4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/1

(1)

V Evropski uniji je Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljnjem besedilu: konvencija) skupna podlaga za varstvo pravic osumljencev ali obtožencev v kazenskem postopku, ki za namene te resolucije vključujejo fazo pred sojenjem in sojenje.

(2)

Poleg tega je konvencija v skladu z razlago Evropskega sodišča za človekove pravice pomembna osnova, ki državam članicam omogoča, da zaupajo kazenskopravnim sistemom drugih držav članic in krepijo to zaupanje. Hkrati bi lahko Evropska unija sprejela nadaljnje ukrepe, s katerimi bi zagotovili polno izvajanje in spoštovanje standardov iz konvencije ter po potrebi zagotovili dosledno uporabo ustreznih standardov in zvišali raven obstoječih standardov.

(3)

Evropski uniji je uspelo vzpostaviti območje prostega gibanja in prebivanja, katerega prednosti so deležni državljani, ki lahko vse pogosteje potujejo, študirajo in delajo v državah, v katerih nimajo prebivališča. Vendar zaradi odprave notranjih meja in večjega uveljavljanja pravice do prostega gibanja in prebivanja neizogibno prihaja do večjega števila oseb, ki so udeleženi v kazenski postopek v državi članici, v kateri nimajo prebivališča. V teh primerih so procesne pravice osumljencev ali obtožencev oseb izredno pomembne za zagotavljanje pravice do poštenega sojenja.

(4)

Na ravni Evropske unije so bili sprejeti številni ukrepi za zagotovitev visoke ravni varnosti za državljane, vendar pa je enako pomembno tudi reševanje specifičnih problemov, ki se lahko pojavijo, ko je oseba osumljenec ali obtoženec v kazenskemu postopku.

(5)

Za zagotovitev poštenega kazenskega postopka je zato potrebno posebno ukrepanje v zvezi s procesnimi pravicami. To ukrepanje, ki lahko zajema zakonodajo in druge ukrepe, bo okrepilo zaupanje državljanov, da bodo Evropska unija in njene države članice varovale in zagotavljale njihove pravice.

(6)

Na zasedanju Evropskega sveta v Tampereju leta 1999 je bilo sklenjeno, da bi bilo treba v okviru izvajanja načela vzajemnega priznavanja prav tako začeti delo v zvezi s tistimi vidiki procesnega prava, za katera so potrebni skupni minimalni standardi, da bi se laže uporabljalo načelo vzajemnega priznavanja, obenem pa spoštovala temeljna pravna načela držav članic (sklep 37).

(7)

Haaški program iz leta 2004 prav tako navaja, da nadaljnje uresničevanje vzajemnega priznavanja kot temelja pravosodnega sodelovanja pomeni razvoj enakih standardov za procesne pravice v kazenskem postopku, na osnovi raziskav obstoječe stopnje zaščitnih ukrepov v državah članicah in ob upoštevanju pravne tradicije (točka III 3.3.1.).

(8)

Vzajemno priznavanje predvideva, da pristojni organi držav članic zaupajo kazenskopravnim sistemom drugih držav članic. Za okrepitev medsebojnega zaupanja v Evropski uniji je pomembno, da poleg konvencije obstajajo standardi EU za zaščito procesnih pravic, ki se v državah članicah ustrezno izvajajo in uporabljajo.

(9)

Nedavne študije kažejo, da obstaja med strokovnjaki široka podpora ukrepanju EU na področju procesnih pravic z zakonodajo in drugimi ukrepi ter da je treba okrepiti zaupanje med pravosodnimi organi v državah članicah (1). Evropski parlament se pridružuje temu mnenju (2). Evropska komisija v sporočilu o stockholmskem programu (3) poudarja, da je okrepitev pravice do obrambe bistvena za zagotavljanje medsebojnega zaupanja med državami članicami in zaupanja državljanov v Evropsko unijo.

(10)

Razprave o procesnih pravicah v okviru Evropske unije v zadnjih letih niso prinesle konkretnih rezultatov. Vendar pa je bil velik napredek dosežen na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja glede ukrepov za olajšanje pregona. Sedaj je čas za ukrepanje, ki bi izboljšalo ravnotežje med temi ukrepi in zaščito procesnih pravic posameznika. Treba bi si bilo prizadevati za okrepitev procesnih jamstev in spoštovanja pravne države v kazenskih postopkih, ne glede na to, kam v Evropsko unijo se državljani odločijo potovati, kje študirati, delati ali živeti.

