ISSN 1725-5244

doi:10.3000/17255244.C_2009.296.slv

Uradni list

Evropske unije

C 296

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 52
5. december 2009


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

RESOLUCIJE

 

Svet

2009/C 296/01

Resolucija Sveta z dne 30. novembra 2009 o izmenjavi analiz rezultatov DNK

1

 

PRIPOROČILA

 

Svet

2009/C 296/02

Priporočilo Sveta z dne 30. novembra 2009 o okolju brez tobačnega dima

4

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2009/C 296/03

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5691 – Mubadala/Veolia Eau/Azaliya) ( 1 )

15

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2009/C 296/04

Menjalni tečaji eura

16

2009/C 296/05

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka dne 18. septembra 2009 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/C.39129 – Močnostni transformatorji (1) – Država poročevalka: Luksemburg

17

2009/C 296/06

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka dne 2. oktobra 2009 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/C.39129 – Močnostni transformatorji (2) – Država poročevalka: Luksemburg

18

2009/C 296/07

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v Zadevi COMP/C.39129 – Močnostni transformatorji (V skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci – UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

19

2009/C 296/08

Povzetek Odločbe Komisije z dne 7. oktobra 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/C.39129 – Močnostni transformatorji) (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 7601)  ( 1 )

21

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2009/C 296/09

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) ( 1 )

23

2009/C 296/10

Obvestilo o vlogi za dovoljenje za raziskovanje tekočih in plinastih ogljikovodikov, imenovano Biancavilla – Italijanska Republika – Dežela Sicilija – Deželni odbor za industrijo – Deželni oddelek za industrijo in rudarstvo – Deželni urad za ogljikovodike in geotermalno energijo (U.R.I.G.)

28

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

 

Komisija

2009/C 296/11

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5659 – Daimler AG/IPIC/Brawn GP) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

30

 

Popravki

2009/C 296/12

Popravek Odobritve državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora (UL C 275, 14.11.2009)

31

2009/C 296/13

Popravek Odobritve državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora (UL C 275, 14.11.2009)

31

2009/C 296/14

Popravek Sporočila Komisije v okviru izvajanja Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (Direktiva R&TTE) (UL C 293, 2.12.2009)

31

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

RESOLUCIJE

Svet

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/1


RESOLUCIJA SVETA

z dne 30. novembra 2009

o izmenjavi analiz rezultatov DNK

2009/C 296/01

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

OB SKLICEVANJU na cilje Pogodbe o Evropski uniji,

OB UPOŠTEVANJU varstva osebnih podatkov, ki ga urejajo okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (1) , in Konvencija Sveta Evrope št. 108 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov, podpisane 28. januarja 1981 v Strasbourgu, Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R (87) 15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju oziroma priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(92)1 z dne 10. februarja 1992 o uporabi analiz DNK v okviru kazenskopravnega sistema;

OB UPOŠTEVANJU dela, ki ga je opravila delovna skupina za vprašanja s področja DNK evropske mreže inštitutov za sodno medicino pri usklajevanju označevalcev DNK in tehnologije DNK;

GLEDE NA tehnične vidike, povezane s preiskavami DNK, ki jih je treba upoštevati pri razvoju dejavnosti sodelovanja;

OB UPOŠTEVANJU dejstva, da trenutno evropski standardni niz označevalcev DNK sestoji iz sedmih označevalcev DNK;

OB UPOŠTEVANJU, da izmenjava podatkov o DNK med državami članicami hitro napreduje in da se nacionalne baze podatkov o DNK večajo po obsegu in številu ter ob upoštevanju, da statistična vrednost podatkov o DNK ustreza naključni verjetnosti zadetka in da je v celoti odvisna od števila označevalcev DNK, ki so bili zanesljivo analizirani, se zdi potrebno, da se obstoječi evropski standardni niz lokusov, sprejet leta 2001, razširi;

OB OPOZARJANJU, da člen 7(1) Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (2), od držav članic zahteva, da od dne izvajanja v skladu s členom 23 tega sklepa uporabljajo obstoječe standarde za izmenjavo podatkov o DNA, denimo European Standard Set (ESS) ali Interpol Standard Set of Loci (ISSOL);

OB UPOŠTEVANJU lastnosti profilov DNK iz odstavka 1.1. Poglavja 1 Priloge k sklepu Sveta 2008/616/PNZ;

V PREPRIČANJU, da se z večjim številom označevalcev lajša učinkovita izmenjava informacij;

OB SPODBUJANJU držav članic, da takoj ko bo to praktično izvedljivo in ne pozneje kot 24 mesecev po datumu sprejetja te resolucije začnejo uporabljati novi evropski standardni niz –

SPREJEL TO RESOLUCIJO, KI NADOMEŠČA RESOLUCIJO SVETA 2001/C/ 187/01 Z DNE 25. JUNIJA 2001 O IZMENJAVI REZULTATOV ANALIZ DNK:

I.   OPREDELITEV POJMOV

1.

„označevalec DNK“ pomeni lokus v molekuli, ki ponavadi vsebuje različne informacije o različnih posameznikih;

2.

„rezultat analize DNK“ pomeni črkovno ali številčno kodo, oblikovano na podlagi analize enega ali več lokusov v DNK, in ki se jo uporablja pri poročanju. Na primer, rezultat analize DNK D3S1358 14–15, D21S11 28–30 pomeni, da je subjekt pri označevalcu DNK D3S1358 tip 14–15, pri označevalcu DNK D21S11 pa tip 28–30;

3.

„Evropski standardni niz (ESS)“ pomeni niz označevalcev DNK iz Priloge I;

4.

„označevalec evropskega standardnega niza“ pomeni označevalca DNK, ki je del evropskega standardnega niza; and

5.

„rezultat analize evropskega standardnega niza“ pomeni rezultat analize DNK, pridobljen na podlagi omenjenih označevalcev DNK, ki so del evropskega standardnega niza.

II.   TEHNOLOGIJA DNK V SODNI MEDICINI

1.

Države članice naj pri analizah DNK za sodno-medicinske namene uporabijo vsaj označevalce DNK iz Priloge 1, ki sestavljajo evropski standardni niz, da bi se olajšala izmenjava rezultatov analiz DNK. Države članice so pozvane, naj v primeru, ko so na voljo informacije iz dodatnih lokusov, te posredujejo pri izmenjavi podatkov o DNK.

2.

Države članice naj rezultate analiz evropskega standardnega niza oblikujejo v skladu z znanstveno preizkušeno in odobreno tehnologijo DNK na osnovi študij, ki jih je izvedla delovna skupina za vprašanja s področja DNK evropske mreže inštitutov za sodno medicino. Države članice bi morale imeti možnost, da na zahtevo določijo zahteve glede kakovosti in uporabljene preizkuse kakovosti.

III.   IZMENJAVA REZULTATOV ANALIZ DNK

1.

Države članice naj pri izmenjavi rezultatov analiz DNK te rezultate omejijo na kromosomska območja, ki ne vsebujejo izražanja genov tj. za katera ni znano, da bi imela informacije o posebnih dednih značilnostih.

2.

Pri označevalcih DNK iz Priloge 1 ni znano, da bi vsebovali informacije o posebnih dednih značilnostih. Če se bo znanost razvila tako, da bo mogoče določiti, da označevalci DNK, priporočeni v tej resoluciji, zagotavljajo informacije o posebnih dednih značilnostih, naj države članice ne uporabljajo več tega označevalca pri izmenjavi rezultatov analiz DNK. Države članice naj bodo tudi pripravljene izbrisati vse rezultate analiz DNK, ki jih bodo morebiti prejele, če bi se pri teh rezultatih analiz DNK izkazalo, da vsebujejo informacije o posebnih dednih značilnostih.


(1)  UL L 350, 30.12.08, str. 60.

(2)  UL L 210, 6.8.2008, str. 12.


PRILOGA

Evropski standardni niz (ESS) vsebuje naslednje označevalce DNK:

 

D3S1358

 

VWA

 

D8S1179

 

D21S11

 

D18S51

 

HUMTH01

 

FGA

 

D1S1656

 

D2S441

 

D10S1248

 

D12S391

 

D22S1045


PRIPOROČILA

Svet

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/4


PRIPOROČILO SVETA

z dne 30. novembra 2009

o okolju brez tobačnega dima

2009/C 296/02

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti drugega pododstavka člena 152(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posvetovanju z Evropskim parlamentom (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 152 Pogodbe določa, da mora biti dejavnost Skupnosti, ki dopolnjuje nacionalne politike, usmerjena k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju človekovih obolenj in odpravljanju vzrokov za ogrožanje človekovega zdravja.

(2)

V skladu s členom 137 Pogodbe, Skupnost podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic, med drugim pri izboljševanju zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev.

(3)

Izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja (TDO), ki je imenovan tudi izdihani ali izgoreni tobačni dim, je pogost vzrok smrtnosti, obolevnosti in invalidnosti v Evropski uniji.

(4)

Po zelo previdnih ocenah je v letu 2002 zaradi izpostavljenosti TDO na delovnem mestu v Evropski uniji umrlo 7 300 odraslih, od tega 2 800 nekadilcev. Dodatnih 72 000 odraslih, vključno s 16 400 nekadilci, pa je umrlo zaradi vzrokov, povezanih z izpostavljenostjo TDO na domu.

(5)

Izpostavljenost izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu je zlasti nevarna za otroke in mladostnike ter bi lahko povečala verjetnost, da bodo ti postali kadilci.

(6)

TDO je Mednarodna agencija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za raziskave raka uvrstila med znane rakotvorne snovi za ljudi, Finska in Nemčija pa kot rakotvorno snov na delovnem mestu.

(7)

Vsi ljudje imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in morajo biti zaščiteni pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu.

(8)

Prostovoljne politike na nacionalni ravni so se izkazale za neučinkovite pri zmanjševanju izpostavljenosti tobačnemu dimu. Zavezujoča zakonodaja držav članic, ki se pravilno izvršuje in nadzoruje, je učinkovito sredstvo ustrezne zaščite ljudi pred tveganji za zdravje zaradi izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu.

