27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/1

A.

ker člen 158 Pogodbe ES določa, da je cilj Skupnosti med drugim pospešiti skladni ekonomski in socialni razvoj v vsej Skupnosti ter zmanjšati družbeno-gospodarsko neskladje med posameznimi regijami,

B.

ker se neskladje lahko pojavi v regijah in med njimi,

C.

ker je obravnava družbenih, gospodarskih in ozemeljskih neskladij med uspešnejšimi in najrevnejšimi regijami še vedno prednostni cilj kohezijske politike in ker njen obseg ne bi smel biti omejen zgolj na podporo pri doseganju ciljev drugih strategij, saj bi to oviralo ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo,

D.

ker je bil prispevek kohezijske politike do sedaj uspešen, saj je pomagala najrevnejšim regijam pri zmanjševanju razkoraka v družbeno-gospodarskem razvoju,

E.

ker se cele države še vedno spoprijemajo s precejšnjimi izzivi pri svojem razvoju in ni verjetno, da bo do konvergence prišlo v sedanjem okviru 2007–2013,

F.

ker je v nekaterih državah članicah gospodarska rast najizrazitejša v okolici glavnih mest in velikih urbanih središč držav in regij, zaradi česar se druga območja, na primer podeželska, obrobna, otoška in gorska območja, srečujejo z neenakomernim družbeno-gospodarskim razvojem ter se veča ranljivost družbenih skupnosti in skupin na teh območjih,

G.

ker Pogodba o delovanju Evropske unije ozemeljsko kohezijo navaja kot enega od ciljev Evropske unije, pri čemer je pristojnost na tem področju razdeljena med Unijo in države članice,

H.

ker je pojem „ranljive skupnosti“ zelo širok in ni jasnih meril, po katerih bi ga opredelili,

I.

ker številni predeli še vedno čudijo negativne posledice zaradi oddaljenosti in neugodnega geografskega položaja ter nimajo potrebne infrastrukture za resnične razvojne možnosti, s katerimi bi dosegle povprečno stopnjo razvoja v Evropski uniji,

J.

ker bo izboljšanje prometne infrastrukture in dostopa do prevoza pomagalo povečati dostop do odročnih regij, obenem pa omiliti izključenost skupnosti in skupin na teh odročnih območjih, in ker se bo z izboljšanjem storitev splošnega interesa, zlasti izobraževanja, izboljšalo življenje ranljivih skupin in skupnosti,

K.

ker najrevnejše države in regije nimajo potrebnih finančnih virov, da bi zagotovile lasten prispevek k sredstvom Skupnosti, do katerih so upravičene, in ker poleg tega na teh območjih zelo pogosto ni upravnih zmogljivosti in človeških virov za učinkovito uporabo dodeljenih sredstev,

L.

ker politika za razvoj podeželja močno vpliva na ozemlje in bi jo bilo zato treba bolje uskladiti z regionalno politiko, da bi spodbudili njuno sinergijo in dopolnjevanje ter upoštevali prednosti in slabosti ponovne vključitve teh politik,

M.

ker ni ustreznih in primerljivih mikroregionalnih statističnih podatkov za regije Evropske unije, v katerih živijo ranljive skupnosti in skupine,

N.

ker je za revščino in izključenost značilna močna ozemeljska pogojenost,

O.

ker se večina najbolj zapostavljenih mikroregionalnih območij srečuje s zapletenimi večdimenzionalnimi težavami zaradi njihove obrobne lege, slabe dostopnosti, pomanjkanja osnovne infrastrukture, nezadostnega družbeno-gospodarskega razvoja, trenda propadanja industrije, nizke stopnje izobrazbe in usposobljenosti, pomanjkanja upravnih zmogljivosti, visoke stopnje brezposelnosti, vse slabših stanovanjskih in življenjskih pogojev, težke dostopnosti storitev splošnega pomena, pomanjkljivih pogojev za tehnološki razvoj in napredek ter velikega števila pripadnikov oddvojenih manjšin in ranljivih skupin,

P.

ker kohezijska politika zahteva finančna sredstva, ki bodo sorazmerna z njenimi cilji, in učinkovite instrumente, ki bodo regijam omogočali, da presežejo razvojna neskladja in se uspešno spopadejo z ozemeljsko pogojenimi izzivi, kot so demografske spremembe, koncentracija prebivalstva v mestih, migracije, globalizacija, podnebne spremembe in oskrba z energijo,

1.

poudarja, da sta ozemeljska koncentracija ranljivih skupnosti in skupin ter socialna izključenost, ki prizadene najmanj razvite regije, vse večji izziv za kohezijo v Evropski uniji; poleg tega poudarja, da tega pojava ne najdemo le med regijami v nerazvitih območjih, temveč v veliki meri tudi znotraj regij, na razvitih in razvijajočih se območjih, ter da zahteva posebno pozornost, saj ranljive skupnosti in skupine pogosto niso opazne v splošnejši, ugodni širši sliki;

2.

poziva države članice, naj določijo merila za opredelitev ranljivih skupnosti in skupin, da bi laže prepoznali težave, s katerimi se soočajo, ter omogočili ciljno naravnane in sistematične ukrepe;

3.

meni, da je treba ozemeljsko razsežnost socialne izključenosti obravnavati v okviru politike ozemeljske kohezije;

4.

v zvezi s tem poudarja, da za premagovanje ozemeljskih težav, povezanih s socialno izključenostjo, niso dovolj posamezni ukrepi, in zato priporoča, da države članice uporabijo strategijo celostnega ozemeljskega razvoja, izvajajo politiko izenačevanja, v praksi uveljavljajo medsektorski celostni pristop ter se osredotočijo na potencial vseh območij EU;

5.

poudarja, da je treba slabši položaj glede enakih možnosti in potencialne koncentracije socialnih konfliktov na nerazvitih območjih reševati s celostnim pristopom;

6.

v zvezi s tem ugotavlja, da je ranljive skupine mogoče najti v vseh regijah, celo v uspešnejših, in da bi jih bilo treba upoštevati pri celostnem pristopu;

7.

poudarja, da siromašenje in izključenost nista značilna le za mestna območja, ampak prizadeneta tudi podeželje, čeprav lahko imata na slednjem specifično obliko, še posebej zato, ker na podeželju socialno izključenost spremlja še ozemeljska in ker izključenost teh območij iz gospodarskega razvoja pomeni, da bo to prizadelo vse socialne skupine, ki tam živijo;

8.

v okviru celostnega pristopa poudarja, da mora razvoj zdravega okolja na ravni Skupnosti, držav članic in regij postati prednostna naloga za dosego ciljev kohezijske politike, kot so boj proti revščini, dobro zdravje državljanov in boljša kakovost življenja v vseh regijah, ki so bistveni za dolgoročni razvoj ter socialno, ekonomsko in ozemeljsko kohezijo;

9.

poudarja, kako pomembno je, da se regionalni in lokalni organi, pa tudi ekonomski in socialni partnerji ter nevladne organizacije vključujejo v načrtovanje in izvajanje celostnih strategij razvoja; opozarja tudi, da je pomembno podpreti pobude „od spodaj navzgor“;

10.

poziva Komisijo in države članice, naj sredstva med razvitimi mesti in odročnimi predeli, vključno s podeželskimi območji, razporedijo glede na njihove specifične potrebe ter pripravijo dolgoročne programe, prikrojene potrebam posebnih ranljivih skupnosti in skupin, k sodelovanju pri sprejemanju odločitev in izvajanju teh programov pa naj pritegnejo lokalne organe, ustrezne socialne in ekonomske partnerje in predstavnike ustreznih skupin prebivalstva, da bodo na ta način njihove potrebe kar najbolje izpolnjene in bodo ponujene prave rešitve, da se premaga izključenost in odpravijo njene posledice;

11.

poziva, da je treba nadaljevati dejavnosti ustvarjanja dohodka na podeželju in posebno pozornost nameniti družinskim ter malim in srednjim kmetijam – pri čemer bi bilo treba pregledati skupno kmetijsko politiko in jo oblikovati pravičneje – ter nekmetijskim podjetniškim dejavnostim, ki zagotavljajo blago in storitve, bistvene za ohranjanje prebivalstva in privabljanje novih prebivalcev;

12.

poudarja pomen kmetijskih in nekmetijskih gospodarskih dejavnosti (kot so predelava in neposredno trženje kmetijskih proizvodov, turizem, storitve, mala in srednja podjetja) na podeželju za zagotavljanje delovnih mest, preprečevanje revščine in zaviranje izseljevanja; zato poziva, da je treba izboljšati zmogljivosti za nadaljnje poklicno usposabljanje na podeželju, da bi podprli razvoj podjetništva;

13.

poziva Komisijo in države članice, naj bolje izkoristijo sinergijo in dopolnjevanje različnih obstoječih finančnih instrumentov, denimo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za vključevanje, programa Skupnosti na področju javnega zdravja in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, s tem pa povečajo njihovo dodano vrednost;

14.

poziva Komisijo, naj v zeleni knjigi o ozemeljski koheziji, ki je v pripravi, predstavi cilj in jasno definicijo ozemeljske kohezije, merila, ki jo določajo, in njene instrumente, vključno s sredstvi za doseganje ozemeljskih ciljev;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo primerljive mikroregionalne statistične podatke s posebnim poudarkom na družbenih kazalnikih, kot je indeks človekovega razvoja, ki ga je oblikovala Organizacija združenih narodov, da bi z ustreznimi ukrepi ocenili razmere na območjih, kjer živijo najranljivejše skupnosti in skupine, ter težave, s katerimi se soočajo;

16.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pozorno preuči obseg, v katerem bi poleg BDP na prebivalca uporabili druge merljive kazalnike razvoja, kot so družbeni kazalniki, da bi opredelili najranljivejše skupnosti in skupine ter njihovo lokacijo, prepoznavali razlike med regijami in znotraj njih, ocenili izvajanja in učinkovitosti politike in ki bi jih uporabili kot smernice pri razvojnem načrtovanju;

17.

poziva Komisijo, naj v okviru zelene knjige o ozemeljski koheziji preuči, ali je raven NUTS 4 primerna za izvajanje diferenciranih političnih ukrepov za dosego cilja ozemeljske kohezije;

18.

poudarja, da je treba obravnavati demografski trend vedno večje koncentracije prebivalstva v mestih in izseljevanja s podeželja, pa tudi to, kako bo vplival na ozemlje; zaradi tega poziva države članice, naj pripravijo strategije za oživitev ranljivih območij z razvijanjem infrastrukture, spodbujanjem resničnih razvojnih možnosti v skladu z njihovim specifičnim potencialom, ohranjanjem storitev splošnega interesa prek izboljšanih lokalnih upravnih zmogljivosti in decentralizacije javnega sektorja, ponujanjem ustreznih možnosti za usposabljanje in delovna mesta, izboljšanjem stanovanjskih in življenjskih razmer ter povečanjem privlačnosti teh območij za vlagatelje; meni, da mesta obenem potrebujejo podporo pri prizadevanjih za odpravo mestnih težav;

19.

meni, da je bilo v preteklosti izseljevanje s podeželja varnostni ventil za kmete, ki se niso mogli ukvarjati s svojo prvotno dejavnostjo, vendar je danes drugače, saj brezposelnost resno vpliva na nekvalificirane, zaradi česar so med prvimi žrtvami prestrukturiranja in preselitve dejavnosti ravno industrijske enote na podeželju, s čimer se zmanjša obseg raznovrstnih dejavnosti, na katere so se kmetje v težavah lahko nekoč zanesli in s katerimi so dopolnili dohodek od kmetijstva, zdaj pa so še hitreje potisnjeni v revščino;

20.

poudarja, da bi bilo treba po letu 2013 ohraniti strukturne politike, poleg tega pa pregled izvrševanja proračuna uporabiti kot možnost, da bodo v prihodnje zagotovljena potrebna sredstva za ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo med regijami in državami Evropske unije;

21.

priporoča, da bi morali politični ukrepi, namenjeni preprečevanju socialne izključenosti in spodbujanju ranljivih skupnosti in skupin k dejavnostim, vključevati prostovoljnost;

22.

poziva Komisijo, naj pripravi poseben predlog o tem, kako realno in specifično reševati težave ranljivih skupnosti in skupin, vključno s socialno izključenostjo;

23.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/5

A.

ker se v deklaraciji tisočletja Združenih narodov poziva vse države, da zagotovijo usklajenost politik za razvoj,

B.

ker se je EU trdno zavezala, da bo zagotavljala usklajenost politik za razvoj v skladu s členom 178 Pogodbe o ES, ki določa, da „Skupnost upošteva cilje politike Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja v politikah, ki jih izvaja in ki bodo verjetno vplivale na države v razvoju“,

C.

ker je v odstavku 35 evropskega soglasja o razvoju zapisano, da „/se EU/ v celoti zavzema za sprejetje ukrepov z namenom pospešitve skladnosti politik za razvoj na številnih področjih“ in da je „pomembno /…/, da politike, ki zadevajo tudi druga področja poleg razvoja, pripomorejo k prizadevanjem držav v razvoju pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja“,

D.

ker je Komisija v omenjenem dveletnem poročilu o usklajenosti politike za razvoj med drugim ugotovila, da:

E.

ker sklepi Sveta z dne 24. maja 2005 vsebujejo zavezanost h krepitvi usklajenosti politike za razvoj, zlasti dvanajstih prednostnih področij te politike, vključno s trgovino, ribištvom, okoljem, podnebnimi spremembami, preseljevanjem in zaposlovanjem,

F.

ker sta dva najpomembnejša biološka naravna vira, ki ju EU izkorišča v Zahodni Afriki, ribe in les, saj po podatkih generalnega direktorata Komisije za trgovino več kot 80 % rib in lesa, ki ju izvozi Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS), pride v EU,

G.

ker ZN opredeljuje Zahodno Afriko kot najzahodnejše območje Afrike, ki zajema naslednjih 16 držav: Benin, Burkina Faso, Gambijo, Gano, Gvinejo, Gvinejo Bissau, Liberijo, Mali, Mavretanijo, Niger, Nigerijo, Senegal, Sierro Leone, Slonokoščeno obalo, Togo, Zelenortske otoke (torej Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav in Mavretanijo) (8) in ker se tudi Kamerun pogosto šteje za del Zahodne Afrike,

1.

pozdravlja povečano pozornost in zavezanost Komisije, Sveta in držav članic usklajenosti politik za razvoj, kar se odraža tudi v 12 zavezah za usklajenost politik za razvoj, dveletnem poročanju in številnih drugih novih mehanizmih;

2.

poudarja pomembnost usklajenosti politik, s katero EU prispeva k doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja;

3.

ponavlja dejstvo, da sta politična volja in zavezanost, da se bodo upoštevali interesi držav v razvoju na vseh področjih politike, ki jih zadevajo, ključni za doseganje boljše usklajenosti politike;

4.

opozarja na tesno medsebojno povezavo med razvojno in ribiško politiko EU ter razvojno politiko in politiko trgovanja z lesom ter poudarja, da ukrepi na političnih področjih ribištva in lesa EU močno vplivajo na lokalni trajnostni razvoj;

5.

znova poudarja, da so na COP 13 potrdili pomemben vpliv krčenja gozdov na emisije toplogrednih plinov in s tem na podnebne spremembe ter poudarili, da države v razvoju potrebujejo podporo pri prizadevanju za ohranitev in trajnostno upravljanje svojih gozdov; poziva EU in države članice, naj trajnostno finančno prispevajo k mednarodnim pobudam za ohranitev, trajnostno uporabo in upravljanje gozdov v državah v razvoju, ter zlasti za podporo afriškim državam;

6.

je zaskrbljen, da je krčenje tropskih gozdov eno od gonil spreminjanja podnebja, saj vsako leto prispeva okoli 20 % vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroči človek, in uniči življenje milijonov lokalnih in domorodnih skupnosti;

7.

je zaskrbljen, da poceni uvoz nezakonitega lesa in gozdarskih proizvodov, skupaj z nedoseganjem osnovnih družbenih in okoljskih standardov na nekaterih področjih industrije, destabilizira mednarodne trge in znižuje davčne prihodke držav proizvajalk;

8.

je zaskrbljen, da ima na podlagi podatkov organizacije FAO ekološke označbe manj kot 7 % svetovne površine gozdov ter da se trajnostno upravlja manj kot 5 % tropskih gozdov;

9.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v Zahodni Afriki vključena v uradna pogajanja z Gano in Kamerunom ter v predhodne razprave z Liberijo zaradi podpisa prostovoljnih partnerskih sporazumov o nadzorovanju zakonitosti lesnih izdelkov, izvoženih neposredno v Evropsko unijo;

10.

poudarja, da morajo vsi programi za ohranitev gozdov, vključno s programom pomoči za zmanjšanje emisij ogljika zaradi krčenja gozdov (FCPF) in FLEGT, varovati tradicionalne in običajne pravice avtohtonih in lokalnih skupnosti do uporabe njihovih gozdov v skladu z deklaracijo ZN o pravicah avtohtonih ljudstev;

11.

poziva Komisijo, naj se pozitivno odzove na zahteve po financiranju pobud za trajnostno upravljanje z gozdovi v okviru oblikovanja programov pomoči in strateških dokumentov držav;

12.

poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo, v katerem bo opredelila pristop EU, vključenost in podporo obstoječim in prihodnjim mehanizmom za spodbujanje zaščite gozdov in zmanjševanje emisij zaradi krčenja gozdov, med drugim po UNFCCC/Kjotskem protokolu in FCPF; v sporočilu bi morala biti prikazana namera EU, da priskrbi finančna sredstva za pomoč državam v razvoju pri zaščiti njihovih gozdov, financira zaščitena področja in spodbuja gospodarske alternative uničevanju gozdov;

13.

poziva Komisijo in države članice EU, naj pospešijo izvajanje omenjenega akcijskega načrta EU o uveljavitvi zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov in uredbe, katere cilj je odpravljanje nezakonite sečnje in s tem povezane trgovine ter spodbujanje porabe trajnostno pridobljenih lesnih izdelkov in občutno povečanje števila partnerskih držav;

14.

