravno tanko goveje črevo ali beljakovinski ovoji s premerom 52 mm, |
|
— |
lesene špile (floki) ali bela vrvica za izdelavo klobas. |
Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:
Priprava surovin za proizvodnjo – meso za „kiełbasa lisiecka“ se obreže s stegen 48–120 ur po zakolu.
Priprava mesa za zorenje – meso razreda I se nareže na kocke s 3–5-centimetrskimi stranicami. Meso razredov II in III ostane v kosih, ki so bili odrezani in obrezani s stegen in plečet.
Zorenje in sušenje – kocke mesa razreda I in kosi mesa razredov II in III, ki so bili pridobljeni z rezanjem, se zmešajo z nitritno grobo soljo. Meso različnih razredov zori posebej. Postopek zorenja poteka pri temperaturi 4–6 °C v prostoru s 85-odstotno vlažnostjo. Meso zori dva do štiri dni.
Sekljanje mesa po zorenju – meso razreda I se po zorenju ne seklja, meso razreda II se naseklja na 10 mm široke koščke, meso razreda III pa se skupaj s česnom in poprom naseklja na 3 mm široke koščke. Postopek se dvakrat ponovi.
Mešanje in priprava polnila – mešanje vseh sestavin se začne z mešanjem pripravljenega mesa razreda I. Trajanje te faze je odvisno od časa, ki je potreben, da koščki mesa začnejo kazati ustrezno lepljivost. V tej fazi se lahko doda tehnološka voda (največ 5 % skupne proizvodne teže). Zatem se dodajo druge sestavine – meso razredov II in III. Po ustreznem mešanju mesa postane polnilo trdno povezano, vse sestavine pa so enakomerno porazdeljene.
Polnjenje in vezanje ovojev – ovoji se popolnoma napolnijo z zmešanim polnilom, oblikujejo se posamezni kolobarji, katerih konci se zaprejo z lesenimi špilami ali zvežejo z vrvico.
Umirjanje – ta postopek poteka v dobro zračenem toplem prostoru. Najustreznejši čas umirjanja je približno dve uri. Umirjanje je staranje (počivanje) kolobarja klobase, obešenega na palico za prekajevanje, takoj po polnjenju, vse dokler se ne prenesejo v prekajevalnico.
Prekajevanje in kuhanje – postopek prekajevanja in kuhanja poteka v tradicionalnih prekajevalnicah, v katerih dim in vročina nastajata ob kurjenju lesa listavcev: jelše, bukve ali sadnega drevja. Les se kuri v prekajevalnici neposredno pod palicami, na katerih visijo klobase.
Prekajevanje „kiełbasa lisiecka“ je neprekinjen tristopenjski postopek, ki temelji na izkušnjah in znanju lokalnih proizvajalcev, sestavljajo pa ga sušenje, dejansko prekajevanje in kuhanje. Postopek prekajevanja in kuhanja ene serije „kiełbasa lisiecka“ traja približno 3,5–4,5 ure.
Hlajenje – ta postopek poteka v dobro prezračevanem prostoru, v katerem temperatura ne preseže 8–12 °C in v katerem je vlažnost zraka 85–90-odstotna. Kolobarji klobas se ohladijo na temperaturo, ki ne sme presegati 18 °C.
Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:
Proizvajalci morajo „kiełbasa lisiecka“ vakuumsko zapakirati, če je odrezana ali narezana na rezine. Celotnih kolobarjev ni treba vakuumsko pakirati. Vakuumsko pakiranje je obvezno samo za proizvajalce, ki „kiełbasa lisiecka“ izdelujejo v skladu s to specifikacijo.