(9)

Zakonodaja o okolju brez tobačnega dima je najučinkovitejša, če je podprta z ukrepi, kot so ozaveščevalne kampanje, podpora opuščanju kajenja in stroga zdravstvena opozorila na embalažah tobačnih izdelkov ter drugi predpisi v zvezi s tobačnimi izdelki.

(10)

Civilna družba ima velik pomen pri zagotavljanju podpore in zagotavljanju skladnosti z zakonodajo o okolju brez tobačnega dima.

(11)

Tobačne politike bi morale zagotavljati ustrezne instrumente za večsektorski pristop do nadzora nad tobakom.

(12)

Potrebno je tesnejše sodelovanje med državami članicami za poenostavitev izmenjave informacij in najboljših praks ter oblikovanje standardiziranega sistema EU za spremljanje.

(13)

V resoluciji Sveta in ministrov za zdravje držav članic z zasedanja Sveta dne 18. julija 1989 o prepovedi kajenja v javnih prostorih (3) so bile države članice pozvane k sprejetju ukrepov za prepoved kajenja v nekaterih zaprtih javnih prostorih in razširitvi te prepovedi na vse vrste javnega prevoza.

(14)

V Priporočilu Sveta 2003/54/ES z dne 2. decembra 2002 o preprečevanju kajenja in pobudah za izboljšanje nadzora nad tobakom (4) je bilo državam članicam priporočeno izvajanje zakonodaje in/ali drugih učinkovitih ukrepov za zagotavljanje zaščite pred izpostavljenostjo TDO v zaprtih delovnih prostorih, zaprtih javnih prostorih in javnih prevoznih sredstvih.

(15)

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (5) zajema vsa tveganja za zdravje in varnost delavcev (6), čeprav izrecno ne navaja tobačnega dima.

(16)

V svojem Akcijskem načrtu za okolje in zdravje (2004–2010) (7) se je Komisija zavezala, da „si bo še naprej prizadevala za izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih“, zlasti s „spodbujanjem omejevanja kajenja na vseh delovnih mestih, z raziskovanjem pravnih mehanizmov in pobud za spodbujanje zdravja na evropski ravni in na ravni držav članic“.

(17)

Posvetovanje, ki se je začelo z objavo zelene knjige „K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU“ (8) (zelena knjiga) je pokazalo, da je podpora celovitim tobačnim politikam v vseh zaprtih delovnih prostorih in javnih prostorih ter podpora nadaljnjemu ukrepanju EU za spodbujanje okolja brez tobačnega dima v državah članicah velika.

(18)

Na zasedanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov dne 30. in 31. maja 2007 je potekala izmenjava mnenj o možnostih politike na ravni EU za vzpostavljanje okolja brez tobačnega dima. Svet je pozdravil zeleno knjigo in poudaril potrebo po smernicah Skupnosti za okrepljeno spodbujanje okolja brez tobačnega dima na ravni EU, podpori Skupnosti nacionalnim ukrepom in usklajevanju le-teh.

(19)

Evropski parlament je v resoluciji o zeleni knjigi z dne 24. oktobra 2007 države članice pozval, naj v dveh letih uvedejo celovite protikadilske zakone, Komisijo pa, naj do leta 2011 predloži ustrezen zakonodajni predlog, če napredek ne bi bil zadovoljiv. Evropski parlament je Komisijo še pozval, da predlaga spremembo sedanjega zakonodajnega okvira, da se TDO uvrsti med rakotvorne snovi, delodajalce pa zaveže k zagotavljanju nekadilskih delovnih prostorov.

(20)

Člen 8 Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom, ki so jo junija 2003 podpisale vse članice SZO in ki jo je doslej ratificiralo 167 pogodbenic, vključno s Skupnostjo in 26 državami članicami, pravno zavezuje pogodbenice konvencije, da na področjih, ki so v nacionalni pristojnosti, kakor je določena z nacionalnim pravom, sprejmejo in izvajajo učinkovite ukrepe za zaščito ljudi pred izpostavljenostjo izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu v vseh zaprtih delovnih prostorih, javnih prevoznih sredstvih in zaprtih javnih prostorih ter po potrebi v drugih javnih prostorih, na drugih ravneh svojih pristojnosti pa dejavno spodbujajo sprejetje in izvajanje takih ukrepov.

(21)

Na drugi konferenci pogodbenic Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom julija 2007 so bile sprejete smernice o zaščiti pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu (9) za pomoč pogodbenicam pri izvajanju njihovih obveznosti iz člena 8 Konvencije. Vsaka pogodbenica bi si morala prizadevati za izvedbo smernic v petih letih od začetka veljavnosti Konvencije zanjo.

(22)

Člen 14 Okvirne konvencije SZO pravno zavezuje njene pogodbenice k oblikovanju in razširjanju celovitih smernic na podlagi znanstvenih dokazov in najboljših praks ter k sprejetju učinkovitih ukrepov za spodbujanje opuščanja kajenja in ustrezno obravnavo odvisnosti od tobaka. Na tretji konferenci pogodbenic Okvirne konvencije SZO je bilo sklenjeno, da se ustanovi skupina za izdelavo smernic za izvajanje navedenega člena.

(23)

Evropska strategija za nadzor nad tobakom, ki jo je sprejel regionalni odbor SZO za Evropo septembra 2002, državam članicam priporoča, da državljanom zagotovijo njihovo pravico do okolja brez tobačnega dima tako, da med drugim prepovejo kajenje v javnih in delovnih prostorih ter v javnih prevoznih sredstvih, zunanjih prostorih vseh izobraževalnih ustanov za mladoletnike, v vseh prostorih zdravstvene oskrbe in na javnih dogodkih, ter da TDO uvrstijo med rakotvorne snovi.

(24)

To priporočilo ne posega v zakonodajo Skupnosti, ki določa najmanjše zahteve za zaščito varnosti in zdravja delavcev, sprejeto na podlagi člena 137 Pogodbe, v Direktivo 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (10) in Odločbo Komisije 2003/641/ES z dne 5. septembra 2003 o uporabi barvnih fotografij ali drugih ilustracij kot zdravstvenih opozoril na zunanji embalaži tobačnih izdelkov (11)

PRIPOROČA DRŽAVAM ČLANICAM, DA:

1.

zagotovijo učinkovito zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v zaprtih delovnih prostorih, zaprtih javnih prostorih, v javnih prevoznih sredstvih in po potrebi drugih javnih prostorih, kakor določa člen 8 Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom, in na podlagi priloženih smernic o zaščiti pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, sprejete na drugi konferenci pogodbenic Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom, in sicer v petih letih po začetku veljavnosti te konvencije za posamezno državo članico, ali najpozneje v treh letih po sprejetju tega priporočila;

2.

razvijejo in/ali dopolnijo strategije in ukrepe za zmanjševanje izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu pri otrocih in mladostnikih;

3.

dopolnijo tobačne politike s spremljevalnimi ukrepi, ki bi lahko vključevali:

(a)

sprejetje učinkovitih ukrepov za spodbujanje opuščanja kajenja in ustrezno obravnavo odvisnosti od tobaka, ob upoštevanju okoliščin in prednostnih nalog držav članic, kot je opisano v členu 14 Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom; in

(b)

uvedbo kombiniranih opozoril, kakor določa člen 2(4) Odločbe Komisije 2003/641/ES z dne 5. septembra 2003 o uporabi barvnih fotografij ali drugih ilustracij kot zdravstvenih opozoril na zunanji embalaži tobačnih izdelkov (12) in informacij o storitvah za podporo opuščanju kajenja na embalažah tobačnih izdelkov, da se zagotovi boljša obveščenost potrošnikov o tveganjih za zdravje, ki jih predstavljata uporaba tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu, spodbuja opuščanje kajenja in odvračanje od prvega posega po cigaretah;

4.

razvijejo, izvajajo in redno posodabljajo ter revidirajo celovite večsektorske strategije načrte in programe za nadzor nad tobakom, ki med drugim obravnavajo zaščito pred tobačnim dimom v vseh prostorih, dostopnih javnosti, ali prostorih skupne rabe, ne glede na lastništvo ali pravico dostopa;

5.

dajo na voljo ustrezne instrumente za izvajanje nacionalnih strategij, politik in programov za nadzor nad tobakom, da se zagotovi učinkovita zaščita pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu;

6.

sporočijo Komisiji kontaktne točke za nadzor nad tobakom, po možnosti v šestih mesecih po sprejetju tega priporočila, da se omogoči izmenjava informacij in najboljših praks ter usklajevanje politik med državami članicami;

7.

tesno sodelujejo med seboj in s Komisijo za oblikovanje doslednega okvira opredelitev, meril in kazalnikov za izvajanje tega priporočila;

8.

spremljajo in ocenjujejo učinkovitost ukrepov politik z uporabo zgoraj navedenih kazalnikov;

9.

obveščajo Komisijo o zakonodajnih in drugih ukrepih, sprejetih kot odziv na to priporočilo, ter o rezultatih spremljanja in vrednotenja.

POZIVA KOMISIJO, DA:

1.

poroča o izvajanju, delovanju in učinkih predlaganih ukrepov na podlagi informacij držav članic;

2.

v zvezi z možnim pregledom Direktive 2001/37/ES preuči vse ukrepe, ki se nanašajo na izdelke in katerih cilj je zmanjšati privlačnost in zasvojevalni učinek tobačnih izdelkov;

3.

analizira pravna vprašanja in zbirko podatkov o vplivu uvedbe enotne nepotiskane embalaže za tobačne izdelke, vključno z vplivom uvedbe take embalaže na notranji trg držav članic.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

S. O. LITTORIN


(1)  Resolucija podana v okviru neobveznega posvetovanja (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 5. novembra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL C 189, 26.7.1989, str. 1.

(4)  UL L 22, 25.1.2003, str. 31.

(5)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

(6)  Glej zadevo C-49/00 Komisija proti Italiji, [2001] ECR I-8575, odstavka 12–13.