Komisijo zlasti poziva, naj v tem zakonodajnem obdobju predlaga obsežen zakonodajni predlog, s katerim bi preprečili dostop na trg lesu in lesnim izdelkom nezakonitih in uničevalnih virov;

15.

poziva države članice EU in Komisijo, naj pospešijo sprejemanje in izvajanje zelene politike javnih naročil na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni, pri kateri bodo imeli prednost leseni izdelki z ekološkimi označbami, zlasti pa takšni, ki bodo certifikat dobili po standardih sveta za upraviteljstvo gozdov;

16.

poudarja, da so države Zahodne Afrike močno odvisne od ribištva kot vira zaposlovanja, varne preskrbe s hrano, vladnih prihodkov in devizne menjave, kar kaže tudi študija primera, ki jo je objavila Mednarodna organizacija za migracije in v kateri je kot eden najpomembnejši dejavnikov izseljevanja iz Senegala naveden upad lokalnih ribiških dejavnosti;

17.

z zadovoljstvom ugotavlja dosežen napredek na tem področju in ga spodbuja, hkrati pa je še vedno zaskrbljen zaradi počasnosti in zadržanosti nekaterih držav v regiji pri zaščiti svojih virov; obžaluje, da trajnostno izkoriščanje naravnih bioloških virov, vključno z ribolovnimi, in njegove prednosti kljub prizadevanjem EU v okviru partnerskih sporazumov ne samo, da še vedno niso prednostna naloga teh držav, ampak so pogosto podvrženi političnim in gospodarskim interesom;

18.

v zvezi s tem poziva Komisijo, da preuči to zadevo in jasno povezavo med ravnjo priseljevanja iz zahodnoafriških držav v EU ter močnim osiromašenjem ribjih staležev ob zahodnoafriških obalah;

19.

poziva Komisijo in vlade zahodnoafriških držav, naj omejijo nezakoniti ribolov in spremljajo ter nadzirajo ribje staleže, da s tem preprečijo njihovo močno siromašenje v zahodnoafriških morjih;

20.

meni, da imajo ribiški viri v Zahodni Afriki velik potencial za lokalni razvoj in prispevek k varni preskrbi s hrano; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se glede na najnovejše znanstvene ocene Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik iz leta 2006 veliko staležev v Zahodni Afriki preveč izkorišča in pri vsaj enem staležu obstaja tveganje za izumrtje;

21.

meni, da ocena stopnje usklajenosti med razvojno politiko Skupnosti in njeno ribiško politiko zajema številne vidike, ki presegajo dvostranske ribiške sporazume o partnerstvu, ki so bili podpisani z več tretjimi državami v Zahodni Afriki; enako pomembne so politike Skupnosti v zvezi s:

22.

poziva Komisijo, naj se glede na še ne v celoti sprejet in podpisan sporazum o gospodarskem partnerstvu z zahodnoafriškimi državami še naprej pogaja o sporazumih o lesu in ribah, pri čemer naj upošteva usklajenost politik za razvoj kot del procesa omenjenega sporazuma;

23.

ponovno opominja Komisijo, naj deluje v skladu s končnim ciljem sporazumov o gospodarskem partnerstvu, ki predstavlja pospeševanje regionalnega povezovanja in okrepitev gospodarskega položaja držav AKP, in v zvezi s tem poudarja zlasti položaj zahodnoafriških držav;

24.

meni, da mora ribiška politika EU, tudi v svojih odnosih s Severno Afriko, spoštovati zgoraj navedeni kodeks odgovornega ribištva, sprejet na konferenci FAO leta 1995;

25.

izraža zadovoljstvo, da je sedem držav Zahodne Afrike podpisalo sporazume o ribolovu z EU v okviru novo oblikovanih partnerskih sporazumov, v katere so poleg prvotnega cilja zaščite interesov ladjevja EU vključene določbe, po katerih mora tretja država oblikovati načrte za zagotovitev trajnostnega izkoriščanja svojih ribolovnih virov;

26.

meni, da je k težavnemu položaju ribiških virov v tej regiji pripomogel tudi pretekli pritok ribiških zmogljivosti v to regijo, kjer so sistemi za upravljanje ribištva šibki in je premalo zmogljivosti za spremljanje in nadzor dejavnosti ribiških ladij; zato pozdravlja, da so se leta 2005 prenehale subvencije za prenos ribiških zmogljivosti iz EU v Zahodno Afriko;

27.

opozarja, da bodo po zmanjšanju dejavnosti EU v zahodnoafriških vodah njeno mesto prevzele flote iz drugih držav, ki morda ne bodo enako spoštovale načel trajnosti;

28.

meni, da je na področju ribolovnih virov kot prednostne treba okrepiti naslednje vidike:

29.

poziva EU, naj loči količino plačil za sporazume od količine ribiških priložnosti, ki so dane v zameno, kar bi lahko tretjo državo odvrnilo od tega, da bi zmanjšala dostop, ko bi bili staleži razredčeni, saj bi sicer prišlo do nenadnega in velikega zmanjšanja prihodkov za vlado te države;

30.

poziva EU, naj izvede naslednje ukrepe, da bi ribiške dejavnosti v Zahodni Afriki postale trajnostne in skladne z razvojno politiko Skupnosti, bodisi v skladu s pogoji iz sporazuma o partnerstvu ali iz zasebnih sporazumov:

31.

priznava, da sodelovanje pri trajnostnem razvoju kljub finančnim prispevkom iz sporazumov o ribolovu, ki zagotavljajo znaten delež skupnega proračuna nekaterih tretjih držav, naložbam lastnikov ladij in dvostranskemu sodelovanju držav članic, vključno s finančnim, ne more izhajati samo iz skupne ribolovne politike; meni, da je treba vključiti tudi druge politike Skupnosti, zlasti politiko razvojnega sodelovanja, da bi bili doseženi politični in družbeno-gospodarski pogoji, ki bi tem državam omogočili, da bi upravna in finančna prizadevanja usmerile k doseganju trajnostnega in celovitega izkoriščanja svojih naravnih bioloških virov;

32.

poziva k večji usklajenosti med Komisijo in državami članicami pri njihovih projektih za razvojno sodelovanje, tudi pri določanju prednostnih nalog in ciljev;

33.

obžaluje, da trajnostna presoja vpliva sporazumov o gospodarskem partnerstvu EU-AKP iz maja 2007, ki jo je naročila Komisija, ni uspešna pri preiskovanju gozdarskega sektorja in se ribolovnih vprašanj le dotakne;

34.

zahteva, naj Komisija:

35.

meni, da so postopek za uveljavljanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) in reformirani ribiški partnerski sporazumi nove generacije po letu 2003 pomembno izhodišče za razvoju prijazne politike, poudarja pa, da je treba ribiške in gozdarske politike EU za Zahodno Afriko razširiti in okrepiti, da bi omogočili pravo usklajenost politik za razvoj;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, vladam in parlamentom držav članic, sekretariatom skupine afriških, karibskih in pacifiških držav, Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS), Afriške unije, Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, podregionalne komisije za ribištvo in Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik ter vladam vseh držav članic skupnosti ECOWAS, pa tudi Mavretanije in Kameruna.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/13

A.

ker je bil obisk poročevalke Parlamenta pri Odboru za pogrešane osebe na Cipru, na mestih izkopa, pri medobčinskem antropološkem laboratoriju na Cipru ter družinah pogrešanih oseb na Cipru namenjen izključno obravnavi humanitarne težave pogrešanih oseb (grških Ciprčanov in turških Ciprčanov), ki je povezana s pravico sorodnikov pogrešanih oseb, da vedo za njihovo usodo,

B.

ker se huda agonija in trpljenje družin pogrešanih oseb, ki že desetletja ne vedo za usodo ljubljenih sorodnikov, še nista končala in ker si je zato treba prizadevati za pospešitev preiskav, dokler očividci še lahko pričajo,

C.

ker je Odbor za pogrešane osebe na Cipru od leta 2004 dosegel napredek z izkopom in identifikacijo posmrtnih ostankov ter je odločen narediti nadaljnje korake pri doseganju rezultatov, ki so mogoči le s krepitvijo zmogljivosti, zlasti na terenu,

D.

ker projekt Odbora za pogrešane osebe v zvezi z izkopom, identifikacijo in vračanjem posmrtnih ostankov poteka že od avgusta 2006 in so bili do sedaj izkopani posmrtni ostanki 373 oseb, od katerih jih je bilo 266 analiziranih v antropološkem laboratoriju Odbora za pogrešane osebe, da bi se poskušala doseči njihova identifikacija,

E.

ker je bila Laboratoriju za sodno genetiko pri Inštitutu za nevrologijo in genetiko na Cipru dodeljena odgovornost za identifikacijo izkopanih ostankov okostij z uporabo metodologij za določanje DNA, pri čemer so bili prvi vzorci predloženi v začetku aprila 2007,

F.

ker so bile prve identifikacije opravljene konec junija 2007 in je bilo do sedaj s tem postopkom identificiranih 91 posmrtnih ostankov oseb, izkopanih v okviru programa Odbora za pogrešane osebe,

G.

ker največji enkratni prispevek (1,5 milijona EUR) Odboru za pogrešane osebe krije le obdobje do konca leta 2008 ter ga je odbor prejel v okviru finančne podpore EU turški skupnosti na Cipru,

H.

ker je treba posebej omeniti plodno sodelovanje med grškimi in turškimi Ciprčani, ki so člani Odbora za pogrešane osebe, in dobro sodelovanje med medobčinskimi skupinami grških Ciprčanov in turških Ciprčanov v laboratoriju in na terenu,

1.

poziva zadevne strani, da še naprej pošteno in odkrito sodelujejo, da bi se čim prej zaključile ustrezne preiskave usode vseh pogrešanih oseb na Cipru in da bi se v celoti izvršila sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 10. maja 2001;

2.

poziva vpletene strani in vse, ki imajo kakršne koli informacije ali dokaze iz lastnih izkušenj, arhivov, poročil z bojišča ali lokacij za pridržanje, naj te informacije ali dokaze posredujejo Odboru za pogrešane osebe, da se bo pospešilo njegovo delo;

3.

podpira dodelitev dodatne finančne podpore Odboru za pogrešane osebe za obdobje od leta 2009 in meni, da je bistveno zagotoviti dodatni znesek 2 milijonov EUR v splošnem proračunu Evropske unije za leto 2009;

4.

poziva Svet in Komisijo, da se dogovorita o tej dodatni finančni podpori za leto 2009, ne le zato, da se nadaljuje z delom, temveč tudi da se povečajo zmogljivosti, zlasti na terenu, najame več znanstvenikov in financira več opreme;

5.

poziva države članice, naj kakor do zdaj še naprej zagotavljajo podporo;

6.

zahteva, da Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve še naprej spremlja vprašanje pogrešanih oseb na Cipru in predloži letna poročila;

7.

pooblašča poročevalko Parlamenta in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da naredita vse možne korake in prepričata vse vpletene strani, naj odkrito in dejavno prispevajo k prizadevanju za preiskavo usode vseh posameznih pogrešanih oseb;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Združenih narodov, vladam in parlamentom Cipra, Turčije, Grčije in Združenega kraljestva ter Odboru za pogrešane osebe na Cipru.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/15

A.

ker naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, kot na primer poplave, povzročajo občutno človeško, gospodarsko, okoljsko in kulturno škodo ter so v porastu, zaradi česar je nujno treba okrepiti odzivnost ter ukrepe za preprečevanje in sanacijo na ravni EU,

B.

ker se bodo težave z gozdnimi požari in sušami vedno hujše zaradi vedno pogostejših zelo suhih poletij in ker pretekle in nedavne izkušnje kažejo, da je nujno okrepiti preventivo civilne zaščite Skupnosti, njeno pripravljenost in odzivnost na gozdne in druge požare v divjini,

C.

ker trenutno na ravni EU ni smernic za preprečevanje gozdnih požarov,

D.

ker države članice ostajajo odgovorne za ohranjanje politik o rabi tal, ki ne odvračajo od povzročanja gozdnih požarov z namenom spreminjanja statusa rabe tal,

E.

ker Zelena knjiga Komisije o prilagajanju podnebnim spremembam v Evropi (KOM(2007)0354) poudarja, da bodo podnebne spremembe prinesle pogostejše ekstremne vremenske pojave v Evropi, zaradi katerih bo povečana nevarnost škode pri ljudeh, infrastrukturi in okolju,

F.

ker je za krepitev sposobnosti Unije, da se spopade z nesrečami, potreben pristop, ki bo zajemal preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje, odzivnost nanje in sanacijo njihovih posledic na nacionalni, evropski in mednarodni ravni,

G.

ker so bili številni požari v južni Evropi leta 2007 in njihov obseg posledica več dejavnikov, denimo podnebnih sprememb, nezadostne opredelitve in skrbi za gozdove ter kombinacije naravnih vzrokov in človeške malomarnosti, pa tudi kaznivih dejanj, in ker bi morali številni gozdni požari spomladi 2008 vzbuditi skrb, da lahko do podobnih incidentov pride tudi v prihajajočem poletju,

H.

ker je treba izboljšati usklajenost med Svetom, Komisijo in državami članicami, ne samo pri sprejemanju preventivnih ukrepov, pač pa pri celotnem ciklusu nesreč vse do končnih stopenj obnove, pri tem pa tesno sodelovati s Parlamentom,

I.

ker so sedanje nesreče pogosto čezmejne narave in je zato potrebno ukrepati večstransko in usklajeno, ob istočasnem upoštevanju škodljivih gospodarskih in družbenih posledic naravnih nesreč za regionalna gospodarstva, proizvodno dejavnost in turizem,

J.

ker morajo v svetu čedalje pogostejših in hujših naravnih nesreč, ki najhuje prizadenejo najrevnejše prebivalstvo, akterji EU s skupnimi močmi zagotoviti učinkovito dostavo humanitarne pomoči žrtvam in zmanjšati ranljivost,

K.

ker je pomanjkanje običajnih opozoril in postopkov v primeru nevarnosti glavno vprašanje v zvezi s povečano mobilnostjo državljanov po Uniji in tretjih državah,

L.

ker mora EU priznati poseben značaj naravnih nesreč, ki se pojavljajo v obliki suš in požarov v Sredozemlju, ter temu primerno prilagoditi svoja orodja za preprečevanje, raziskovanje, obvladovanje ogroženosti, civilno zaščito in solidarnost,

1.

pozdravlja zgoraj omenjeno sporočilo Komisije o krepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče ter celostni cilj večje enotnosti, učinkovitosti in vidnosti odzivanja EU na nesreče;

2.

meni, da je krepitev sposobnosti Unije, da prepreči in se odzove na nesreče, njena prednostna politična naloga in da je v ta namen treba uporabiti vsa sredstva, zlasti z ozirom na hude poplave, ki smo jim bili priča v minulih letih;

3.

poudarja, da mora biti pristop Komisije k naravnim nesrečam in nesrečam, ki jih povzroči človek, v EU ali v tretjih državah, tesno povezan in skladen z njenim sporočilom o priložnosti Evrope glede podnebnih sprememb (KOM(2008)0030) ter predlogom o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; poudarja, da so klimatske spremembe eden ključnih dejavnikov pri čedalje pogostejših in hujših naravnih nesrečah ter da morata okoljska politika in zakonodaja o podnebnih spremembah predstavljati stebra zmogljivosti Unije za odzivanje na nesreče, s čimer se prepreči dodatna škoda pri ljudeh, infrastrukturi in okolju;

4.

meni, da bosta povezanost in usklajevanje med različnimi političnimi področji in institucijami na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU privedli do učinkovitejšega, celostnega in vidnega ukrepanja EU v primeru nesreč;

5.

meni, da sta tako sodelovanje z državami kandidatkami in morebitnimi državami kandidatkami z namenom izboljšanja sposobnosti za preprečevanje in obvladovanje nesreč kot tudi podpora regionalnemu sodelovanju v skupnem interesu EU in zadevnih držav, zato ju je treba razvijati in krepiti na način, ki zagotavlja dopolnjevanje in preprečuje podvajanje z obstoječimi dvostranskimi, regionalnimi in mednarodnimi pobudami;

6.

poudarja, da delo, ki ga načrtuje Komisija za razvoj osnovnega znanja o morebitnih scenarijih nesreč, še potrebnih in že razpoložljivih zmogljivosti ter učinkov različnih možnosti zapolnjevanja vrzeli, ne sme biti uporabljeno za odlašanje s pomembnimi predlogi, ki so usmerjeni k varovanju oseb, lastnine ali okolja pred nesrečami;

7.

meni, da bi moral pristop Komisije zajemati celoten ciklus nesreč od preprečevanja do sanacije, naravne nesreče, vključno s hudimi sušami, in nesreče, ki jih povzroči človek, znotraj Unije in v tretjih državah, ter da je treba nadaljevati z delom tudi na drugih področjih, ki jih zajema zgoraj omenjeno sporočilo Komisije;

8.

pozdravlja akcijski načrt za izvajanje Evropskega soglasja o humanitarni pomoči, ki ga je predstavila Komisija in ki pomembno prispeva k učinkoviti, dobro usklajeni in okrepljeni evropski humanitarni pomoči;

9.

poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti globalnega odziva, zato priznava vlogo glavnih humanitarnih akterjev, kot so Združeni narodi, Rdeči križ in nevladne organizacije, v tretjih državah, ki so izpostavljene nesrečam;

10.