(11)

Ob upoštevanju pomena in zapletenosti teh vprašanj se zdi ustrezno, da bi jih obravnavali postopoma, obenem pa zagotovili vsesplošno doslednost. Z obravnavanjem prihodnjih ukrepov po posameznih področjih bi lahko pozornost posvetili vsakemu posameznemu ukrepu ter tako omogočili opredeljevanje problematičnih vprašanj in njihovo reševanje na način, ki bo pomenil dodano vrednost za vsak ukrep.

(12)

Glede na to, da seznam ukrepov, ki je naveden v Prilogi k tej resoluciji, ni popoln, bi moral Svet tudi preučiti možnost obravnave vprašanja varstva tistih procesnih pravic, ki niso vključene v ta seznam.

(13)

Vsakršni novi zakonodajni akti EU na tem področju bi morali biti skladni z minimalnimi standardi iz konvencije, kot jih razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice –

1.

Za krepitev pravic osumljencev ali obtožencev v kazenskem postopku bi bilo treba ukrepati na ravni Evropske unije. Tovrstno ukrepanje lahko zajame zakonodajo, pa tudi druge ukrepe.

2.

Svet kot osnovo za nadaljnje ukrepanje potrjuje „Načrt za krepitev procesnih pravic osumljencev ali obtožencev v kazenskem postopku“ (v nadaljnjem besedilu: „Načrt“) iz Priloge k tej resoluciji. Pravice, ki so zajete v tem načrtu in bi lahko bile dopolnjene še z drugimi pravicami, se štejejo za temeljne procesne pravice, ukrepanju v zvezi s temi pravicami pa bi bilo treba v tej fazi nameniti prednost.

3.

Komisija naj predloži predloge glede ukrepov iz načrta in preuči možnost predstavitve zelene knjige iz točke F.

4.

Svet bo preučil vse predloge, predložene v zvezi z načrtom, in se zavezuje, da jih bo prednostno obravnaval.

5.

Svet bo v celoti sodeloval z Evropskim parlamentom v skladu z veljavnimi pravili in ustrezno sodeloval s Svetom Evrope.

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/4

1.

Razdalja med obratom za čiščenje odpadne vode in obdelavo odpadkov STED ter najbližjo točko v drugi državi članici, v tem primeru v Italiji in Španiji, znaša 110 oziroma 230 km.

2.

Načrtovana sprememba bo vključevala povečanje dovoljene meje za izpust plinastega tritija.

3.

Med običajnim obratovanjem načrtovana sprememba ne bo povzročila izpostavljenosti, ki bi lahko vplivala na zdravje prebivalstva v drugi državi članici.

4.

Trdni radioaktivni odpadki bodo začasno deponirani na kraju samem, dokler ne bodo premeščeni na odlagališče, ki ga odobri francoska vlada.

5.

V primeru nenačrtovanih izpustov radioaktivnih odpadkov zaradi nesreče, ki bi bila take vrste in razsežnosti, kakor je navedeno v splošnih podatkih, količine, ki bi prešle v drugo državo članico, ne bi vplivale na zdravje prebivalstva.

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/5

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32009M5641. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/5

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32009M5687. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/6

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32009M5624. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/6

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32009M5662. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/7

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/8

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašeno dejanje pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe ES o združitvah.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da se lahko šteje, da ima priglašena transakcija razsežnost Skupnosti v skladu s členom 1(3) Uredbe ES o združitvah.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da so trgi, ki jih je treba upoštevati:

4.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Komisije, da bi priglašeno dejanje, kot je bilo prvotno predlagano s strani priglasitelja, bistveno oviralo učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu v zvezi s storitvami letalskega potniškega prometa na naslednjih progah:

5.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Komisije, da bi lahko zaveze, ki jih je predložil priglasitelj, obnovile učinkovito konkurenco in koncentracijo napravile združljivo s skupnim trgom na naslednjih progah:

6.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Komisije, da priglašeno dejanje ne bi bistveno oviralo učinkovite konkurence na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu v zvezi s trgi letalskega potniškega prometa na drugih kratkih, srednje dolgih in dolgih progah.

7.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Komisije, da priglašeno dejanje ne bi bistveno oviralo učinkovite konkurence na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu v zvezi s trgi za zračni prevoz tovora.

8.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da se priglašena koncentracija razglasi za združljivo s skupnim trgom in z delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 8(2) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP, pod pogojem, da bi bile zaveze, navedene v Prilogi k tej odločbi, izpolnjene.

