5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/1

1.

„označevalec DNK“ pomeni lokus v molekuli, ki ponavadi vsebuje različne informacije o različnih posameznikih;

2.

„rezultat analize DNK“ pomeni črkovno ali številčno kodo, oblikovano na podlagi analize enega ali več lokusov v DNK, in ki se jo uporablja pri poročanju. Na primer, rezultat analize DNK D3S1358 14–15, D21S11 28–30 pomeni, da je subjekt pri označevalcu DNK D3S1358 tip 14–15, pri označevalcu DNK D21S11 pa tip 28–30;

3.

„Evropski standardni niz (ESS)“ pomeni niz označevalcev DNK iz Priloge I;

4.

„označevalec evropskega standardnega niza“ pomeni označevalca DNK, ki je del evropskega standardnega niza; and

5.

„rezultat analize evropskega standardnega niza“ pomeni rezultat analize DNK, pridobljen na podlagi omenjenih označevalcev DNK, ki so del evropskega standardnega niza.

1.

Države članice naj pri analizah DNK za sodno-medicinske namene uporabijo vsaj označevalce DNK iz Priloge 1, ki sestavljajo evropski standardni niz, da bi se olajšala izmenjava rezultatov analiz DNK. Države članice so pozvane, naj v primeru, ko so na voljo informacije iz dodatnih lokusov, te posredujejo pri izmenjavi podatkov o DNK.

2.

Države članice naj rezultate analiz evropskega standardnega niza oblikujejo v skladu z znanstveno preizkušeno in odobreno tehnologijo DNK na osnovi študij, ki jih je izvedla delovna skupina za vprašanja s področja DNK evropske mreže inštitutov za sodno medicino. Države članice bi morale imeti možnost, da na zahtevo določijo zahteve glede kakovosti in uporabljene preizkuse kakovosti.

1.

Države članice naj pri izmenjavi rezultatov analiz DNK te rezultate omejijo na kromosomska območja, ki ne vsebujejo izražanja genov tj. za katera ni znano, da bi imela informacije o posebnih dednih značilnostih.

2.

Pri označevalcih DNK iz Priloge 1 ni znano, da bi vsebovali informacije o posebnih dednih značilnostih. Če se bo znanost razvila tako, da bo mogoče določiti, da označevalci DNK, priporočeni v tej resoluciji, zagotavljajo informacije o posebnih dednih značilnostih, naj države članice ne uporabljajo več tega označevalca pri izmenjavi rezultatov analiz DNK. Države članice naj bodo tudi pripravljene izbrisati vse rezultate analiz DNK, ki jih bodo morebiti prejele, če bi se pri teh rezultatih analiz DNK izkazalo, da vsebujejo informacije o posebnih dednih značilnostih.

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/4

(1)

Člen 152 Pogodbe določa, da mora biti dejavnost Skupnosti, ki dopolnjuje nacionalne politike, usmerjena k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju človekovih obolenj in odpravljanju vzrokov za ogrožanje človekovega zdravja.

(2)

V skladu s členom 137 Pogodbe, Skupnost podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic, med drugim pri izboljševanju zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev.

(3)

Izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja (TDO), ki je imenovan tudi izdihani ali izgoreni tobačni dim, je pogost vzrok smrtnosti, obolevnosti in invalidnosti v Evropski uniji.

(4)

Po zelo previdnih ocenah je v letu 2002 zaradi izpostavljenosti TDO na delovnem mestu v Evropski uniji umrlo 7 300 odraslih, od tega 2 800 nekadilcev. Dodatnih 72 000 odraslih, vključno s 16 400 nekadilci, pa je umrlo zaradi vzrokov, povezanih z izpostavljenostjo TDO na domu.

(5)

Izpostavljenost izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu je zlasti nevarna za otroke in mladostnike ter bi lahko povečala verjetnost, da bodo ti postali kadilci.

(6)

TDO je Mednarodna agencija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za raziskave raka uvrstila med znane rakotvorne snovi za ljudi, Finska in Nemčija pa kot rakotvorno snov na delovnem mestu.

(7)

Vsi ljudje imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in morajo biti zaščiteni pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu.

(8)

Prostovoljne politike na nacionalni ravni so se izkazale za neučinkovite pri zmanjševanju izpostavljenosti tobačnemu dimu. Zavezujoča zakonodaja držav članic, ki se pravilno izvršuje in nadzoruje, je učinkovito sredstvo ustrezne zaščite ljudi pred tveganji za zdravje zaradi izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu.