opozarja, da mora biti uporaba virov za civilno zaščito in vojaških sredstev v tretjih državah v odzivu na humanitarne potrebe v skladu z veljavnimi mednarodnimi smernicami, kot so smernice iz Osla in smernice MCDA, zlasti zato, da se zagotovi skladnost s humanitarnimi načeli nevtralnosti, človekoljubnosti, nepristranskosti in neodvisnosti; poudarja, da mora uporaba virov za civilno zaščito v izrednih humanitarnih razmerah temeljiti na potrebah, biti mora v skladu s humanitarno pomočjo in jo dopolnjevati;

11.

poziva Komisijo in države članice, naj pri pripravi na izredne razmere ne obravnavajo zgolj pristopov, ki temeljijo na nevarnosti, ampak naj se v doglednem času posvetijo tudi načinom, kako prek ustreznega načrtovanja in ukrepov za zmanjšanje tveganja zmanjšati ranljivost na ravni politike EU, pri tem pa, kjer je to mogoče, dosledno upoštevajo politike in zakonodajo s področja okolja in podnebnih sprememb;

12.

znova poudarja, da je edini cilj humanitarne pomoči in sodelovanja na področju civilne zaščite, ki ju Skupnost nudi tretjim državam, preprečevanje ali lajšanje človeškega trpljenja, zato mora vselej temeljiti izključno na potrebah žrtev in biti v skladu s humanitarnimi načeli nevtralnosti, nepristranskosti in enakopravnosti;

13.

poziva Komisijo, naj takoj – najkasneje do konca 2008 – pripravi nujne predloge o preprečevanju nesreč v Uniji in strategijo EU za zmanjšanje nevarnosti nesreč v državah v razvoju,

14.

poudarja, da bo EU podpirala pripravljalne dejavnosti na lokalni ravni v okviru humanitarnih operacij, v svojo razvojno politiko pa bo vključila zmanjševanje nevarnosti nesreč;

15.

obžaluje, da predlog nekdanjega evropskega komisarja Michela Barniera, da se ustanovi sile evropske civilne zaščite, ostaja zgolj črka na papirju, in v zvezi s tem poudarja, da je treba nadaljevati z razvojem zmogljivosti za odziv, temelječih na ustroju civilnih zaščit držav članic, v skladu z mandatom, ki ga je podelil Evropski svet 15. in 16. junija 2006, ter poziva Komisijo, naj v ta namen pripravi konkreten predlog;

16.

obžaluje dejstvo, da se je Svet, kot kaže, odločil, da ne bo nadaljeval s postopkom sprejemanja nove Uredbe o Solidarnostnem skladu EU, kljub odločni podpori Parlamenta za revizijo obstoječega instrumenta; opozarja Svet, da je Parlament v prvi obravnavi maja 2006 svoje stališče sprejel z veliko večino in da Svet že več kot dve leti zadržuje zadevno dokumentacijo; znova izraža svoje prepričanje, da bo nova Uredba o Solidarnostnem skladu EU, ki med drugim znižuje merila za mobilizacijo sklada, Uniji omogočila učinkovitejši, prožnejši in hitrejši odziv na škodo, ki nastane ob naravnih nesrečah; odločno poziva Evropski svet, naj se odloči proti zavrnitvi te uredbe in naj zahteva takojšnjo revizijo Solidarnostnega sklada EU;

17.

poziva Komisijo, naj v ustreznih primerih na najboljši možni način in brez odlašanja mobilizira sedanji Solidarnostni sklad EU; meni, da je treba v primeru naravne nesreče nemudoma dati na razpolago potrebna sredstva iz Solidarnostnega sklada EU ter tako olajšati trpljenje žrtev in njihovih najbližjih ter potešiti njihove potrebe;

18.

poziva Komisijo, naj razišče še druge možnosti za uspešnejše preprečevanje gozdnih požarov in za boljše metode in opremo za boj proti njim ter ponovno preuči načrtovanje in rabo tal; poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za izboljšanje svoje zakonodaje na področju zaščite gozdov in njenega izvajanja ter se vzdržijo komercializacije in prerazvrstitve gozdnih območij ter njihovega prehoda v zasebno last, da bi se na ta način izognili vmešavanju in špekulacijam; meni, da bi bilo v ta namen treba uporabiti vse dosegljivo strokovno znanje EU, vključno s satelitskimi sistemi;

19.

poziva Komisijo, naj predloži sveženj pravno obvezujočih instrumentov (npr. okvirno direktivo), s katerimi bi se zapolnile vrzeli glede preprečevanja in odzivanja na nesreče v obstoječi zakonodaji, politikah in programih EU;

20.

priporoča, naj takšen celostni okvir zajema tri stebre preprečevanja, in sicer za krepitev preprečevanja v okviru obstoječih mehanizmov EU in držav članic, za razvoj novega okvirnega pristopa k preprečevanju nesreč ter za podporo nadaljnjemu razvoju znanja v zvezi s preprečevanjem in tehnologijo prek programov EU za raziskave in razvoj;

21.

priporoča, naj predlogi o krepitvi celostne sposobnosti odzivanja na nesreče EU vključujejo določanje ključnih virov, za katere se lahko zagotovi, da bodo vedno na voljo za sodelovanje v operacijah evropske civilne zaščite; meni, da bi to moralo temeljiti najprej na nacionalnih zmogljivostih, druge strani pa bi se vključile, ko bi to bilo potrebno;

22.

poziva Komisijo, naj kar najbolje uporabi poskusni projekt iz leta 2008 o gozdnih požarih in pripravljalne dejavnosti na hiter odziv za preučitev možnosti operativnega usklajevanja z državami članicami in drugimi stranmi, ki zagotavljajo stalne zmogljivosti za odziv za operacije evropske civilne zaščite, in meni, da bi to prineslo pomembne izkušnje za prihodnje zakonodajne predloge;

23.

podpira dejavnosti za krepitev pripravljenosti civilne zaščite držav članic, zlasti preko izmenjave strokovnjakov in najboljših praks, usposabljanja in pripravljalnih projektov;

24.

ponovno poziva Komisijo, kot je to že storil v svoji resolucij z dne 18. maja 2006 o naravnih nesrečah (požari, suše in poplave) – okoljski vidiki (3), naj predloži predlog direktive o preprečevanju in obvladovanju požarov, ki bo predvideval redno zbiranje podatkov, izdelavo načrtov in določitev tveganih območij, pripravo načrtov za obvladovanje tveganj požarov, inventuro dodeljenih virov in razpoložljivih sredstev, ki jo bodo morale opraviti države članice, uskladitev različnih uprav, minimalne zahteve glede izobrazbe osebja ter opredelitev odgovornosti na področju okolja in ustreznih sankcij;

25.

poziva Svet, naj nemudoma sprejme sklep o predlagani Uredbi o oblikovanju Solidarnostnega sklada EU, da zagotovi boljšo opredelitev meril in upravičenih dogodkov, vključno s sušo, ter s tem omogoči učinkovitejše, bolj prilagodljivo in hitrejše reševanje škode, pri tem pa naj upošteva, da je Parlament svoje stališče sprejel že maja 2006;

26.

meni, da je treba okrepiti obstoječe smernice in oblikovati nove, da bi se zagotovila potrebna vključitev preprečevanja nesreč in zmanjševanja njihove nevarnosti v programe strukturnih in kohezijskih skladov; posebej poziva k pogojevanju pri prispevkih iz finančnih instrumentov Skupnosti in povračilih pomoči Skupnosti v primeru nepravilne rabe, kot je na primer neizpolnjevanje načrtov pogozdovanja in/ali drugih obveznih pogojev; poleg tega poziva, naj se ukrepi za preventivno povečevanje ozaveščenosti in izobraževanje financirajo iz programov Skupnosti;

27.

verjame, da bi morala Komisija v predlogih za okrepitev odzivne sposobnosti Unije v primeru nesreč upoštevati izvedenska mnenja, skupaj z geografskim položajem najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj;

28.

poziva države članice, zlasti tiste, ki so jih še posebej prizadele naravne nesreče, naj optimalno izkoristijo priložnosti financiranja iz strukturnih skladov in drugih skladov Skupnosti, ki so na voljo v trenutnem programskem obdobju 2007-2013, in naj, če je le mogoče, v ustrezne operativne programe kot prednostne ukrepe vključijo preventivne dejavnosti in projekte;

29.

meni, da je treba pregledati postopke za mobilizacijo Solidarnostnega sklada, da se pospeši izplačevanje pomoči; zlasti meni, da se lahko razvije sistem predčasnih plačil, ki temelji na prvotnih ocenah neposredne škode, pri čemer so nadaljnja plačila odvisna od dokončnega izračuna celotne neposredne škode in dokazov preventivnih ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi nesreče;

30.

poudarja, da je nujno okrepiti center za opazovanje in informiranje s kadrom in materialnimi viri, ki so potrebni za dejavno podporo operacij, ki jih opravljajo države članice v okviru tega mehanizma;

31.

poziva Komisijo, naj preuči številne možnosti za vzpostavitev trajnostnega evropskega omrežja za odzivanje na naravne nesreče, ki bi pokrivalo vse stopnje obvladovanja nesreč, in naj čim prej pripravi predloge za takšno strukturo; poleg tega poziva k nadaljnji krepitvi pripravljenosti služb civilne zaščite ter zmogljivosti skupin in modulov iz različnih držav članic za skupno delo;

32.

opozarja na sklepe Sveta decembra 2007 o razvoju in ustanovitvi sistemov za zgodnje opozarjanje v EU in ustanovitvi sistema za zgodnje opozarjanje na cunamije v severovzhodnem Atlantiku in Sredozemlju ter znova poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo pobude za izboljšanje sistemov za zgodnje opozarjanje in opozorilnih signalov v primeru nesreč;

33.

poziva Komisijo, naj vključi vprašanje o primernem financiranju s strani EU preprečevanja nesreč, pripravljenosti in odzivanja nanje ter okrevanja, v svojih predlogih za pregled proračuna 2008/2009;

34.

poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovitost enotne evropske številke za nujne primere 112;

35.

zahteva, da je treba na ravni Skupnosti takoj priznati poseben značaj naravnih nesreč, ki prizadenejo sredozemsko regijo, kot so suše in gozdni požari, ter da je treba instrumente Skupnosti za preprečevanje, raziskave, obvladovanje tveganja, civilno zaščito in solidarnost prilagoditi tako, da se bo vsaka država članica s tovrstnimi nesrečami lahko bolje soočila;

36.

poziva k takojšnjemu priznanju potrebe po povečanju finančnih sredstev Evropske unije za ukrepe preprečevanja;

37.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/20

A.

ker ima carinska unija od leta 1968 pomembno vlogo pri ohranjanju in razvijanju enotnega trga ter pri ustvarjanju blaginje, tako da omogoča zakonito in konkurenčno trgovino z Unijo in znotraj nje, hkrati pa ščiti svoje državljane,

B.

ker obstoj carinske unije pomeni, da na notranjih mejah med državami članicami ni carin, da obstajajo skupne carine za uvoz iz tretjih držav in skupna pravila o poreklu za izdelke iz tretjih držav ter skupna določitev carinske vrednosti,

C.

ker se zakonodaja Skupnosti razvija tako, da zagotavlja, da ista pravila veljajo za vse izdelke, uvožene v EU,

D.

ker imajo carinski organi EU dvojno vlogo, in sicer da obračunavajo uvozne dajatve in davke ter da ščitijo zdravje in varnost državljanov na zunanjih mejah EU,

E.

ker se je prvi preiskovalni odbor osredotočil na carinska vprašanja in je že ugotovil, v točki 17.3.1. zgoraj omenjenega poročila, da mora za zagotovitev potrebnega zaupanja gospodarskih akterjev in širše javnosti v ustrezno zaščito trgovinskega okolja enotnega trga biti vzpostavitev enotnega okvira EU za carinske storitve dolgoročni cilj EU,

F.

ker je globalizacija povzročila veliko povečanje mednarodne trgovine in razvoj novih izdelkov in vzorcev potrošnikov, a tudi privedla do novih groženj, kot so svetovni terorizem, podnebne spremembe in nezakonita trgovina,

G.

ker je zmanjševanje stroškov, povezanih s spoštovanjem zakonov, in upravnih stroškov postalo glavno vprašanje za učinkovito in uspešno upravljanje v EU,

1.

meni, da 40 let carinske unije predstavlja velik dosežek in koristi za podjetja in državljane EU;

2.

poudarja, da carinski organi, ki so v glavnem odgovorni za nadzor mednarodne trgovine EU, tako prispevajo k zagotavljanju odprte in pravične trgovine, izvajanju zunanje razsežnosti notranjega trga, skupne trgovinske politike in drugih skupnih politik EU, ter zagotavljanju varnosti celotne dobavne verige;

3.

priznava, da so ukrepi carinskih organov namenjeni zaščiti finančnih interesov EU in njenih držav članic ter zaščiti EU pred nepravičnimi in nezakonitimi trgovinskimi praksami;

4.

prav tako priznava, da so ukrepi namenjeni zagotavljanju varnosti in zaščite EU in njenih prebivalcev pa tudi zaščite okolja in ohranjanju pravičnega ravnotežja med potrebo po izvajanju carinskih pregledov in omogočanju zakonite trgovine za izboljšanje evropske konkurenčnosti;

5.

pri tem čestita carinskim uradnikom za njihovo uspešno delo pri boju proti ponarejanju, kar je v letu 2007 pripeljalo do zaplembe 79 milijonov ponarejenih ali piratskih izdelkov v 43 000 zabeleženih primerih; glede na eksponentno rast zaplemb ponarejenih izdelkov se zavzema za praktične carinske ukrepe za preprečevanje ponarejanja in piratstva, kot je povečanje števila carinikov, ki bi bili v Komisiji in državah članicah specializirani za to delo, ali pretehtanje možnih koristi ustanovitve evropskega centra za spremljanje in nadzorovanje ponarejanja;

6.

zato pozdravlja prej omenjeno sporočilo Komisije, namenjeno določitvi jasne usmeritve za carino v obdobju od 2013 do 2019;

7.

poudarja, da morajo carinski organi EU vedno vnaprej predvideti izzive ter razviti in uporabiti najnovejše znanje, tehnologije in metode za omogočanje in nadzorovanje trgovine na najučinkovitejši in najuspešnejši način;

8.

poudarja, kako pomembno je, da se države kandidatke uskladijo s standardi EU v carinskih zadevah, ter je seznanjen s tehnično pomočjo za države kandidatke, ki jo izvajajo Komisija in države članice;

9.

pozdravlja osrednje zaključke z različnih seminarjev, organiziranih v okviru programa Carina 2013, namreč izboljšanje mreže za sodelovanje med carino in organi za nadzor trga, boljše obvladovanje tveganja in večja izmenjava izkušenj, znanja in najboljše prakse s področja sodelovanja in kontrole;

10.

meni, da je sodelovanje bistveno za zagotovitev uspešnosti carinskih služb EU, ki se morajo boriti proti velikemu številu nevarnosti;

11.

zato poziva države članice, naj okrepijo upravno sodelovanje med carinskimi organi ter med carinskimi in drugimi vladnimi agencijami, kot so veterinarski organi in organi, pristojni za varnost proizvodov, da bo zagotovljeno upravljanje zunanjih meja EU kot skupna odgovornost ter tudi varnost in zaščita državljanov EU;

12.

poziva Komisijo, naj z obstoječimi in prihodnjimi programi carinskega sodelovanja okrepi sodelovanje s trgovinskimi partnerji, da bo omogočena trgovina za zanesljive trgovce in zagotovljena varnost dobavne verige;

13.

poudarja, da je pomembno zagotoviti, da so vse zainteresirane strani gospodarstva zastopane v odboru za carinski zakonik;

14.

odobrava sklenitev različnih sporazumov Evropske skupnosti z njenimi glavnimi trgovinskimi partnericami po svetu;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo mednarodno sodelovanje v okviru mednarodnih organizacij (Svetovna trgovinska organizacija in Svetovna carinska organizacija) ter s tretjimi državami na področju carine; poudarja, da bi s tem dosegli učinkovitejši carinski nadzor in spodbujanje standardov EU, hkrati pa tudi omogočili EU in njenim trgovinskim partnerjem, da bodo uživali ugodnosti trgovine; prav tako poudarja, da bo to še posebej omogočilo skupne dejavnosti in pilotne projekte za krepitev sodelovanja na terenu med carinskimi uradniki EU in tretjih držav;

16.

poziva države članice, naj še okrepijo vlogo carine v boju proti posebnim nevarnostim, ki jih predstavljajo ponarejeni izdelki, zlasti ponarejena zdravila in igrače;

17.

poziva Komisijo, naj še naprej nasprotuje nedavni zakonodaji ZDA o stoodstotnem pregledu tovornih ladijskih zabojnikov v tujih pristaniščih; poudarja, da ni bilo dokazano, da je ta enostranska odločitev ZDA potrebna ali učinkovita v gospodarskem in varnostnem smislu;

18.

meni, da Uredba (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (6) (varnostna sprememba) že izpolnjuje pričakovanja ameriških organov, kar zadeva varnostni nadzor v Evropi;

19.

pozdravlja pobudi, ki naj bi ju carinski organi Skupnosti razvili v naslednjih desetih letih, ki bosta po najboljših močeh služili državljanom EU, in sicer predlog o elektronski carini, ki ga je Parlament že potrdil, in vzpostavitev evropske mreže carinskih laboratorijev za enotno tolmačenje novih tehničnih standardov EU; pozdravlja vse druge možne pobude v tej smeri;

20.

priznava, da bo ta posodobitev omogočila okrepitev boja proti nevarnim izdelkom in zaščite potrošnikov;

21.

poziva države članice, naj sočasno in na usklajen način razvijejo nove delovne metode in tehnologijo za zagotovitev usklajenega in skupnega izvajanja carinske zakonodaje; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja enotno uporabo carinske zakonodaje v državah članicah in o tem poroča Parlamentu;

22.

poziva države članice, naj carinskim organom namenijo dovolj sredstev ter naložb (tehnoloških in človeških), da bodo lahko opravljali svoje naloge, upravljali nove brezpapirne sisteme in izobraževali svoje zaposlene;