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/9

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/11

(1)

Komisija je 26. novembra 2008 prejela priglasitev predlagane koncentracije, s katero podjetje Deutsche Lufthansa AG („LH“, Nemčija) z nakupom delnic pridobi izključni nadzor nad podjetjem SN Airholding SA/NV („SNAH“, Belgija).

(2)

Podjetje Deutsche Lufthansa AG („LH“ ali „priglasitelj“) je visokocenovni mrežni prevoznik z vozlišči na mednarodnem letališču Frankfurt in münchenskem letališču ter bazo na düsseldorfskem letališču. Njegovi dve glavni dejavnosti sta zračni prevoz potnikov in tovora. Podjetje LH ima nadzor nad podjetji Swiss International Air Lines Ltd. („LX“) s sedežem na letališču v Zürichu, Air Dolomiti, Eurowings in nizkocenovnim letalskim prevoznikom Germanwings. Podjetji LH in Swiss sta obe včlanjeni v združenje Star Alliance. Komisija je 14. maja 2009 odobrila načrt podjetja LH za pridobitev podjetja BMI (2).

(3)

Podjetje SN Airholding SA/NV („SNAH“) je krovna družba podjetja SN Brussels Airlines („SN“), belgijskega mrežnega prevoznika z vozliščem na bruseljskem letališču Zaventem. Glavna dejavnost podjetja SN je zračni prevoz potnikov. Podjetje SN ni član nobenega združenja. Podjetji LH in SN sta v nadaljnjem besedilu imenovani „stranki“.

(4)

Podjetje LH namerava prvotno pridobiti 45 odstotkov delnic podjetja SNAH z nakupno opcijo za preostale delnice, ki jo lahko začne uveljavljati v prvem četrtletju leta 2011. Čeprav bo ta transakcija potekala v dveh stopnjah, bo imelo podjetje LH že po koncu prve stopnje, tj. pridobitve 45 odstotkov osnovnega kapitala podjetja SNAH, izključni nadzor nad podjetjem SNAH.

(5)

Priglašena koncentracija ima razsežnost Skupnosti v skladu s členom 1(2) Uredbe o združitvah.

(6)

Dejavnosti zračnega prevoza potnikov, ki jih opravljata stranki, se prekrivajo zlasti na več progah na kratke razdalje iz Bruslja.

(7)

Tržna raziskava je potrdila prakso Komisije v predhodnih primerih, po kateri je proučevala upoštevni trg storitev rednega zračnega prevoza potnikov na podlagi pristopa parov mest „odletni kraj/namembni kraj“, pri čemer so med odletne in namembne kraje vključena vsa zamenljiva letališča.

(8)

V zvezi z razlikovanjem med časovno občutljivimi in časovno neobčutljivimi uporabniki storitev Komisiji ni treba sprejeti odločitve glede obstoja dveh različnih proizvodnih trgov za časovno občutljive potnike na eni strani in časovno neobčutljive potnike na drugi, saj je ocena konkurenčnega položaja na progah, na katere vpliva transakcija, enaka ne glede na obstoj tovrstnega razlikovanja.

(9)

Preiskava trga je potrdila prakso Komisije v predhodnih primerih, po kateri za lete, krajše od treh ur, posredne storitve na splošno ne pomenijo konkurenčnega pritiska na neposredne storitve.

(10)

Komisija je nadalje proučila vprašanje nadomestljivosti bruseljskega nacionalnega letališča Zaventem (BRU) in letališča Antwerpen (ANR). Vse kaže na to, da leti iz ANR niso zamenljivi z leti iz BRU. V vsakem primeru pa, četudi bi se leti iz/v BRU in leti iz/v ANR šteli kot del istega trga, bi bili le oddaljeni konkurenti. Tako vstop na trg konkurenta, ki bi ponujal lete iz ANR na progah, na katerih je preiskava razkrila težave s konkurenco, ne bi bil v nasprotju s protikonkurenčnimi učinki združitve na teh progah.

(11)

Partnerjev združenja LH se ne sme upoštevati pri določitvi prizadetih trgov, ker ni pričakovati nobenih učinkov prelivanja zaradi združitve, ki bi vplivali na razmerje med podjetjem SN in partnerji podjetja LH. Komisija v zvezi s konkurenčno analizo prizadetih trgov ocenjuje razmerje med podjetjem LH in njegovimi partnerji v združenju ter posledice, ki jih ima to za njihovo spodbudo, da si po združitvi konkurirajo na posameznih progah.