(7)  COM(2004) 416 konč.

(8)  COM(2007) 27 konč.

(9)  FCTC/COP2(7)] Smernice o zaščiti pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kakor jih je oblikovala delovna skupina, ustanovljena v skladu s sklepom FCTC/COP1(15) konference pogodbenic Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom.

(10)  UL L 194, 18.7.2001, str. 26.

(11)  UL L 226, 10.9.2003, str. 24.

(12)  Glej opombo 11.


PRILOGA

Smernice o zaščiti pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kakor so bile sprejete na drugi konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom

NAMEN, CILJI IN KLJUČNA DOGNANJA

Namen smernic

1.

Te smernice, ki so skladne z drugimi določbami Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom in nameni konference pogodbenic, pogodbenicam zagotavljajo pomoč pri izpolnjevanju obveznosti v skladu s členom 8 te konvencije. Združujejo najboljše razpoložljive dokaze in izkušnje pogodbenic, ki so uspešno izvedle učinkovite ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu.

2.

Smernice vključujejo dogovorjene izjave o načelih in opredelitve ustreznih izrazov ter dogovorjena priporočila za potrebne ukrepe za izpolnitev obveznosti te konvencije. Poleg tega smernice opredeljujejo potrebne ukrepe za doseganje učinkovite zaščite pred nevarnostmi izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu. Pogodbenice se spodbujajo k uporabi teh smernic ne le zaradi izpolnjevanja svojih pravnih obveznosti v skladu s konvencijo, pač pa tudi zaradi uporabe najboljših praks pri varovanju javnega zdravja.

Cilji smernic

3.

Te smernice imajo dva povezana cilja. Prvi cilj je pomoč pogodbenicam pri izpolnjevanju obveznosti v skladu s členom 8 Okvirne konvencije SZO, da se skladno z znanstvenimi dokazi v zvezi z izpostavljenostjo izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu in najboljšo prakso na svetu pri izvajanju ukrepov za prepoved kajenja vzpostavi visoka stopnja odgovornosti za upoštevanje, ter pomoč pogodbenicam pri spodbujanju najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda. Drugi cilj pa je opredeliti ključne zakonodajne elemente, potrebne za učinkovito zaščito ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kakor je določeno v členu 8.

Osnovna dognanja

4.

Na razvoj teh smernic so vplivala naslednja temeljna dognanja.

(a)

Pravica do zaščite pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu iz člena 8, izhaja iz temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Glede na škodljivost izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu je pravica do zaščite pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu med drugim vsebovana v pravici do življenja in pravici do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda, ki jo priznavajo mnogi mednarodni instrumenti (vključno z ustavo Svetovne zdravstvene organizacije, Konvencijo o otrokovih pravicah, Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah) in je uradno vključena v preambuli Okvirne konvencije SZO ter priznana v ustavah številnih držav.

(b)

Pravica do zaščite posameznikov pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu ustreza odgovornosti vlade, da izvaja zakonodajo za zaščito posameznikovih temeljnih pravic in svoboščin. Ta odgovornost vključuje vse ljudi in ne le nekaterih skupin.

(c)

Številni uveljavljeni znanstveni organi so ugotovili, da izpostavljenost izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu povzroča raka. Nekatere pogodbenice Okvirne konvencije SZO (npr. Finska in Nemčija) so uvrstile izdihani ali izgoreni tobačni dim med rakotvorne snovi za ljudi ter vključile preprečevanje izpostavljenosti takemu dimu v svojo zakonodajo v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu. Poleg zahtev iz člena 8 morajo pogodbenice po potrebi obravnavati nevarnosti izpostavljanja tobačnemu dimu v skladu s svojo zakonodajo o varnosti pri delu in drugimi zakoni glede izpostavljenosti nevarnim snovem, vključno z rakotvornimi snovmi.

IZJAVA O NAČELIH IN USTREZNE OPREDELITVE, NA KATERIH TEMELJI ZAŠČITA PRED IZPOSTAVLJENOSTJO TOBAČNEMU DIMU

Načela

5.

Za izvajanje ukrepov za zaščito ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu je potrebna močna politična zaveza, kakor je navedeno v členu 4 Okvirne konvencije SZO. Izvajanje člena 8 te konvencije bi morala usmerjati naslednja dogovorjena načela.

Načelo 1

6.

Učinkoviti ukrepi za zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kakor so predvideni v členu 8 Okvirne konvencije SZO, zahtevajo, da se za okolje, v katerem je kajenje popolnoma prepovedano, v celoti odpravita kajenje in tobačni dim v določenih prostorih ali določenem okolju. Varna raven izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu ne obstaja, pojme, kot so mejna vrednost toksičnosti izdihanega ali izgorenega tobačnega dima, pa je treba zavrniti, saj so v nasprotju z znanstvenimi dokazi. Ukrepi, drugačni od ukrepa, ki zagovarja okolje, v katerem je kajenje popolnoma prepovedano, vključno s prezračevanjem, filtriranjem zraka in uporabo prostorov za kadilce (z ločenim prezračevalnim sistemom ali brez njega), so se večkrat izkazali za neučinkovite, poleg tega pa obstajajo prepričljivi znanstveni in drugi dokazi, da tehnični ukrepi ne varujejo pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu.

Načelo 2

7.

Vsi ljudje bi morali biti zaščiteni pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu. V vseh zaprtih delovnih prostorih in zaprtih javnih prostorih bi moralo biti kajenje prepovedano.

Načelo 3

8.

Za zaščito ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu je potrebna zakonska ureditev. Tobačne politike na prostovoljni osnovi so se že večkrat izkazale za neučinkovite in ne zagotavljajo primerne zaščite. Zakonodaja bo učinkovita le, če bo enostavna, jasna in izvršljiva.

Načelo 4

9.

Dobro načrtovanje in ustrezni viri so bistvenega pomena za uspešno izvajanje in izvrševanje zakonodaje o prepovedi kajenja.

Načelo 5

10.

Civilna družba ima glavno vlogo pri zagotavljanju podpore in upoštevanja ukrepov o prepovedi kajenja in bi morala biti zato vključena v postopek razvoja, izvajanja in izvrševanja zakonodaje kot dejavna partnerica.

Načelo 6

11.

Izvajanje, izvrševanje in učinkovanje zakonodaje o prepovedi kajenja bi bilo treba nadzirati in ocenjevati, vključno z nadzorom in odzivi na dejavnosti tobačne industrije, ki spodkopavajo izvajanje in izvrševanje zakonodaje, kakor je določena v členu 20.4 Okvirne konvencije SZO.

Načelo 7

12.

Zaščito ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu bi bilo treba po potrebi okrepiti in razširiti; to ravnanje lahko vključuje novo ali spremenjeno zakonodajo, izboljšano izvrševanje zakonodaje in druge ukrepe, ki bodo upoštevali nove znanstvene dokaze in izkušnje iz študij primerov.

Opredelitve pojmov

13.

V nastajajoči zakonodaji je treba pazljivo opredeliti ključne izraze. Na tem mestu je prestavljenih več priporočil za uporabo ustreznih opredelitev, ki temeljijo na izkušnjah raznih držav. Opredelitve v tem razdelku dopolnjujejo opredelitve iz Okvirne konvencije SZO.

„Izdihani ali izgoreni tobačni dim“ ali „tobačni dim iz okolja“

14.

Za opis vrste tobačnega dima iz člena 8 Okvirne konvencije SZO se pogosto uporabljajo številni alternativni izrazi. To so „izdihani ali izgoreni tobačni dim“, „tobačni dim iz okolja“ in „tobačni dim drugih kadilcev“. Izogibati bi se bilo treba izrazoma „pasivno kajenje“ in „neprostovoljna izpostavljenost tobačnemu dimu“, saj izkušnje v Franciji in drugod kažejo, da lahko tobačna industrija te izraze uporabi kot utemeljitev, da je „prostovoljna“ izpostavljenost tobačnemu dimu sprejemljiva. Ustreznejša izraza sta „izdihani ali izgoreni tobačni dim“, včasih okrajšan na „ITD“ in „tobačni dim v okolju“, včasih okrajšan na „TDO“ – v teh smernicah se uporablja „izdihani ali izgoreni tobačni dim“.

15.

Izdihani ali izgoreni tobačni dim se lahko opredeli kot „dim iz gorečega dela cigarete ali drugega tobačnega izdelka, običajno skupaj z dimom, ki ga izdihuje kadilec“.

16.

„Zrak brez tobačnega dima“ je zrak, v katerem ni popolnoma nič tobačnega dima. Ta opredelitev vključuje, vendar ni omejena na zrak, v katerem se tobačnega dima ne da videti, vohati, zaznati ali izmeriti (1).

„Kajenje“

17.

Ta izraz bi bilo treba opredeliti tako, da bo obsegal vsak prižgani tobačni izdelek, ki ga neka oseba ima in uporablja, ne glede na to, ali se dim aktivno vdihuje ali izdihuje.

„Javni prostori“

18.

Čeprav se bo natančna opredelitev „javnih prostorov“ med državami razlikovala, je pomembno, da zakonodaja ta izraz čim širše opredeli. Opredelitev bi morala zajemati vse prostore, ki so dostopni širši javnosti, ali prostore za skupno uporabo, ne glede na lastništvo ali pravico dostopa.

„Zaprti“ ali „ograjeni“ prostori

19.

Člen 8 zahteva zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v „zaprtih“ delovnih prostorih in javnih prostorih. Zaradi morebitnih pasti pri opredelitvi „zaprtih“ prostorov bi bilo treba v zvezi s tem natančno proučiti izkušnje različnih držav. Opredelitev bi morala biti čimbolj obsežna in čimbolj jasna, pri čemer je treba paziti, da se ne oblikujejo seznami, ki bi jih lahko razumeli, kot da morebiti izključujejo ustrezne „zaprte“ prostore. Priporočljivo je, da se „zaprte“ (ali „ograjene“) prostore opredeli tako, da vključujejo vse prostore, ki jih pokriva streha ali so omejeni z eno ali več stenami ali na eni ali več straneh, ne glede na vrsto materiala, uporabljenega za streho, stene ali stranice, in ne glede na to, ali je objekt stalen ali začasen.