(9)

Zakonodaja o okolju brez tobačnega dima je najučinkovitejša, če je podprta z ukrepi, kot so ozaveščevalne kampanje, podpora opuščanju kajenja in stroga zdravstvena opozorila na embalažah tobačnih izdelkov ter drugi predpisi v zvezi s tobačnimi izdelki.

(10)

Civilna družba ima velik pomen pri zagotavljanju podpore in zagotavljanju skladnosti z zakonodajo o okolju brez tobačnega dima.

(11)

Tobačne politike bi morale zagotavljati ustrezne instrumente za večsektorski pristop do nadzora nad tobakom.

(12)

Potrebno je tesnejše sodelovanje med državami članicami za poenostavitev izmenjave informacij in najboljših praks ter oblikovanje standardiziranega sistema EU za spremljanje.

(13)

V resoluciji Sveta in ministrov za zdravje držav članic z zasedanja Sveta dne 18. julija 1989 o prepovedi kajenja v javnih prostorih (3) so bile države članice pozvane k sprejetju ukrepov za prepoved kajenja v nekaterih zaprtih javnih prostorih in razširitvi te prepovedi na vse vrste javnega prevoza.

(14)

V Priporočilu Sveta 2003/54/ES z dne 2. decembra 2002 o preprečevanju kajenja in pobudah za izboljšanje nadzora nad tobakom (4) je bilo državam članicam priporočeno izvajanje zakonodaje in/ali drugih učinkovitih ukrepov za zagotavljanje zaščite pred izpostavljenostjo TDO v zaprtih delovnih prostorih, zaprtih javnih prostorih in javnih prevoznih sredstvih.

(15)

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (5) zajema vsa tveganja za zdravje in varnost delavcev (6), čeprav izrecno ne navaja tobačnega dima.

(16)

V svojem Akcijskem načrtu za okolje in zdravje (2004–2010) (7) se je Komisija zavezala, da „si bo še naprej prizadevala za izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih“, zlasti s „spodbujanjem omejevanja kajenja na vseh delovnih mestih, z raziskovanjem pravnih mehanizmov in pobud za spodbujanje zdravja na evropski ravni in na ravni držav članic“.

(17)

Posvetovanje, ki se je začelo z objavo zelene knjige „K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU“ (8) (zelena knjiga) je pokazalo, da je podpora celovitim tobačnim politikam v vseh zaprtih delovnih prostorih in javnih prostorih ter podpora nadaljnjemu ukrepanju EU za spodbujanje okolja brez tobačnega dima v državah članicah velika.

(18)

Na zasedanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov dne 30. in 31. maja 2007 je potekala izmenjava mnenj o možnostih politike na ravni EU za vzpostavljanje okolja brez tobačnega dima. Svet je pozdravil zeleno knjigo in poudaril potrebo po smernicah Skupnosti za okrepljeno spodbujanje okolja brez tobačnega dima na ravni EU, podpori Skupnosti nacionalnim ukrepom in usklajevanju le-teh.

(19)

Evropski parlament je v resoluciji o zeleni knjigi z dne 24. oktobra 2007 države članice pozval, naj v dveh letih uvedejo celovite protikadilske zakone, Komisijo pa, naj do leta 2011 predloži ustrezen zakonodajni predlog, če napredek ne bi bil zadovoljiv. Evropski parlament je Komisijo še pozval, da predlaga spremembo sedanjega zakonodajnega okvira, da se TDO uvrsti med rakotvorne snovi, delodajalce pa zaveže k zagotavljanju nekadilskih delovnih prostorov.

(20)

Člen 8 Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom, ki so jo junija 2003 podpisale vse članice SZO in ki jo je doslej ratificiralo 167 pogodbenic, vključno s Skupnostjo in 26 državami članicami, pravno zavezuje pogodbenice konvencije, da na področjih, ki so v nacionalni pristojnosti, kakor je določena z nacionalnim pravom, sprejmejo in izvajajo učinkovite ukrepe za zaščito ljudi pred izpostavljenostjo izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu v vseh zaprtih delovnih prostorih, javnih prevoznih sredstvih in zaprtih javnih prostorih ter po potrebi v drugih javnih prostorih, na drugih ravneh svojih pristojnosti pa dejavno spodbujajo sprejetje in izvajanje takih ukrepov.