(12)

Komisija je na progi Bruselj-Frankfurt ugotovila, da bi združitev pomenila monopol za časovno občutljive potnike. Poleg tega bi ukinila tesno konkurenco med podjetji LH in SN za časovno neobčutljive potnike, in čeprav bi združenemu subjektu konkurirala železnica, pritisk železnice ne bi bil dovolj za nadomestitev izgubljene konkurence. Združitev bi za vse potnike ukinila najbližjega konkurenta podjetja LH. Zato je pričakovati, da bo združitev bistveno ovirala učinkovito konkurenco v vseh različnih opredelitvah trga.

(13)

Na progah Bruselj-München in Bruselj-Hamburg bi združitev privedla do monopola za časovno občutljive in časovno neobčutljive potnike (torej tudi za trg, ki vključuje vse potnike).

(14)

Na progi Bruselj-Berlin je prevoznik easyJet napovedal širitev z enega na dva dnevna leta od zimske sezone IATA 2009/2010 naprej, kar bi omogočilo povratno pot v enem dnevu. Komisija je ugotovila, da bo prevoznik easyJet izvajal zadosten pritisk na združeni subjekt, tudi za časovno občutljive potnike.

(15)

Na vseh treh progah med Belgijo in Švico (Bruselj-Basel, Bruselj-Ženeva in Bruselj-Zürich) je v skladu z njuno pogodbo o sodelovanju pri letih pod skupno oznako ena od strank operativni prevoznik, druga pa tržni prevoznik. Komisija je najprej preiskala ali bi bilo treba za ugotovitev dejanskega hipotetičnega scenarija pogodbo o sodelovanju pri letih pod skupno oznako potisniti na stran.

(16)

Komisija je na progi Bruselj-Basel ne glede na dejanski hipotetični scenarij ugotovila, da na tej progi ni znatnih ovir za učinkovito konkurenco, saj je promet na tej progi preredek, da bi lahko na njej neposredne storitve opravljala dva neodvisna operativna prevoznika.

(17)

Na progi Bruselj-Ženeva, na kateri je operativni prevoznik SN, je Komisija ugotovila, da se podjetje LX ne šteje kot potencialni konkurent. Na tej progi torej ni težav s konkurenco.

(18)

Na progi Bruselj-Zürich, na kateri je operativni prevoznik LX, je Komisija glede analize hipotetičnega scenarija ugotovila, da bi bila brez združitve pogodba o sodelovanju pri letih pod skupno oznako najverjetneje prekinjena, saj bi se podjetje SN pridružilo združenju oneworld (in bi ga po možnosti celo prevzelo podjetje BA). Če bi bila pogodba o sodelovanju pri letih s skupno oznako prekinjena, bi podjetje SN verjetno začelo delovati na progi Bruselj-Zürich. Zato bi združitev preprečila zelo verjetni vstop podjetja SN na trg na progi Bruselj-Zürich in posledično povzročila bistveno oviranje učinkovite konkurence na tej progi za časovno občutljive in časovno neobčutljive potnike.

(19)

Na štirih progah, in sicer Bruselj-Frankfurt, Bruselj-München, Bruselj-Hamburg in Bruselj-Zürich, so precejšne ovire za vstop (npr. omejitve glede slotov, zlasti ob konicah na eni ali obeh straneh, prednosti vozlišča/baze, tržna prisotnost združenega subjekta v Belgiji, Nemčiji in Švici itd.). Te ovire so zlasti velike na progah med dvema vozliščema, kot so proge Bruselj-Frankfurt, Bruselj-München in Bruselj-Zürich. Posledica teh velikih ovir za vstop je, da ni verjetno, da bi v razmerah, ki trenutno prevladajo na teh trgih, kateri koli letalski prevoznik vstopil na te proge in tako izničil protikonkurenčni učinek združitve.

(20)

Ta transakcija vpliva na več drugih prog na kratke, srednje dolge in dolge razdalje. Vendar predlagana koncentracija v zvezi s temi progami ne ovira bistveno učinkovite konkurence na skupnem trgu.

(21)

Komisija je ugotovila, da bi transakcija, kakršno je prvotno predlagalo podjetje LH, povzročila bistveno oviranje učinkovite konkurence na progah Bruselj-Frankfurt, Bruselj-München, Bruselj-Hamburg in Bruselj-Zürich za časovno občutljive in časovno neobčutljive potnike, torej tudi za trg, ki vključuje vse potnike. Transakcija ne bi povzročila težav s konkurenco na drugih progah, na katere bi vplivala.

(22)

Komisija je ugotovila, da ni verjetno, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v zvezi z katerimi koli trgi zračnega prevoza tovora.