„Delovni prostor“

20.

„Delovni prostor“ bi bilo treba širše opredeliti kot „vsak prostor, v katerem so ljudje zaposleni in ga uporabljajo za delo“. Delo bi moralo vključevati ne le delo za plačilo, ampak tudi prostovoljno delo, če gre za vrsto dela, za katero se po navadi prejema plačilo. Poleg tega „delovni prostor“ vključuje ne le prostore, v katerih se delo opravlja, ampak tudi vse z njimi povezane ali podobne prostore, ki jih delavci uporabljajo med delom, vključno z npr. hodniki, dvigali, stopniščnimi jaški, avlami, skupnimi prostori, kavarnami, stranišči, saloni, menzami ter prizidki, kot so lope in barake. Kot take bi bilo treba opredeliti tudi vozila, ki se uporabljajo med delom na delovnih mestih.

21.

Treba bi bilo previdno obravnavati delovne prostore, ki so hkrati domovi ali bivališča posameznikov, npr. zapori, psihiatrične klinike ali sanatoriji. Ti prostori so hkrati delovni prostori za druge, ki bi jih bilo treba zaščititi pred izpostavitvijo tobačnemu dimu.

„Javna prevozna sredstva“

22.

Javna prevozna sredstva bi bilo treba opredeliti tako, da vključujejo vsa vozila za prevoz ljudi, po navadi za plačilo. Mednje bi morali biti vključeni tudi taksiji.

OBSEG UČINKOVITE ZAKONODAJE

23.

Člen 8 zahteva sprejetje učinkovitih ukrepov za zaščito ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v (1) zaprtih delovnih prostorih, (2) zaprtih javnih prostorih, (3) javnih prevoznih sredstvih in (4) „po potrebi“ v „drugih javnih prostorih“.

24.

Zaradi tega obstaja obveznost, da se določi splošna zaščita, ki bo zagotovila, da nobeni zaprti javni prostori, nobeni zaprti delovni prostori, nobena javna prevozna sredstva in po možnosti drugi (odprti ali polodprti) javni prostori ne bodo onesnaženi z izdihanim ali izgorenim tobačnim dimom. Nobene zdravstvene in pravne utemeljitve ne upravičujejo izjem. Če je treba upoštevati izjeme na podlagi drugih utemeljitev, morajo biti te minimalne. Če pogodbenica ne more takoj zagotoviti vključenosti v celoti, člen 8 določa stalno obvezo za čim hitrejše ukrepanje za odstranitev kakršnih koli izjem in posplošitev zaščite. Vsaka pogodbenica si mora prizadevati za zagotovitev splošne zaščite v petih letih od začetka veljavnosti Okvirne konvencije SZO zanjo.

25.

Varnih stopenj izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu ni in, kakor je bilo predhodno potrjeno v odločitvi FCTC/COP1(15) na konferenci pogodbenic, tehnični ukrepi, kot so prezračevanje, izmenjavanje zraka in uporaba določenih prostorov za kadilce, ne ščitijo pred izpostavitvijo tobačnemu dimu.

26.

Zagotoviti bi bilo treba zaščito v vseh zaprtih in ograjenih prostorih, vključno z motornimi vozili, ki se uporabljajo kot delovni prostori (npr. taksiji, reševalnimi vozili ali dostavnimi vozili).

27.

Besedilo sporazuma zahteva zaščitne ukrepe ne le za vse „zaprte“ javne prostore, ampak „po potrebi“ tudi za vse „druge“ (odprte ali polodprte) javne prostore. Pogodbenice bi morale pri opredeljevanju tistih odprtih in polodprtih javnih prostorov, za katere je sprejetje zakonodaje upravičeno, upoštevati dokaze o morebitni nevarnosti za zdravje na različnih mestih in sprejeti najučinkovitejšo zaščito pred izpostavljenostjo za kraje, kadar je nevarnost za zdravje potrjena.

OBVEŠČANJE, SVETOVANJE IN VKLJUČITEV JAVNOSTI ZA ZAGOTAVLJANJE PODPORE IN NEMOTENEGA IZVAJANJA

28.

Vladne agencije imajo skupaj s civilno družbo pomembno vlogo pri ozaveščanju javnosti in oblikovalcev javnega mnenja o tveganjih izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu z informativnimi kampanjami, da se zagotovi razumevanje in podpora javnosti zakonodajnim ukrepom. Glavne zainteresirane strani vključujejo poslovna združenja, restavracije, gostinska združenja, skupine delodajalcev, sindikate, sredstva javnega obveščanja, zdravstvene strokovnjake, mladinske organizacije, izobraževalne zavode ali verske institucije, raziskovalne skupnosti in širšo javnost. Prizadevanja za ozaveščanje bi morala že med oblikovanjem zakonodaje vključevati posvetovanje z zadevnimi podjetji ter drugimi organizacijami in institucijami.

29.

Ključna sporočila bi se morala osredotočati na škodo, ki jo povzroča izpostavljenost izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu, dejstvo, da je odprava dima v zaprtih prostorih edina znanstveno podprta rešitev, ki zagotavlja popolno zaščito pred izpostavljenostjo, pravico vseh delavcev do enake zakonske zaščite in dejstvo, da med zdravjem in gospodarstvom kompromisi ne obstajajo, saj izkušnje iz vedno več držav kažejo, da okolje brez tobačnega dima koristi obema. Kampanje za izobraževanje javnosti bi se morale osredotočiti tudi na kraje, za katere zakonodaja ni uresničljiva ali ustrezna, kot so zasebna stanovanja ali hiše.

30.

Obsežno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je prav tako bistveno za obveščanje in mobiliziranje skupnosti ter lažjo podporo zakonodaji po uzakonitvi. Po sprejetju zakonodaje bi bilo treba izvesti izobraževalno kampanjo, ki bo pomagala pri izvajanju zakona in zagotovitvi informacij za lastnike podjetij in upravitelje zgradb ter na kratko predstavila vsebino zakonodaje in odgovornosti lastnikov in upraviteljev; prav tako bi bilo treba zagotoviti material za označevanje. Ti ukrepi bodo povečali verjetnost nemotenega izvajanja zakonodaje in zvišali stopnjo njenega prostovoljnega upoštevanja. Sporočila, ki nekadilcem omogočajo ukrepanje, kadilcem pa se zahvaljujejo za upoštevanje zakonodaje, bodo spodbujala vključitev javnosti v postopek izvrševanja in nemotenega izvajanja zakonodaje.

IZVRŠEVANJE

Dolžnosti upoštevanja zakonodaje

31.

Učinkovita zakonodaja bi morala zadevnim podjetjem in posameznim kadilcem nalagati pravno odgovornost za upoštevanje zakonodaje ter določiti kazni za kršitve, ki morajo veljati za podjetja in, če je to mogoče, tudi za kadilce. Izvrševanje zakonodaje bi se moralo načeloma osredotočati na podjetja. Zakonodaja bi morala odgovornost za upoštevanje zakonodaje naložiti lastniku, upravitelju ali drugi osebi, ki skrbi za poslovne prostore, in jasno opredeliti, kako mora ta oseba ravnati. Te obveznosti bi morale obsegati naslednje:

(a)

obvezo za postavitev jasnih oznak o prepovedi kajenja pri vhodu in na drugih primernih krajih. Obliko in vsebino teh oznak bi morali določiti zdravstveni organi ali druge vladne agencije; navede se lahko telefonska številka ali drugi mehanizmi, ki ljudem omogočajo prijavo kršitev, ter ime osebe, zadolžene za pritožbe na zadevnem kraju;

(b)

obvezo za odstranitev vseh pepelnikov iz zadevnega kraja;

(c)

obvezo za nadzor spoštovanja predpisov;

(d)

obvezo za upravičene posebne ukrepe, ki bodo posameznike odvračale od kajenja na zadevnem kraju. Ti ukrepi bi lahko določali, da se od posameznika lahko zahteva, naj ne kadi ali naj odide, da se postrežba posamezniku prekine in da se prekršek javi organu kazenskega pregona ali drugemu organu.

Kazni

32.

Zakonodaja bi morala natančno določati globe in druge denarne kazni za kršitve. Višina teh kazni bo seveda odražala posebne prakse in običaje vsake države, vendar bi morala odločitev usmerjati številna načela. Predvsem je pomembno, da bi morale biti kazni dovolj visoke, da bodo odvračale od kršitev, sicer se kršitelji zanje ne bodo zmenili ali pa jih bodo obravnavali kot stroške poslovanja. Kazni za podjetja bi morale biti višje od kazni za posamezne kršitelje, ki imajo po navadi manj sredstev. V primeru ponovnih kršitev bi morale biti kazni višje in primerljive s kaznimi za druge podobno resne kršitve v tej državi.

33.

Poleg denarnih kazni lahko zakonodaja omogoči upravne sankcije v skladu s pravnim sistemom in prakso posamezne države, kot je začasni odvzem dovoljenja za poslovanje. Te „sankcije v skrajni sili“ se redko uporabljajo, vendar so zelo pomembne za izvrševanje zakonodaje v vseh podjetjih, ki zavestno večkrat kršijo zakon.

34.

Vključijo se lahko kazenske sankcije za kršitve, če so v skladu s pravnim in kulturnim okoljem neke države.

Organi za izvrševanje zakonodaje

35.

Zakonodaja bi morala določiti organe, odgovorne za izvrševanje zakonodaje, in vključiti sistem za nadzor skladnosti zakonodaje in pregon kršiteljev.

36.