23.

poziva države članice, naj zagotovijo visoko stopnjo sodelovanja med carinskimi organi in poslovno skupnostjo za izboljšanje spoštovanja zakonov in zmanjšanje birokracije, zlasti z uporabo pristopa, ki bo usmerjen k obvladovanju tveganj, in razvojem storitev eno samo okence in vse na enem mestu;

24.

poziva Komisijo, naj bo posebej pozorna na težave malih in srednje velikih podjetij, zlasti pri poenostavljanju postopka prilagajanja njihovih sistemov IT na tiste, ki jih uporabljajo carinske uprave, ob najnižjih stroških, in pri poenostavljanju postopkov za zagotavljanje statusa t. i. pooblaščenega gospodarskega subjekta;

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/24

A.

ker načela socialne vključenosti, enakih možnosti za vse in pravičnega dostopa do znanja v digitalni dobi pomenijo, da je pomembno, da ima vsak državljan Unije dostop do cenovno dostopne energije,

B.

ker imajo odjemalci - zlasti posamezniki ter mala in srednje velika podjetja (MSP) - na voljo omejena orodja in priložnosti za učinkovito zastopanje svojih interesov,

C.

ker je ustrezna dobava energije eden od ključnih dejavnikov za uspešno sodelovanje državljanov v družbenem in gospodarskem življenju,

D.

ker je Evropska listina o pravicah odjemalcev energije (Listina) poziv vladam, regulativnim organom za energetiko in industriji, ki jo zastopajo vsi socialni partnerji, ter konkretno prispevajo k prizadevanju za to, da se upoštevajo interesi odjemalcev energije na socialno in okoljsko konkurenčnem energetskem trgu,

E.

ker je glede na to, da na trgih z nepopolno konkurenco, kot je energetski sektor, sami tržni mehanizmi vedno polno ne zagotavljajo najboljših interesov odjemalcev, treba poleg posebnih obveznosti javne službe za energetski trg obravnavati in okrepiti splošno varstvo potrošnikov,

F.

ker razpoložljivi podatki kažejo, da so države članice le omejeno uporabljale obveznosti ciljne javne službe, da bi obravnavale potrebe ranljivih odjemalcev,

G.

ker bi moral biti velik poudarek na vlogi, dodeljeni nacionalnim regulativnim organom (NRO), ki morajo biti neodvisni od javnih ali zasebnih interesov ter morajo biti pristojni za spremljanje energetskih trgov, vključno s cenami in vsemi njihovimi sestavnimi deli, ter za posredovanje in po potrebi kaznovanje,

H.

ker reševanje spora odjemalcev na področju energetike ni zadostno zajeto v zakonodaji in ker te spore rešujejo različni organi, odjemalci ne vedo, na koga naj se obrnejo,

I.

ker bi morali biti cilji EU glede obnovljive energije vključeni v Evropsko listino o pravicah odjemalcev energije, da bi jim omogočili izbiro virov energije, ki so v skladu s temi cilji,

1.

poudarja, da je oskrba z energijo bistveni dejavnik za uspešno sodelovanje državljanov v družbenem in gospodarskem življenju;

2.

opozarja, da veljavna zakonodaja Skupnosti že varuje pravice potrošnikov, vendar pa se te pogosto ne spoštujejo; poudarja, da se okrepitev ukrepov za varstvo potrošnikov najlažje doseže z učinkovitejšim izvajanjem obstoječe zakonodaje;

3.

poudarja, da bi sprejetje svežnja predlogov, ki zadeva trge z električno energijo in trge z zemeljskim plinom (predlogi „tretjega paketa“), o katerih trenutno razpravlja Parlament, dodatno okrepilo pravni okvir za varstvo odjemalcev energije;

4.

meni, da bi moralo v prihodnje varovanje odjemalcev električne energije še naprej temeljiti na skupnih ukrepih Evropskega parlamenta in držav članic; posamezne prakse varovanja odjemalca na energetskem trgu bi lahko imele v posameznih državah članicah različne učinke; dosledna uporaba načela subsidiarnosti je torej bistvenega pomena;

5.

poudarja potrebo po okrepitvi varstva potrošnikov pri vprašanjih energije ter uporabi listine kot orodja za usmerjanje evropskih in nacionalnih organov in tudi zasebnih subjektov, da se zagotovi in učinkovito uveljavlja pravice potrošnikov;

6.

poudarja člen 3 in Prilogo A Direktiv 2003/54/ES (3) in 2003/55/ES (4), kot naj bi bili spremenjeni po predlogih „tretjega paketa“; poudarja potrebo po boljšem izvajanju na nacionalni ravni;

7.

meni, da je Listina informacijski dokument za zbiranje, pojasnjevanje in konsolidiranje pravic odjemalcev energije, kot so sprejete v obstoječi zakonodaji EU; zato pozdravlja načrt Komisije za oblikovanje internetnega orodja na pravice odjemalcev energije, vendar poudarja potrebo po širši komunikacijski strategiji za odjemalce, ki nimajo dostopa do interneta ali za katere ta ni ustrezno komunikacijsko sredstvo;

8.

poudarja, da mora listina tudi izpolnjevati potrebe majhnih poklicnih uporabnikov, ki se pogosto soočajo z enakimi težavami kot običajni odjemalci elektrike;

9.

opozarja, da je za evropski energetski trg še vedno značilno veliko število monopolov; to omejuje svobodno izbiro ter možnost hitre in brezplačne menjave dobavitelja, povečuje pomanjkanje informacij in povzroča večjo ranljivost odjemalcev; pomembno je zagotoviti prizadevanja za vzpostavitev enotnega, konkurenčnega energetskega trga in varstvo zlasti ranljivih odjemalcev;

10.

poudarja, da imajo evropski odjemalci električne energije in plina pravico, da so povezani v omrežja ter do oskrbe z električno energijo in plinom po razumnih, lahko in jasno primerljivih ter preglednih cenah, vključno s prilagojenimi cenami in tarifami, ki izhajajo iz njihovih posameznih mehanizmov za indeksacijo; nediskriminacija mora vključevati prepoved diskriminacijskih dajatev za določene načine plačila, zlasti za pogosto ranljive odjemalce, ki se jim obračunava s predplačniškim števcem;

11.

poudarja, da je treba posvetiti posebno pozornost varstvu odjemalcev in vzpostaviti varnostne ukrepe, ki bi preprečili odklop z omrežja; države članice morajo imenovati zasilnega dobavitelja in o tem obvestiti odjemalce; ta mehanizem mora vzpostaviti nacionalna zakonodaja;

12.

poudarja, da bi se moral odklop z omrežja obravnavati kot zadnja možnost v primeru zaostalih plačil s strani odjemalcev, zlasti kadar gre za ranljive odjemalce in kadar so prazniki; dobavitelji morajo uporabljati načelo sorazmernosti in odjemalca pred tem ukrepom posebej obvestiti;

13.

poudarja, da je treba zagotoviti varstvo univerzalnih pravic, zlasti glede dostopa do energije za posamezne socialne, ekonomske in regionalne skupine, s stabilnostjo in varnostjo oskrbe, z učinkovitostjo omrežij, s spodbujanjem sodelovanja na regionalni ravni med državami članicami in sosednjimi državami z evropsko perspektivo;

14.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bo odjemalec lahko zamenjal dobavitelja brezplačno in v obdobju, ki ne bo daljše od enega meseca;

15.

poudarja, da morajo biti cene evropske električne energije in plina razumne, lahko in jasno primerljive in pregledne ter morajo temeljiti na dejanski porabi energije; objavljene cene, tarife, mehanizmi za indeksacijo in pogoji morajo biti odjemalcu lahko dosegljivi z vrsto razumljivih in lahko dostopnih informacijskih orodij; poleg tega jih je treba sporočiti vnaprej, spremljati in odobriti jih mora neodvisni nacionalni regulator;

16.

poudarja, da je običajna pogodbena obveznost dobavitelja, da redno obračunava ob vnaprej določenih datumih, tako da se odjemalcem obračunava glede na njihovo dejansko porabljeno količino energije, če pa dobavitelj ne more izpolnjevati te obveznosti, na primer zaradi tehničnih razlogov, je treba porabo energije obračunati na osnovi razumnih in preglednih meril, ki so jasno določena v pogodbi;

17.

v tem oziru poudarja razvoj udeležencev na trgu, ki so specializirani za objavo primerljivih informacij o dobaviteljevih cenah, tarifah in pogojih in tudi za zagotavljanje podpore pri zamenjavi dobaviteljev;

18.

poziva države članice, naj spodbujajo pametne števce, ki odjemalcem zagotavljajo jasen pregled dejanske porabe energije in zato prispevajo k boljši energetski učinkovitosti; poudarja zahteve iz člena 13 Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah (5) o zagotovitvi pametnih števcev; nujno poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo in izvršujejo zahteve direktive o meritvah in obračunavanju, ki so v interesu obveščanja odjemalca in energije;

19.

meni, da bi morale države članice zagotoviti, da bo vzpostavitev pametnih števcev zaključena s čim manjšimi motnjami za odjemalce 10 let po začetku veljavnosti predlogov „tretjega paketa“ (o spremembi direktiv 2003/54/ES in 2003/55/ES), za to pa bi morala biti odgovorna podjetja za distribucijo ali oskrbo z energijo; nacionalni regulativni organi (NRO) bi morali biti odgovorni za nadzor postopka tega razvoja in za določanje splošnih standardov v ta namen; države članice bi morale zagotoviti, da standardi, ki urejajo najnižje tehnično oblikovanje in operativne potrebe za števce, obravnavajo vprašanja glede interoperatibilnosti, da bodo za odjemalce predstavljale največje koristi ob najmanjših stroških;

20.

za zagotavljanje preglednosti, da bi zagotovili primerljivost, poudarja potrebo po razvoju modela standardnih računov, ki temeljijo na najboljših praksah; poudarja potrebo po razvoju standardnih predpogodbenih in pogodbenih informacij, vključno z informacijami o pravicah odjemalcev v listini;

21.

poziva države članice, naj za odjemalce vzpostavijo enotno vstopno točko za vse njihove zahtevke za informacije, na primer preko nacionalnih energetskih regulatorjev in jim tako omogočiti dostop do informacij ter hkrati zagotovi, da bodo informacije odjemalcem na voljo čim bližje v smislu kraja, časa, orodij in doslednosti;

22.

22 poudarja, da mora Komisija v sodelovanju z NRO razviti merila kakovosti, ki se bodo uporabljala za storitve, namenjene odjemalcem, vključno s klicnimi centri;

23.

meni, da morajo biti simulirani izračuni na voljo na spletnih straneh odjemalcev in neodvisnih nacionalnih regulatorjev; poudarja, da morajo biti odjemalci redno informirani o njihovi porabi energije;

24.

poudarja, da je treba od dobaviteljev zahtevati, da odjemalce obvestijo o razglasitvi listine;

25.

obžaluje, da imajo ranljivi odjemalci hude težave, ki jih je treba izrecno obravnavati v nacionalnih sistemih socialnega zavarovanja ali z drugimi enakovrednimi ukrepi;

26.

poziva države članice, naj prednostno vlagajo v celostne ukrepe za energetsko učinkovitost za gospodinjstva z nizkim dohodkom, s čimer se na strateški način obravnavata težava pomanjkanja goriva in cilj 20-odstotne energetske učinkovitosti do leta 2020, ki je bil sprejet na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2007;

27.

poziva Komisijo, naj zagotovi smernice za skupno opredelitev obveznosti javne službe ter nadzor izvajanja obveznosti držav članic, določenih v členu 3 in Prilogi A direktiv 2003/54/ES in 2003/55/ES;

28.

poziva Komisijo, naj opredeli pojem pomanjkanja energije;

29.

poziva države članice, naj oblikujejo nacionalne energetske akcijske načrte, ki bodo obravnavali pomanjkanje energije in te ukrepe sporočali Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev; poziva agencijo, naj v sodelovanju z nacionalnimi organi spremlja te ukrepe in sporoča uspešne ukrepe; poudarja, da je treba oceniti, v kolikšnem obsegu posamezni nacionalni sistemi socialne varnosti ali davčni sistemi upoštevajo tveganja, ki so povezana s pomanjkanjem energije;

30.

poudarja, da morajo dobavitelji in operaterji omrežij delovati okoljsko odgovorno, da storijo vse, kar je v njihovi moči za ohranjanje emisij CO2 in proizvodnje radioaktivnih odpadkov na najnižjih možnih ravneh v skladu z veljavno zakonodajo;

31.

meni, da je treba dati prednost obnovljivim virom energije, soproizvodnji toplote in električne energije in ostali vključeni proizvodnji ter da mora Listina priznati pravico odjemalca do ozaveščene izbire obnovljivih energij; meni, da morajo biti vsi odjemalci objektivno, pregledno in nediskriminacijsko informirani o virih energije, ki jim je na voljo;

32.

zato poudarja potrebo, da se v praksi izvaja člen 3(6) Direktive 2003/54/ES, v skladu s katerim države članice zagotavljajo, da odjemalci prejemajo zanesljive informacije o mešanici energetskih virov dobavitelja električne energije ter o vplivu na okolje, ki je posledica proizvodnje električne energije iz mešanice energetskih virov dobavitelja;

33.

poudarja obstoj NRO, vendar obžaluje njihovo sedanjo omejeno pristojnost; meni, da morajo države članice NRO zagotoviti, da bodo imeli zadostna zakonska pooblastila in vire ter da jih bodo pripravljeni uporabljati;

34.

izraža svoje prepričanje, da morajo nacionalni regulatorji igrati osrednjo vlogo pri varstvu odjemalcev; zaradi tega meni, da je treba podpreti predloge, katerih cilj je krepitev pooblastil in neodvisnosti regulatorjev, vključno s pravico do nalaganja sankcij dobaviteljem, ki ne upoštevajo zakonodaje Skupnosti na tem področju;

35.

meni, da morajo biti NRO neodvisni od javnih ali zasebnih interesov ter morajo biti pristojni vsaj za:

36.

države članice morajo zagotoviti, da bodo imeli NRO potrebna pooblastila, da bodo spremljali razpoložljivo ponudbo elektrike in plina na trgu; zato morajo imeti dostop do vseh elementov, ki določajo cene, ki vključujejo vsaj splošne pogodbene pogoje za plin in elektriko ter formule indeksiranja;

37.

poudarja, da je treba pristojnosti NRO vnesti v predlagani člen 22c Direktive 2003/54/ES in predlagani člen 24c Direktive 2003/55/ES;

38.

poudarja potrebo po celostnem evropskem pristopu k dejavnostim NRO, ki ga naj bi usklajevala evropska agencija;

39.

poziva države članice, naj vzpostavijo odjemalcem čim bližjo skupno mesto za sprejemanje njihovih pritožb ter spodbuja reševanje teh pritožb z alternativnimi načini reševanja sporov;

40.

poudarja, da bi morali v skladu z mednarodnimi standardi, vključno z ISO 10001, ISO 10002 in ISO 10003 ter dodatnimi ISO standardi, ki so se razvili na tem področju, vsi odjemalci imeti pravico, da jim dobavitelj energetsko storitev dobavi, pravico do obravnave pritožbe in do alternativnega reševanja spora;

41.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo varuhi človekovih pravic pooblaščeni za obravnavo pritožb in za zagotavljanje informacij odjemalcem o vprašanjih energije;

42.

priznava pomembno vlogo potrošniških organizacij, ki zagotavljajo, da se stori kar največ za dosego visoke ravni pravic odjemalcev EU; vse države članice morajo zagotoviti, da bodo imele potrošniške organizacije zadostna sredstva za obvladovanje pomembnih storitev, vključno s plinom in elektriko;

43.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celosten razvoj energetskih storitev; poudarja pomembno vlogo potrošniških organizacij in NRO pri zagotavljanju celostne potrošnje s tem, da pritegnejo pozornost odjemalcev in podjetij zlasti k mešanici energetskih virov, podnebnim spremembam in vplivu potrošnikov na razvoj sektorja;

44.

predlaga, da države članice zagotovijo finančno podporo potrošniškim organizacijam, da bodo lahko usposabljale svoje osebje in bile tako v boljšem položaju za zagotavljanje pomoči pri zakonodajnem postopku, informiranju in izobraževanju potrošnikov in reševanju sporov med njimi;

45.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/30

A.

ker predlog Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov pri tržnih standardih za perutninsko meso (KOM(2008)0336) s spremembo opredelitve perutninskega mesa dopušča trženje mesa, ki je bilo protimikrobno obdelano, za prehrano ljudi,

B.

ker prej navedeni sklep kolegija komisarjev v Evropski uniji dopušča uporabo štirih protimikrobnih snovi pri obdelavi trupov perutnine za prehrano ljudi,

C.

ker ta predlog Komisije sledi zahtevi Združenih držav, da Evropski unija dovoli uvoz ameriške perutnine, ki je bila obdelana s kemijskimi ali protimikrobnimi snovmi,

D.

ker lahko v okviru veljavnih določb Združene države v Evropsko unijo že izvažajo perutninsko meso, pod pogojem da to ni bilo protimikrobno obdelano,

E.

ker je previdnostno načelo v Pogodbi izrecno zapisano od leta 1992 in ker je Sodišče Evropskih skupnosti večkrat natančno pojasnilo vsebino in domet tega načela v pravu Skupnosti, in sicer velja kot eno izmed temeljev politike Skupnosti pri zaščiti okolja in zdravja (7),

F.

ker bi odobritev protimikrobne obdelave, bodisi samo za uvožene izdelke bodisi tudi znotraj EU, v obeh primerih pomenila dvojna merila, saj je bil evropski sektor prisiljen veliko vlagati v celovit pristop, medtem ko se Združene države poslužujejo le cenenih delnih rešitev,

G.

ker je Komisija priznala, da ni na voljo znanstvenih podatkov o vplivu, ki ga ima uporaba štirih snovi, ki so predmet odobritve, na okolje in zdravje,

