13.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 273/1

ZAKLJUČNI RAČUN EVROPSKIH SKUPNOSTI

PRORAČUNSKO LETO 2008

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN KONSOLIDIRANA POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

(2009/C 273/01)

KAZALO

Izjava, priložena konsolidiranemu zaključnemu računu

Izvrševanje in računovodska obravnava proračuna EU

DEL I –

Konsolidirani računovodski izkazi evropskih skupnosti in pojasnila

A.	Bilanca stanja

B.	Izkaz poslovnega izida

C.	Izkaz denarnih tokov

D.	Izkaz sprememb v čistih sredstvih

E.	Pojasnila k računovodskim izkazom

DEL II –

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna evropskih skupnosti in pojasnila

ODDELEK A –

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna

ODDELEK B –

Pojasnila h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna

IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU

Konsolidirani zaključni račun Evropskih skupnosti za leto 2008 je bil pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih predložile druge institucije in organi v skladu s členom 129(2) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Izjavljam, da je bil pripravljen v skladu z naslovom VII navedene finančne uredbe ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz priloge k računovodskim izkazom.

Od računovodij teh institucij in organov, ki potrjujejo zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropskih skupnosti ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so se štela za potrebna za potrditev zaključnega računa Evropske komisije, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Evropskih skupnosti v vseh pomembnih vidikih.

Ph. TAVERNE

Računovodja Evropske

IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA PRORAČUNA EU

1 PRIPRAVA LETNEGA PRORAČUNA

Iz proračuna EU se financirajo najrazličnejše politike in programi po celi Uniji. Komisija namreč v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določijo države članice, na terenu izvaja posebne programe, dejavnosti in projekte. Ti lahko vključujejo vse od podpore izobraževalnim projektom za mobilnost učencev in učiteljev do projektov za podporo boljšega delovnega okolja za delavce v EU ter okrepljenega nadzora zunanjih meja.

Skoraj 94 % proračuna EU se porabi za financiranje takih politik in dejavnosti EU, o katerih so se dogovorile vse države članice. Neposredna povezava med letnim proračunom in politikami EU se zagotavlja z oblikovanjem proračuna po dejavnostih. Nomenklatura proračuna, oblikovanega po dejavnostih, ki se je prvič uporabila v proračunu za leto 2004, omogoča jasno opredelitev področij, na katera se nanašajo politike Evropske unije, in skupnih zneskov sredstev, dodeljenih vsakemu od teh področij.

Skupaj obstaja 31 področij, ki so razdeljena na približno 200 dejavnosti, od katerih jih več kot 110 vključuje postavke operativnega proračuna in so zato v proračunski nomenklaturi prikazana kot proračunska poglavja. Ta področja so večinoma operativna, saj je namen temeljnih dejavnosti na teh področjih koristiti upravičenim tretjim osebam, vsaki na njenem področju delovanja. Druga področja pa so horizontalna in zagotavljajo pravilno delovanje Komisije, tako na primer „usklajevanje in pravno svetovanje“ ter „proračun“. Struktura po dejavnostih zagotavlja skupni konceptualni okvir za določanje prednostnih nalog, načrtovanje, oblikovanje proračuna, spremljanje in poročanje, glavni cilj vsega tega pa je krepitev uspešne, gospodarne in učinkovite porabe sredstev.

Notranji postopek za sprejetje predloga proračuna se začne, ko Komisija pripravi predlog, preden ga predloži Svetu, ki ga lahko spremeni, če je to potrebno. Posodobljeni proračun se potem predloži Evropskemu parlamentu, ki lahko predlaga spremembe ali pa sprejme ali zavrne trenutni predlog. Ko je dosežen dogovor o vseh spremembah in posodobitvah (kar lahko po potrebi pomeni tudi popolnoma nov predlog, ki ga predloži Komisija), Parlament sredi decembra proračun sprejme. Predsednik Parlamenta izjavi, da je proračun sprejet, in potem se proračun lahko začne izvrševati.

2 VIRI FINANCIRANJA EVROPSKE SKUPNOSTI

Evropska skupnost ima dva glavna vira financiranja, in sicer iz prihodkov iz lastnih sredstev in raznovrstnih prihodkov.

2.1 Prihodki in terjatve iz lastnih sredstev

Prihodki iz lastnih sredstev samodejno pripadejo EU za financiranje njenega proračuna, ne da bi bila za to potrebna naknadna odločitev nacionalnih organov (leta 2008 je bilo takih 92 % skupnih prihodkov). Skupni znesek lastnih sredstev, potreben za financiranje proračuna, se določi tako, da se od skupnih odhodkov odštejejo drugi prihodki. Skupni znesek lastnih sredstev ne sme presegati 1,24 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU. Lastna sredstva se delijo na naslednje kategorije:

(1)

Tradicionalna lastna sredstva obsegajo carine, kmetijske dajatve in prelevmane na sladkor. Ta lastna sredstva morajo plačevati gospodarski subjekti in jih zbirajo države članice v imenu EU. Vendar države članice obdržijo 25 % teh sredstev kot nadomestilo za stroške zbiranja. Carine in kmetijske dajatve se zaračunavajo za uvoz proizvodov iz tretjih držav, in sicer po stopnjah, ki temeljijo na skupni carinski tarifi. Prelevmane na sladkor plačujejo proizvajalci sladkorja za financiranje izvoznih nadomestil za sladkor. Tradicionalna lastna sredstva ponavadi pomenijo okoli 15 % celotnih prihodkov iz lastnih sredstev.