Nadzor bi morala vključevati postopek inšpekcijskega pregleda poslovanja za ugotavljanje skladnosti z zakonodajo. Zelo redko je potreben nov inšpekcijski sistem za izvrševanje zakonodaje o prepovedi kajenja. Namesto tega se upoštevanje po navadi nadzira z enim ali več obstoječimi mehanizmi za inšpekcijski pregled poslovnih in delovnih prostorov. Za to običajno obstaja več možnosti. V številnih državah se inšpekcijski pregledi za upoštevanje zakonodaje lahko vključijo v inšpekcijske preglede za izdajo dovoljenj za poslovanje, zdravstvene in higienske inšpekcije, inšpekcije zdravja in varnosti pri delu, inšpekcije požarne varnosti ali podobne programe. Koristno bi bilo, če bi se več teh virov informacij uporabilo hkrati.

37.

Kadar je to mogoče, se priporoča vključitev lokalnih inšpektorjev ali uradnikov organov kazenskega pregona, s čimer se bodo verjetno povečali razpoložljivi viri za izvrševanje zakonodaje in stopnja upoštevanja zakonodaje. Ta pristop zahteva vzpostavitev nacionalnih mehanizmov za usklajevanje, ki bodo dosleden dostop zagotovili v celi državi.

38.

Ne glede na uporabljeni mehanizem bi moral nadzor temeljiti na celovitem načrtu za izvrševanje zakonodaje in vključevati postopek učinkovitega usposabljanja inšpektorjev. Učinkovit nadzor lahko združuje redne inšpekcijske preglede in nenapovedane preglede ter preglede, ki so posledica pritožb. Ti pregledi so v začetnem obdobju po sprejetju zakona lahko vzgojni, saj je možno, da bo večina kršitev nenamernih. Zakonodaja bi morala inšpektorje pooblastiti za vstop v prostore pod zakonsko določenimi pogoji ter zbiranje vzorcev in dokazov, če jim te pristojnosti niso bile dodeljene z že obstoječo zakonodajo. Prav tako bi morala zakonodaja podjetjem prepovedati oviranje inšpektorjev pri delu.

39.

Stroški učinkovitega nadzora niso pretirani. Za inšpekcijske preglede ni potrebno najeti velikega števila inšpektorjev, ker se pregledi lahko izvajajo v okviru obstoječih programov in z obstoječim osebjem in ker izkušnje kažejo, da zakonodaja o prepovedi kajenja hitro postane samoizvedljiva, tj. po večini jo uveljavi javnost sama. Če je izvajanje zakonodaje skrbno in so prizadevanja za informiranje podjetij in javnosti dobra, je potrebnih malo pregonov.

40.

Čeprav ti programi niso dragi, je treba pridobiti sredstva za obveščanje podjetij, usposabljanje inšpektorjev, usklajevanje inšpekcijskega postopka in plačila osebja za inšpekcijske preglede podjetij izven običajnega delovnega časa. Zato bi bilo treba opredeliti mehanizem financiranja. Učinkoviti programi nadzora so uporabili različne finančne vire, vključno z namenskimi davčnimi prihodki, pristojbinami za dovoljenja za poslovanje in namenskimi prihodki iz glob kršiteljev.

Strategije izvrševanja zakonodaje

41.

Strateški pristopi k izvrševanju zakonodaje lahko povečajo njeno skladnost, poenostavijo njeno izvajanje in zmanjšajo stopnjo potrebnih sredstev za njeno izvrševanje.

42.

Še zlasti so dejavnosti za izvrševanje zakonodaje v obdobju tik po začetku veljavnosti zakona pomembne za uspeh zakonodaje in njenega nadaljnjega nadzora in izvrševanja. Številne države priporočajo začetno obdobje „mehkega“ izvrševanja, med katerim kršitelje opozarjajo in ne kaznujejo. Ta pristop bi bilo treba združiti z dejavno kampanjo obveščanja lastnikov podjetij o njihovih pravnih odgovornostih. Podjetja bi se morala zavedati, da bo začetnemu obdobju odloga ali obdobju postopne uveljavitve sledilo bolj strogo izvrševanje zakonodaje.

43.

Za dejavno izvrševanje zakonodaje pa številne države predlagajo uporabo pregona na očeh javnosti, ki bo povečal odvračalni učinek. Organi lahko pokažejo odločnost in resnost pri izvajanju zakonodaje, če izpostavijo glavne kršitelje, ki so dejavno kljubovali zakonu ali so znane osebe v skupnosti, če odločno in hitro ukrepajo in če zagotovijo največjo možno ozaveščanje javnosti. S tem se poveča prostovoljno upoštevanje zakonodaje in zmanjšajo sredstva, potrebna za nadaljnji nadzor in izvrševanje zakonodaje.

44.

Čeprav zakon o prepovedi kajenja hitro postane samoizvedljiv, je bistvenega pomena, da so organi pripravljeni na hiter in odločen odziv na vse posamezne primere odkritega kljubovanja. Zlasti ko začne zakon prvič veljati, se lahko občasno pojavi kršitelj, ki javno izkazuje neupoštevanje zakona. V teh primerih bodo ostri odzivi pokazali na to, da se pričakuje izpolnjevanje zakonodaje in olajšali nadaljnja prizadevanja, medtem ko se zaradi neodločnosti kršitve lahko hitro razširijo.

Mobilizacija in vključitev skupnosti

45.

Z vključitvijo skupnosti v program se poveča učinkovitost programa za nadzor in izvrševanje zakonodaje. S podporo skupnosti in spodbujanjem članov skupnosti k nadziranj upoštevanja zakonodaje in poročanju kršitev, se zelo poveča obseg delovanja javnih organov pregona in hkrati zmanjšajo sredstva, potrebna za doseganje skladnosti z zakonodajo. Dejansko so v številnih državah pritožbe skupnosti glavni način zagotavljanja skladnosti z zakonodajo. Zakonodaja o prepovedi kajenja bi morala zato določati, da lahko posamezniki vložijo pritožbo, in pooblaščati vse ljudi ali nevladne organizacije, da lahko zahtevajo skladnost zakonodaje z ukrepi, ki urejajo izpostavljenost izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu. Program za izvrševanje zakonodaje bi moral vključevati brezplačno telefonsko linijo za pritožbe ali podoben sistem, ki bo javnost spodbujal k prijavi kršitev.

SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE UKREPOV

46.

Spremljanje in vrednotenje ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu sta pomembna zaradi:

(a)

povečanja politične in javne podpore za okrepitev in razširitev zakonodajnih določb;

(b)

dokumentiranja uspehov, ki se bodo uporabili kot informacije in pomoč pri prizadevanjih drugih držav;

(c)

ugotavljanje namer tobačne industrije, da spodkoplje izvedbene ukrepe in obveščanja javnosti o tem.

47.

Obseg in zapletenost nadzora in vrednotenja se bosta med državami razlikovala, ker bosta odvisna od razpoložljivega strokovnega znanja in virov. Kljub temu je pomembno ovrednotiti rezultate izvedenih ukrepov, zlasti glavnega kazalnika izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu na delovnih mestih in v javnih prostorih. To se lahko izvede na stroškovno učinkovit način, na primer z uporabo podatkov ali informacij, zbranih pri rutinskih dejavnostih, kot so inšpekcijski pregledi delovnih mest.

48.

Upoštevati bi bilo treba osem ključnih postopkov in kazalnikov rezultatov: (2)

Postopki

(a)

poznavanje, stališča in podpora politikam v zvezi s prepovedjo kajenja med splošno javnostjo in, če je to mogoče, posameznimi skupinami, na primer barskimi delavci;

(b)

izvrševanje politik v zvezi s prepovedjo kajenja in njihovo upoštevanje;

Rezultati

(a)

zmanjšanje izpostavljenosti zaposlenih izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu na delovnih mestih in javnih prostorih;

(b)

zmanjšanje vsebnosti izdihanega ali izgorenega tobačnega dima v zraku na delovnih mestih (zlasti v restavracijah) in javnih prostorih;

(c)

zmanjšanje smrtnosti in obolevnosti zaradi izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu;

(d)

zmanjšanje izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu v zasebnih stanovanjih ali hišah;

(e)

spremembe v razširjenosti kajenja in kadilskem vedenju;

(f)

gospodarski učinek.


(1)  Možno je, da so v zraku sestavni deli tobačnega dima, ki so premajhni, da bi bili izmerljivi. Opozoriti bi bilo treba na možnost, da bosta tobačna industrija ali gostinski sektor poskusila izkoristiti omejitve te opredelitve.

(2)  Objava z naslovom Priporočila SZO za politike: zaščita pred izpostavljenostjo izdihanemu tobačnemu dimu (Ženeva, Svetovna zdravstvena organizacija, 2007) navaja literaturo in povezave na študije o nadzoru, opravljene drugje, z vsemi temi kazalniki.


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/15


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.5691 – Mubadala/Veolia Eau/Azaliya)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 296/03

Komisija se je 1. decembra 2009 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32009M5691. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/16


Menjalni tečaji eura (1)

4. decembra 2009

2009/C 296/04

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,5068

JPY

japonski jen

133,08

DKK

danska krona

7,4416

GBP

funt šterling

0,90480

SEK

švedska krona

10,3716

CHF

švicarski frank

1,5063

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

8,4900

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,842

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

269,14

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,7073

PLN

poljski zlot

4,0928

RON

romunski leu

4,2205

TRY

turška lira

2,2333

AUD

avstralski dolar

1,6259

CAD

kanadski dolar

1,5778

HKD

hongkonški dolar

11,6778

NZD

novozelandski dolar

2,0776

SGD

singapurski dolar

2,0808

KRW

južnokorejski won

1 737,23

ZAR

južnoafriški rand

11,0607

CNY

kitajski juan

10,2869

HRK

hrvaška kuna

7,2970

IDR

indonezijska rupija

14 186,89

MYR

malezijski ringit

5,0937

PHP

filipinski peso

69,313

RUB

ruski rubelj

44,1582

THB

tajski bat

49,902

BRL

brazilski real

2,5730

MXN

mehiški peso

18,9382

INR

indijska rupija

69,7573


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/17


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka dne 18. septembra 2009 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/C.39129 – Močnostni transformatorji (1)

Država poročevalka: Luksemburg

2009/C 296/05

1.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije, da ugotovljena dejstva pomenijo sporazum in/ali usklajeno ravnanje v smislu člena 81 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP.

