ISSN 1725-5244

doi:10.3000/17255244.C_2010.028.slv

Uradni list

Evropske unije

C 28

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 53
4. februar 2010


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2010/C 028/01

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

1

2010/C 028/02

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

4

2010/C 028/03

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

8

2010/C 028/04

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5759 – Macquarie Funds/Antin IP/Pisto Group) ( 1 )

12

2010/C 028/05

Monetarni sporazum med Evropsko unijo in Vatikansko mestno državo

13

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2010/C 028/06

Menjalni tečaji eura

19

2010/C 028/07

Obvestilo o vodnikih skupnosti dobrih praks

20

 

INFORMACIJE S STRANI DRŽAV ČLANIC

2010/C 028/08

Seznam medpanožnih organizacíj, ki so priznane v tobačnem sektorju

21

 

INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM

 

Evropska komisija

2010/C 028/09

Spremembe Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča

23

2010/C 028/10

Seznam naravnih mineralnih vod na Islandiji in Norveškem v skladu s členom 1 Direktive Sveta 80/777/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (razveljavlja in nadomešča besedilo, objavljeno v UL C 23, 29.1.2009, str. 11 in v Dopolnilu EGP št. 4, 29.1.2009, str. 1)

24

 

V   Mnenja

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2010/C 028/11

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5768 – Klöckner/Becker) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

25

 

DRUGI AKTI

 

Evropska komisija

2010/C 028/12

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

26

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/1


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 28/01

Datum sprejetja odločitve

24.3.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 518/08

Država članica

Malta

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Investment aid scheme for interconnectivity projects

Pravna podlaga

Malta Enterprise Act (CEP.463)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Sektorski razvoj, regionalni razvoj

Oblika pomoči

Davčna ugodnost

Proračun

Načrtovani letni izdatki 4 mio. EUR

Skupni znesek načrtovane pomoči 16 mio. EUR

Intenzivnost

50 %

Trajanje

12.2007–12.2011

Gospodarski sektorji

Pošta in telekomunikacije

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Malta Enterprise Corporation

Enterprise Centre

San Gwann

SGN 3000

MALTA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

13.7.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 671/08

Država članica

Madžarska

Regija

Dél-Alföld

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Mercedes-Benz Hungary Kft.

Pravna podlaga

1996. évi LXXXI. törvény a társasági adóról és az osztalékadóról; 206/2006. (X. 16.) Korm. rendelet a fejlesztési adókedvezményről; 8/2007. (I. 24.) GKM rendelet a Kormány egyedi döntésével megítélhető támogatások nyújtásának szabályairól

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Regionalni razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva, davčna olajšava

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 29 700 mio. HUF

Intenzivnost

20,34 %

Trajanje

2009–2017

Gospodarski sektorji

Predelovalna industrija

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Pénzügyminisztérium

Budapest

József Nádor tér 2–4.

1051

MAGYARORSZÁG/HUNGARY

Nemzeti Fejlesztési és Gazdasági Minisztérium

Budapest

Honvéd u. 13–15.

1055

MAGYARORSZÁG/HUNGARY

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

25.11.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 605/09

Država članica

Švedska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Short-term export-credit insurance

Pravna podlaga

Government's Export Credit Guarantee Ordinance (2007:656).

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Zavarovanje izvoznih kreditov

Oblika pomoči

Zavarovanje izvoznih kreditov

Proračun

Intenzivnost

Trajanje

do 31.12.2010

Gospodarski sektorji

Finančno posredništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Exportkreditnämnden (EKN)

Box 3064

SE-10 361 Stockholm

SVERIGE

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm


4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/4


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 28/02

Datum sprejetja odločitve

16.12.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 566/09

Država članica

Belgija

Regija

Bruxelles-Capitale

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Soutien de la Région Bruxelles — Capitale en faveur de le recherche, du développement et de l'innovation

Pravna podlaga

L'ordonnance du 26 mars 2009 de la Région de Bruxelles — Capitale visant à promouvoir la recherche, le développement et de l'innovation. 26 maart 2009 — Ordonnantie tot bevordering van het onderzoek, de ontwikkeling en de innovatie.

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Raziskave in razvoj, inovacije

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva, povratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 6,7 mio. EUR

Intenzivnost

80 %

Trajanje

1.1.2010–31.12.2015

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Institut d'encouragement de la recherche scientifique et de l'innovation

Domaine Latour de Freins

Rue Engeland 555

1180 Bruxelles

BELGIQUE

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

4.12.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 607/09

Država članica

Irska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Rural Broadband Reach Scheme — Ireland

Pravna podlaga

The Ministers and Secretaries (Amendment) Acts, 1924-2007 (as amended by Statutory Instrument 300/2002 — Communications, Energy and Geological Survey of Ireland (transfer of Departmental Administration and Ministerial Functions) Order 2002) and Statutory Instrument 706/2007 — Communications, Marine and Natural Resources (Alteration of Name of Department and Title of Minister) Order 2007

The National Development Plan (2007-2013)

The National Strategic Reference Framework for Ireland

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Regionalni razvoj, sektorski razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Intenzivnost

Trajanje

1.9.2010–31.12.2012

Gospodarski sektorji

Pošta in telekomunikacije

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Department of Communications, Energy and Natural Resources

29-31 Adelaide Road

Dublin 2

IRELAND

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

14.12.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 624/09

Država članica

Španija

Regija

Galicia

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Aid to fuel switching for Alcoa Galicia

Pravna podlaga

Estatuto de Autonomía de Galicia — Convenio con empresa

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Varčevanje z energijo, varstvo okolja

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 1 mio. EUR

Intenzivnost

27 %

Trajanje

2009–30.6.2010

Gospodarski sektorji

Energetika

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Consellería de Economía e Industria de la Xunta de Galicia

Edificio Administrativo

San Caetano S/N, bloque 5-planta 4

15781 Santiago de Compostela

ESPAÑA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

17.12.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 663/09

Država članica

Avstrija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Zweite Verlängerung der Beihilferegelung N 557/08 „Maßnahmen für Kreditinstitute und Versicherungsunternehmen in Österreich“

Pravna podlaga

Interbankmarktstärkungsgesetz (IBSG); Finanzmarktstabilisierungsgesetz (FinStaG)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva, jamstvo

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 80 000 mio. EUR

Intenzivnost

Trajanje

1.1.2010–30.6.2010

Gospodarski sektorji

Finančno posredništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Bundesministerium für Finanzen

Hintere Zollamtsstraße 2B

1030 Wien

ÖSTERREICH

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

17.12.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 665/09

Država članica

Nemčija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

German credit institutions

Pravna podlaga

Finanzmarktstabilisierungsgesetz (FMStG)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

Oblika pomoči

Dokapitalizacija, jamstva, zamenjava sredstev (prevzem tveganja)

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 500 000 mio. EUR

Intenzivnost

Trajanje

1.1.2010–30.6.2010

Gospodarski sektorji

Finančno posredništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Bundesministierium für Finanzen