(21)

Na drugi konferenci pogodbenic Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom julija 2007 so bile sprejete smernice o zaščiti pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu (9) za pomoč pogodbenicam pri izvajanju njihovih obveznosti iz člena 8 Konvencije. Vsaka pogodbenica bi si morala prizadevati za izvedbo smernic v petih letih od začetka veljavnosti Konvencije zanjo.

(22)

Člen 14 Okvirne konvencije SZO pravno zavezuje njene pogodbenice k oblikovanju in razširjanju celovitih smernic na podlagi znanstvenih dokazov in najboljših praks ter k sprejetju učinkovitih ukrepov za spodbujanje opuščanja kajenja in ustrezno obravnavo odvisnosti od tobaka. Na tretji konferenci pogodbenic Okvirne konvencije SZO je bilo sklenjeno, da se ustanovi skupina za izdelavo smernic za izvajanje navedenega člena.

(23)

Evropska strategija za nadzor nad tobakom, ki jo je sprejel regionalni odbor SZO za Evropo septembra 2002, državam članicam priporoča, da državljanom zagotovijo njihovo pravico do okolja brez tobačnega dima tako, da med drugim prepovejo kajenje v javnih in delovnih prostorih ter v javnih prevoznih sredstvih, zunanjih prostorih vseh izobraževalnih ustanov za mladoletnike, v vseh prostorih zdravstvene oskrbe in na javnih dogodkih, ter da TDO uvrstijo med rakotvorne snovi.

(24)

To priporočilo ne posega v zakonodajo Skupnosti, ki določa najmanjše zahteve za zaščito varnosti in zdravja delavcev, sprejeto na podlagi člena 137 Pogodbe, v Direktivo 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (10) in Odločbo Komisije 2003/641/ES z dne 5. septembra 2003 o uporabi barvnih fotografij ali drugih ilustracij kot zdravstvenih opozoril na zunanji embalaži tobačnih izdelkov (11) —

1.

zagotovijo učinkovito zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v zaprtih delovnih prostorih, zaprtih javnih prostorih, v javnih prevoznih sredstvih in po potrebi drugih javnih prostorih, kakor določa člen 8 Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom, in na podlagi priloženih smernic o zaščiti pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, sprejete na drugi konferenci pogodbenic Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom, in sicer v petih letih po začetku veljavnosti te konvencije za posamezno državo članico, ali najpozneje v treh letih po sprejetju tega priporočila;

2.

razvijejo in/ali dopolnijo strategije in ukrepe za zmanjševanje izpostavljenosti izdihanemu ali izgorenemu tobačnemu dimu pri otrocih in mladostnikih;

3.

dopolnijo tobačne politike s spremljevalnimi ukrepi, ki bi lahko vključevali:

4.

razvijejo, izvajajo in redno posodabljajo ter revidirajo celovite večsektorske strategije načrte in programe za nadzor nad tobakom, ki med drugim obravnavajo zaščito pred tobačnim dimom v vseh prostorih, dostopnih javnosti, ali prostorih skupne rabe, ne glede na lastništvo ali pravico dostopa;

5.

dajo na voljo ustrezne instrumente za izvajanje nacionalnih strategij, politik in programov za nadzor nad tobakom, da se zagotovi učinkovita zaščita pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu;

6.

sporočijo Komisiji kontaktne točke za nadzor nad tobakom, po možnosti v šestih mesecih po sprejetju tega priporočila, da se omogoči izmenjava informacij in najboljših praks ter usklajevanje politik med državami članicami;

7.

tesno sodelujejo med seboj in s Komisijo za oblikovanje doslednega okvira opredelitev, meril in kazalnikov za izvajanje tega priporočila;

8.

spremljajo in ocenjujejo učinkovitost ukrepov politik z uporabo zgoraj navedenih kazalnikov;

9.

obveščajo Komisijo o zakonodajnih in drugih ukrepih, sprejetih kot odziv na to priporočilo, ter o rezultatih spremljanja in vrednotenja.