(23)

Komisija je na podlagi prejetih informacij ugotovila, da argumenta učinkovitosti ni mogoče preveriti in da v veliki meri ni povezan z združljivostjo. Poleg tega ni verjetno, da bi potrošnikom na progah, na katere vpliva združitev, toliko koristil, da bi lahko z njim uspešno ublažili nastalo konkurenčno škodo. Dejansko je v odstavku 84 smernic o presoji horizontalnih združitev navedeno: „Zelo majhna je verjetnost, da bi se lahko združitev, ki vodi v tržni položaj, ki se približuje monopolu ali podobni ravni tržne moči, razglasila za skladno s skupnim trgom na podlagi utemeljitve, da bi bile izboljšave učinkovitosti dovolj velike za preprečevanje njenih potencialnih protikonkurenčnih učinkov.“

(24)

Podjetje LH je predlagalo obveznosti v obliki dodelitve brezplačnih slotov v 20 minutah od zahtevanega časa, da bi novim prevoznikom omogočilo upravljanje letov na vseh štirih progah, na katerih je Komisija ugotovila težave s konkurenco (v nadaljnjem besedilu: ugotovljeni pari mest), in sicer do tri lete na dan na progah Bruselj-Hamburg in Bruselj-München ter do dva leta na dan na progah Bruselj-Frankfurt in Bruselj-Zürich. Obveznosti zagotavljajo mehanizem dodeljevanja slotov, pri čemer bi se dodelitev zahtevanega slota opravila pravočasno in kolikor je mogoče zgodaj v sezoni. Poleg tega bi novi udeleženec na trgu praviloma prejel podedovane pravice za te slote, tj. upravičen bi bil do uporabe slotov za drugačen par evropskih mest od ugotovljenega para mest, ki bi se prenesli od strank, v celotnih dveh zaporednih sezonah IATA za progo Bruselj-Hamburg, v celotnih štirih zaporednih sezonah IATA za progi Bruselj-München in Bruselj-Zürich ter v celotnih osmih zaporednih sezonah IATA za progo Bruselj-Frankfurt.

(25)

Poleg tega obveznosti novemu udeležencu na trgu na progi Bruselj-Hamburg ponujajo možnost sklenitve posebnega sporazuma o tarifah in pogodbe o sodelovanju pri letih pod skupno oznako, s čimer lahko svoje oznake dodaja letom iz Bruslja, ki jih upravljata stranki, da bi lahko ponujal povezovalne storitve do/iz Hamburga. Med obveznostmi so tudi „pomožni“ ukrepi, kot so medlinijski in intermodalni sporazumi, posebni sporazumi o tarifah in sporazumi o dostopu do programov nagrajevanja (frequent flyer programmes).

(26)

Obveznosti sestavljajo celovit paket, ki upošteva pretekle izkušnje z ukrepi glede združitev v letalskem sektorju. Pri obveznostih je upoštevano dejstvo, da je prenatrpanost slotov velika ovira za vstop na problematične proge v tej zadevi. Zaradi tega so oblikovani tako, da odstranijo to oviro in omogočijo vstop na proge, na katerih so bile ugotovljene težave s konkurenco.

(27)

Obveznosti so bile preskušene na trgu pri uporabnikih storitev in konkurentih strank. Veliko število vprašanih je menilo, da so zadostne za odpravo težav s konkurenco, ki jih je povzročila združitev. Komisija ob upoštevanju interesa za vstop na proge, na katerih so bile ugotovljene težave s konkurenco, ki ga je izrazilo več letalskih prevoznikov, ugotavlja, da bodo obveznosti zelo verjetno privedle do pravočasnega vstopa enega ali več letalskih prevoznikov na proge med ugotovljenimi pari mest in da bo takšen vstop dovolj, da se bodo odpravile ugotovljene težave s konkurenco na teh trgih.

(28)

Transakcija, kakršno je prvotno predlagalo podjetje LH, bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu v smislu člena 2(3) Uredbe o združitvah. Vendar je podjetje LH predložilo vrsto obveznosti, ki bi lahko obnovile učinkovito konkurenco.

(29)

Če bi bile obveznosti, ki jih je predložilo podjetje LH, izpolnjene, transakcija ne bi povzročila bistvenega oviranja učinkovite konkurence.

(30)

Zato je koncentracija združljiva s skupnim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členom 8(2) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP, če podjetje LH izpolni obveznosti, ki jih je predložilo.

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/14

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede osnovnega zneska glob.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede povišanja osnovnega zneska zaradi oteževalnih okoliščin.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede povišanja osnovnega zneska, da se zagotovi zadosten odvračilni učinek.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede zmanjšanja glob na podlagi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002.