10117 Berlin

DEUTSCHLAND

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm


4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/8


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

2010/C 28/03

Datum sprejetja odločitve

21.12.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 475/09

Država članica

Italija

Regija

Lombardia

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Aiuti nel settore forestale

Pravna podlaga

DGR «Disposizioni attuative quadro ai sensi della legge regionale 5.12.2008, n. 31»

Legge regionale 5.12.2008, n. 31 «Testo unico delle leggi regionali in materia di agricoltura, foreste, pesca e sviluppo rurale»

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za gozdarski sektor

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

84 000 000 EUR

Intenzivnost

100 %

Trajanje

2009–2015

Gospodarski sektorji

Gozdarstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Regione Lombardia

Direzione Generale Agricoltura

Via Pola 12/14

20124 Milano MI

ITALIA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

5.1.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 477/09

Država članica

Italija

Regija

Sardinia

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Investment aids for prevention of damages to production caused by the lepidopteron „Tuta absoluta“ (Sardinia)

Pravna podlaga

Legge regionale 14 maggio 2009, n. 1 — art. 4 comma 21 DGR n. 34/63 del 20.7.2009 concernente «Legge regionale 14 maggio 2009, n. 1 — art. 4 comma 21 — Contributi per la realizzazione di interventi strutturali finalizzati a prevenire i danni causati alle produzioni serricole dal lepidottero “Tuta absoluta”»

Vrsta ukrepa

Pomoč za naložbe

Cilj

Pomoč za naložbe

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Celotni proračun: 1 000 000 EUR

Intenzivnost

Intenzivnost pomoči bo znašala 40 % upravičenih naložb in 50 % upravičenih naložb v področja z omejenimi možnostmi. Intenzivnost se poveča za 10 %, če je upravičenec mladi kmetovalec.

Trajanje

1. januar 2010 do 31. december 2010

Gospodarski sektorji

Kmetijski sektor

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Regione Autonoma Sardegna

Assessorato Agricoltura

Via Pessagno 4

Cagliari CA

ITALIA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

5.1.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 481/09

Država članica

Italija

Regija

Sicilia

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Misura 226 — Ricostituzione del potenziale produttivo forestale e interventi preventivi

Pravna podlaga

Piano di Sviluppo Rurale Sicilia 2007-2013

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Zavarovanje pred naravnimi nesrečami in njihovo preprečevanje ter obnavljanje poškodovanih goznih območij

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

68,56 milijona EUR

Intenzivnost

Najvišja intenzivnost je 100 %.

Trajanje

Od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015

Gospodarski sektorji

Gozdarstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Regione Siciliana

Assessorato Agricoltura e Foreste

Dipartimento Foreste

viale Regione Siciliana 2246

90145 Palermo PA

ITALIA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

21.12.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 519/09

Država članica

Nemčija

Regija

Bayern

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Richtlinie für Zuwendungen zu Maßnahmen der Walderschließung im Rahmen eines forstlichen Förderprogramms (FORSTWEGR 2007)

Pravna podlaga

Richtlinie für Zuwendungen zu Maßnahmen der Walderschließung im Rahmen eines forstlichen Förderprogramms (FORSTWEGR 2007)

Bayerisches Zukunftsprogramm Agrarwirtschaft und ländlicher Raum 2007 bis 2013 (BayZAL); Hier: Verbesserung und Ausbau der Infrastruktur im Zusammenhang mit der Entwicklung und Anpassung der Land- und Forstwirtschaft — Artikel 20 Absatz b Buchstabe v in Verbindung mit Art. 30 Verordnung (EG) Nr. 1698/2005.

Rahmenplan der Gemeinschaftsaufgabe „Verbesserung der Agrarstruktur und des Küstenschutzes“ für den Zeitraum 2009 bis 2012 (GAK).

Art. 20 bis 22 des Waldgesetzes für Bayern (BayWaldG) in der Fassung der Bekanntmachung vom 22. Juli 2005 (GVBl Nr. 15/2005, 7902-1-L).

Bayerische Haushaltsordnung (BayHO) und die Verwaltungsvorschriften hierzu

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Odpiranje gozdov z vzpostavljanjem in vzdrževanjem gozdnih poti

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni proračun do konca leta 2013: 20 milijonov EUR

Intenzivnost

Največ 90 %

Trajanje

Po odobritvi Komisije do 31.12.2013

Gospodarski sektorji

Gozdarstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ämter für Ernährung, Landwirtschaft und Forsten in Bayern

Bayerisches Staatsministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Forsten

Ludwigstraße 2

80539 München

DEUTSCHLAND

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

5.1.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 602/09

Država članica

Nizozemska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

De methode voor de berekening van de steunintensiteit van garantstellingen op leningen voor werkkapitaal aan landbouwondernemingen

Pravna podlaga

Artikels 2, 4 en 7 Kaderwet LNV-subsidies, art. 2:81-2:89 Regeling LNV-subsidies

Vrsta ukrepa

Jamstvo

Cilj

Priglasitev zadeva le metodologijo za izračun intenzivnosti pomoči v primeru jamstva za posojila za obratni kapital.

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

Ni podatkov

Intenzivnost

Trajanje

1.12.2009–31.12.2010

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministry of Agriculture, Nature and Food Quality

Postbus 20401

2500 EK Den Haag

NEDERLAND

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm


4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/12


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.5759 – Macquarie Funds/Antin IP/Pisto Group)

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 28/04

Komisija se je 1. februarja 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5759. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/13


MONETARNI SPORAZUM

med Evropsko unijo in Vatikansko mestno državo

2010/C 28/05

EVROPSKA UNIJA, ki jo zastopata Evropska komisija in Italijanska republika,

in

VATIKANSKA MESTNA DRŽAVA, ki jo zastopa Sveti sedež v smislu člena 3 Lateranske pogodbe, STA SE –

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Euro je 1. januarja 1999 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 nadomestil valute posameznih držav članic, ki sodelujejo v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, med katerimi je tudi Italija.

(2)

Italija in Vatikanska mestna država sta bili že pred nastankom eura povezani z dvostranskimi sporazumi o monetarnih zadevah in zlasti s konvencijo Convenzione monetaria tra la Repubblica Italiana e lo Stato della Città del Vaticano, ki je bila sklenjena 3. decembra 1991.

(3)

V skladu z Izjavo št. 6, ki je priložena sklepni listini k Pogodbi o Evropski uniji, mora Skupnost omogočiti ponovna pogajanja o obstoječih ureditvah z Vatikansko mestno državo, ki bi bila morda potrebna zaradi uvedbe enotne valute.

(4)

Evropska skupnost, ki jo zastopa Italijanska republika v sodelovanju s Komisijo in ECB, je 29. decembra 2000 sklenila Monetarni sporazum z Vatikansko mestno državo.

(5)

V skladu s tem monetarnim sporazumom uporablja Vatikanska mestna država euro kot svojo uradno valuto ter podeljuje eurobankovcem in eurokovancem status zakonitega plačilnega sredstva. Zagotoviti mora, da se na njenem ozemlju uporabljajo pravila EU glede eurobankovcev in eurokovancev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zaščito pred ponarejanjem.