4.6 Povezava:
Svobodne tržnice (wolnice), na katerih so proizvajalci, ki niso bili člani cehov, lahko prodajali svoje proizvode, so se v poljskih mestih začele razvijati v zgodnjem 17. stoletju. Po navedbah virov, ki opisujejo mesarje iz Krakova v letu 1930, so se mesni izdelki iz vasi iz okolice Krakova prodajali na takšni tržnici v Krakovu. Veliko jih je prihajalo z območja v okolici Liszkega in Czernichówa. Volilni imeniki iz let 1865, 1867 in 1870 za Czernichow, Liszki, Kaszów in okoliške vasi, ki spadajo v isti dekanat kot Czernichow in Liszki, vsebujejo imena mesarjev, ki so živeli in delali v teh okoliših.
V rokopisu iz leta 1894, ki ga hrani etnografski muzej v Krakovu, je navedeno, da je bilo na celotnem območju, ki je zdaj okrožje Krakov, 87 mesarjev, od katerih jih je 35 (40,2 %) nadaljevalo svojo dejavnost v okoliših, ki so znotraj sedanjih upravnih meja mesta Krakov. Vendar seznam kaže, da je bilo dodatnih 34 mesarjev (39,1 %) dejavnih v okoliših v občinah Liszki in Czernichow. To pomeni, da je v teh dveh razmeroma majhnih občinah poslovalo toliko mesarjev kot v Krakovu, ki je takrat imel 70 000 prebivalcev. To jasno dokazuje močno in dolgo tradicijo predelave mesa v občinah Liszki in Czernichow. Od sredine 19. stoletja sta za Krakovom pomenili drugo največje središče za proizvodnjo suhih mesnih izdelkov v okrožju.
Tradicija mesarstva in proizvodnje suhih mesnih izdelkov v občinah Liszki in Czernichow se je neprekinjeno nadaljevala do izbruha druge svetovne vojne leta 1939. Med drugo svetovno vojno so bili ti poklici zaradi čezmernih zahtev okupatorjev v krizi. Mesarji iz Czernichowa and Liszkega so bili prisiljeni nezakonito prodajati svoje izdelke ter so tako tvegali zaseg in kazni. Vendar se je nepretrgana proizvodnja „kiełbasa lisiecka“ zato ohranila.
Leta 1949 je v okrožju Krakov v sektorju mesarstva ter proizvodnje prekajenega in soljenega mesa še vedno delovalo 45 zasebnih podjetij. Med naštetimi jih je kar 18 (40 %) trgovalo v občinah Czernichow in Liszki. Po drugi svetovni vojni vlade, ki so sledile politiki „načrtovanega socialističnega centraliziranega gospodarstva“, niso spodbujale razvoja zasebnih podjetij, vendar so mesarji iz okolice Liszkega in Czernichowa še naprej proizvajali prekajene mesnine v prekajevalnici, ki so jo postavili kot del občinske zadruge „Samopomoc Chłopska“ v Liszkem. Težave z oskrbo z mesnimi izdelki, vključno z dobro poznano „kiełbasa lisiecka“, so veliko pripomogle k razvoju njenega ugleda in slovesa. Zadruga je „kiełbasa lisiecka“ proizvajala 50 let in tako prispevala k neprekinjeni tradiciji njene proizvodnje. Po spremembah političnega sistema na Poljskem, tj. po letu 1989, je bilo ustanovljenih več zasebnih mesarskih podjetij, ki nadaljujejo odlično tradicijo proizvodnje „kiełbasa lisiecka“. Nekatera od njih so oblikovala Konsorcjum Producentów Kiełbasy Lisieckiej, konzorcij, ki se zavzema za proizvodnjo, promocijo in zaščito tega proizvoda.
Posebna značilnost proizvoda „kiełbasa lisiecka“ je, da se 85 % mesa, uporabljenega pri njegovi proizvodnji, pridobi iz stegna. Proizvajalci sami razvrščajo meso po zakolu, zaradi česar lahko ocenijo primernost delov trupa za proizvodnjo „kiełbasa lisiecka“. Še ena posebnost proizvoda „kiełbasa lisiecka“ je, da se večina mesa, uporabljenega za proizvodnjo, grobo nareže (3–5-centimetrske kocke). Pri rezanju „kiełbasa lisiecka“ so zato jasno vidni koščki mesa, obkroženi z bolj fino nasekljanim polnilom.