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede končnih zneskov glob.

6.

Svetovalni odbor priporoča objavo svojega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/15

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/17

(1)

Odločba je bila naslovljena na podjetja ENI S.p.A., Esso Deutschland GmbH, Esso Société Anonyme Française, ExxonMobil Petroleum & Chemical B.V.B.A., Exxon Mobil Corporation, H&R ChemPharm GmbH, H&R Wax Company Vertrieb GmbH, Hansen & Rosenthal KG, Tudapetrol Mineralölerzeugnisse Nils Hansen KG, MOL Nyrt., Repsol YPF Lubricantes y Especialidades S.A., Repsol Petróleo S.A., Repsol YPF S.A., Sasol Wax GmbH, Sasol Wax International AG, Sasol Holding in Germany GmbH, Sasol Limited, Shell Deutschland Oil GmbH, Shell Deutschland Schmierstoff GmbH, Deutsche Shell GmbH, Shell International Petroleum Company Limited, the Shell Petroleum Company Limited, Shell Petroleum N.V., the Shell Transport and Trading Company Limited, RWE-Dea AG, RWE AG, Total France S.A. in Total S.A.

(2)

Navedenih 28 pravnih subjektov (ki pripadajo 10 podjetjem, pri čemer so nekateri pravni subjekti odgovorni kot matična podjetja) je sodelovalo v enkratni in dolgotrajni kršitvi člena 81 Pogodbe ES ter člena 53 Sporazuma EGP, ki je vključevala določanje cen in izmenjavo poslovno občutljivih informacij ter s tem prizadela industrijo parafinskih voskov v EGP. Pri podjetjih Dea (pozneje Shell), ExxonMobil, MOL, Repsol, Sasol in Total je ta enkratna in dolgotrajna kršitev obsegala tudi dodeljevanje kupcev oziroma trgov v EGP. Kršitev je trajala od 3. septembra 1992 do 28. aprila 2005, pri čemer se je trajanje vpletenosti različnih pravnih subjektov in podjetij razlikovalo. Kar zadeva podjetja Dea (pozneje Shell), ExxonMobil, Sasol in Total, se je ta enkratna in dolgotrajna kršitev navezovala tudi na stiskane parafine, ki so se od 30. oktobra 1997 do 12. maja 2004 prodajali končnim kupcem na nemškem trgu, pri čemer je bilo trajanje vpletenosti različnih pravnih subjektov in podjetij različno.

(3)

Zadevni proizvodi so parafinski voski in, za nekatere naslovnike Odločbe, tudi stiskani parafini. Parafinski voski zajemajo popolnoma rafinirane parafinske voske in delno rafinirane parafinske voske (glede na vsebnost olja) ter hidrirane parafinske voske, mešanice voskov, specialne voske in trde parafinske voske. Uporabljajo se pri proizvodnji široke palete proizvodov, kot so sveče, kemikalije, pnevmatike in avtomobilski izdelki, pa tudi v gumarski in pakirni industriji ter industriji lepil in proizvodnji žvečilnih gumijev. V Evropi se 60–70 % parafinskih voskov porabi za proizvodnjo sveč. Stiskani vosek je surovi material, potreben za proizvodnjo parafinskih voskov. Nastaja v rafinerijah kot stranski proizvod pri proizvodnji baznih olj iz surove nafte. Poleg tega se prodaja končnim uporabnikom, na primer proizvajalcem ivernih plošč.

(4)

V obvestilu o nasprotovanju je bila tržna cena parafinskih voskov in stiskanih parafinov ocenjena na 485 000 000 EUR v EGP za leto 2004. Dobave naslovnikov obvestila o nasprotovanju so pokrile 75 % povpraševanja na trgu EGP.

(5)

Komisija je začela preiskavo zaradi informacij, ki jih je prejela v okviru prošnje za imuniteto na podlagi Obvestila Komisije iz leta 2002 o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (v nadaljnjem besedilu: Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2002). Prošnjo je […] vložilo podjetje Shell Deutschland Schmierstoff GmbH. Komisija je […] podjetju Shell priznala pogojno imuniteto pred globami v skladu s točko 15 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002.

(6)

Komisija je 28. in 29. aprila 2005 izvedla inšpekcijske preglede v prostorih podjetij Sasol (Nemčija), H&R/Tudapetrol (Nemčija), Esso/ExxonMobil (Nizozemska in Nemčija), Total (Francija), Repsol (Španija), ENI (Italija) in MOL (Madžarska).