(6)

Ta sporazum ne nalaga nobenih obveznosti ECB in nacionalnim centralnim bankam, naj vključijo finančne instrumente Vatikanske mestne države na sezname vrednostnih papirjev, ki pridejo v poštev za operacije monetarne politike Evropskega sistema centralnih bank.

(7)

Treba je ustanoviti skupni odbor, sestavljen iz predstavnikov Vatikanske mestne države, Italijanske republike, Komisije in ECB, ki bi preučil uporabo tega sporazuma, določil letno zgornjo mejo za izdajo kovancev, preveril primernost minimalnega deleža kovancev, ki se izdajo v nominalni vrednosti, in ocenil ukrepe, ki jih sprejme Vatikanska mestna država za izvajanje zadevne zakonodaje EU.

(8)

Sodišče Evropske unije mora biti sodni organ, ki je pristojen za reševanje sporov, ki lahko nastanejo pri uporabi sporazuma –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Vatikanska mestna država ima pravico uporabljati euro kot svojo uradno valuto v skladu z uredbama (ES) št. 1103/97 in (ES) št. 974/98. Vatikanska mestna država podeli eurobankovcem in eurokovancem status zakonitega plačilnega sredstva.

Člen 2

Vatikanska mestna država ne izda nobenih bankovcev, kovancev ali kakršnih koli denarnih nadomestkov, če pogoji takšne izdaje niso bili dogovorjeni z Evropsko unijo. Pogoji za izdajo eurokovancev od 1. januarja 2010 naprej so določeni v naslednjih členih.

Člen 3

1.   Skupni odbor, ki se ustanovi s tem sporazumom, izračuna letno zgornjo mejo (v denarni vrednosti) za eurokovance, ki jih izda Vatikanska mestna država, in sicer kot seštevek:

fiksnega dela, katerega začetni znesek za leto 2010 je 2 300 000 EUR. Skupni odbor lahko na letni osnovi spremeni fiksni del, da bi bila upoštevana inflacija – na podlagi inflacije po HICP v Italiji v letu n–1 – in morebitni znatni razvoj, ki vpliva na trg zbiralcev eurokovancev,

in spremenljivega dela, ki se izračuna kot povprečje izdanih kovancev na prebivalca v Italijanski republiki v letu n–1, pomnoženo s številom prebivalcev Vatikanske mestne države.

2.   Vatikanska mestna država lahko izda tudi posebne priložnostne kovance in/ali zbirateljske kovance v letih, ko Sveti sedež ni zaseden. V primeru, ko zaradi te izdaje posebnih kovancev skupna izdaja preseže zgornjo mejo iz odstavka 1, se vrednost te izdaje upošteva pri uporabi preostalega dela do zgornje meje v prejšnjem letu in/ali odšteje od zgornje meje prihodnjega leta.

Člen 4

1.   Eurokovanci, ki jih izda Vatikanska mestna država, so identični tistim, ki jih izdajo države članice Evropske unije, ki so uvedle euro, in sicer kar zadeva nominalno vrednost, status zakonitega plačilnega sredstva, tehnične značilnosti, umetniške elemente na skupni strani in skupne umetniške elemente na nacionalni strani.

2.   Vatikanska mestna država vnaprej sporoči osnutek nacionalne strani eurokovancev Komisiji, ki preveri njihovo skladnost s pravili EU.

Člen 5

1.   Eurokovance, ki jih izda Vatikanska mestna država, kuje Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato v Italijanski republiki.

2.   Vatikanska mestna država lahko z odstopanjem od odstavka 1 v dogovoru s skupnim odborom med kovnicami v Evropski uniji, ki kujejo eurokovance, izbere drugega izvajalca od tistega, ki je naveden v odstavku 1.

Člen 6

1.   Obseg eurokovancev, ki jih izda Vatikanska mestna država, se doda obsegu kovancev, ki jih izda Italija, z namenom, da ECB odobri celoten obseg izdaje te države članice v skladu s členom 128(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.   Vatikanska mestna država vsako leto najpozneje do 1. septembra sporoči Italijanski republiki obseg in nominalno vrednost eurokovancev, ki jih namerava izdati v prihodnjem letu. Komisiji prav tako sporoči načrtovane pogoje izdaje teh kovancev.

3.   Vatikanska mestna država sporoči informacije iz odstavka 2 za leto 2010 pri podpisu tega sporazuma.

4.   Brez poseganja v izdajo zbirateljskih kovancev da Vatikanska mestna država v obtok po nominalni vrednosti vsaj 51 % eurokovancev, ki se izdajo vsako leto. Skupni odbor vsakih pet let preveri primernost minimalnega deleža kovancev, ki se izdajo v nominalni vrednosti, in lahko odloči, da ga poveča.

Člen 7

1.   Vatikanska mestna država lahko izdaja zbirateljske eurokovance. Upoštevajo se pri letni zgornji meji iz člena 3. Vatikanska mestna država izda zbirateljske eurokovance v skladu s smernicami EU, določenimi za zbirateljske eurokovance, ki med drugim zahtevajo določitev tehničnih značilnosti, umetniških elementov in apoenov, ki omogočajo razlikovanje zbirateljskih eurokovancev od kovancev, namenjenih obtoku.

2.   Zbirateljski kovanci, ki jih izda Vatikanska mestna država, niso zakonito plačilno sredstvo v Evropski uniji.

Člen 8

1.   Vatikanska mestna država se zavezuje, da bo z neposrednimi prenosi ali morebitnimi enakovrednimi ukrepi naredila vse potrebno, da bi izvedla pravne akte EU in pravila, navedena v Prilogi k temu sporazumu, na področju:

(a)

eurobankovcev in eurokovancev;

(b)

preprečevanja pranja denarja, goljufij in ponarejanja gotovine in negotovinskih plačilnih sredstev, medalj in žetonov ter zahtev statističnega poročanja.

Ob vzpostavitvi bančnega sektorja v Vatikanski mestni državi se seznam pravnih aktov in pravil v Prilogi razširi, da bi vključeval bančno in finančno zakonodajo EU ter zadevne pravne akte in pravila ECB, zlasti na področju zahtev statističnega poročanja.

2.   Vatikanska mestna država izvaja pravne akte in pravila iz odstavka 1 v skladu z roki iz Priloge.

3.   Komisija spremeni Prilogo vsako leto, da bi upoštevala nove zadevne pravne akte in pravila EU ter spremembe obstoječih. Skupni odbor potem določi primerne in razumne roke, do katerih mora Vatikanska mestna država izvesti nove pravne akte in pravila, dodane v Prilogo.

4.   Posodobljena priloga se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9

Finančne institucije, ki imajo sedež v Vatikanski mestni državi, imajo lahko dostop do sistemov medbančnih poravnav, plačilnih sistemov ter sistemov poravnave vrednostnih papirjev znotraj euroobmočja pod ustreznimi pogoji, ki jih določi Banka Italije v dogovoru z Evropsko centralno banko.

Člen 10

1.   Sodišče Evropske unije je jurisdikcija, ki ima izključno pristojnost za reševanje obstoječih sporov med pogodbenicama, ki lahko izhajajo iz uporabe tega sporazuma in ki jih ni bilo mogoče rešiti v skupnem odboru.