2.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo, da je cilj sporazuma in/ali usklajenega ravnanja omejevanje konkurence.

3.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo, da so stranke izvajale sporazum in/ali usklajeno ravnanje.

4.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije o trajanju kršitve za vsakega posameznega naslovnika.

5.

Svetovalni odbor se strinja z osnutkom odločbe Evropske komisije glede ugotovitve, da sta sporazum in usklajeno ravnanje naslovnikov lahko znatno vplivala na trgovino med državami članicami EU in podpisnicami Sporazuma EGP.

6.

Svetovalni odbor se strinja z osnutkom odločbe Evropske komisije glede naslovnikov odločbe, zlasti v zvezi z določitvijo odgovornosti matičnih družb zadevnih skupin.

7.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/18


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka dne 2. oktobra 2009 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/C.39129 – Močnostni transformatorji (2)

Država poročevalka: Luksemburg

2009/C 296/06

1.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo, da je treba naslovnikom osnutka odločbe naložiti globo.

2.

Svetovalni odbor se strinja z utemeljitvijo Evropske komisije glede osnovnega zneska glob.

3.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije o olajševalnih in oteževalnih okoliščinah (razen vidika iz vprašanja 4).

4.

Večina svetovalnega odbora se strinja z Evropsko komisijo, da v tej zadevi obstajajo izredne okoliščine, ki utemeljujejo zmanjšanje glob zaradi učinkovitega sodelovanja zunaj področja uporabe obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, kot je določeno v osnutku odločbe.

5.

Večina svetovalnega odbora se strinja z utemeljitvijo Evropske komisije glede zneska znižanja glob zaradi učinkovitega sodelovanja zunaj področja uporabe obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002.

6.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede uporabe obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002.

7.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, da upošteva vse druge točke, ki so bile obravnavane med razpravo.

8.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/19


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v Zadevi COMP/C.39129 – Močnostni transformatorji

(V skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci – UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

2009/C 296/07

Ta zadeva v zvezi s konkurenco je povezana s kartelnim sporazumom med proizvajalci močnostnih transformatorjev.

Na podlagi osnutka odločbe je ugotovljeno naslednje:

Obvestilo o nasprotovanju

Obvestilo o nasprotovanju je bilo sprejeto 20. novembra 2008 in je bilo vročeno sedmim skupinam podjetij: ABB Ltd, AREVA T&D SA, Alstom, Siemens AG, Fuji Electrics Holdings Co. Ltd, Hitachi Ltd in Toshiba Corporation (stranke).

V obvestilu o nasprotovanju je Komisija sprejela predhodno ugotovitev, da so stranke med letoma 1993 in 2003 z upoštevanjem ustnega dogovora (prijateljskega dogovora) kršile člen 81 Pogodbe ES s tem, da so se japonski proizvajalci strinjali, da močnostnih transformatorjev ne bodo prodajali v Evropi, evropski proizvajalci pa so se strinjali, da ne bodo prodajali na Japonskem.

Rok za odgovor na obvestilo o nasprotovanju

Strankam je bil za odgovor na obvestilo o nasprotovanju prvotno odobren rok šestih tednov. Vse stranke so zahtevale podaljšanje, kar sem delno odobril. Vse stranke so v podaljšanem roku odgovorile na obvestilo o nasprotovanju.

Vpogled v spis

Strankam je bil vpogled v spis preiskave Komisije omogočen tako, da so prejele CD-ROM. Vpogled v izjave podjetij, ki so jih predložili prosilci za imuniteto in prizanesljivost, pa je bil možen le v prostorih Komisije.

V skladu z obvestilom Komisije o vpogledu v spis (1) je bil odobren dodaten vpogled v nekatere dokumente, ki jih je Komisija prejela po ustnem zaslišanju in ki naj bi jih upoštevala v končni odločbi kot obremenilne dokaze.

Ustno zaslišanje

Ustno zaslišanje, na katerem so bile zastopane vse stranke, je na zahtevo strank potekalo 17. februarja 2009.

Med ustnim zaslišanjem je bilo eni od strank omogočeno, da odgovori na vprašanje v pisni obliki. Ta odgovor je bil pozneje poslan vsem strankam, ki so lahko predložile pripombe, zato je bil odobren prej navedeni dodatni vpogled.

Glavna postopkovna vprašanja strank

Stranke so predložile več trditev v zvezi s pravicami do obrambe, za katere po podrobni preučitvi menim, da so neutemeljene. Glavne trditve so:

Komisija upošteva dokaze, ki pomenijo samoobtožbo, čeprav je bila njegova prošnja zavrnjena.

Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2002 določa, da lahko prosilec za imuniteto umakne dokaze, ki jih je predložil v prošnji za imuniteto, če prošnja ni sprejeta (2). Ker prosilec te možnosti ni izkoristil, je lahko Komisija navedene dokaze upoštevala, ne da bi pri tem kršila pravice do obrambe.

Komisija upošteva dokaze, ki jih je pridobila med pregledi v drugi (vendar povezani) zadevi.

Med preiskavo sem ugotovil, da so bili navedeni dokazi pozneje prostovoljno predloženi v zvezi s prošnjo za prizanesljivost in kot odgovor na zahtevo za informacije v tej zadevi. Zato dejstvo, da je te dokaze Komisija pridobila tudi med pregledi v drugi zadevi, ne more pomeniti kršitve pravic do obrambe.

Evropske stranke so bile obveščene o natančnem obsegu preiskave na začetku postopka, medtem ko so bile japonske stranke o tem obveščene šele ob vročitvi obvestila o nasprotovanju.

V zvezi s tem ugotavljam, da je bilo v preiskavi poleg prijateljskega dogovora prvotno obravnavano tudi določeno ravnanje znotraj EU, pri katerem japonske stranke domnevno niso sodelovale. Dejstvo, da so bile evropske stranke obveščene o manjšem obsegu preiskave zoper njih, ne pomeni diskriminacije in nikakor ni kršitev pravic japonskih strank do obrambe.

V nasprotju z načelom enake obravnave so bili nekateri dokumenti v spisu razkriti prosilcu za prizanesljivost pred vročitvijo obvestila o nasprotovanju, drugim strankam v postopku pa ne.

Menim, da ustrezni službi Komisije nič ne preprečuje, da bi med preiskavo razpravljala s strankami o nekaterih informacijah in tako poskušala preiskavo bolje razumeti in jo pospešiti. To velja predvsem v zvezi s prosilci za prizanesljivost. V vsakem primeru so bile te informacije pozneje na voljo vsem strankam med postopkom vpogleda v spis. Zato s tem zgodnjim razkritjem ni moglo biti kršeno načelo enake obravnave ali prizadete pravice drugih strank do obrambe.

Ena od strank je izjavila, da ni prejela pisnega potrdila o svoji prošnji za prizanesljivost, ki je bila pozneje zavrnjena. Poleg tega je izjavila, da zadevna služba Komisije v dopisu o zavrnitvi prošnje za prizanesljivost ni jasno navedla datuma primerjave med predloženimi informacijami in informacijami, ki so bile Komisiji že na voljo.

V skladu z obvestilom o prizanesljivosti iz leta 2002 (3) prosilec za prizanesljivost prejme pisno potrdilo o datumu prejema prošnje. Zato nezagotovitev takšnega potrdila pomeni postopkovno nepravilnost. Poleg tega zlasti zaradi neobstoja takšnega potrdila menim, da je procesna nepravilnost tudi dejstvo, da v dopisu o zavrnitvi prošnje za prizanesljivost ni bil jasno naveden datum primerjave. Kljub temu menim, da nobena od navedenih postopkovnih nepravilnosti ni takšna, da bi pomenila kršitev pravic do obrambe, pri čemer puščam odprto vprašanje, ali bi lahko datum primerjave odločilno vplival na položaj prosilca glede prizanesljivosti.

Osnutek odločbe

V osnutku odločbe Komisija ponovno potrjuje nasprotovanja iz obvestila o nasprotovanju, čeprav se je trajanje kršitve znatno zmanjšalo.

Menim, da so v osnutku odločbe obravnavana le nasprotovanja, v zvezi s katerimi so lahko stranke podale svoja stališča.

Sklepna ugotovitev

Glede na navedene ugotovitve menim, da je bila v tej zadevi pravica do zaslišanja v zvezi z vsemi strankami v postopku upoštevana.

Bruselj, 5. oktobra 2009

Michael ALBERS


(1)  UL C 325, 22.12.2005, str. 7, točka 27.

(2)  UL C 45, 19.2.2002, str. 3, točka 17.

(3)  UL C 45, 19.2.2002, str. 3, točki 14 in 25.


5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/21


Povzetek Odločbe Komisije

z dne 7. oktobra 2009

v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP

(Zadeva COMP/C.39129 – Močnostni transformatorji)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 7601)

(Besedilo v angleškem in francoskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 296/08

Komisija je 7. oktobra 2009 sprejela Odločbo v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES. Komisija v skladu z določbami člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) objavlja imena strank in glavno vsebino Odločbe, vključno z vsemi naloženimi sankcijami, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti. Različica Odločbe, ki ni zaupna, je na voljo na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco:

http://ec.europa.eu/competition/antitrust/cases/

1.   UVOD

(1)

Odločba je naslovljena na devet pravnih oseb, ki pripadajo sedmim podjetjem, in zadeva kršitev člena 81 Pogodbe ter člena 53 Sporazuma EGP. Od 9. junija 1999 do 15. maja 2003 so bili naslovniki udeleženi v enkratni in dolgotrajni kršitvi, ki je zajemala celotno območje EGP (kakršno je bilo v času kršitve) in je vključevala sporazum, s katerim so se dogovorili o razdelitvi trgov na podlagi prijateljskega dogovora med evropskimi in japonskimi proizvajalci močnostnih transformatorjev, da bodo spoštovali domače trge drug drugega in na njih ne bodo prodajali.