(7)

Po inšpekcijskih pregledih je Komisija od podjetij Sasol, Repsol in ExxonMobil prejela prošnje za imuniteto oziroma prošnje za znižanje glob v skladu z Obvestilom o prizanesljivosti iz leta 2002. Podjetje Sasol je vložilo prošnjo za prizanesljivost […], podjetje Repsol je zaprosilo za imuniteto/prizanesljivost […] in podjetje ExxonMobil je zaprosilo za imuniteto/prizanesljivost […].

(8)

Komisija je 25. maja 2007 začela postopek in sprejela obvestilo o nasprotovanju v zvezi s kršitvijo člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP zoper podjetja ENI S.p.A.; Esso Deutschland GmbH, Esso Nederland B.V., Esso Société Anonyme Française, ExxonMobil Petroleum & Chemical B.V.B.A. in Exxon Mobil Corporation, Tudapetrol Mineralölerzeugnisse Nils Hansen KG, H&R ChemPharm GmbH, H&R Wasag AG, H&R Beteiligung GmbH, H&R Wax Company Vertrieb GmbH in Hansen & Rosenthal KG; MOL Nyrt.; Repsol YPF Lubricantes y Especialidades S.A. (Rylesa), Repsol Petróleo S.A. in Repsol YPF S.A.; Sasol Wax GmbH, Sasol Wax International AG, Sasol Holding in Germany GmbH in Sasol Limited Shell Deutschland Oil GmbH, Shell Deutschland Schmierstoff GmbH, Deutsche Shell GmbH, Shell International Petroleum Company Limited (SIPC), the Shell Petroleum Company Limited (SPCO), Shell Petroleum N.V., the Shell Transport and Trading Company Limited in the Royal Dutch Shell plc; RWE-Dea AG in RWE AG; ter Total France S.A. in Total S.A. Vsi naslovniki obvestila o nasprotovanju so v odgovor na pomisleke Komisije predložili pisne pripombe. Ustno zaslišanje je potekalo 10. in 11. decembra 2007. Udeležila so se ga vsa podjetja, na katera je bilo naslovljeno obvestilo o nasprotovanju, razen podjetij Repsol Petróleo S.A. in Repsol YPF S.A.

(9)

Glede na podatke, ki jih je v svojem odgovoru na obvestilo o nasprotovanju razkrilo podjetje Esso Nederland B.V., se je Komisija odločila končati postopek zoper to podjetje. Komisija se je prav tako odločila končati postopek zoper podjetja H&R Wasag AG, H&R Beteiligung GmbH in the Royal Dutch Shell plc.

(10)

Dokazi, s katerimi razpolaga Komisija, na trdni in trajni podlagi kažejo, da so bili naslovniki Odločbe udeleženi pri kršitvi, kakor je opisana v uvodni izjavi 2.

(11)

Skupni splošni načrt, isti protikonkurenčni cilj in skupni gospodarski namen kartela je bil zmanjšati in preprečiti cenovno konkurenco, stabilizirati ali povišati cene z dogovorom o najnižjih cenah in povišanjih cen, nekatera podjetja pa so si želela zagotoviti tudi zvestobo obstoječih kupcev in nekatere trge. Če povzamemo, je bil namen teh prizadevanj znatno zmanjšati ali celo odstraniti konkurenčni pritisk, da bi se povečali prihodki vpletenih podjetij in v končni fazi stabilizirali ali povečali njihovi dobički.

(12)

Odločba podrobno opisuje pridobljene dokaze o več letnih srečanjih oziroma stikih med predstavniki vpletenih podjetij v obdobju trajanja kršitve.

(13)

Osnovni znesek globe je bil določen kot delež povprečne vrednosti prodaje parafinskih voskov in/ali stiskanih parafinov, ki ga je vsako podjetje ustvarilo na zadevnem geografskem območju v zadnjih treh poslovnih letih kršitve („variabilni znesek“), pomnožen s številom let trajanja kršitve in povečan za dodatni znesek („vstopna pristojbina“), prav tako izračunan kot delež vrednosti prodaje, da bi se okrepil odvračilni učinek glede sklepanja horizontalnih sporazumov o določanju cen.

(14)

Pri določanju teh deležev sta bila kot merili upoštevana narava kršitve in njen geografski obseg.

(15)

Variabilni znesek je bil nato pomnožen z ustreznim številom let trajanja kršitve (glede na različno trajanje vpletenosti pri kršitvi za različne pravne subjekte in podjetja).