2.   Če Evropska unija (na priporočilo delegacije EU v skupnem odboru) ali Vatikanska mestna država meni, da druga pogodbenica ni izpolnila obveznosti iz tega sporazuma, lahko predloži zadevo Sodišču. Sodba Sodišča je zavezujoča za pogodbenice, ki sprejmejo potrebne ukrepe za upoštevanje sodbe v roku, ki ga v svoji sodbi določi Sodišče.

3.   Če Evropska unija ali Vatikanska mestna država ne sprejme potrebnih ukrepov za upoštevanje sodbe v določenem roku, lahko druga pogodbenica nemudoma prekine sporazum.

Člen 11

1.   Ustanovi se skupni odbor. Sestavljajo ga predstavniki Vatikanske mestne države in Evropske unije. Delegacija EU je sestavljena iz predstavnikov Komisije in Italijanske republike ter predstavnikov Evropske centralne banke. Delegacija Evropske unije mora s soglasjem sprejeti svoj poslovnik.

2.   Skupni odbor se sestane najmanj enkrat na leto. Predsedstvo rotira na letni osnovi med predstavniki Evropske unije in predstavniki Vatikanske mestne države. Skupni odbor sprejema svoje odločitve soglasno.

3.   Skupni odbor izmenjuje mnenja in informacije ter sprejema odločitve, navedene v členih 3, 6 in 8. Preuči ukrepe, ki jih sprejme Vatikanska mestna država, in si prizadeva za rešitev morebitnega spora, ki izhaja iz izvajanja tega sporazuma.

4.   Evropska unija kot prva predseduje skupnemu odboru, in sicer se njeno predsedovanje začne ob začetku veljavnosti tega sporazuma, kakor je navedeno v členu 13.

Člen 12

Brez poseganja v člen 10(3) lahko vsaka pogodbenica prekine ta sporazum, vendar mora eno leto vnaprej obvestiti o nameravani prekinitvi.

Člen 13

Ta sporazum začne veljati 1. januarja 2010.

Člen 14

Monetarni sporazum z dne 29. decembra 2000 se razveljavi z datumom začetka veljavnosti tega sporazuma. Sklicevanje na sporazum z dne 29. decembra 2000 se razume kot sklicevanje na ta sporazum.

V Bruslju, 17. decembra 2009

Za Evropsko unijo

Joaquín ALMUNIA

Član Evropske komisije

Za Vatikansko mestno državo in v njenem imenu Sveti sedež

Njegova ekscelenca nadškof André DUPUY

Apostolski nuncij pri Evropski uniji


PRILOGA

PRAVNE DOLOČBE, KI JIH JE TREBA IZVESTI

ROK ZA IZVAJANJE

Preprečevanje pranja denarja

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, UL L 309, 25.11.2005, str. 15

Spremembe:

Direktiva 2008/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, UL L 76, 19.3.2008, str. 46

Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu, UL L 214, 4.8.2006, str. 29

Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev, UL L 345, 8.12.2006, str. 1

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje, UL L 309, 25.11.2005, str. 9

Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ z dne 26. junija 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, UL L 182, 5.7.2001, str. 1

31.12.2010

Preprečevanje goljufij in ponarejanja

Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem, UL L 181, 4.7.2001, str. 6

Spremembe:

Uredba Sveta (ES) št. 44/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem, UL L 17, 22.1.2009, str. 1

31.12.2010

Uredba Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, UL L 373, 21.12.2004, str. 1

Spremembe:

Uredba Sveta (ES) št. 46/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, UL L 17, 22.1.2009, str. 5

31.12.2010

Okvirni sklep Sveta 2000/383/PNZ z dne 29. maja 2000 o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi sankcijami za ponarejanje v zvezi z uvedbo eura, UL L 140, 14.6.2000, str. 1

Spremembe:

Okvirni sklep Sveta 2001/888/PNZ z dne 6. decembra 2001 o spremembi Okvirnega sklepa 2000/383/PNZ o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi sankcijami za ponarejanje v zvezi z uvedbo eura, UL L 329, 14.12.2001, str. 3

31.12.2010

Sklep Sveta 1999/C 149/02 z dne 29. aprila 1999 o razširitvi pooblastila Europolu za obravnavanje ponarejanja denarja in plačilnih sredstev, UL C 149, 28.5.1999, str. 16

31.12.2010

Sklep Sveta 2001/923/ES z dne 17. decembra 2001 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program Pericles), UL L 339, 21.12.2001, str. 50

Spremembe:

Sklep Sveta 2006/75/ES z dne 30. januarja 2006 o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“), UL L 36, 8.2.2006, str. 40

Sklep Sveta 2006/849/ES z dne 20. novembra 2006 o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“), UL L 330, 28.11.2006, str. 28

Okvirni sklep Sveta 2001/888/PNZ z dne 6. decembra 2001 o spremembi Okvirnega sklepa 2000/383/PNZ o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi sankcijami za ponarejanje v zvezi z uvedbo eura, UL L 329, 14.12.2001, str. 3

Sklep Sveta 2001/887/PNZ z dne 6. decembra 2001 o zaščiti eura pred ponarejanjem, UL L 329, 14.12.2001, str. 1

31.12.2010

Okvirni sklep Sveta 2001/413/PNZ z dne 28. maja 2001 o boju proti goljufiji in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi, UL L 149, 2.6.2001, str. 1

31.12.2010

Pravila glede eurobankovcev in eurokovancev

Uredba Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev, namenjenih obtoku, UL L 139, 11.5.1998, str. 6

Spremembe:

Uredba Sveta (ES) št. 423/1999 z dne 22. februarja 1999, UL L 52, 27.2.1999, str. 2

31.12.2010

Sklepi Sveta z dne 10. maja 1999 o kakovostnem upravljanju sistema eurokovancev

31.12.2010

Sklepi Sveta z dne 23. novembra 1998 in 5. novembra 2002 o zbirateljskih kovancih

31.12.2010

Priporočilo Komisije 2009/23/ES z dne 19. decembra 2008 o skupnih smernicah za nacionalne strani in izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku, UL L 9, 14.1.2009, str. 52

31.12.2010

Sporočilo Komisije 2001/C 318/03 z dne 22. oktobra 2001 o zaščiti avtorskih pravic enotne strani eurokovancev (COM(2001) 600 konč.), UL C 318, 13.11.2001, str. 3

31.12.2010

Smernica Evropske centralne banke ECB/2003/5 z dne 20. marca 2003 o uporabi ukrepov proti neskladnim reprodukcijam euro bankovcev ter o zamenjavi in jemanju euro bankovcev iz obtoka, UL L 78, 25.3.2003, str. 20

31.12.2010

Sklep Evropske centralne banke ECB/2003/4 z dne 20. marca 2003 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka, UL L 78, 25.3.2003, str. 16

31.12.2010


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/19


Menjalni tečaji eura (1)