H.

ker bi bili potrošniki lahko zavedeni, saj bi postopek kloriranja lahko spremenil videz mesa, da bi bilo videti bolj sveže, kot je v resnici,

I.

ker se je z daljšim procesom sprejemanja in zaostrovanja pravil in standardov Skupnosti na področju varnosti in higiene živil znižalo števila okužb z različnimi opredeljenimi povzročitelji zoonoz, navzočimi v prehranjevalni verigi,

J.

ker bi po ocenah Ameriškega centra za nadzor bolezni uporaba protimikrobnih snovi v Združenih državah omogočila znižanje števila okužb z listerijo, salmonelo in drugimi bakterijami,

K.

ker je Svet za kmetijstvo in ribištvo že dvakrat razpravljal o tej temi in ker je bil splošni odziv držav članic na načrt Komisije, da odobri protimikrobno obdelavo trupov perutnine, negativen,

L.

ker so člani Stalnega odbora za prehranjevalno verigo s 316 glasovi proti predlogu Komisije, nobenim glasom za in 29 vzdržanimi glasovi na svoji seji dne 2. junija 2008 poslali jasno sporočilo na vrhunsko srečanje EU – ZDA, ki je potekalo na Brdu v Sloveniji,

M.

ker je Komisija dolžna svoj predlog predložiti Svetu, potem ko ga je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali zavrnil,

1.

izraža svoje nestrinjanje s predlogom Komisije;

2.

poziva Svet, naj zavrne predlog Komisije;

3.

je trdno prepričan, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati v okviru Sveta za kmetijstvo in ribištvo in ne v okviru drugih sestav Sveta;

4.

zahteva, da se Komisija z njim posvetuje in ga izčrpno obvešča pred vsako nadaljnjo odločitvijo v okviru priprav na prihodnje srečanje Čezatlantskega ekonomskega sveta, ki bo potekalo oktobra 2008;

5.

poudarja, da bi odobritev štirih protimikrobnih obdelav trupov perutnine za prehrano ljudi resno ogrozila pravila in standarde Skupnosti in bi zadala udarec prizadevanjem in prilagajanjem proizvajalcev perutnine za znižanje števila bakterijskih okužb v Uniji; nadalje bi odobritev zelo škodovala politiki Skupnosti na tem področju in bi ogrozila njeno verodostojnost pri uveljavljanju visokih standardov glede varnosti in higiene živil na mednarodni ravni;

6.

izpostavlja znatne naložbe evropskih proizvajalcev perutnine v skladu z zakonodajo Skupnosti, da bi z uvedbo postopkov, ki zajemajo celotno prehranjevalno verigo, zmanjšali kontaminacijo s patogeni;

7.

meni, da ima pri zniževanju ravni patogenov v perutninskem mesu pristop, ki se uporablja v Uniji in ki zajema celotno prehranjevalno verigo, bolj trajnostni učinek kakor pa dekontaminacija s protimikrobnimi snovmi ob koncu pridelave živil;

8.

ga skrbi, da bi odobritev uvoza te perutnine oslabila evropske standarde;

9.

poudarja, da takšen predlog ne ustreza zahtevam evropskih državljanov glede varnosti in higiene živil in ne zahtevam glede proizvodnih vzorcev v Evropi in drugje, ki ohranjajo visoke higienske standarde ves čas proizvodnje in distribucije; nadalje poudarja, da bi po težavah, ki so se v zadnjih letih pojavile v Uniji v zvezi z varnostjo hrano, predlog lahko še spodkopal že tako majhno zaupanje evropskih potrošnikov v živila, ki se prodajajo v Uniji;

10.

priznava, da je potrebno ustrezno znanstveno svetovanje, ki bo upoštevalo zaščito potrošnikov in njihovo obveščenost; ocenjuje, da sprejeta rešitev, katera koli to že bo, ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski agenciji za varnost hrane.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/32

A.

ker je sedanja kriza, s katero se sooča ribiška industrija Skupnosti, posledica stalnega naraščanja cene goriva, ki se je v zadnjih petih letih povečala za več kot 300 % ter za več kot 40 % od januarja 2008,

B.

ker so cene ribiških proizvodov podobne tistim izpred dvajsetih let in ker so se zaradi množičnega uvoza iz nezakonitega ribolova v začetku leta določene vrste zmanjšale tudi do 25 %,

C.

ker v ribiškem sektorju, za razliko od drugih gospodarskih sektorjev, cena goriva ne sme vplivati na cene prve prodaje proizvodov in ribiči v trenutnih razmerah ne morejo določati cen,

D.

ker naraščanje cene goriva posredno in neposredno vpliva na prihodke posadk, saj so plače povezane s prihodki od prve prodaje ulova,

E.

ker je prihodek ribičev EU letos upadel kljub temu, da so njihovi stroški narasli,

F.

ker je kljub obstoječim načrtom prestrukturiranja in postopnim preoblikovanjem dejavnosti stalno poglabljanje krize finančno onemogočilo številne družbe, druga ribiška podjetja pa so prepuščena zelo tveganim razmeram, kar vodi v protestne demonstracije v številnih državah članicah,

G.

ker so na evropski in nacionalni ravni potrebna velika vlaganja v nove tehnologije za povečanje energetske učinkovitosti ribiških plovil in v načine zmanjšanja njihove odvisnosti od fosilnih goriv,

H.

ker so nekatere države članice začele izvajati sheme, namenjene zmanjšanju porabe goriva v flotah, in ker je treba take inovacije podpirati,

I.

ker se je EU v okviru podnebnega in energetskega paketa obvezala, da bo bistveno zmanjšala emisije toplogrednih plinov in ker lahko ribištvo precej pripomore k temu cilju,

J.

ker se trenutne težave, s katerimi se sooča ribištvo, lahko rešijo le s sprejetjem odločnih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov na nacionalni in evropski ravni,

1.

izraža solidarnost z ribiči EU ter poziva Komisijo in Svet, naj predvidita ukrepe za izboljšanje trenutne krize v ribiškem sektorju;

2.

poziva države članice, naj pospešijo postopke, ki bi omogočili izplačilo pomoči v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 875/2007 z dne 24. julija 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis v ribiškem sektorju (4);

3.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj omenjeno uredbo revidira in pomoč poveča na 100 000 EUR na plovilo namesto na družbo, tako da se bo raven pomoči približala pomoči drugim gospodarskim sektorjem;

4.

opozarja države članice na nove Smernice Skupnosti za preučitev državne pomoči za ribištvo in ribogojsto (5), ki omogočajo davčne olajšave in znižanje stroškov dela za plovila Skupnosti, ki so dejavna izven voda Skupnosti, ter prosi, da se ti ukrepi izvajajo za tista plovila, ki to zahtevajo;

5.

opozarja, da se poleg naraščanja cene goriva ena najbolj ponavljajočih se zahtev ribiškega ladjevja EU glede zmanjšanja cen svojih proizvodov nanaša na množičen uvoz ribiških proizvodov po nizki ceni iz nezakonitega ribolova, zato vztraja, da:

6.

ponovno poziva Komisijo, naj ob upoštevanju predlogov Parlamenta čim hitreje predloži svoj predlog za pregled skupne ureditve trgov za proizvode ribištva in ribogojstva z namenom ribičem omogočiti prevzemanje večje odgovornosti pri določanju cen ter s tem zagotoviti prihodke v sektorju, stabilnost trga, boljše trženje ribiških proizvodov in povečanje ustvarjene dodane vrednosti;

7.

poziva k uveljavitvi načrtov za prilagajanje ribiškega ladjevja v vseh državah članicah ter zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev za prostovoljno preoblikovanje ladjevja; zato:

8.

poziva Komisijo, naj poda predlog o sedemletni shemi nadomestil za znižanje emisij CO2, ki temelji na trenutni ceni 25 EUR za tono CO2;

9.

poziva Komisijo, naj v okviru obstoječega sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj podpre vzpostavitev posebnega sklada za raziskave in razvoj na področju ribištva, ki bi pomagal financirati projekte za preučevanje možnosti alternativnih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti v ribiškem sektorju;

10.

meni, da lahko igrata zamenjava in raznolikost ribolovnega orodja pomembno vlogo pri zmanjševanju odvisnosti ribištva od energije;

11.

poziva Komisijo in države članice, naj se obširno posvetujejo z ribiškim sektorjem in drugimi interesnimi skupinami, da pridobijo njihove ideje o najboljših načinih za dosego takega cilja, pri tem pa priznava, da razmere in s tem rešitve ne bodo nujno enake za vse ribiške sektorje ali regije;

12.

poziva Komisijo, naj oblikuje posebne predloge za ublažitev razmer na področjih, najbolj odvisnih od ribolova;

13.

vse vpletene strani (javno upravo, sindikate in ribiče) poziva k vzpostavitvi tristranskega dialoga na evropski ravni, v okviru katerega bi se posvetili strukturnim težavam sektorja, ki jih ne gre pripisati zgolj krizi zaradi cene nafte, največ pozornosti pa bi namenili delovnim razmeram za ribiče;

14.

v zvezi s tem vprašanjem zahteva prednostno obravnavo in sprejetje ustreznih ukrepov za rešitev te krize na naslednjem zasedanju Sveta ministrov za ribištvo, ki bo potekalo junija;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in predstavnikom evropskih ribiških organizacij.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/35

A.

ker so se odnosi med EU in Rusijo v zadnjem desetletju nenehno razvijali, kar je pripeljalo do močnega in celovitega gospodarskega povezovanja in soodvisnosti, ki se bosta v naslednjih letih še povečala,

B.

ker sta EU in Rusija, ki je članica Varnostnega sveta Združenih narodov, skupaj odgovorni za svetovno stabilnost in varnost, okrepljeno sodelovanje ter dobri sosedski odnosi med EU in Rusijo pa so posebno pomembni za stabilnost, varnost in blaginjo Evrope,

C.

ker ostaja sklenitev sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Rusko federacijo izjemno pomembna za prihodnji razvoj in poglabljanje sodelovanja med partnericama,

D.

ker se morajo pogajanja o takšnem novem sporazumu o strateškem partnerstvu začeti čim prej na podlagi že doseženega napredka glede vzpostavitve štirih skupnih prostorov: skupnega gospodarskega prostora, prostora svobode, varnosti in pravice, prostora zunanje varnosti ter prostora raziskovanja, izobraževanja in kulture; ker bi morala biti hitra vzpostavitev teh štirih skupnih prostorov v središču pogajanj o novem sporazumu o strateškem partnerstvu,

E.

ker je bil po občutnem napredku glede embarga Rusije na uvoz mesa in drugih kmetijskih izdelkov iz Poljske ter po zagotovilih v zvezi z zaprtjem plinovoda Družba (kar je za Litvo povračilni politični ukrep z ruske strani), nazadnje le sprejet dogovor med državami članicami o dokončnem oblikovanju pogajalskega mandata za nov sporazum, ki bo nasledil sedanji Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki je potekel konec prejšnjega leta,

F.

ker je 7. maja 2008 Dmitrij Medvedjev uradno prisegel kot predsednik Ruske federacije; ker je novi predsednik imenoval nekdanjega predsednika Vladimirja Putina za predsednika vlade, duma pa ga z veliko večino potrdila,

G.

ker bodo zamenjave v ruskem vodstvu po lanskih volitvah v dumo in nedavnih predsedniških volitvah morda dale nov zagon odnosom med EU in Rusijo, izboljšanju ruskih odnosov z nekaterimi sosednjimi državami ter razvoju demokracije in pravne države v Rusiji,

H.

ker je novi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev v svojem slovesnem govoru potrdil zavezanost zrelemu in učinkovitemu pravnemu sistemu kot bistvenemu pogoju za gospodarski in družbeni razvoj v Rusiji ter tudi za večji vpliv Rusije v mednarodni skupnosti, za večjo odprtost Rusije svetu in za omogočanje dialoga z drugimi narodi na enakopravni osnovi; ker je predsednik Medvedjev kot prvi korak odredil ustanovitev sveta proti korupciji, ki mu bo tudi predsedoval,

I.

ker bi pristop Ruske federacije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) znatno prispeval k nadaljnjemu izboljšanju gospodarskih odnosov med Rusijo in EU, kar je odvisno od polnega spoštovanja in izpolnjevanja obveznosti in dolžnosti, ki jih določa STO,

J.

ker je zanesljivost oskrbe z energijo eden največjih izzivov za Evropo in eno glavnih področij sodelovanja z Rusijo; ker so potrebna skupna prizadevanja, da bi se celovito in učinkovito uporabljali sistemi za prenos energije, ki že obstajajo ali ki jih je treba nadalje razviti; ker velika odvisnost EU od fosilnih goriv ogroža razvoj uravnoteženega in doslednega pristopa Evrope do Rusije, ki bi temeljil na vrednotah,

K.

ker je Rusija nedavno vključila nekatere največje energetske družbe EU v strateška partnerstva v več pomembnejših energijskih projektih ali je družbam EU dovolila nakup določenih omejenih strateških deležev v ruskih družbah; ker je zaščita pravne varnosti in lastninskih pravic ključna za ohranjanje sedanje ravni tujih naložb v Rusiji,

L.

ker je treba spore o pogojih dobave in prenosa energije razreševati s pogajanji, nediskriminatorno in na pregleden način in ker ti spori ne smejo nikoli služiti izvajanju političnega pritiska na države članice EU in države v skupni soseščini,

M.

ker bi moral zato prihodnji sporazum med EU in Rusko federacijo vključevati načela pogodbe o energetski listini,

N.

ker bi EU in Ruska federacija skupaj mogli in morali prevzeti dejavno vlogo pri vzpostavljanju miru in stabilnosti na evropski celini, zlasti v skupni soseščini, ter v drugih delih sveta,

O.

ker bi morali EU in Ruska federacija sodelovati predvsem pri iskanju končne rešitve vprašanja mednarodnega statusa Kosova in mirnega konca še vedno nevarnih konfliktov v Abhaziji, Južni Osetiji, Gorskem Karabahu in Pridnestrju,

P.

ker se zaradi odločitve Rusije, da z republikama Abhazijo in Južno Osetijo, ki se želita osamosvojiti, naveže uradne stike, razmere v teh gruzijskih regijah dodatno slabšajo, kar postavlja pod vprašaj vlogo ruskih vojaških sil kot nepristranskih mirovnih sil in ogroža ozemeljsko celovitost Gruzije,

Q.

ker je Rusija odstopila od pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi in izjavila, da bo ustavila inšpekcijske preglede in preverjanje svojih vojaških objektov s strani držav članic Nata ter ne bo več omejevala količine svojega konvencionalnega orožja,

R.

ker je ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov po srečanju z ministrsko trojko EU v torek 29. aprila 2008 v Luksemburgu potrdil sodelovanje Rusije v vojaški operaciji EU v Čadu in Srednjeafriški republiki (operacija EUFOR Tchad/RCA, ki se je začela 28. januarja 2008 (3)),

S.

ker ostaja resna zaskrbljenost glede razvoja dogodkov v Ruski federaciji v zvezi s spoštovanjem in varstvom človekovih pravic ter spoštovanjem skupno dogovorjenih demokratičnih načel, pravil in postopkov; ker je Ruska federacija polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), s čimer se je zavezala načelom demokracije in spoštovanju osnovnih človekovih pravic,

T.

ker je pomembno, da EU v odnosih z Rusko federacijo nastopi enoglasno ter pokaže solidarnost in enotnost ter da ti odnosi temeljijo na skupnih interesih in vrednotah,

1.

poudarja, da bo bližnje vrhunsko srečanje prvo tovrstno srečanje med EU in Rusijo, ki se ga bo udeležil novoizvoljeni predsednik Dmitrij Medvedjev, in izraža upanje, da bo to srečanje zaznamovalo izboljšanje odnosov med EU in Rusijo;

2.

ponovno izraža prepričanje, da za doseganje strateškega sodelovanja Rusija ostaja pomembna partnerica, in da EU z Rusijo nima zgolj skupnih gospodarskih in trgovinskih interesov, temveč si z njo deli tudi cilj tesnejšega sodelovanja na mednarodnem prizorišču in v skupni soseščini;

3.

poudarja pomembnost enotnosti med državami članicami EU v njihovih odnosih z Rusijo in poziva države članice, naj dajo prednost dolgoročnim koristim skupnega stališča pri pogajanjih z Rusko federacijo, ne pa morebitnim kratkoročnim prednostim dvostranskih dogovorov o posameznih vprašanjih;

4.

podpira zamisel o bolj zavzetem prizadevanju za razvoj odnosov z Rusijo, ki naj se še naprej osredotočajo na področja, ki zadevajo štiri skupne prostore, in potrebo po novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, s poudarkom na praktičnem sodelovanju, skupnih projektih in uresničevanju doslej sprejetih obveznosti in sporazumov;

5.

izraža zadovoljstvo, da je bilo končno mogoče premagati ovire in doseči soglasje o mandatu za pogajanja z Rusko federacijo o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju;

6.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj skupaj z vlado Ruske federacije izkoristijo 21. vrhunsko srečanje EU-Rusija v Hanti Mansijsku kot pravo novo odskočno desko za dodatno krepitev odnosov med EU in Rusijo, tako da začnejo s pogajanji o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ter s tem postavijo temelje za nadaljnje otipljive rezultate v bližnji prihodnosti;

7.

pozdravlja izjave novega predsednika Medvedjeva v slovesnem govoru glede pomena državljanskih pravic, v katerem je ponovno javno podprl zavzemanje za pravno državo in pomen človekovih pravic; pričakuje, da bo Rusija na tem področju prešla od besed k dejanjem ter izvedla potrebne reforme, ki bodo utrle pot demokratičnemu sistemu v pravem pomenu besede;

8.