Pri „kiełbasa lisiecka“ prevladuje okus začinjene svinjine z blagim okusom po popru, vonjem po česnu in poudarjeno slanostjo. Med postopkom prekajevanja, ki poteka v tradicionalnih prekajevalnicah, dim in vročina nastajata pri kurjenju lesa listavcev: jelše, bukve ali sadnega drevja. To daje „kiełbasa lisiecka“ njen posebni vonj in okus.
Še ena značilnost „kiełbasa lisiecka“ je njen premer. V skladu z lokalno tradicijo se je kot ovoj pri proizvodnji uporabljalo samo naravno črevo goveda. Danes se lahko uporablja beljakovinski ovoj, vendar samo s premerom 52 mm.
Povezava med „kiełbasa lisiecka“ in regijo temelji na lokalni proizvodni tehnologiji (edinstveno znanje in izkušnje) in izkušnjah proizvajalcev, ki izhajajo iz dolge tradicije mesarstva, in zaradi vsega tega ima „kiełbasa lisiecka“ posebne odlike, ki so podrobno opisane zgoraj, in sloves, ki je opisan v nadaljevanju.
Kiełbasa krajana je slavni prekajeni mesni izdelek iz Krakova. „Kiełbasa lisiecka“ se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja razvila iz krakovske grobo sekljane klobase (krakowska grubo krajana). Potrošniki so jo prepoznali kot posebno vrsto te klobase, ki se razlikuje po svojih sestavinah in proizvodni metodi. „Kiełbasa lisiecka“ se je kot poseben proizvod uveljavila zaradi edinstvenega recepta, ki so ga mesarji iz okolice Liszkega in Czernichowa uporabljali pri proizvodnji. Ta recept, ki je bil v preteklosti varovana skrivnost, je določal poseben okus in kakovost proizvoda „kiełbasa lisiecka“. Zgodovinski dokumenti kažejo, da je med drugimi tudi princ Adam Sapieha, krakovski metropolit od leta 1925 do 1951, ki je velikokrat obiskal župnijo Liszki, zelo cenil okus „kiełbasa lisiecka“.
Avtorji kuharskih knjig se v svojem vodniku o krakovski kuhinji, ki je bil objavljen leta 1966, poklanjajo slovesu klobase „kiełbasa lisiecka“ in jo opisujejo kot značilno zaradi sestavin in recepta, v skladu s katerim je napolnjena z mehkimi, a velikimi kosi mesa, in recepta, uporabljenega pri njeni proizvodnji, kar ji daje njen značilni okus.
Zelo visoko kakovost „kiełbasa lisiecka“ in njen izjemni sloves dokazuje več nagrad: na nacionalnem tekmovanju je na primer prejela nagrado „Nasze Kulinarne Dziedzictwo“.
4.7 Nadzorni organ:
|
1. |
|
|
2. |
|
4.8 Označevanje:
Proizvajalci proizvoda „kiełbasa lisiecka“ uporabljajo dve vrsti etiket:
|
1. |
osnovno etiketo v obliki ovoja (trak okrog kolobarja klobase). Kolobar je osnovna enota, po kateri se prodaja „kiełbasa lisiecka“. Vsak kolobar ima svojo etiketo; |
|
2. |
etiketo v obliki nalepke, nalepljene na vakuumsko pakiranje. |
Tiskanje etiket nadzoruje Konsorcjum Producentów Kiełbasy Lisieckiej, ki jih razdeljuje in vodi evidenco o etiketah, kot je navedeno zgoraj. Pravila za razdeljevanje etiket ne smejo zapostavljati nobenega proizvajalca, ki proizvaja „kiełbasa lisiecka“ v skladu s to specifikacijo.
Vsako vakuumsko pakiranje klobas „kiełbasa lisiecka“ mora imeti etiketo, vključno z napisom „kiełbasa lisiecka“ in simbolom ZGO.