3. februarja 2010

2010/C 28/06

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3984

JPY

japonski jen

126,73

DKK

danska krona

7,4450

GBP

funt šterling

0,87620

SEK

švedska krona

10,1060

CHF

švicarski frank

1,4738

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

8,1660

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

26,024

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

270,02

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,7089

PLN

poljski zlot

3,9827

RON

romunski leu

4,1005

TRY

turška lira

2,0741

AUD

avstralski dolar

1,5759

CAD

kanadski dolar

1,4832

HKD

hongkonški dolar

10,8580

NZD

novozelandski dolar

1,9660

SGD

singapurski dolar

1,9703

KRW

južnokorejski won

1 603,97

ZAR

južnoafriški rand

10,4380

CNY

kitajski juan

9,5463

HRK

hrvaška kuna

7,3180

IDR

indonezijska rupija

12 987,40

MYR

malezijski ringit

4,7539

PHP

filipinski peso

64,454

RUB

ruski rubelj

41,8600

THB

tajski bat

46,196

BRL

brazilski real

2,5653

MXN

mehiški peso

18,0114

INR

indijska rupija

64,2910


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/20


Obvestilo o vodnikih skupnosti dobrih praks

2010/C 28/07

V skladu z rezultati ocen, opravljenih na sestanku 23. in 24. novembra 2009, se je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali odločil za objavo naslova in sklicevanj Vodnika Skupnosti dobre prakse za sektor industrijske proizvodnje krmnih mešanic in predmešanic za živali, namenjene za proizvodnjo hrane, v EU v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme.

 

Naslov: Community guide to good practice for the EU industrial compound feed and premixtures manufacturing sector for food-producing animals — European Feed Manufacturers Guide

 

Avtor: FEFAC — Fédération Européenne des Fabricants d'Aliments Composés, Europäischer Verband der Mischfutterindustrie, European Feed Manufacturers’ Federation. http://www.fefac.org

 

Izdaja: Raz. 1.1. september 2009. Besedilo je na voljo samo v angleškem jeziku.


INFORMACIJE S STRANI DRŽAV ČLANIC

4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/21


SEZNAM MEDPANOŽNIH ORGANIZACÍJ, KI SO PRIZNANE V TOBAČNEM SEKTORJU

2010/C 28/08

Ta objava temelji na členu 6 Uredbe Komisije (ES) št. 709/2008 z dne 24. julija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede medpanožnih organizacij in sporazumov v sektorju tobaka (UL L 197, 25.7.2008, str. 23) (Stanje dne 4. februarja 2010)

 

Име на организацията

Nombre y dirección

Název a adresa

Navn og adresse

Name und Anschrift

Nimi ja aadress

Ονομασία και διεύθυνση

Name and address

Nom et adresse

Nome e indirizzo

Nosaukums un adrese

Pavadinimas ir adresas

Név és cím

Isem u indirizz

Naam en adres

Nazwa i adres

Nome e endereço

Nume și adresă

Názov a adresa

Ime in naslov

Nimi ja osoite

Namn och adress

Дата на признаване

Fecha del reconocimento

Datum uznání

Dato for anerkendelsen

Datum der Anerkennung

Tunnustamise kuupäev

Ημερονμηνία αναγνώρισης

Date of recognition

Date de reconnaissance

Data del riconoscimento

Atzīšanas diena

Pripažinimo data

Elismerés dátuma

Data tar-rikonoxximent

Datum van erkenning

Data dopuszczenia

Data de reconhecimento

Data recunoașterii

Dátum uznania

Datum priznanja

Hyväksymispäivä

Datum för godkännandet

 

1

2

ESPAÑA

Nombre:

ORGANIZACIÓN INTERPROFESIONAL DEL TABACO DE ESPAÑA –OITAB–

Dirección de gestión:

RAMÓN FRANCO, 18, 3o E

10300 NAVALMORAL DE LA MATA (CÁCERES) ESPAÑA

Teléfono de contacto: +34 661334685

Fax: +34 927534398

E.mail: ridomiro@hotmail.com

Circunscripción económica o actividad: Nacional

Medidas de extensión a los no afiliados: no

Fecha de inicio:

Fecha de vencimiento:

Ámbito:

En OITAB están integrados el conjunto de los cultivadores de tabaco españoles así como las empresas de primera transformación que operan en nuestro país. Se trata, por tanto de una organización que desarrolla su actividad a nivel nacional.

Actividades:

Promoción de la calidad de la producción tabaquera y de todos los procesos que intervienen en su comercialización, efectuando un seguimiento desde la fase productiva hasta el consumo final.

Orientar el sector hacia una producción tabaquera más adaptada a las necesidades y demandas del mercado, participando en su ordenación y desarrollo.

Promover programas de investigación y desarrollo que impulsen los procesos de innovación de los diferentes sectores.

Realizar actuaciones que tengan por objeto una mejor defensa del medio ambiente garantizando, a su vez, la calidad del producto.

Promover y favorecer la utilización de semillas certificadas y el control de la calidad de la producción tabaquera.

Promocionar y difundir el conocimiento de la producción de tabaco constituyendo al efecto y entre otros mecanismos, comisiones de enlace entre OITAB y las asociaciones de consumidores, facilitando una información adecuada por sus mutuos intereses.

Ser la entidad titular de la Comisión de Seguimiento de los Contrato-tipo de Compraventa del producto en el ámbito de la legislación contractual vigente, articulando los instrumentos necesarios para su control y seguimiento, así como las ayudas y subvenciones previstas para el ejercicio de estas funciones.

Ayudar a la mejora del aprovechamiento del tabaco, especialmente mediante actividades de mercadotecnia y búsqueda de nuevas utilizaciones que no pongan en peligro la salud pública.

Llevar a cabo actuaciones que permitan un mejor conocimiento, eficacia y transparencia del mercado, tanto interior como exterior, desde la producción y comercialización, hasta la distribución, así como de las tendencias de consumo. La Interprofesión velará muy especialmente por el respeto a las reglas de la leal competencia en el sector, estableciendo mecanismos de regulación interna.

Analizar y llevar a cabo, si procede, el reconocimiento de OITAB en el ámbito de la Unión Europea, buscando también formas de asociación con otras organizaciones interprofesionales del sector.

21.7.2005

FRANCE

Dénomination:

ASSOCIATION NATIONALE INTERPROFESSIONNELLE ET TECHNIQUE DU TABAC —ANITTA-

Siège social:

Domaine de la Tour

769 route de Sainte-Alvère

24100 Bergerac

FRANCE

Téléphone: +33 553744360

Fax: +33 553573282

E.mail: anitta@anitta.asso.fr

Zone économique ou activité: France

Aquitaine, Midi-Pyrénées, Languedoc-Roussillon, Auvergne, Limousin, Poitou-Charentes, Bretagne, Pays de la Loire, Centre, Rhône-Alpes-Côte d'Azur, Franche-Comté, Alsace, Lorraine, Champagne-Ardenne, Picardie, Nord-Pas-de-Calais, Haute-Normandie, Basse-Normandie, Bourgogne, Réunion, Ile-de-France.

Actions d'extension aux non-membres: oui

Début de validité: 1.1.2006

Fin de validité: 31.12.2008

Prolongation de la validité: jusqu'au 31.12.2009

Champ d'action:

Actions techniques, économiques et vocation à intervenir pour coordonner la mise sur le marché des tabacs en feuilles.