2.   OPIS ZADEVE

2.1   Postopek

(2)

Odločba temelji na prošnjah za prizanesljivost družb Siemens in Fuji, sodelovanju družb AREVA T&D in Hitachi, dokazih, zbranih med pregledi, ter odgovorih na več zahtev za informacije.

(3)

Obvestilo o nasprotovanju je bilo sprejeto 20. novembra 2008, pri čemer je ustno zaslišanje potekalo 17. februarja 2009. Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 18. septembra in 2. oktobra 2009 izdal pozitivno mnenje, Komisija pa je Odločbo sprejela 7. oktobra 2009.

2.2   Povzetek kršitve

(4)

Zadeva je povezana s kršitvijo člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP v sektorju močnostnih transformatorjev.

(5)

Protikonkurenčno ravnanje se nanaša na močnostne transformatorje, avtotransformatorje in kompenzacijske reaktorje z območjem napetosti najmanj 380 kV. Močnostni transformator je pomemben električni sestavni del za zmanjševanje ali povečevanje napetosti v električnem tokokrogu. Močnostni transformatorji se prodajajo kot samostojne naprave ali kot del elektro razdelilnih postaj, izdelanih na ključ. Odločba zajema vse močnostne transformatorje ne glede na to, ali se prodajajo kot samostojen izdelek ali kot del projekta na ključ, ne vključuje pa močnostnih transformatorjev, ki se prodajajo kot del razdelilnih postaj, ki temeljijo na plinsko izoliranih stikalnih napravah, zajetih že v Odločbi Komisije z dne 24. januarja 2007 v zadevi COMP/F/38.899 – Plinsko izolirane stikalne naprave.

(6)

Kršitev je trajala od 9. junija 1999 do 15. maja 2003. Stranke, udeležene v kršitvi, so sklenile ustni dogovor, ki je zajemal celotno območje EGP (kakršno je bilo v času kršitve) in s katerim so se dogovorile o razdelitvi trgov na podlagi prijateljskega dogovora med evropskimi in japonskimi proizvajalci, da bodo spoštovali domače trge drug drugega in na njih ne bodo prodajali.

(7)

V ta namen so stranke enkrat ali dvakrat letno organizirale srečanja. Da bi ponovno potrdile spoštovanje dogovora, so se srečale v Evropi in Aziji, in sicer v Malagi, Singapurju, Barceloni, Lizboni, Tokiu, na Dunaju in v Zürichu. Vsak član kartela je prejel skrivno šifro. Ta dejstva potrjuje več dokumentov in izjav družb iz tega obdobja.

2.3   Naslovniki in trajanje

(8)

Naslovniki Odločbe so ABB Ltd, AREVA T&D SA, Alstom (Société Anonyme), Siemens AG, Siemens Aktiengesellschaft Österreich, Fuji Electrics Holdings Co., Ltd, Hitachi Ltd, Hitachi Europe Ltd in Toshiba Corporation.

(9)

Kršitev je pri vseh naslovnikih, razen družbi Siemens Aktiengesellschaft Österreich, trajala od 9. junija 1999 do 15. maja 2003. Pri družbi Siemens Aktiengesellschaft Österreich je kršitev trajala od 29. maja 2001 do 15. maja 2003.

2.4   Pravna sredstva

(10)

V Odločbi se uporabljajo Smernice o globah iz leta 2006.

2.4.1   Osnovni znesek globe

(11)

Osnovni znesek globe je bil določen kot delež vrednosti prodaje močnostnih transformatorjev, ki ga je ustvarilo posamezno podjetje na zadevnem geografskem območju v letu 2001 (variabilni znesek), pomnožen s številom let trajanja kršitve in povečan za dodatni znesek, prav tako izračunan kot delež vrednosti prodaje, da bi se okrepil odvračilni učinek glede sklepanja horizontalnih sporazumov o določanju cen (vstopna pristojbina).

(12)

Ob upoštevanju narave kršitve, skupnega tržnega deleža vseh zadevnih podjetij, geografskega obsega kršitve in izvajanja sta bila variabilni znesek in vstopna pristojbina določena na 16 %.

(13)

Ker je kršitev trajala skoraj štiri leta, je bil variabilni znesek pomnožen s 4.

2.4.2   Prilagoditve osnovnega zneska

2.4.2.1   Oteževalne okoliščine

(14)

Povratništvo je oteževalna okoliščina za ABB Ltd (upoštevana je bila ena od prejšnjih odločb o kartelih), zato je bila globa višja za 50 %.

2.4.2.2   Olajševalne okoliščine

(15)

V Odločbi je ugotovljeno tudi, da v tej zadevi obstajajo izredne okoliščine, ki utemeljujejo zmanjšanje globe družbama Hitachi in AREVA T&D za 18 % zaradi njunega učinkovitega sodelovanja zunaj področja uporabe obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002. To zmanjšanje ne velja za Alstom, nekdanjo matično družbo družbe AREVA T&D.

2.4.3   Odvračanje

(16)

Odločba namenja pozornost dejstvu, da je treba zagotoviti zadosten odvračilni učinek glob; zato je globa, ki bo naložena družbama Siemens in Hitachi, pomnožena z 1,2, globa za družbo Toshiba pa je pomnožena z 1,1.

2.4.4   Uporaba obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002: znižanje glob

(17)

Kar zadeva uporabo obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, je družbi Siemens priznana popolna imuniteta pred globami, globa za družbo Fuji pa se zniža za 40 %. Prošnje za prizanesljivost družb ABB, AREVA T&D in Hitachi so bile zavrnjene, ker niso zagotovile znatne dodane vrednosti v primerjavi z informacijami, ki jih je Komisija že imela.

3.   GLOBE, NALOŽENE Z ODLOČBO

(a)

ABB Ltd:

33 750 000 EUR

(b)

Alstom (Société Anonyme):

16 500 000 EUR, pri čemer je družba AREVA T&D SA solidarno odgovorna za 13 530 000 EUR

(c)

Siemens AG:

0 EUR, pri čemer je družba Siemens Aktiengesellschaft Österreich solidarno odgovorna za 0 EUR

(d)

Fuji Electrics Holdings Co., Ltd:

1 734 000 EUR

(e)

Hitachi Ltd:

2 460 000 EUR, pri čemer je družba Hitachi Europe Ltd solidarno odgovorna za 2 460 000 EUR

(f)

Toshiba Corporation:

13 200 000 EUR


(1)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1.


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/23


Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 296/09

Referenčna številka državne pomoči

X 231/09

Država članica

Italija

Referenčna oznaka države članice

Adeguamento al regolamento (CE) n. 800/2008

Ime regije (NUTS)

Friuli-Venezia Giulia

Mešano

Organ, ki dodeli pomoč

Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia — Direzione centrale attività produttive

Servizio Politiche economiche e marketing territoriale

Via Sabbadini 31

33100 Udine UD

ITALIA

politiche.economiche@regione.fvg.it

http://www.regione.fvg.it

Naziv ukrepa pomoči

Incentivi alle PMI per l'adozione di misure di politica industriale che supportino progetti di sviluppo competitivo — aiuti alla formazione

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

DPReg 354 del 22.12.2008 (Regolamento concernente criteri e modalità per la concessione alle piccole e medie imprese di incentivi per l’adozione di misure di politica industriale che supportino progetti di sviluppo competitivo ai sensi del capo I della legge regionale 4 marzo 2005, n. 4), pubblicato sul bollettino ufficiale della Regione n. 53 del 31.12.2008.

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Sprememba XT 64/05

Trajanje

1.1.2009–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

1,00 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Dotacija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Posebno usposabljanje (člen 38(1))

35 %

20 %

Splošno usposabljanje (člen 38(2))

70 %

20 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://lexview-int.regione.fvg.it/FontiNormative/Regolamenti/D_P_REG_0354-2008.pdf

Referenčna številka državne pomoči

X 234/09

Država članica

Italija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Basilicata

Člen 87(3)(a)

Organ, ki dodeli pomoč

Regione Basilicata — Dipartimento Formazione Lavoro Cultura e Sport

Via V. Verrastro 8

85100 Potenza PZ

ITALIA

http://www.regione.basilicata.it

Naziv ukrepa pomoči

Formazione e Competitività di Impresa

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Deliberazione Giunta Regionale n. 2127 del 29.12.2008 — Pubblicata sul Bollettino Ufficiale della regione Basilicata n. 3 del 26.1.2009

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

26.1.2009–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

1,52 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Pogramma Operativo F.S.E. 2007-2013 — Regione Basilicata — 3,04 EUR milioni

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Posebno usposabljanje (člen 38(1))

25 %

20 %

Splošno usposabljanje (člen 38(2))

60 %

20 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.regione.basilicata.it/dipformazione/default.cfm?fuseaction=dir&dir=2698&doc=&link=

Referenčna številka državne pomoči

X 236/09

Država članica

Španija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Galicia

Člen 87(3)(a)

Organ, ki dodeli pomoč

Xunta de Galicia. Consellería de Traballo

San Lázaro, s/n

15781 Santiago de Compostela

ESPAÑA

http://traballo.xunta.es/?set_language=es&cl=es

Naziv ukrepa pomoči

Programa de incentivos a la contratación indefinida de mujeres como medida para lograr un trabajo igualitario

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Orden de 30 de diciembre de 2008 por la que se establecen las bases reguladoras del programa de incentivos a la contratación indefinida de mujeres como medida para lograr un mercado de trabajo igualitario cofinanciado por el fondo social europeo y se procede a su convocatoria para el año 2009 (DOG n.o 10 de 15 de enero de 2009)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

16.9.2008–15.9.2009

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

4,20 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cofinanciado por el fondo social europeo en un porcentaje del 80 %, a través del programa operativo del fondo social europeo de Galicia 2007-2013, número CCI 2007 ES 051 PO004 aprobado por la decisión europea de 15 de septiembre del 2007 — 1,00 EUR (en millones)

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Splošno usposabljanje (člen 38(2))