1.

poroča o izvajanju, delovanju in učinkih predlaganih ukrepov na podlagi informacij držav članic;

2.

v zvezi z možnim pregledom Direktive 2001/37/ES preuči vse ukrepe, ki se nanašajo na izdelke in katerih cilj je zmanjšati privlačnost in zasvojevalni učinek tobačnih izdelkov;

3.

analizira pravna vprašanja in zbirko podatkov o vplivu uvedbe enotne nepotiskane embalaže za tobačne izdelke, vključno z vplivom uvedbe take embalaže na notranji trg držav članic.

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/15

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32009M5691. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/16

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/17

1.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije, da ugotovljena dejstva pomenijo sporazum in/ali usklajeno ravnanje v smislu člena 81 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP.

2.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo, da je cilj sporazuma in/ali usklajenega ravnanja omejevanje konkurence.

3.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo, da so stranke izvajale sporazum in/ali usklajeno ravnanje.

4.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije o trajanju kršitve za vsakega posameznega naslovnika.

5.

Svetovalni odbor se strinja z osnutkom odločbe Evropske komisije glede ugotovitve, da sta sporazum in usklajeno ravnanje naslovnikov lahko znatno vplivala na trgovino med državami članicami EU in podpisnicami Sporazuma EGP.

6.

Svetovalni odbor se strinja z osnutkom odločbe Evropske komisije glede naslovnikov odločbe, zlasti v zvezi z določitvijo odgovornosti matičnih družb zadevnih skupin.

7.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/18

1.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo, da je treba naslovnikom osnutka odločbe naložiti globo.

2.

Svetovalni odbor se strinja z utemeljitvijo Evropske komisije glede osnovnega zneska glob.

3.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije o olajševalnih in oteževalnih okoliščinah (razen vidika iz vprašanja 4).

4.

Večina svetovalnega odbora se strinja z Evropsko komisijo, da v tej zadevi obstajajo izredne okoliščine, ki utemeljujejo zmanjšanje glob zaradi učinkovitega sodelovanja zunaj področja uporabe obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, kot je določeno v osnutku odločbe.

5.

Večina svetovalnega odbora se strinja z utemeljitvijo Evropske komisije glede zneska znižanja glob zaradi učinkovitega sodelovanja zunaj področja uporabe obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002.

6.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede uporabe obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002.

7.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, da upošteva vse druge točke, ki so bile obravnavane med razpravo.

8.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/19

—

Komisija upošteva dokaze, ki pomenijo samoobtožbo, čeprav je bila njegova prošnja zavrnjena.

Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2002 določa, da lahko prosilec za imuniteto umakne dokaze, ki jih je predložil v prošnji za imuniteto, če prošnja ni sprejeta (2). Ker prosilec te možnosti ni izkoristil, je lahko Komisija navedene dokaze upoštevala, ne da bi pri tem kršila pravice do obrambe.

—

Komisija upošteva dokaze, ki jih je pridobila med pregledi v drugi (vendar povezani) zadevi.

Med preiskavo sem ugotovil, da so bili navedeni dokazi pozneje prostovoljno predloženi v zvezi s prošnjo za prizanesljivost in kot odgovor na zahtevo za informacije v tej zadevi. Zato dejstvo, da je te dokaze Komisija pridobila tudi med pregledi v drugi zadevi, ne more pomeniti kršitve pravic do obrambe.

—

Evropske stranke so bile obveščene o natančnem obsegu preiskave na začetku postopka, medtem ko so bile japonske stranke o tem obveščene šele ob vročitvi obvestila o nasprotovanju.

V zvezi s tem ugotavljam, da je bilo v preiskavi poleg prijateljskega dogovora prvotno obravnavano tudi določeno ravnanje znotraj EU, pri katerem japonske stranke domnevno niso sodelovale. Dejstvo, da so bile evropske stranke obveščene o manjšem obsegu preiskave zoper njih, ne pomeni diskriminacije in nikakor ni kršitev pravic japonskih strank do obrambe.

—

V nasprotju z načelom enake obravnave so bili nekateri dokumenti v spisu razkriti prosilcu za prizanesljivost pred vročitvijo obvestila o nasprotovanju, drugim strankam v postopku pa ne.

Menim, da ustrezni službi Komisije nič ne preprečuje, da bi med preiskavo razpravljala s strankami o nekaterih informacijah in tako poskušala preiskavo bolje razumeti in jo pospešiti. To velja predvsem v zvezi s prosilci za prizanesljivost. V vsakem primeru so bile te informacije pozneje na voljo vsem strankam med postopkom vpogleda v spis. Zato s tem zgodnjim razkritjem ni moglo biti kršeno načelo enake obravnave ali prizadete pravice drugih strank do obrambe.