Actions poursuivies:

Les activités de l'ANITTA, comme organisation interprofessionnelle, porteront notamment sur:

la coordination de la mise sur le marché des tabacs,

l'amélioration de la connaissance du marché,

l'élaboration des contrats-types,

l'adaptation des produits aux exigences de la santé publique,

la limitation de l'usage des produits phytosanitaires et de la préservation des ressources naturelles,

l'amélioration de la qualité des produits.

17.3.2006


INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM

Evropska komisija

4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/23


Spremembe Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča

2010/C 28/09

Sporazum o spremembi Protokola 4 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča, podpisan v Bruslju 1. februarja 2007, je začel veljati 8. oktobra 2007.

Ta sporazum ter posodobljena in prečiščena različica Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča sta bila objavljena na spletni strani Sekretariata Efte.

Sporazuma sta na voljo na naslednjih spletnih straneh:

http://www.efta.int/content/legal-texts/esa-eftacourt/amendments/agreements-amending-protocol-4

in

http://www.efta.int/content/legal-texts/esa-eftacourt/annexes-protocols-agreement


4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/24


Seznam naravnih mineralnih vod na Islandiji in Norveškem v skladu s členom 1 Direktive Sveta 80/777/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod

(razveljavlja in nadomešča besedilo, objavljeno v UL C 23, 29.1.2009, str. 11 in v Dopolnilu EGP št. 4, 29.1.2009, str. 1)

2010/C 28/10

SEZNAM NARAVNIH MINERALNIH VOD, KI JIH PRIZNAVA ISLANDIJA:

Trgovsko ime

Ime izvira

Kraj izkoriščanja

Icelandic Glacial

izvir Ölfus

Hlíðarendi, Ölfus, Selfoss


SEZNAM NARAVNIH MINERALNIH VOD, KI JIH PRIZNAVA NORVEŠKA:

Trgovsko ime

Ime izvira

Kraj izkoriščanja

Best naturlig mineralvann

Kastbrekka

Kambrekka/Trondheim

Bonaqua Silver

Telemark kilden

Fyresdal

Farris

Kong Olavs kilde

Larvik

Fjellbekk

Ivar Aasen kilde

Volda

Isklar

Isklar

Vikebygd i Ullensvang

Modal

Modal kilden

Fyresdal

Naturlig mineralvann fra Villmark kilden på Rustad Gård

Villmark kilden på Rustad Gård

Rustad/Elverum

Olden

Blåfjell kilden

Olderdalen

Osa

Osa kilden

Ulvik/Hardanger


V Mnenja

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/25


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.5768 – Klöckner/Becker)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 28/11

1.

Evropska komisija je 22. januarja 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Klöckner & Co. SE, („Klöckner“, Nemčija) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe ES o združitvah nadzor nad celotnima podjetjema Köhler & Lollert oHG („K&L oHG“, Nemčija) in Umformtechnik Stendal UTS GmbH & Co. KG („UTS KG“, Nemčija) ter njunimi hčerinskimi podjetji (skupaj „skupina Becker“).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za podjetje Klöckner: proizvajalec in neodvisni distributer jekla in kovin, ki se ukvarja z distribucijo in predelavo jekla in neželeznih kovin ter plastike in gradbenih materialov,

za skupino Becker: distribucija in predelava valjanega jekla in neželeznih kovin.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5768 – Klöckner/Becker na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 („Obvestilo o poenostavljenem postopku“).


DRUGI AKTI

Evropska komisija

4.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/26


Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 28/12

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„KIEŁBASA LISIECKA“

ES št.: PL-PGI-0005-0527-08.03.2006

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi

Naslov:

ul. Wspólna 30

00-930 Warszawa

POLSKA/POLAND

Tel.

+48 226232707

Faks

+48 226232325

E-naslov:

oznaczenia@minrol.gov.pl

2.   Vlagatelj:

Naziv:

Konsorcjum Producentów Kiełbasy Lisieckiej

Naslov:

Nowa Wieś Szlachecka 77

32-060 Liszki

POLSKA/POLAND

Tel.

+48 122702542

Faks

+48 122702542

E-naslov:

andrzej_madry@wp.pl

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1    Ime:

„Kiełbasa lisiecka“

4.2    Opis:

„Kiełbasa lisiecka“ je proizvod iz visokokakovostnega svinjskega mesa, primerno narezanega in začinjenega, ki je napolnjeno v ovoj z določenim premerom in naravno prekajeno.

„Kiełbasa lisiecka“ se izdeluje izključno iz svinjine, 85 % katere je pridobljene iz primernih mišic stegna. Oblika proizvoda „kiełbasa lisiecka“ spominja na kolobar, nastane pa zaradi naravne krivulje ovoja. Povprečna dolžina posameznega kolobarja klobase znaša 35–40 cm. Na zunaj je „kiełbasa lisiecka“ temnorjave barve, ki je značilna za naravno prekajene izdelke. Površina ovoja je čista, svetleča, rahlo nagubana in suha na otip. Klobasa ima okrogel ali ovalen presek. Premer preseka znaša povprečno 52 mm. Koščki mesa, ki jih obkroža polnilo, so v preseku jasno vidni. Presek ima naravno rožnato barvo koščkov mesa in rahlo temnejšo rjavo-rožnato barvo polnila. „Kiełbasa lisiecka“ je običajno trdna in čvrsta. Prevladuje okus začinjene svinjine z blagim okusom po popru, vonjem po česnu in poudarjeno slanostjo. Vonj je značilen za proizvod „kiełbasa lisiecka“.

4.3    Geografsko območje:

Občini Czernichów in Liszki v okrožju Kraków v Malopoljskem vojvodstvu.

4.4    Dokazilo o poreklu:

Vsak proizvajalec med pripravo in samo proizvodnjo vodi evidenco v zvezi s to specifikacijo. Ta vsebuje zlasti podatke o kakovosti uporabljenih surovin in posameznih korakih pri proizvodnji „kiełbasa lisiecka“.

Za zagotovitev, da je postopek proizvodnje „kiełbasa lisiecka“ v skladu s specifikacijo in da je klobasa zaščitena pred morebitno nezakonito uporabo svojega imena, konzorcij proizvajalcev uporablja naslednji sistem označevanja proizvodov, ki jih zajema specifikacija:

vsi proizvajalci, ki izdelujejo klobaso v skladu s specifikacijo, uporabljajo skupno etiketo,

vsem proizvajalcem, ki izdelujejo klobaso v skladu s specifikacijo, se zagotovi ustrezno število skupnih etiket,

število etiket, izdanih proizvajalcem, se evidentira.

Sistem, ki je bil izbran za vodenje evidence o etiketah, omogoča pridobivanje informacij o številu klobas, ki so na trgu. Vsak proizvajalec mora podrobne podatke o svojem podjetju navesti na ustreznem mestu na etiketi v skladu z veljavno zakonodajo na tem področju.

Inšpekcijski organ lahko do zgoraj navedenih evidenc dostopa kadar koli in jih pregleda.