(16)

V času kršitve sta podjetji Shell in ENI že bila naslovnika prejšnjih odločb Komisije v zvezi s kartelnimi dejavnostmi. Dejstvo, da sta ti podjetji ponovili enako ravnanje v isti panogi ali pa v sektorjih, ki so se razlikovali od tistih, za katere so jima že bile izrečene kazni, je pokazalo, da prve kazni teh podjetij niso spodbudile k spremembi njunega ravnanja. To je bila utemeljitev za povišanje osnovnega zneska globe, ki se zaradi ponovitve kaznivega dejanja naloži podjetjema Shell in ENI.

(17)

Komisija v obravnavani zadevi ni ugotovila olajševalnih okoliščin.

(18)

Za določitev zneska globe na ravni, ki zagotavlja zadosten odvračilni učinek, je Komisija glede na navedeno in v skladu s prejšnjimi odločbami menila, da je za globo, naloženo podjetjem ExxonMobil, Shell, Total, ENI, Repsol in RWE, ustrezno uporabiti množitelj. V letu 2007, ki je zadnje poslovno leto pred odločbo, je skupni promet podjetij ExxonMobil in Shell presegal 250 milijard EUR, skupni promet podjetja Total je presegal 150 milijard EUR, skupni promet podjetja ENI je presegal 85 milijard EUR, skupni promet podjetij Repsol in RWE pa je presegal 40 milijard EUR.

(19)

Končni zneski posamičnih glob, izračunanih pred uporabo Obvestila o prizanesljivosti, so bili pod 10 % svetovnega prometa obravnavanih podjetij.

(20)

Podjetja Shell, Sasol, Repsol in ExxonMobil so s Komisijo sodelovala v različnih fazah preiskave, da bi bila deležna ugodne obravnave iz Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, ki se uporablja za obravnavano zadevo.

(21)

Shell je kot prvo podjetje obvestilo Komisijo o obstoju kartela v sektorju voskov za sveče z vplivom na trg EGP. Predložilo je dokazno dokumentacijo in izjavo […] ter pozneje omogočilo Komisiji, da ugotovi obstoj, vsebino ter udeležence več srečanj kartela in drugih stikov ter izvedbo inšpekcijskih pregledov, ki so potekali 28. in 29. aprila 2005. Svojo udeležbo v kršitvi je končalo, preden je vložilo prošnjo. Tako je podjetje Shell izpolnilo vse pogoje za priznanje imunitete.

(22)

Sasol je bilo drugo podjetje, ki se je obrnilo na Komisijo. Podatki, ki jih je predložilo po […], so Komisiji omogočili ugotoviti dejstva, ki jih sicer ne bi mogla ugotoviti. Količina, kakovost in vrednost informacij, ki jih je predložilo to podjetje, pa tudi čas njihove predložitve so Komisiji omogočili boljše razumevanje kršitve in ustreznejšo razlago pridobljene dokumentacije. Sodelovanje podjetja Sasol je bilo nagrajeno s 50-odstotnim znižanjem globe.

(23)

Podjetje Repsol, ki je Komisiji ponudilo sodelovanje […], je potrdilo predložitve podjetij Shell in Sasol ter dalo dodatne dokaze o kartelu ter tudi dokaze o lastni vpletenosti. Na podlagi navedenega je bilo sodelovanje podjetja Repsol nagrajeno s 25-odstotnim znižanjem globe.

(24)

Podjetje ExxonMobil je stopilo v stik s Komisijo […] in ponudilo dokaze, skladne s tistimi, ki so jih predložila prej navedena podjetja, čeprav v omejenem obsegu. Predloženo gradivo podjetja ExxonMobil ni bilo podrobno in je večinoma vsebovalo nekoristne informacije. Sodelovanje podjetja ExxonMobil je bilo nagrajeno s 7-odstotnim znižanjem globe.

(25)

Naslovljenci Odločbe in obdobja njihove vpletenosti v kršitvi so naslednji:

(26)

Kar zadeva parafinske voske:

(27)

Kar zadeva stiskane parafine:

(28)

V skladu z zgornjimi uvodnimi izjavami so bile naložene naslednje globe:

(29)

Podjetjem iz uvodnih izjav 26 in 27 je bilo odrejeno, naj takoj prenehajo kršitev iz uvodne izjave 2, če tega še niso storila, in naj se vzdržijo ponovitve vsakega dejanja ali ravnanja, opisanega v uvodni izjavi 2, ter vsakega dejanja ali ravnanja, ki ima enak ali podoben cilj oziroma učinek.

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/22

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/27