izraža močno zaskrbljenost zaradi rednih poročil ruskih in mednarodnih organizacij za varstvo človekovih pravic o mučenju ter nečloveškem in ponižujočem ravnanju v zaporih, na policijskih postajah ter v tajnih centrih za pridržanje v Čečeniji; je globoko zaskrbljen tudi zaradi vse pogostejših napadov na etnične, rasne in verske manjšine v Rusiji;

9.

ponovno poziva k okrepitvi posvetovanja na področju človekovih pravic med EU in Rusijo, da bi postalo učinkovitejše in bilo usmerjeno v rezultate ob sodelovanju ne le ruskega ministrstva za zunanje zadeve, pač pa tudi ostalih ministrstev; pri posvetovanju mora biti na vseh ravneh v celoti vključen tudi Evropski parlament; v zvezi s tem meni, da so informativni sestanki s predstavniki civilne družbe, ki jih pred uradnim posvetovanjem organizira Komisija, pomemben instrument, ki ga morajo ruske oblasti ustrezno upoštevati, okrepiti in preoblikovati v celovit pravni seminar, pri katerem bodo sodelovali akademiki, predstavniki civilne družbe in državni uradniki obeh strani;

10.

poudarja, da je trdna in neodvisna civilna družba temeljni in nezamenljiv element dejanske in zrele demokracije; v zvezi s tem izraža globoko zaskrbljenost zaradi vedno slabših razmer, v katerih delujejo borci za človekove pravice, ter težav, s katerimi se pri registraciji in opravljanju svoje dejavnosti soočajo nevladne organizacije, dejavne na področju uveljavljanja človekovih pravic ter varstva okolja in ekoloških vprašanj; izraža močno zaskrbljenost zaradi najnovejših sprememb zakonodaje o ekstremizmu, ki bi lahko vplivale na prost pretok informacij in ruskim oblastem omogočile, da dodatno omejijo pravico do svobodnega izražanja neodvisnih novinarjev in političnih nasprotnikov;

11.

poziva Rusko federacijo, naj pokaže zavezanost skupnim vrednotam z ratificiranjem dodatnega protokola 14 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljenjih svoboščin in s tem omogoči izvedbo pomembnih reform Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je obremenjeno z zaostankom desettisočev zadev; poziva ruske oblasti, naj spoštujejo vse odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice;

12.

pozdravlja dejstvo, da bo vrh med EU in Rusijo potekal v upravnem središču avtonomne pokrajine Hanti Mansijsk, ter poziva sedanje predsedstvo, naj izkoristi ta vrh in zatem 5. svetovni kongres ugro-finskih narodov za razpravo o težavah ugro-finskih manjšin v Rusiji, povezanih s politično zastopanostjo, pa tudi z zaščito ter razvojem njihove kulturne in jezikovne identitete;

13.

poleg tega ponovno poudarja pomen vzpostavitve skupnega gospodarskega prostora ter nadaljnjega razvijanja ciljev, o katerih je bil dosežen dogovor v časovnem načrtu za ta prostor, zlasti kar zadeva oblikovanje odprtega in povezanega trga med EU in Rusijo;

14.

pozdravlja napredek, dosežen od zadnjega vrha EU-Rusija v Mafri v zvezi s pristopom Rusije k STO, ki bo ustvaril enake konkurenčne razmere za poslovno skupnost na obeh straneh in bo v veliko pomoč ruskim prizadevanjem za izgradnjo sodobnega, raznolikega in visokotehnološkega gospodarstva; poziva Rusijo, naj stori vse, da odpravi preostale ovire v pristopnem procesu, zlasti na področju izvoznih dajatev, in poskrbi, da bo lahko v celoti izpolnila in izvajala obveznosti in dolžnosti, ki izhajajo iz članstva v STO, potem pa bi EU morala z Rusko federacijo začeti pogovore o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini;

15.

nadalje vztraja, da je treba kmalu doseči soglasje o višini dajatev na izvoz surovega lesa iz Ruske federacije v EU; obžaluje, da Rusija ni izpolnila obveznosti postopne ukinitve plačil za sibirske prelete in jo poziva, naj podpiše sporazum, ki je bil glede tega dosežen na srečanju na vrhunskem srečanju v Samari;

16.

poudarja pomen izboljšanja okolja za evropske naložbe v Rusiji, kar je mogoče doseči le s spodbujanjem in omogočanjem nediskriminacijskih in preglednih pogojev poslovanja, manjšo birokracijo in vzajemnimi naložbami; izraža zaskrbljenost zaradi nepredvidljivosti oblasti pri izvajanju predpisov;

17.

pozdravlja okrepljen dialog med EU in Rusijo o energetskih vprašanjih in o varstvu okolja; poudarja pomen uvoza energije za evropska gospodarstva, saj bi to lahko bila priložnost za nadaljnje trgovinsko in gospodarsko sodelovanje med EU in Rusijo; poudarja, da bi moralo takšno sodelovanje temeljiti na načelih soodvisnosti in preglednosti, kot tudi na enakem dostopu do trgov, infrastrukture in naložb; pozdravlja pristop Rusije k Kjotskem protokolu ter poudarja, da mora Rusija v celoti podpreti obvezujoče postkjotske cilje, povezane s spremembo podnebja; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bodo načela pogodbe o energetski listini in njej priloženega prehodnega protokola ter sklepov G8 vključena v novi sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo, vključno z nadaljnjim sodelovanjem na področju energetske učinkovitosti, zmanjševanja ogljikovih izpustov in obnovljivih virov energije, vključno z uporabo bioenergije; opozarja, da bi morala ta načela veljati za večje projekte energetske infrastrukture; poziva EU, naj v pogovorih z Rusijo o teh občutljivih energetskih vprašanjih nastopa enotno; poziva partnerje v energetskem dialogu med EU in Rusijo, naj preučijo možnost uporabe eura kot prihodnje podlage za plačevanje dobave energije, da bi postali bolj neodvisni od valut tretjih držav;

18.

izraža zaskrbljenost zaradi varnosti na jedrskem področju v Ruski federaciji, zaradi načrtovanega izvoza jedrske tehnologije in jedrskih snovi v druge države ter s tem povezane jedrske varnosti in groženj za širjenje jedrskega tveganja, ki so s tem povezane;

19.

poziva Rusko federacijo, naj podpre razvoj domače industrije obnovljive energije na okolju prijazen in trajnosten način; poziva Rusko federacijo, naj zagotovi najnovejše okoljske standarde za vse projekte za nafto in plin, ki potekajo ali so načrtovani na njenem ozemlju;

20.

pozdravlja napredek, ki sta ga dosegli EU in Rusija pri izvajanju skupnega prostora svobode, varnosti in pravice, ki je bilo do zdaj osredotočeno predvsem na izvajanje sporazumov o vizumskih olajšavah in ponovnem sprejemu, slednji so se izkazali za odločilen korak na poti k odpravi vizumov za potovanje; poziva k nadaljnjemu sodelovanju na področju nezakonitega priseljevanja, boljšega nadzora nad osebnimi dokumenti in boljše izmenjave informacij o terorizmu in organiziranem kriminalu; poudarja, da morata Svet in Komisija zagotoviti, da bo Rusija izpolnjevala vse pogoje, določene v sporazumih, doseženih s pogajanji, o odpravi vizumov med obema stranema, da bi se izognili vsakršni kršitvi varnosti in demokracije v Evropi;

21.

opozarja, da bo morda Rusija, ki je lani spremenila pravila o vizumih in nehala izdajati enoletne poslovne vizume za večkratni vstop, ki so jih pred tem uporabljali številni evropski delavci, soočena z izselitvijo menedžerjev in delavcev iz EU, razen če spremeni nova pravila in zmanjša težavno birokracijo, potrebno za pridobitev vizumov in delovnih dovoljenj;

22.

pozdravlja okrepljeno sodelovanje med EU in Rusijo na področju vesoljskih raziskav v okviru tristranskega dialoga, ki se je marca 2006 začel med Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in rusko vesoljsko agencijo Roskosmos, obsega pa vesoljske aplikacije (satelitsko navigacijo, opazovanje zemlje in satelitsko komunikacijo), dostop do vesolja (naprave za izstrelitev in prihodnje sisteme vesoljskega prometa), znanost o vesolju in razvoj vesoljske tehnologije; ugotavlja, da je bilo sodelovanje na področju vesoljskih raziskav v okviru skupnega gospodarskega prostora opredeljeno kot eden prednostnih sektorjev;

23.

poziva k sodelovanju Ruske federacije v procesu izgradnje evropske raziskovalne infrastrukture, ki jo podpirajo okvirni programi Evropske skupnosti; meni, da bi se s takšno pobudo omogočila učinkovita uporaba in nadaljnji razvoj obsežnih ruskih človeških in finančnih virov na področju raziskav, razvoja in inovacij, torej bi bila koristna za Evropo in Rusijo;

24.

poziva vladi Rusije in Združenih držav Amerike, naj okrepita razprave o vprašanjih obrambe in varnosti, v katera so neposredno ali posredno vključene države članice EU; poziva vladi obeh držav, naj EU in njene države članice polno vključita v te razprave in naj se vzdržita korakov ali sklepov, ki bi jih utegnili razumeti kot grožnjo miru in stabilnosti na evropski celini;

25.

poziva rusko vlado, naj skupaj z EU in drugimi članicami kontaktne skupine za Kosovo pozitivno prispeva k iskanju trajne politične rešitve za prihodnost Kosova in za nadaljnjo stabilizacijo zahodnega Balkana;

26.

poziva Rusijo, naj ne nasprotuje namestitvi misije EU za krepitev pravne države na Kosovem (EULEX KOSOVO (4)) in naj v celoti podpira OVSE ter potrdi njen mandat, da bi omogočila celovito izvajanje vseh zagotovil, predvidenih v ustavi Kosova, in obveznosti, ki so jih kosovske oblasti sprejele glede decentralizacije institucij in zaščite manjšinskih skupnosti ter kulturne in arhitekturne dediščine;

27.

poziva Svet in Komisijo, naj si skupaj z rusko vlado prizadevata za skupne pobude za krepitev varnosti in stabilnosti v skupni soseščini, zlasti z okrepljenim dialogom o vzpostavitvi demokracije v Belorusiji ter s skupnimi prizadevanji za končno rešitev konfliktov v Abhaziji, Južni Osetiji, Gorskem Karabahu in Pridnestrju;

28.

izraža globoko zaskrbljenost nad odločitvijo Rusije, da bo z gruzijskima regijama Abhazijo in Južno Osetijo vzpostavila okrepljene vezi, in ponovno v celoti podpira ozemeljsko celovitost Gruzije; Rusijo poziva, naj se vzdrži vsakršnih dejavnosti, ki bi lahko zaostrile napetost, in naj sprejme ukrepe za izboljšanje odnosov z Gruzijo; izraža upanje, da bo nedavno srečanje med predsednikoma Medvedjevom in Sakašvilijem v Sankt Peterburgu izboljšalo odnose med Rusijo in Gruzijo;

29.

poziva sedanje predsedstvo, naj na junijskem vrhu med EU in Rusijo izpostavi vprašanje o gruzijskem izvidniškem brezpilotnem letalu, ki ga je sestrelilo rusko letalo, in o nedavnem občutnem povečanju števila ruskih vojakov v Abhaziji ter naj ponudi večje sodelovanje EU pri reševanju tega spora;

30.

poziva EU in Rusijo kot članico Varnostnega sveta Združenih narodov in četverice, naj si še naprej prizadevata za napredek mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu; poleg tega poudarja, da je potrebno nadaljnje sodelovanje z Rusijo za preprečevanje širjenja orožja za množično uničenje, ter obe strani poziva, naj prevzameta odgovornost, še zlasti za jedrska vprašanja Severne Koreje in Irana;

31.

poziva Rusijo, naj ponovno razmisli o enostranski začasni opustitvi izpolnjevanja pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah in uporabi pogajanja kot sredstvo zaščite svojih legitimnih interesov in prepreči spodkopavanje te pogodbe; poziva članice Nata, naj ratificirajo pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah, kot je bila spremenjena v letu 1999;

32.

pozdravlja odločitev Rusije, da EU pomaga pri izvajanju mirovne operacije v Čadu in Srednjeafriški republiki, ter podpira izjavo ruskega ministra za zunanje zadeve Sergeja Lavrova in visokega predstavnika EU za zunanje zadeve Javierja Solane, da sodelovanje med Rusijo in EU pri kriznem upravljanju ne bo omejeno na sodelovanje Rusije v silah operacije EUFOR Tchad/RCA in da sta obe strani na podlagi enakopravnega partnerstva in sodelovanja pripravljeni podpisati okvirni sporazum na to temo;

33.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije ter Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/41

A.

ker sta sektorja ovčjereje in kozjereje v Evropski uniji pomembni tradicionalni kmetijski dejavnosti, ki pomagata preživeti na tisoče proizvajalcem ter zagotavljata proizvode, ki so izredno kakovostni in imajo posebne značilnosti, ter tudi stranske proizvode, s čimer je poudarjen njun socialno-gospodarski prispevek na podeželskih območjih EU,

B.

ker imata ovčjereja in kozjereja, vključno z vzrejo tradicionalnih pasem, ključno okoljsko vlogo, ki vključuje naravno vzdrževanje manj rodovitnih območij in ohranjanje pokrajin in občutljivih ekosistemov; ker so se naravna območja pašnikov skozi stoletja ohranjala prav zaradi ovčjereje in kozjereje; ker poleg tega prehranjevalni vzorci, pri katerih je zelo pomembno smukanje listov, pomagajo ohranjati biološko raznovrstnost rastlin, ščitijo prostoživeče živalske vrste in čistijo naravna območja z odstranjevanjem suhega rastlinskega materiala, kar je ključni dejavnik preprečevanja požarov v sredozemskih državah,

C.

ker se sektorja ovčjereje in kozjereje v EU, ki sta zgoščena na območjih z omejenimi možnostmi, soočata s kritičnim upadanjem proizvodnje in odhajanjem proizvajalcev ter nikakor ne moreta pritegniti mladih ovčjerejcev in kozjerejcev,

D.

ker je izbruh kužne bolezni modrikastega jezika pri ovcah in kozah, ki se zdaj širi po Evropi, zelo resna zaradi njenega trajanja, razširjanja, širjenja različnih serotipov bolezni na območjih, kjer je prej ni bilo, ter resnih socialno-gospodarskih posledic zaradi omejevanja pretoka živali in trgovine,

E.

ker so za sektorja ovčjereje in kozjereje v EU značilni nizki dohodki proizvajalcev, upadanje domače proizvodnje in zmanjševanje potrošnje, zlasti pri mlajših generacijah, ter ker sta izpostavljena vedno večji mednarodni konkurenci na notranjem trgu,

F.

ker povišanje cen živalske krme in na splošno proizvodnih vložkov za ovčjerejo in kozjerejo pomeni posebno grožnjo, ki povečuje stroške in dodatno obremenjuje sektor, ki je že zdaj na meji svoje konkurenčnosti,

G.

ker mora EU zaradi sedanjega gospodarskega položaja in pričakovanih gibanj svetovnega povpraševanja ter cen kmetijskih proizvodov in živil nujno čim bolj preprečiti odvisnost od uvoženih živinorejskih proizvodov in živalske krme ter zagotoviti boljše ravnotežje med temi proizvodi ter zlasti tradicionalnimi in zaščitenimi proizvodi iz ovčjereje in kozjereje, s katerimi je bil trg EU dobro preskrbljen,

H.

ker se obseg ovčjereje in kozjereje na severu in jugu EU zelo razlikuje,

I.

ker ovčjerejo, ki je bila vedno izpostavljena številnim znanim boleznim, zdaj ogrožajo tudi novonastajajoče bolezni, kot je bolezen modrikastega jezika,

J.

ker jagnjetina v EU nima ustreznega dostopa do sredstev Skupnosti za promocijo kmetijskih proizvodov in je zanjo potrebna stalna promocijska kampanja, da bi se razvila potrošnikova prednostna izbira,

K.

ker je načrtovani pregled zdravstvenega stanja skupne kmetijske politike priložnost za oblikovanje ustreznih instrumentov in podpore skupne kmetijske politike sektorjema ovčjereje in kozjereje,

1.

priznava, da je nujno, da Svet kmetijskih ministrov in Komisija sprejmeta ukrepe za zagotovitev donosne in trajnostne prihodnosti proizvodnje ovčjega in kozjega mesa in mleka v EU, spodbujanje potrošnje teh proizvodov in ohranjanje in pritegnitev mladih ovčjerejcev in kozjerejcev, ter zagovarja ohranjanje teh tradicionalnih in okolju prijaznih kmetijskih dejavnosti, katerih naloga je, da oskrbujejo trg Skupnosti in zagotavljajo vir oskrbe Skupnosti za proizvode ovčjereje in kozjereje v EU;

2.

upošteva namero Komisije za pregled instrumentov politike, ker se je izkazalo, da imajo negativen vpliv; pozdravlja nadaljnje sklicevanje na to posebno vprašanje v nedavno objavljenem sporočilu Komisije z naslovom Priprava na pregled zdravstvenega stanja reforme SKP (KOM(2007)0722);

3.

poziva Svet kmetijskih ministrov in Komisijo, naj proizvajalcem ovčjega in kozjega mesa in mleka v EU nujno namenita dodatno finančno podporo, da se v njej razvijeta živahni, samozadostni, tržno vodeni in k potrošniku usmerjeni ovčjereja in kozjereja; poziva Svet kmetijskih ministrov in Komisijo, naj preučita prihodnost teh sektorjev v okviru pregleda zdravstvenega stanja skupne kmetijske politike z izvajanjem različnih ukrepov, ki bodo vsaki državi članici omogočili prilagodljivost pri izbiri naslednjih mogočih možnosti, pri čemer je treba upoštevati potrebo po izogibanju izkrivljanju konkurence na notranjem trgu:

4.