4.5    Metoda pridobivanja:

Surovine

Svinjina – pridobljena iz svinjskih polovic razreda „E“, kjer mesnatost pomeni 55–60 % teže. Trupi se razvrščajo v skladu z lestvico Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov.

Meso ne sme biti izpostavljeno nobenemu drugemu postopku konzerviranja kot hlajenju. Hlajenje pomeni hranjenje svežega mesa med skladiščenjem in transportom pri temperaturi okolice med – 1 °C in + 4 °C. Meso ne sme biti zamrznjeno.

Pri proizvodnji „kiełbasa lisiecka“ se uporabljajo naslednji deli prašičjih trupov:

svinjina razreda I – 85 % celotne proizvodne teže. To je pusto meso iz stegna brez maščobe, kit ali veznega tkiva. Meso je lahko rahlo prepredeno z medmišično maščobo. Uporaba polkitaste mišice, ki leži nasproti polopnaste mišice in štiriglave mišice, v tem razredu mesa ni dovoljena, in sicer zaradi svoje značilne zelo temne barve, zaradi katere „kiełbasa lisiecka“ ne bi imela tradicionalnega videza,

svinjina razreda II – 10 % celotne proizvodne teže. To meso se pridobi med postopkom rezanja in obrezovanja stegen in plečet, vsebovati pa mora manj kot 50 % maščobe. Majhna količina veznega tkiva je dovoljena, vendar ne sme presegati 5 % skupne količine mesa razreda II,

svinjina razreda III – 5 % celotne proizvodne teže. To meso se pridobi z obrezovanjem prednje in zadnje goleni. Vezno tkivo lahko pomeni do 25 % skupne količine mesa kategorije III, razen zunanje maščobe.

Pri proizvodnji „kiełbasa lisiecka“ se uporabljajo naslednje začimbe:

nitritna groba sol (peklosól) – 1,5 kg na 100 kg skupne proizvodne teže,

sveži česen – 400 g na 100 kg celotne proizvodne teže,

mleti beli poper – 300 g na 100 kg skupne proizvodne teže; v tej količini je na 100 kg dovoljeno uporabiti 50 g grobo mletega črnega popra.

Pri proizvodnji „kiełbasa lisiecka“ se uporablja naslednji dodatni material:

naravno tanko goveje črevo ali beljakovinski ovoji s premerom 52 mm,

lesene špile (floki) ali bela vrvica za izdelavo klobas.

Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Priprava surovin za proizvodnjo – meso za „kiełbasa lisiecka“ se obreže s stegen 48–120 ur po zakolu.

Priprava mesa za zorenje – meso razreda I se nareže na kocke s 3–5-centimetrskimi stranicami. Meso razredov II in III ostane v kosih, ki so bili odrezani in obrezani s stegen in plečet.

Zorenje in sušenje – kocke mesa razreda I in kosi mesa razredov II in III, ki so bili pridobljeni z rezanjem, se zmešajo z nitritno grobo soljo. Meso različnih razredov zori posebej. Postopek zorenja poteka pri temperaturi 4–6 °C v prostoru s 85-odstotno vlažnostjo. Meso zori dva do štiri dni.

Sekljanje mesa po zorenju – meso razreda I se po zorenju ne seklja, meso razreda II se naseklja na 10 mm široke koščke, meso razreda III pa se skupaj s česnom in poprom naseklja na 3 mm široke koščke. Postopek se dvakrat ponovi.

Mešanje in priprava polnila – mešanje vseh sestavin se začne z mešanjem pripravljenega mesa razreda I. Trajanje te faze je odvisno od časa, ki je potreben, da koščki mesa začnejo kazati ustrezno lepljivost. V tej fazi se lahko doda tehnološka voda (največ 5 % skupne proizvodne teže). Zatem se dodajo druge sestavine – meso razredov II in III. Po ustreznem mešanju mesa postane polnilo trdno povezano, vse sestavine pa so enakomerno porazdeljene.

Polnjenje in vezanje ovojev – ovoji se popolnoma napolnijo z zmešanim polnilom, oblikujejo se posamezni kolobarji, katerih konci se zaprejo z lesenimi špilami ali zvežejo z vrvico.

Umirjanje – ta postopek poteka v dobro zračenem toplem prostoru. Najustreznejši čas umirjanja je približno dve uri. Umirjanje je staranje (počivanje) kolobarja klobase, obešenega na palico za prekajevanje, takoj po polnjenju, vse dokler se ne prenesejo v prekajevalnico.

Prekajevanje in kuhanje – postopek prekajevanja in kuhanja poteka v tradicionalnih prekajevalnicah, v katerih dim in vročina nastajata ob kurjenju lesa listavcev: jelše, bukve ali sadnega drevja. Les se kuri v prekajevalnici neposredno pod palicami, na katerih visijo klobase.

Prekajevanje „kiełbasa lisiecka“ je neprekinjen tristopenjski postopek, ki temelji na izkušnjah in znanju lokalnih proizvajalcev, sestavljajo pa ga sušenje, dejansko prekajevanje in kuhanje. Postopek prekajevanja in kuhanja ene serije „kiełbasa lisiecka“ traja približno 3,5–4,5 ure.

Hlajenje – ta postopek poteka v dobro prezračevanem prostoru, v katerem temperatura ne preseže 8–12 °C in v katerem je vlažnost zraka 85–90-odstotna. Kolobarji klobas se ohladijo na temperaturo, ki ne sme presegati 18 °C.

Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Proizvajalci morajo „kiełbasa lisiecka“ vakuumsko zapakirati, če je odrezana ali narezana na rezine. Celotnih kolobarjev ni treba vakuumsko pakirati. Vakuumsko pakiranje je obvezno samo za proizvajalce, ki „kiełbasa lisiecka“ izdelujejo v skladu s to specifikacijo.

4.6    Povezava:

Posebnost geografskega območja

Svobodne tržnice (wolnice), na katerih so proizvajalci, ki niso bili člani cehov, lahko prodajali svoje proizvode, so se v poljskih mestih začele razvijati v zgodnjem 17. stoletju. Po navedbah virov, ki opisujejo mesarje iz Krakova v letu 1930, so se mesni izdelki iz vasi iz okolice Krakova prodajali na takšni tržnici v Krakovu. Veliko jih je prihajalo z območja v okolici Liszkega in Czernichówa. Volilni imeniki iz let 1865, 1867 in 1870 za Czernichow, Liszki, Kaszów in okoliške vasi, ki spadajo v isti dekanat kot Czernichow in Liszki, vsebujejo imena mesarjev, ki so živeli in delali v teh okoliših.

V rokopisu iz leta 1894, ki ga hrani etnografski muzej v Krakovu, je navedeno, da je bilo na celotnem območju, ki je zdaj okrožje Krakov, 87 mesarjev, od katerih jih je 35 (40,2 %) nadaljevalo svojo dejavnost v okoliših, ki so znotraj sedanjih upravnih meja mesta Krakov. Vendar seznam kaže, da je bilo dodatnih 34 mesarjev (39,1 %) dejavnih v okoliših v občinah Liszki in Czernichow. To pomeni, da je v teh dveh razmeroma majhnih občinah poslovalo toliko mesarjev kot v Krakovu, ki je takrat imel 70 000 prebivalcev. To jasno dokazuje močno in dolgo tradicijo predelave mesa v občinah Liszki in Czernichow. Od sredine 19. stoletja sta za Krakovom pomenili drugo največje središče za proizvodnjo suhih mesnih izdelkov v okrožju.