—

Ena od strank je izjavila, da ni prejela pisnega potrdila o svoji prošnji za prizanesljivost, ki je bila pozneje zavrnjena. Poleg tega je izjavila, da zadevna služba Komisije v dopisu o zavrnitvi prošnje za prizanesljivost ni jasno navedla datuma primerjave med predloženimi informacijami in informacijami, ki so bile Komisiji že na voljo.

V skladu z obvestilom o prizanesljivosti iz leta 2002 (3) prosilec za prizanesljivost prejme pisno potrdilo o datumu prejema prošnje. Zato nezagotovitev takšnega potrdila pomeni postopkovno nepravilnost. Poleg tega zlasti zaradi neobstoja takšnega potrdila menim, da je procesna nepravilnost tudi dejstvo, da v dopisu o zavrnitvi prošnje za prizanesljivost ni bil jasno naveden datum primerjave. Kljub temu menim, da nobena od navedenih postopkovnih nepravilnosti ni takšna, da bi pomenila kršitev pravic do obrambe, pri čemer puščam odprto vprašanje, ali bi lahko datum primerjave odločilno vplival na položaj prosilca glede prizanesljivosti.

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/21

(1)

Odločba je naslovljena na devet pravnih oseb, ki pripadajo sedmim podjetjem, in zadeva kršitev člena 81 Pogodbe ter člena 53 Sporazuma EGP. Od 9. junija 1999 do 15. maja 2003 so bili naslovniki udeleženi v enkratni in dolgotrajni kršitvi, ki je zajemala celotno območje EGP (kakršno je bilo v času kršitve) in je vključevala sporazum, s katerim so se dogovorili o razdelitvi trgov na podlagi prijateljskega dogovora med evropskimi in japonskimi proizvajalci močnostnih transformatorjev, da bodo spoštovali domače trge drug drugega in na njih ne bodo prodajali.

(2)

Odločba temelji na prošnjah za prizanesljivost družb Siemens in Fuji, sodelovanju družb AREVA T&D in Hitachi, dokazih, zbranih med pregledi, ter odgovorih na več zahtev za informacije.

(3)

Obvestilo o nasprotovanju je bilo sprejeto 20. novembra 2008, pri čemer je ustno zaslišanje potekalo 17. februarja 2009. Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 18. septembra in 2. oktobra 2009 izdal pozitivno mnenje, Komisija pa je Odločbo sprejela 7. oktobra 2009.

(4)

Zadeva je povezana s kršitvijo člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP v sektorju močnostnih transformatorjev.

(5)

Protikonkurenčno ravnanje se nanaša na močnostne transformatorje, avtotransformatorje in kompenzacijske reaktorje z območjem napetosti najmanj 380 kV. Močnostni transformator je pomemben električni sestavni del za zmanjševanje ali povečevanje napetosti v električnem tokokrogu. Močnostni transformatorji se prodajajo kot samostojne naprave ali kot del elektro razdelilnih postaj, izdelanih na ključ. Odločba zajema vse močnostne transformatorje ne glede na to, ali se prodajajo kot samostojen izdelek ali kot del projekta na ključ, ne vključuje pa močnostnih transformatorjev, ki se prodajajo kot del razdelilnih postaj, ki temeljijo na plinsko izoliranih stikalnih napravah, zajetih že v Odločbi Komisije z dne 24. januarja 2007 v zadevi COMP/F/38.899 – Plinsko izolirane stikalne naprave.

(6)

Kršitev je trajala od 9. junija 1999 do 15. maja 2003. Stranke, udeležene v kršitvi, so sklenile ustni dogovor, ki je zajemal celotno območje EGP (kakršno je bilo v času kršitve) in s katerim so se dogovorile o razdelitvi trgov na podlagi prijateljskega dogovora med evropskimi in japonskimi proizvajalci, da bodo spoštovali domače trge drug drugega in na njih ne bodo prodajali.

(7)

V ta namen so stranke enkrat ali dvakrat letno organizirale srečanja. Da bi ponovno potrdile spoštovanje dogovora, so se srečale v Evropi in Aziji, in sicer v Malagi, Singapurju, Barceloni, Lizboni, Tokiu, na Dunaju in v Zürichu. Vsak član kartela je prejel skrivno šifro. Ta dejstva potrjuje več dokumentov in izjav družb iz tega obdobja.