26 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.xunta.es/Doc/Dog2009.nsf/FichaContenido/1F86?OpenDocument

Referenčna številka državne pomoči

X 237/09

Država članica

Španija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Galicia

Člen 87(3)(a)

Organ, ki dodeli pomoč

Xunta de Galicia. Consellería de Traballo

San Lázaro, s/n

15781 Santiago de Compostela

ESPAÑA

http://traballo.xunta.es/?set_language=es&cl=es

Naziv ukrepa pomoči

Programa de incentivos a la contratación por cuenta ajena como medida para favorecer la inserción de la juventud

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Orden de 30 de diciembre de 2008 por la que se establecen las bases reguladoras del programa de incentivos a la contratación por cuenta ajena como medida para favorecer la inserción de la juventud cofinanciado por el Fondo Social Europeo y se procede a su convocatoria para el año 2009 (DOG n.o 10 de 15 de enero de 2009)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

16.9.2008–15.9.2009

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

9,80 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cofinanciado por el Fondo Social Europeo en un porcentaje del 80 %, a través del programa operativo del fondo social europeo de Galicia 2007-2013, número CCI 2007 ES 051 PO004 aprobado por la decisión europea de 15 de septiembre del 2007 — 1,00 EUR (en millones)

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Splošno usposabljanje (člen 38(2))

44,31 %

44,31 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.xunta.es/Doc/Dog2009.nsf/FichaContenido/1F96?OpenDocument

Referenčna številka državne pomoči

X 238/09

Država članica

Španija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Galicia

Člen 87(3)(a)

Organ, ki dodeli pomoč

Xunta de Galicia Consellería de Traballo

San Lázaro, s/n

15781 Santiago de Compostela

ESPAÑA

http://traballo.xunta.es/?set_language=es&cl=es

Naziv ukrepa pomoči

Programa de incentivos a la contratación indefinida de parados de larga duración, cofinanciado por el fondo social europeo

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Orden de 30 de diciembre de 2008 por la que se establecen las bases reguladoras del programa de incentivos a la contratación indefinida de parados de larga duración, cofinanciado por el Fondo Social Europeo y se procede a su convocatoria para el año 2009 (DOG n.o 11 de 16 de enero)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

16.9.2008–15.9.2009

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

9,25 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Neposredna subvencija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cofinanciado por el Fondo Social Europeo en un porcentaje del 80 %, a traves del Programa Operativo del Fondo Social europeo de Galicia 2007-2013, número CCI 2007 ES 051 PO004 aprobado por la decisión europea de 15 de septiembre del 2007 — 1,00 EUR (en millones)

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Splošno usposabljanje (člen 38(2))

34,46 %

Pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plače (člen 40)

34,46 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.xunta.es/Doc/Dog2009.nsf/FichaContenido/2026?OpenDocument


5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/28


OBVESTILO O VLOGI ZA DOVOLJENJE ZA RAZISKOVANJE TEKOČIH IN PLINASTIH OGLJIKOVODIKOV, IMENOVANO BIANCAVILLA

ITALIJANSKA REPUBLIKA – DEŽELA SICILIJA

DEŽELNI ODBOR ZA INDUSTRIJO – DEŽELNI ODDELEK ZA INDUSTRIJO IN RUDARSTVO

DEŽELNI URAD ZA OGLJIKOVODIKE IN GEOTERMALNO ENERGIJO (U.R.I.G.)

2009/C 296/10

Družba EniMed – Eni Mediterranea Idrocarburi S.p.A s sedežem v mestu Gela (CL), Strada Statale 117 bis – Contrada Ponte Olivo (93012), ITALIA – z davčno številko 12300000150, ki je edini zastopnik in ima 50-odstotni lastniški delež, ter družba Edison S.p.A. s sedežem v Milanu, Foro Buonaparte 31 (20121), ITALIA, s 50-odstotnim lastniškim deležem, sta 12. junija 2009 v skladu z deželnim zakonom dežele Sicilije št. 14 z dne 3. julija 2000, s katerim se prenaša in uporablja Direktiva 94/22/ES, deželnemu odborniku za industrijo, pristojnemu organu dežele Sicilije za podeljevanje rudarskih pravic na Siciliji, s sedežem v Via Ugo La Malfa 87/89, 90146 Palermo PA, ITALIA predložili vlogo za dovoljenje, imenovano „Biancavilla“, za iskanje tekočih in plinastih ogljikovodikov na območju, ki obsega 7 400 ha (74,00 km2) in se nahaja v vzhodnem delu osrednje Sicilije v pokrajinah Enna in Catania. Navedeno območje na jugu meji na območje dovoljenja „Paternò“ (Edison 100 %) , v druge smeri pa na prosta območja.

V pokrajini Enna dovoljenje zadeva občini: Centuripe in Regalbuto. V pokrajini Catania zadeva občine: Adrano, Biancavilla, Santa Maria di Licodia in Regalna.

Območje, ki je predmet vloge za dovoljenje, zajema območje, ki je označeno z neprekinjeno črto, ki povezuje točke „A“, „B“, „C“, „D“ in „E“.

Te točke so opredeljene, kot sledi:

A.

Točka na jugovzhodnem vogalu stavbe, ki se nahaja na nadmorski višini 457 m 420 metrov severovzhodno od okraja Contrada Grotte Rosse.

B.

Točka na severozahodnem vogalu stavbe, ki se nahaja na nadmorski višini 648 m v okraju Contrada Paricchia.

C.

Točka na jugovzhodnem vogalu stavbe, ki se nahaja na nadmorski višini 615 m v okraju C. Ingiulla 400 m severozahodno od Chiusa di Don Ascenzio.

D.

Točka v križišču za Villaggio S. Francesco na cesti med S. Maria Licodia in Ragalna Ovest, ki sovpada s točko „B“ za dovoljenje „Paternò“.

E.

Točka na zvoniku cerkve S. Maria della Croce v kraju Regalbuto, ki sovpada s točko „A“ dovoljenja „Paternò“.

Zemljepisne koordinate

Točka

Zemljepisna širina S

Zemljepisna dolžina V (M. Mario)

A

37°41′37″,562

2°22′21″,065

B

37°40′45″,437

2°23′19″,485

C

37°39′07″,573

2°25′33″,957

D

37°37′51″,000

2°28′53″,000

E

37°38′57″,367

2°11′20″,230

Zainteresirane strani lahko predložijo vlogo za dovoljenje za to območje v 90 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije; vloge, prejete po navedenem roku, ne bodo obravnavane. Odlok o izdaji dovoljenja za raziskovanje bo izdan v šestih mesecih od skrajnega roka za predložitev morebitnih vlog subjektov, ki želijo pridobiti isto dovoljenje. V skladu s členom 5(1) Direktive 94/22/ES se obvešča, da so bila merila za izdajo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov že objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 396 z dne 19. decembra 1998 s sklicevanjem na zakonodajni odlok predsednika republike št. 625 z dne 25. novembra 1996 (objavljen v Uradnem listu Italijanske republike št. 293 z dne 14. decembra 1996), s katerim se zgoraj navedena direktiva prenaša v italijansko zakonodajo in v njej izvaja, in kot navaja zgoraj navedeni zakon dežele Sicilije št. 14 z dne 3. julija 2000 (objavljenim v Uradnem listu dežele Sicilije št. 32 z dne 7. julija 2000).

Pogoji in zahteve za opravljanje ali prenehanje dejavnosti določa zgoraj navedeni zakon dežele Sicilije št. 14 z dne 3. julija 2000 in tipska specifikacija, ki je bila izdana z odlokoma odbornika za industrijo št. 91 z dne 30. oktobra 2003 in št. 88 z dne 20. oktobra 2004, objavljenima v Uradnem listu dežele Sicilija št. 49, del I, z dne 14. novembra 2003 in št. 46, del I, z dne 5. novembra 2004.

Dokumentacija o vlogi je deponirana pri Deželnem uradu za ogljikovodike in geotermalno energijo Deželnega oddelka za industrijo in rudarstvo, Via Ugo La Malfa 101, 90146 Palermo PA, ITALIA, kjer je na vpogled zainteresiranim stranem.

Palermo, 23. oktober 2009

Tehnični vodja

Inž. Salvatore GIORLANDO


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

Komisija

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/30


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.5659 – Daimler AG/IPIC/Brawn GP)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 296/11

1.

Komisija je 26. novembra 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Daimler AG („Daimler“, Nemčija) in Aabar Investments PJSC („Aabar“, Združeni arabski emirati), ki je odvisno podjetje pod izključnim nadzorom podjetja International Petroleum Investment Company („IPIC“, Združeni arabski emirati), z nakupom delnic pridobita skupni nadzor nad podjetjem Brawn GP („Brawn“, Združeno kraljestvo) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Daimler: proizvodnja avtomobilov in komercialnih vozil ter finančne storitve,

za IPIC: investicijska družba, dejavna zlasti na področju rafiniranja nafte ter s tem povezanih predhodnih in nadaljnjih distribucijskih in storitvenih omrežij,

za Brawn: ekipa formule ena (avtomobilske dirke).

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301 ali 22967244) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5659 – Daimler AG/IPIC/Brawn GP na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


Popravki

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/31


Popravek Odobritve državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

( Uradni list Evropske unije C 275 z dne 14. novembra 2009 )

2009/C 296/12

Kazalo vsebine na naslovni strani in naslov na strani 3:

besedilo:

se glasi:


5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/31


Popravek Odobritve državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

( Uradni list Evropske unije C 275 z dne 14. novembra 2009 )

2009/C 296/13

Kazalo vsebine na naslovni strani in naslov na strani 7:

besedilo:

se glasi:


5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/31


Popravek Sporočila Komisije v okviru izvajanja Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (Direktiva R&TTE)

( Uradni list Evropske unije C 293 z dne 2. decembra 2009 )

2009/C 296/14

Stran 2, oznaka standarda EN 55022:2006, četrti stolpec:

besedilo:

„1.10.2009“

se glasi:

„1.10.2011“.