Tradicija mesarstva in proizvodnje suhih mesnih izdelkov v občinah Liszki in Czernichow se je neprekinjeno nadaljevala do izbruha druge svetovne vojne leta 1939. Med drugo svetovno vojno so bili ti poklici zaradi čezmernih zahtev okupatorjev v krizi. Mesarji iz Czernichowa and Liszkega so bili prisiljeni nezakonito prodajati svoje izdelke ter so tako tvegali zaseg in kazni. Vendar se je nepretrgana proizvodnja „kiełbasa lisiecka“ zato ohranila.

Leta 1949 je v okrožju Krakov v sektorju mesarstva ter proizvodnje prekajenega in soljenega mesa še vedno delovalo 45 zasebnih podjetij. Med naštetimi jih je kar 18 (40 %) trgovalo v občinah Czernichow in Liszki. Po drugi svetovni vojni vlade, ki so sledile politiki „načrtovanega socialističnega centraliziranega gospodarstva“, niso spodbujale razvoja zasebnih podjetij, vendar so mesarji iz okolice Liszkega in Czernichowa še naprej proizvajali prekajene mesnine v prekajevalnici, ki so jo postavili kot del občinske zadruge „Samopomoc Chłopska“ v Liszkem. Težave z oskrbo z mesnimi izdelki, vključno z dobro poznano „kiełbasa lisiecka“, so veliko pripomogle k razvoju njenega ugleda in slovesa. Zadruga je „kiełbasa lisiecka“ proizvajala 50 let in tako prispevala k neprekinjeni tradiciji njene proizvodnje. Po spremembah političnega sistema na Poljskem, tj. po letu 1989, je bilo ustanovljenih več zasebnih mesarskih podjetij, ki nadaljujejo odlično tradicijo proizvodnje „kiełbasa lisiecka“. Nekatera od njih so oblikovala Konsorcjum Producentów Kiełbasy Lisieckiej, konzorcij, ki se zavzema za proizvodnjo, promocijo in zaščito tega proizvoda.

Posebnost proizvoda

Posebna značilnost proizvoda „kiełbasa lisiecka“ je, da se 85 % mesa, uporabljenega pri njegovi proizvodnji, pridobi iz stegna. Proizvajalci sami razvrščajo meso po zakolu, zaradi česar lahko ocenijo primernost delov trupa za proizvodnjo „kiełbasa lisiecka“. Še ena posebnost proizvoda „kiełbasa lisiecka“ je, da se večina mesa, uporabljenega za proizvodnjo, grobo nareže (3–5-centimetrske kocke). Pri rezanju „kiełbasa lisiecka“ so zato jasno vidni koščki mesa, obkroženi z bolj fino nasekljanim polnilom.

Pri „kiełbasa lisiecka“ prevladuje okus začinjene svinjine z blagim okusom po popru, vonjem po česnu in poudarjeno slanostjo. Med postopkom prekajevanja, ki poteka v tradicionalnih prekajevalnicah, dim in vročina nastajata pri kurjenju lesa listavcev: jelše, bukve ali sadnega drevja. To daje „kiełbasa lisiecka“ njen posebni vonj in okus.

Še ena značilnost „kiełbasa lisiecka“ je njen premer. V skladu z lokalno tradicijo se je kot ovoj pri proizvodnji uporabljalo samo naravno črevo goveda. Danes se lahko uporablja beljakovinski ovoj, vendar samo s premerom 52 mm.

Posebna kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda

Povezava med „kiełbasa lisiecka“ in regijo temelji na lokalni proizvodni tehnologiji (edinstveno znanje in izkušnje) in izkušnjah proizvajalcev, ki izhajajo iz dolge tradicije mesarstva, in zaradi vsega tega ima „kiełbasa lisiecka“ posebne odlike, ki so podrobno opisane zgoraj, in sloves, ki je opisan v nadaljevanju.

Kiełbasa krajana je slavni prekajeni mesni izdelek iz Krakova. „Kiełbasa lisiecka“ se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja razvila iz krakovske grobo sekljane klobase (krakowska grubo krajana). Potrošniki so jo prepoznali kot posebno vrsto te klobase, ki se razlikuje po svojih sestavinah in proizvodni metodi. „Kiełbasa lisiecka“ se je kot poseben proizvod uveljavila zaradi edinstvenega recepta, ki so ga mesarji iz okolice Liszkega in Czernichowa uporabljali pri proizvodnji. Ta recept, ki je bil v preteklosti varovana skrivnost, je določal poseben okus in kakovost proizvoda „kiełbasa lisiecka“. Zgodovinski dokumenti kažejo, da je med drugimi tudi princ Adam Sapieha, krakovski metropolit od leta 1925 do 1951, ki je velikokrat obiskal župnijo Liszki, zelo cenil okus „kiełbasa lisiecka“.

Avtorji kuharskih knjig se v svojem vodniku o krakovski kuhinji, ki je bil objavljen leta 1966, poklanjajo slovesu klobase „kiełbasa lisiecka“ in jo opisujejo kot značilno zaradi sestavin in recepta, v skladu s katerim je napolnjena z mehkimi, a velikimi kosi mesa, in recepta, uporabljenega pri njeni proizvodnji, kar ji daje njen značilni okus.

Zelo visoko kakovost „kiełbasa lisiecka“ in njen izjemni sloves dokazuje več nagrad: na nacionalnem tekmovanju je na primer prejela nagrado „Nasze Kulinarne Dziedzictwo“.

4.7    Nadzorni organ:

1.

Naziv

:

COBICO Sp. z o. o

Naslov

:

ul. Grzegórzecka 77

31-559 Kraków

POLSKA/POLAND

2.

Naziv

:

Biocert Małopolska Sp. z o. o.

Naslov

:

ul. Lubicz 25a

31-503 Kraków

POLSKA/POLAND

4.8    Označevanje:

Proizvajalci proizvoda „kiełbasa lisiecka“ uporabljajo dve vrsti etiket:

1.

osnovno etiketo v obliki ovoja (trak okrog kolobarja klobase). Kolobar je osnovna enota, po kateri se prodaja „kiełbasa lisiecka“. Vsak kolobar ima svojo etiketo;

2.

etiketo v obliki nalepke, nalepljene na vakuumsko pakiranje.

Tiskanje etiket nadzoruje Konsorcjum Producentów Kiełbasy Lisieckiej, ki jih razdeljuje in vodi evidenco o etiketah, kot je navedeno zgoraj. Pravila za razdeljevanje etiket ne smejo zapostavljati nobenega proizvajalca, ki proizvaja „kiełbasa lisiecka“ v skladu s to specifikacijo.

Vsako vakuumsko pakiranje klobas „kiełbasa lisiecka“ mora imeti etiketo, vključno z napisom „kiełbasa lisiecka“ in simbolom ZGO.