poziva Komisijo, naj uvede dodatno plačilo za rejce redkih tradicionalnih in regionalnih pasem ovc in koz na gorskih območjih in v drugih predelih, ki se srečujejo s posebnimi težavami, z namenom ohranitve biološke raznovrstnosti v kmetijstvu in ohranitve ovc na občutljivih območjih;

5.

poziva Komisijo, naj kot del postopka poenostavitve v okviru pregleda zdravstvenega stanja skupne kmetijske politike živinorejce 14 dni vnaprej obvesti o inšpekcijskih pregledih navzkrižne skladnosti na kmetijskem gospodarstvu;

6.

ugotavlja, da je donos na proizvode iz ovčjega mesa, izražen kot odstotek maloprodajne cene, za proizvajalca nezadosten, ter poudarja svojo deklaracijo o preiskavi in odpravi zlorabe moči velikih supermarketov, delujočih v Evropski uniji (3); pozdravlja dejstvo, da je Komisija ustanovila skupino na visoki ravni za konkurenčnost agroživilske industrije, ki bo preučila razmere v zvezi s tržno močjo pri distribuciji, ter pričakuje, da bodo predstavniki iz Parlamenta v celoti sodelovali pri delu te skupine;

7.

poziva Komisijo, naj razišče dobavno verigo za ovčje in kozje meso za zagotovitev, da bodo kmetje s trga prejemali pravično povračilo;

8.

poziva Komisijo, naj spodbuja naklonjenost neposredni prodaji s strani proizvajalcev in organizacij proizvajalcev, da bi se omejilo umetno višanje cen;

9.

opozarja, da je treba proizvodnjo ovčjega in kozjega mleka spodbujati v enaki meri kot proizvodnjo ovčjega in kozjega mesa, saj bo le tako zajamčen trajni obstoj cele verige predelave mleka in proizvodnje sira, katerih značilnosti in kakovost so široko priznane;

10.

poziva Svet kmetijskih ministrov in Komisijo, naj proučita možnost uvedbe financiranja na ravni Skupnosti za uporabo po vsej EU sistema elektronske identifikacije za ovce, katerega začetek izvajanja je predviden 31. decembra 2009, saj bo sistem ne glede na to, da se bo z njim izboljšala sledljivost in upravljanje čred ter boj proti goljufijam, vendarle povzročil novo upravno breme in visoke stroške za sektor, ki je v krizi;

11.

poziva Komisijo, naj izboljša svojo zmožnost odziva na resne živalske kužne bolezni, kot je bolezen modrikastega jezika pri ovcah in kozah, ki se zdaj širi, prek nove strategije EU za zdravstveno varstvo živali, financiranja raziskav, nadomestil za škodo, predplačil itd.;

12.

poziva pogajalsko skupino EU, naj na pogovorih s Svetovno trgovinsko organizacijo zmanjša stopnjo predlaganega znižanja tarif za ovčje meso in zagotovi, da bo v EU na voljo možnost statusa občutljivih proizvodov za proizvode iz ovčjega mesa;

13.

poziva Komisijo, naj pregleda obstoječe ureditve upravljanja uvozne kvote, da v EU proizvedena jagnjetina ne bo izpostavljena nepošteni konkurenci;

14.

poziva Komisijo, naj uvede obvezen sistem za urejanje označevanja v EU za proizvode iz ovčjega mesa, ki bi imel skupno oznako, ki bi potrošnikom omogočala razlikovanje med proizvodi iz EU in proizvodi iz tretjih držav, in ki bi moral upoštevati veliko meril, vključno s sistemom zagotavljanja kmetijskega gospodarstva in oznako države porekla, s čimer bi se zagotovilo popolno obveščanje potrošnikov o kraju porekla proizvoda; meni, da mora biti sistem zasnovan tako, da bi se izognili ogrožanju obstoječih promocijskih shem označevanja na ravni držav članic in na regionalni ravni;

15.

poudarja, da so najbolj učinkovita in trajnostna sredstva za pomoč sektorju razvoj trga, komunikacija s potrošniki, poudarjanje prehrambenih in zdravstvenih koristi zadevnih proizvodov in spodbujanje potrošnje;

16.

poziva Komisijo, naj poveča sredstva sedanjega letnega proračuna za promocijo živil v EU, ki je ocenjen na 45 000 000 EUR za leto 2008, da bi se zagotovila sredstva za ovčje meso v EU, ter spremeni, poenostavi in racionalizira praktična pravila, ki urejajo izvajanje proračuna, tako da se proizvodom iz jagnjetine omogoči ustrezen dostop do proračuna;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj ovrednotijo bistveno vlogo, ki jo ima ovčjereja za gospodarski in trajnostni razvoj najbolj ogroženih območij in prostorsko načrtovanje, ter spodbujajo nastajanje novih kmetov zlasti v tem sektorju;

18.

poziva Komisijo, naj uskladi promocijske kampanje za zaščiteno geografsko označbo in zaščiteno označbo porekla proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa ter se osredotoči na zadevne države članice, da bi se potrošnja čim bolj povečala;

19.

poziva Komisijo, naj v splošnem smislu in na ravni EU izvede komunikacijsko kampanjo, ki bo namenjena vsem potrošnikom in jo bodo podpirale inovativne akcije (od priprave različnih vzorcev za potrošnike na različnih prodajnih mestih do kampanj, ki jih bodo vodili slavni evropski kuharji) ter bo poudarila kakovost proizvoda in povečala ozaveščenost o njegovem kulinaričnem potencialu;

20.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo programe, ki proizvajalce spodbujajo k ustanavljanju skupin proizvajalcev in tržnih skupin, k neposrednemu trženju ter k proizvodnji posebno kakovostnih proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa ter ovčjega in kozjega mleka (na primer bioloških proizvodov ali regionalnih specialitet) ter označevanju te posebne kakovosti;

21.

poziva Komisijo, naj zagotovi pomoč pri odpiranju izvoznih trgov za ovčje meso in drobovino iz EU v države, v katerih se zdaj uporabljajo nepotrebne omejitve;

22.

poziva Komisijo, naj vključi sektor ovčjereje in kozjereje v drugi program ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008-2013) (4) zaradi promocije koristi za zdravje in koristi zaradi beljakovinske vrednosti ovčjega in kozjega mesa med potrošniki, zlasti med mladimi, ki so redki potrošniki proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa, ter v državah članicah izvede dejavno informacijsko kampanjo o ovčjem in kozjem mesu ter proizvodih iz ovčjereje in kozjereje;

23.

poziva Komisijo, naj podpre raziskave in razvoj v industriji drobnice, pri čemer naj se osredotoči na tehnične inovacije kmetijskih gospodarstev ter inovacije proizvodov v zvezi z jagnjetino, sirom in stranskimi proizvodi, na primer volno in kožo, znani kot peta četrtina, v kateri je zdaj finančni donos skoraj zanemarljiv;

24.

opozarja na možno izginotje poklica ovčerejca ali kozjerejca, pastirja, molznika in strižca ter poziva Komisijo, naj v strategijo za ta sektor vključi dejavnosti za obveščanje javnosti in strokovno izmenjavo med izobraževalnimi ustanovami ter programe mobilnosti med državami članicami za strokovnjake in študente s področja kmetijstva;

25.

poudarja potrebo po izboljšanju razpoložljivosti zdravil za veterinarsko uporabo za sektorja ovčjereje in kozjereje na ravni EU s pomočjo za farmacevtske raziskave in poenostavitvijo dovoljenj za trženje;

26.

poziva Komisijo, naj v primeru epidemije kužne živalske bolezni, med drugim bolezni modrikastega jezika, spodbuja preučitev vzrokov in možnosti nadzora, razvije učinkovito strategijo nadzora, usklajuje prizadevanje držav članic, spodbuja razvoj cepiv, razvije učinkovito strategijo cepljenja ter finančno podpre cepljenje živali; zahteva, naj se ukrepi, ki so bili zakonsko določeni za nadzor epidemije kužne živalske bolezni, vendar so se sčasoma izkazali za neučinkovite, čim prej črtajo s seznama ukrepov;

27.

poziva Komisijo, naj pripravi predloge o preglednosti cen v sektorju za zagotovitev informacij potrošnikom in proizvajalcem o cenah proizvoda;

28.

poziva predsedstvo Sveta in Komisijo, naj pozorno sledita sektorjema ovčjereje in kozjereje v EU, ter naj zagotovita redno poročanje Parlamentu o izvajanih spremembah politike;

29.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/45

A.

ker okoljski stroški prometa po ocenah znašajo 1,1 % evropskega BDP,

B.

ker je promet odgovoren za 30 % celotne energetske porabe v EU, pri čemer je delež cestnega prometa 60 %,

C.

ker uporaba avtomobilov prispeva približno 12 % skupnih emisij CO2 v EU,

D.

ker je Evropski svet 8. in 9. marca 2007 opredelil trdni cilj znižanja emisij toplogrednih plinov v EU za 20 % do leta 2020,

E.

ker je cilj Komisije do leta 2012 doseči povprečje 120 g/km emisij CO2 za nove osebne avtomobile in lahka tovorna vozila,

F.

ker EU še ni izpolnila cilja iz prej navedene bele knjige o evropski prometni politiki, to je 50 % zmanjšanje števila smrtnih žrtev na evropskih cestah do leta 2010 v primerjavi s številkami iz leta 2001,

G.

ker Komisija ocenjuje, da bi sistem eCall, avtomobilski klic v sili po vsej EU, po popolni vzpostavitvi lahko v Evropski uniji vsako leto rešil do 2 500 življenj,

H.

ker bi bilo po ugotovitvah raziskave univerze iz Kölna lahko na evropskih cestah vsako leto 4 000 manj smrtnih žrtev in 100 000 manj poškodovanih, če bi imeli vsi avtomobili elektronski nadzor stabilnosti,

I.

ker je tržišče za prenosne navigacijske naprave zabeležilo rast s 3,8 milijona prodanih naprav leta 2005 na več kot 9 milijonov leta 2006,

J.

ker se zaradi tehničnih varnostnih sistemov človek pogosto počuti varneje in se zaradi tega pri upravljanju vozila manj zaveda svoje odgovornosti; ter ker je treba zato poudariti pomen ustreznega usposabljanja voznikov in spodbujanja inteligentnejše vožnje,

1.

pozdravlja pobudo Inteligentni avtomobil in doseženi napredek v treh stebrih, na katerih gradi: usklajevanje dela zainteresiranih strani, raziskave in tehnološki razvoj in ukrepi za ozaveščanje;

2.

meni, da sistemi inteligentnega avtomobila lahko pripomorejo k zmanjšanju zastojev, vplivajo na manjše onesnaževanje ter tako na število kot na resnost prometnih nesreč, čeprav je njihov prodor na trg še vedno prepočasen;

3.

meni, da bi morale države članice prek skupnih tehnoloških pobud podpirati pobude za e-varnost ter bolj dejavno sodelovati pri njih in da bi bilo treba razmišljati o nadaljnjih spodbudah za zasebne naložbe na področju raziskav in razvoja;

4.

ga spodbuja dejstvo, da je trinajst držav članic in tri države, ki niso v EU, že podpisalo memorandum o soglasju za sistem eCall, in ponovno izraža podporo temu ukrepu;

5.

poziva države članice, naj spodbudijo institucije s področja varnosti v cestnem prometu k omogočanju simulacij nesreč, saj se lahko število smrtnih žrtev zniža predvsem prek aktivne uporabe tehnik za preprečevanje nesreč in nudenja prve pomoči; meni, da bo v okviru te prakse mogoče pridobiti znanja o pravilnem obnašanju v primeru nesreče;

6.

poziva ostale države članice, da memorandum podpišejo v čim krajšem času, če je mogoče še v prvi polovici leta 2008, in tako spodbudijo hitro uvedbo sistema, ki lahko rešuje življenja, in poudarja, da mora Komisija nadalje razvijati pravni okvir za popolno uskladitev standardnega klica v sili (112) kot tudi sistema e-klica (E112) po vsej EU;

7.

poziva Komisijo, naj oceni veljavnost načinov sporočanja, ki jih v ta namen že uporabljajo proizvajalci avtomobilov;

8.

potrdi svojo podporo programu Galileo in njegovim mnogim potencialnim značilnostim, s katerimi bi lahko informacije v zvezi s temi pobudami postale zanesljivejše;

9.

opozarja, da je zastavljeni cilj Komisije doseči 100 % razpoložljivost elektronskega nadzora stabilnosti za vsa nova vozila od leta 2012;

10.

opozarja, da lahko že dolgo znani, preprosti ukrepi, kot recimo prihranki pri teži pri sedežih ali pnevmatikah, zbiralniki toplote pri motorjih ali ponovna uporaba energije pri zaviranju zmanjšajo izpust CO2, vendar se pri mnogih vozilih ne uporabljajo; zato poziva države članice in Komisijo, da pri vsakem avtomobilu zahteva tudi tehnično enostavnejše ukrepe;

11.

poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo pomen razvoja novih sistemov za preprečevanje nesreč, vključno z novimi materiali in samodejnimi povezavami prek aktivnih senzorjev, tako med vozili samimi kot tudi med vozili in cesto;

12.

poudarja pomen pravočasnega in obsežnega trženja sistemov inteligentnega vozila, saj tovrstne sisteme odlikuje tudi s sposobnost vzajemnega vplivanja z inteligentno infrastrukturo; opozarja, da elektronski sistemi zahtevajo redne tehnične preglede;

13.

zaradi tega poziva države članice in Komisijo, naj razvijejo smernice, s katerimi bi države članice spodbudile k uvedbi spodbud za ekološke in varnostne lastnosti vozil;

14.

poziva zainteresirane strani, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za cenovno dostopnost teh novih lastnosti, kar bi vplivalo na večje povpraševanje potrošnikov;

15.

nadalje poziva države članice in Komisijo, da nadaljujejo s svojimi prizadevanji za uvedbo davčnih spodbud pri nakupu vozil z inteligentnimi ekološkimi in varnostnimi lastnostmi, kakršne že veljajo za nakup manj onesnažujočih vozil;

16.

poziva države članice, Komisijo in avtomobilsko industrijo, naj kot del kampanj za ozaveščanje pripravijo kratke, jedrnate in razumljive informacije, s katerimi bi dosegli kar najširšo javnost, vključno trgovci z avtomobili in avtošolami, in jih obvestili o sistemih inteligentnega vozila;

17.

zahteva, da se obstoječe spodbude v okviru preventive in varnosti v cestnem prometu uskladi z ukrepi usposabljanja voznikov;

18.

meni, da lahko boljši vzajemni vpliv med inteligentnimi napravami v vozilih ter napravami, vključenimi v infrastrukturo, ki med seboj komunicirajo, koristi varnosti v cestnem prometu;

19.

predlaga, da Komisija nameni posebno pozornost državam članicam, kjer je razpoložljivost inteligentnih sistemov še zelo majhna;

20.

se zaveda dejstva, da bi se morale nove tehnologije uvajati postopno;

21.

poudarja, da pobude Inteligentni avtomobil ni mogoče popolnoma uresničiti, če je ločena od pobud za inteligentne ceste;

22.

zato pozdravlja obvezo Komisije, da v letu 2008 vpelje program za pripravo prometne infrastrukture za vključitev sistemov sodelovanja, ter dejstvo, da Komisija pri dodelitvi in uskladitvi spektra ITS za sisteme sodelovanja sodeluje z Odborom za radijski spekter;

23.

poudarja, da so potrebne skladne medsektorske strategije na ravni EU in da je treba izboljšati politične okvirne pogoje za avtomobilsko industrijo, sektor telekomunikacij, reševalne službe, javno varnost, javna naročila gradenj in infrastrukturo, raziskovalne ustanove in univerze, ki bi lahko ponudili spodbude za nadaljnji razvoj preventivnih varnostnih aplikacij in tehnologij;

24.

poziva zainteresirane strani, naj na cestah in infrastrukturah ustvarijo ustrezno inteligentno okolje, da bodo nove inteligentne lastnosti delovale pravilno in bodo polno izkoriščene; sem spadajo tudi boljše upravljanje s zmogljivostmi cest in inteligentni sistemi cestnega nadzora (nadzor v realnem času);

25.

poziva avtomobilsko industrijo, naj pri oblikovanju novih vozil upošteva nove varnostne lastnosti avtomobilov, pri gradnji novih vozil pa naj predvidi tudi merilnike in prikazovalnike porabe energije in za okolje pomembnih podatkov, kot npr. dejanski izpust CO2 in drobnih delcev;

26.

opozarja, da sistemi na podlagi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) lahko prispevajo k zmanjšanju emisij onesnaževal, saj omogočajo učinkovitejše upravljanje prometa, manjšo porabo goriva in okolju prijazno vožnjo;

27.

poziva Komisijo, naj razvije metodologijo za merjenje IKT na emisije CO2 oziroma uskladi in posreduje že razpoložljive rezultate;

28.

ugotavlja, da je uporaba in razpoložljivost prenosnih ali mobilnih sistemov, ki temeljijo na IKT, narasla in da je tržišče za te naprave v stalnem porastu;

29.

poziva zainteresirane strani, naj pripravijo ukrepe za varno uporabo in vgradnjo takšnih naprav ter lažjo komunikacijo človek-stroj;

30.

opozarja, da bi bilo treba ustrezno obravnavati zasebnost podatkov, in z zanimanjem pričakuje objavo napovedanega kodeksa prakse glede zasebnosti podatkov, ki ga pripravlja forum eSafety;

31.

poudarja, kakšen pomen bi imela opredelitev odprtega standarda za uvedbo storitev e-klica na evropski ravni s strani Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde;

32.

pozdravlja pogajanja o prostovoljnem sporazumu o vključitvi sistema eCall kot standardne možnosti v vseh novih vozilih od leta 2010;

33.

pozdravlja pogajanja o mednarodnem sporazumu o globalni tehnični ureditvi, ki bi vseboval tehnične specifikacije za elektronski nadzor stabilnosti, ter poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o napredku pogajanj ter v tem smislu sprejetih ukrepih;