(8)

Naslovniki Odločbe so ABB Ltd, AREVA T&D SA, Alstom (Société Anonyme), Siemens AG, Siemens Aktiengesellschaft Österreich, Fuji Electrics Holdings Co., Ltd, Hitachi Ltd, Hitachi Europe Ltd in Toshiba Corporation.

(9)

Kršitev je pri vseh naslovnikih, razen družbi Siemens Aktiengesellschaft Österreich, trajala od 9. junija 1999 do 15. maja 2003. Pri družbi Siemens Aktiengesellschaft Österreich je kršitev trajala od 29. maja 2001 do 15. maja 2003.

(10)

V Odločbi se uporabljajo Smernice o globah iz leta 2006.

(11)

Osnovni znesek globe je bil določen kot delež vrednosti prodaje močnostnih transformatorjev, ki ga je ustvarilo posamezno podjetje na zadevnem geografskem območju v letu 2001 (variabilni znesek), pomnožen s številom let trajanja kršitve in povečan za dodatni znesek, prav tako izračunan kot delež vrednosti prodaje, da bi se okrepil odvračilni učinek glede sklepanja horizontalnih sporazumov o določanju cen (vstopna pristojbina).

(12)

Ob upoštevanju narave kršitve, skupnega tržnega deleža vseh zadevnih podjetij, geografskega obsega kršitve in izvajanja sta bila variabilni znesek in vstopna pristojbina določena na 16 %.

(13)

Ker je kršitev trajala skoraj štiri leta, je bil variabilni znesek pomnožen s 4.

(14)

Povratništvo je oteževalna okoliščina za ABB Ltd (upoštevana je bila ena od prejšnjih odločb o kartelih), zato je bila globa višja za 50 %.

(15)

V Odločbi je ugotovljeno tudi, da v tej zadevi obstajajo izredne okoliščine, ki utemeljujejo zmanjšanje globe družbama Hitachi in AREVA T&D za 18 % zaradi njunega učinkovitega sodelovanja zunaj področja uporabe obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002. To zmanjšanje ne velja za Alstom, nekdanjo matično družbo družbe AREVA T&D.

(16)

Odločba namenja pozornost dejstvu, da je treba zagotoviti zadosten odvračilni učinek glob; zato je globa, ki bo naložena družbama Siemens in Hitachi, pomnožena z 1,2, globa za družbo Toshiba pa je pomnožena z 1,1.

(17)

Kar zadeva uporabo obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, je družbi Siemens priznana popolna imuniteta pred globami, globa za družbo Fuji pa se zniža za 40 %. Prošnje za prizanesljivost družb ABB, AREVA T&D in Hitachi so bile zavrnjene, ker niso zagotovile znatne dodane vrednosti v primerjavi z informacijami, ki jih je Komisija že imela.

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/23

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/28

A.

Točka na jugovzhodnem vogalu stavbe, ki se nahaja na nadmorski višini 457 m 420 metrov severovzhodno od okraja Contrada Grotte Rosse.

B.

Točka na severozahodnem vogalu stavbe, ki se nahaja na nadmorski višini 648 m v okraju Contrada Paricchia.

C.

Točka na jugovzhodnem vogalu stavbe, ki se nahaja na nadmorski višini 615 m v okraju C. Ingiulla 400 m severozahodno od Chiusa di Don Ascenzio.

D.

Točka v križišču za Villaggio S. Francesco na cesti med S. Maria Licodia in Ragalna Ovest, ki sovpada s točko „B“ za dovoljenje „Paternò“.

E.

Točka na zvoniku cerkve S. Maria della Croce v kraju Regalbuto, ki sovpada s točko „A“ dovoljenja „Paternò“.

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/30

1.

Komisija je 26. novembra 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Daimler AG („Daimler“, Nemčija) in Aabar Investments PJSC („Aabar“, Združeni arabski emirati), ki je odvisno podjetje pod izključnim nadzorom podjetja International Petroleum Investment Company („IPIC“, Združeni arabski emirati), z nakupom delnic pridobita skupni nadzor nad podjetjem Brawn GP („Brawn“, Združeno kraljestvo) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301 ali 22967244) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5659 – Daimler AG/IPIC/Brawn GP na naslov:

5.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/31