34.

z zanimanjem pričakuje prihodnja poročila o razvoju pobude za varnejši, čistejši, učinkovitejši inteligentni avtomobil;

35.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/49

A.

ker je generalna sekretarka Nacionalne lige za demokracijo Aung San Su Kyi v zadnjih osemnajstih letih preživela trinajst let v hišnem priporu kot politična zapornica; ker je bilo dodatnih 1 900 posameznikov pridržanih v grozljivih razmerah le zato, ker so izrazili željo po demokraciji v Burmi ali so protestirali proti ustavnemu referendumu, ter ker še vedno ni jasno, kaj se je zgodilo z ducati sodelujočih pri protestu pod vodstvom menihov septembra 2007, ki so še vedno pogrešani,

B.

ker hunta s podaljšanjem hišnega pripora Aung San Su Kyi krši svoj lastni zakon (zakon o državni varnosti z leta 1975), ki določa, da brez obtožbe ali sojenja nihče ne sme biti priprt več kot pet let, in ker se režim še vedno upira mednarodnemu pritisku glede izpustitve političnih zapornikov, ki so v burmanskih ječah neupravičeno priprti,

C.

ker je, ravno nasprotno od poziva generalnega sekretarja Združenih narodov za izpustitev zapornikov, burmanski režim 10. junija 2008 priprl še nadaljnjih 16 posameznikov, žrtev ciklona Nargis, ker so storili kaznivo dejanje s tem, ko so se javili v pisarnah razvojnega programa Združenih narodov in prosili za humanitarno pomoč,

D.

ker so 11. junija 2008 uradni časopisi burmanske vojaške hunte, vključno z glasnikom režima, The New Light of Myanmar, pozvali k javnemu bičanju Aung San Su Kyi in ker se vojaška hunta ni želela oddaljiti od tega sramotnega predloga,

E.

ker so 3. maja 2008 v zgodnjih urah, ko je ciklon Nargis prizadel zapor Insein v Rangunu, vojaki in policijske enote za obvladovanje izgredov začeli streljati na zapornike ter so po tem, ko je dim med zaporniki povzročil paniko, nezakonito in brez potrebe pobili približno 36 in ranili nadaljnjih 70 ljudi,

F.

ker je izvedenec Združenih narodov za človekove pravice v Burmi zahteval, da vladajoča hunta razišče poročanja, da so njeni vojaki med ciklonom Nargis postrelili številne zapornike, in ker režim ni želel odobriti te raziskave,

G.

ker skupine za človekove pravice poročajo, da so od 20. maja 2008 burmanske oblasti povečale svoja prizadevanja, da bi z začasnih zavetišč, kot so šole in samostani, odstranile osebe, ki so preživele ciklon, in jih prisilile, da se vrnejo na domove, čeprav so podrti;

1.

strogo obsoja odločitev burmanskih oblasti, da podaljšajo hišni pripor Aung San Su Kyi;

2.

prav tako obžaluje pripor skupine političnih aktivistov, ki so zahtevali osvoboditev Aung San Su Kyi, in poziva burmanske oblasti, naj brez odlašanja osvobodi vse politične zapornike;

3.

obsoja možnost bičanja Aung San Su Kyi kot zločin proti človečnosti;

4.

poziva k sodni preiskavi pod okriljem Združenih narodov glede poročanja, da je burmanska vojska po ciklonu Nargis umorila politične zapornike;

5.

obžaluje, da burmanske oblasti še vedno držijo v priporu žrtve ciklona Nargis, ki so poskušale poiskati pomoč pri mednarodnih humanitarnih organizacijah v Burmi;

6.

globoko obžaluje, da je burmanska hunta izpeljala referendum o ustavi le nekaj dni po tem, ko je uničujoč ciklon prizadel državo, in pojmuje njegove izide kot popolnoma neverodostojne;

7.

poziva burmanske oblasti, naj prekličejo vse omejitve glede miroljubnih političnih dejavnostih v državi in naj začnejo vsevključujoč proces narodne sprave, obnove demokracije, pravne države in popolnega spoštovanja človekovih pravic;

8.

poziva režim, naj tudi ponudi pojasnila glede posameznikov, ki so še vedno pogrešane po zadušitvi protestov budističnih menihov in borcev za demokracijo septembra 2007;

9.

poziva vojaško vlado Burme, naj se drži sporazuma, sklenjenega z generalnim sekretarjem Združenih narodov, da se mednarodnim humanitarnim delavcem in oskrbi omogoči neoviran dostop do območji, ki jih je prizadel ciklon Nargis, in naj v celoti sodeluje z mednarodno skupnostjo pri ocenjevanju potreb po pomoči; poziva burmanske oblasti, naj se prenehajo uradno vmešavati v dostavljanje pomoči in naj v celoti sodelujejo s humanitarnimi organizacijami;

10.

ponovno poziva burmanske oblasti, naj začnejo dialog z vsemi sektorji družbe v Burmi za doseg resnične nacionalne sprave, vzpostavitev demokracije in popolnega spoštovanja človekovih pravic ter pravne države;

11.

ceni zadnje poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov, v katerem so združeni pomembni dokazi o neprestanih kršitvah človekovih pravic v državi; je zaskrbljen na podlagi zaključkov tega poročila, da od 26. marca 2008 v Burmi ni bilo skoraj nobenih izboljšav glede stanja človekovih pravic;

12.

poziva burmanske oblasti, naj začnejo intenziven dialog s posebnim poročevalcem Združenih narodov in odobrijo njegovo prošnjo glede obiska Burme;

13.

poziva države Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), s katerimi ima Burma tesne gospodarske in politične odnose, naj izvajajo močan pritisk na burmanske oblasti za demokratične spremembe;

14.

meni, da jasno opredeljene in določene sankcije EU zoper burmansko hunto, čeprav so bile po dogodkih septembra 2007 razširjene z uvedbo embarga v dodatnih gospodarskih sektorjih, še vedno nimajo zadostnega vpliva na režim in tako ne izpolnjujejo želenih ciljev; zato ponavlja poziv Svetu, naj sprejme nadaljnje ukrepe in učinkovito prepreči dostop burmanske hunte do finančnih sredstev v EU; poziva Svet in države članice naj strogo spremljajo in zagotovijo učinkovito uporabo usmerjenih sankcij;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, posebnemu odposlancu EU za Burmo, burmanskemu državnemu svetu za mir in razvoj, vladam držav članic Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in združenja ASEM, medparlamentarni skupini Mjanmara v združenju ASEAN, Aung San Su Kyi, Nacionalni ligi za demokracijo, generalnemu sekretarju Združenih narodov, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice in posebnemu poročevalcu odbora za človekove pravice Združenih narodov za Burmo.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/52

A.

ker je zaskrbljen zaradi dolgotrajne državljanske vojne v Somaliji in njenih posledic za proces sprave in miru v tej državi ter za varnost in stabilnost celotne regije Afriškega roga,

B.

ker so se v somalijskem glavnem mestu Mogadiš pred kratkim znova spopadle sile začasne zvezne vlade in uporniške enote, pri čemer je bilo ubitih približno sto ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo domove, do tega pa je prišlo, ker so nekateri islamski voditelji zavrnili trimesečni sporazum o premirju iz Džibutija, ki so ga dosegli Združeni narodi, podpisali pa sta ga začasna zvezna vlada in Zveza za ponovno osvoboditev Somalije,

C.

ker so pripadniki civilne družbe v Somaliji, zlasti medijev, žrtve napadov in umorov, in ker je načrtni kruti umor Nasteha Dahirja Faraha, podpredsednika Nacionalnega združenja somalijskih novinarjev, ki so ga 7. junija 2008 ustrelili v mestu Kismajo na jugu Somalije, vreden obžalovanja,

D.

ker je bilo od začetka leta 2008 ubitih 15 humanitarnih delavcev, vključno z Mohamedom Mahdijem, uglednim vodjem lokalne agencije za pomoč ženskam in otrokom, ki so ga neznanci ustrelili v Mogadišu,

E.

ker je generalni sekretar Združenih narodov izrazil zaskrbljenost zaradi povečanega novačenja otrok vojakov, zlasti v Mogadišu, in zaradi pogoste uporabe otrok v skoraj vseh oboroženih silah v Somaliji,

F.

ker so za vse sprte strani še vedno značilne pogoste kršitve človekovih pravic in zlorabe mednarodnega humanitarnega prava, zlasti mučenje in druge oblike trpinčenja, posilstva, zunajsodne usmrtitve, samovoljno pridržanje ter napadi na civiliste in civilno infrastrukturo,

G.

ker zaradi neprekinjenosti spora in politične nestabilnosti v Somaliji prihaja do piratstva in oboroženih ropov,

H.

ker je od februarja 2007 iz Mogadiša pobegnilo približno 856 970 Somalcev, medtem ko jih 2,6 milijona – približno 35 % vsega prebivalstva - potrebuje humanitarno pomoč, pri čemer bi se ta številka do konca leta lahko povečala na 3,5 milijona,

I.

ker je generalni sekretar Združenih narodov pozval etiopske sile, naj se vzdržijo vsesplošnih napadov na civiliste in civilne zgradbe, med drugim šole in bolnišnice, ter naj preučijo obtožbe o hudih kršitvah, ki naj bi jih njihove enote zagrešile nad otroki,

1.

močno obsoja nadaljevanje spopadov, načrtne uboje in druge hude kršitve človekovih pravic, ki jih izvajajo vse sprte strani in zaradi katerih je izgubilo življenje veliko somalijskih civilistov ter je prišlo do humanitarne katastrofe;

2.

poziva vse sprte strani, naj nemudoma ustavijo kršitve mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava, načrtne napade na civiliste, grožnje s smrtjo, posilstva, nezakonita pridržanja, ugrabitve, ustrahovanja in ropanje ter v celoti spoštujejo določbe skupnega člena 3 Ženevske konvencije;

3.

poziva k osvoboditvi dveh italijanskih in enega somalijskega člana kmetijske nevladne organizacije Cooperazione Italiana Nord Sud, Jolande Occhipinti, Giuliana Paganinija in Abdirahamana Jusufa Haraleja, ki so bili ugrabljeni 21. maja 2008 približno 60 kilometrov južno od Mogadiša in za katere se zahteva odkupnina v višini milijona ameriških dolarjev;

4.

poziva, da je treba preiskati vse kršitve človekovih pravic, vključno s hudimi kršitvami pravic otrok; poziva začasno zvezno vlado, naj odpravi pridržanja otrok in nadzira širjenje orožja malega kalibra;

5.

poziva vse sprte strani, naj storijo vse potrebno za zagotovitev neoviranega dostopa humanitarnega osebja in pomoči do prizadetih prebivalcev v državi ter naj sprejmejo učinkovite ukrepe za zagotovitev varnosti domačih in mednarodnih humanitarnih delavcev;

6.

pozdravlja mirovni sporazum med začasno somalijsko zvezno vlado in Zvezo za ponovno osvoboditev Somalije, ki je bil 9. junija 2008 dosežen na pogovorih na državni ravni v Džibutiju, podprli pa so ga posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov Ahmedu Uld Abdalah, Afriška unija ter druge regionalne organizacije in mednarodni partnerji; poziva začasno zvezno vlado, naj začne pristen spravni postopek z vsemi sprtimi stranmi v državi, da bi ustvarila pogoje za mir, varnost in stabilnost;

7.

poziva h krepitvi vloge civilne družbe, zlasti žensk in otrok, v postopku narodne sprave;

8.

poziva somalijsko začasno vlado, naj v sodelovanju z Združenimi narodi in Afriško unijo uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da prepreči, obsodi in zatre piratstvo in oborožene rope s somalijske obale nad plovili, zlasti tistimi, ki prevažajo humanitarno pomoč;

9.

poziva Evropsko unijo, naj spodbudi kenijsko vlado, da bo somalijskim beguncem dovolila azil ter spoštovala njihove pravice do pomoči, kenijsko vlado pa poziva, naj dovoli neoviran dostop humanitarne pomoči prek mejnega prehoda El Wak;

10.

poziva vse donatorje, zlasti Evropsko unijo, naj notranje razseljenim osebam povečajo humanitarno pomoč in somalijskemu prebivalstvu zagotovijo učinkovito razvojno pomoč;

11.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da pomoč Evropske unije ne bo napačno razdeljena, da bi se z njo povečal vpliv lokalnih vojaških vodij, ki so se prerinili med vrste začasnih zveznih institucij, ter naj po potrebi sprejme ukrepe za popravo položaja;

12.

poziva Varnostni svet Združenih narodov, naj okrepi svoj embargo na orožje za Somalijo ter naj sprejme odločnejše ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da bodo embargo spoštovale vse države v tej regiji; poziva Varnostni svet Združenih narodov, naj preuči in uvede usmerjene ukrepe, vključno z možno napotitvijo na Mednarodno kazensko sodišče, proti vsem posameznikom, obtoženim vojnih zločinov in zločinov nad človeštvom v Somaliji;

13.

pozdravlja resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1814 (2008), ki je bila soglasno sprejeta dne 15. maja 2008 in v kateri je pozval k možni napotitvi 28 500 pripadnikov mirovnih sil ZN do izboljšanja političnih in varnostnih pogojev na terenu; ugotavlja, da bi predlagane sile Združenih narodov nadomestile manjšo skupino mirovnikov Afriške unije, ki so v Somaliji od marca 2007;

14.

izrazito spodbuja k temu, da bi misija Afriške unije v Somaliji (AMISOM) ter vse nadaljnje mirovne misije Združenih narodov imele nalogo, da varujejo civiliste - vključno z ženskami, otroki in notranje razseljenimi osebami - ter da bi vanjo vključile krepitev človekovih pravic, morale pa bi tudi biti zmožne spremljati, raziskati in prijaviti kršitve človekovih pravic;

15.

ponovno izraža podporo posebnemu predstavniku generalnega sekretarja Združenih narodov za Somalijo Ahmeduju Uldu Abdalahu in njegovim prizadevanjem za uskladitev ukrepov mednarodne skupnosti ter spodbuditev političnega dialoga akterjev v Somaliji ter stabilizacijo razmer v tej državi prek napotitve AMISOM;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, generalnim sekretarjem Afriške unije, Združenih narodov in Medvladnega organa za razvoj, predsedniku začasne zvezne vlade Somalije, vladi Etiopije in vseafriškemu parlamentu.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/54

A.

ker se splošno stanje človekovih pravic v Iranu od leta 2005 slabša in ker se je v letu 2007 število usmrtitev skoraj podvojilo,

B.

ker v Iranu in manjšem številu drugih držav še vedno izvajajo usmrtitve mladoletnikov; ker je Iran znan po tem, da so tam usmrtili več mladoletnih prestopnikov kot v kateri koli drugi državi na svetu, skladno s poročili pa v Iranu več kot 100 posameznikov čaka na smrtno kazen za kazniva dejanja, ki naj bi jih storili pred 18. letom starosti,

C.

ker je bil Mohamed Hasanzade, mladoletni prestopnik, ki je bil v času usmrtitve mlajši od 18 let, usmrčen 10. junija 2008,

D.

ker vsaj štirim mladoletnim prestopnikom, Behnudu Šodžaiju, Mohamedu Fedaju, Sajidu Džaziju in Behnamu Zareju grozi skorajšnja usmrtitev, iranske oblasti pa so za prva dva ukazale, da se njuna usmrtitev prestavi za en mesec,

E.

ker je visoki predstavnik za človekove pravice pri Združenih narodih iranske oblasti 10. junija 2008 opozoril na absolutno prepoved uporabe smrtne kazni za mladoletne prestopnike v mednarodnem pravu,

F.

ker so med iranskimi mladoletnimi prestopniki tudi osebe, obtožene istospolnih odnosov, ki jih kaznujejo s smrtno kaznijo,

1.

strogo obsoja smrtne kazni in usmrtitve v Iranu, zlasti tiste, izrečene ali izvršene za mladoletne prestopnike in mladoletnike, ter poziva iranske oblasti k spoštovanju mednarodno priznanih pravnih varoval glede mladoletnikov;

2.

poudarja, da so smrtne kazni za mladoletnike v neposrednem nasprotju z mednarodnimi dolžnostmi in obvezami, podpisnica katerih je Islamska republika Iran, zlasti kot so določene v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah ter Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki jasno prepovedujeta usmrtitve mladoletnikov ali oseb, obsojenih za zločine, ki so jih zagrešili, ko so bili mladoletni;

3.

najstrožje obsoja usmrtitev Mohameda Hasanzadeja, ki je bil ob usmrtitvi mlajši od 18 let;

4.

poziva iranske oblasti, naj ustavijo usmrtitev Behnuda Šodžija, Mohameda Fedaja, Sajida Džazija in Behnama Zareja ter vseh ostalih mladoletnih prestopnikov, ki so obsojeni na smrt;

5.

poziva poslance novoizvoljenega iranskega parlamenta - madžlisa, naj hitro sprejmejo reformo iranskega kazenskega zakonika, da bi odpravili predvsem kamenjanje in usmrtitve mladoletnih prestopnikov, dosegli moratorij na smrtno kazen, iransko zakonodajo pa uskladili z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic;

6.

poziva k dekriminalizaciji istospolnih odnosov v Iranu;

7.

poziva države članice, naj ustavijo izgon oseb, ki jim grozi usmrtitev ali mučenje, v Iran;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Svetu Združenih narodov za človekove pravice, vodji vrhovnega državnega sodišča v Iranu ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/56

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/57

A.

ker je po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/58

A.

ker je po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/59

A.

ker je po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/60

A.

ker je po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/61

A.

ker je po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/61

A.

ker je po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kot je bil usklajen s priporočili posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/62

A.

ker je po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen glede na priporočila posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/63

A.

ker je po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/63

A.

ker je po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/64

A.

ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen s predlogom posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/65