(2)

Lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) se zaračunavajo od osnov za DDV držav članic, pri čemer so te osnove usklajene za ta namen v skladu s pravili Skupnosti. Od usklajene osnove vsake države članice se zaračuna enak odstotek. Vendar je osnova za DDV, ki se pri tem upošteva, omejena na 50 % BND posamezne države članice. Sredstva iz naslova DDV ponavadi pomenijo okoli 15 % prihodkov iz lastnih sredstev.

(3)

Sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) se uporabljajo za uravnovešenje proračunskih prihodkov in odhodkov, tj. za financiranje tistega dela proračuna, ki ga ne krije noben drug vir prihodkov. Od BND vsake države članice, ki se določi v skladu s pravili Skupnosti, se zaračuna enak odstotni delež. Sredstva iz naslova BND ponavadi pomenijo okoli 70 % prihodkov iz lastnih sredstev.

V zvezi s plačevanjem teh zneskov je treba omeniti, da so tradicionalna lastna sredstva, ki so jih države članice določile v skladu s členom 6(3)(b) (ES, Euratom) Uredbe št. 1150/2000, vendar Skupnostma niso bila dana na razpolago, saj še niso bila izterjana ali zajamčena ali pa se izpodbijajo, na posebnih računih. Vsaka država članica pošlje Komisiji četrtletno poročilo o teh računih in v njem za vsako vrsto sredstev navede:

—	neporavnani saldo iz preteklega četrtletja,

—	izterjane zneske v zadevnem četrtletju,

—	popravke osnove (popravki/zapadli zneski) v zadevnem četrtletju,

—	odpisane zneske,

—	saldo za izterjavo ob koncu zadevnega četrtletja.

Ko so tradicionalna lastna sredstva iz posebnega računa izterjana, jih je treba dati na razpolago Komisiji, in sicer najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila upravičenost izterjana.

Kadar dejanska izterjava ni verjetna, je treba upravičenosti delno odpisati na posebnem računu. Ta delni odpis upravičenosti temelji na ocenah, ki jih izdelajo države članice same v skladu s členom 6(4)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000, v katerem je določeno: „Skupaj s končnimi četrtletnimi poročili za zadevno leto posredujejo države članice oceno celotnega zneska pravic na ločenem računu na dan 31. decembra leta, za katerega sredstev verjetno ne bo mogoče izterjati“.

Na podlagi ocen, ki jih pošljejo države članice, se delni odpis odšteje od postavke za terjatve do držav članic na strani sredstev v bilanci stanja. Vendar to ne pomeni, da Komisija odstopa od izterjave zneskov, ki jih zajema ta popravek vrednosti. Tudi če je videti, da je izterjava malo verjetna, če ne skoraj nemogoča, to ne pomeni nujno, da so zadevni zneski izgubljeni za proračun Skupnosti kot tradicionalna lastna sredstva. Neizterjane upravičenosti so namreč izgubljene samo, če je država članica uporabila vse možnosti, ki jih mora izkoristiti za izterjavo terjatev. Kadar država članica tega ne naredi, je finančno odgovorna in mora ta znesek plačati v proračun Skupnosti v skladu s členom 17(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000.

2.2 Raznovrstni prihodki

Raznovrstni prihodki, ki se ustvarijo pri dejavnostih Evropskih skupnosti, pomenijo približno 8 % celotnih prihodkov. Sem spadajo na primer globe za kršitve pravil konkurence ter nalogi za izterjavo od zasebnih in javnih dolžnikov v zvezi z vodenjem projektov Skupnosti (kot v zgornjem primeru). V to kategorijo spadajo tudi denarne kazni, ki jih naloži Sodišče državam članicam, ki ne izvršijo sodb. Komisija upravlja vsako leto na stotisoče projektov in mora letno izdati okrog 12 000 nalogov za izterjavo. Za vsak dolg, ki ni plačan na datum zapadlosti, se zaračunavajo zamudne obresti. Kadar so dolžniki Skupnosti tretje osebe in ne države članice, so odločbe Komisije (in Sveta) o obveznosti plačila neposredno izvršljive v skladu s pravili civilnega postopka, ki velja na območju, kjer je treba terjatev izvršiti. V primeru zamude s plačilom pravna služba s pomočjo zunanjih odvetniških pisarn zoper dolžnike začne postopke za izterjavo dolga.

3 UPRAVLJANJE IN PORABA PRORAČUNA SKUPNOSTI

3.1 Poglavitni odhodki iz poslovanja

Odhodki Evropskih skupnosti iz poslovanja zajemajo vse različne razdelke finančnega okvira in imajo različne oblike, odvisno od tega, kako se denar izplača in upravlja. V skladu s finančno uredbo Komisija izvršuje splošni proračun z uporabo naslednjih metod:

Neposredno centralizirano upravljanje: kadar proračun izvršujejo neposredno službe Komisije.

Posredno centralizirano upravljanje: kadar Komisija naloge za izvrševanje proračuna zaupa organom Skupnosti ali držav članic, kot so javne agencije Skupnosti ali subjekti, ki opravljajo javno službo.

Decentralizirano upravljanje: kadar Komisija nekatere naloge za izvrševanje proračuna prenese na tretje države.

Deljeno upravljanje: po tej metodi upravljanja se naloge za izvrševanje proračuna prenesejo na države članice. Večina odhodkov, letos je to 82 milijard EUR (leta 2007: 90 milijard EUR), spada pod tako „deljeno upravljanje“, ki vključuje prenos nalog na države članice in zajema področja, kot so poraba v kmetijstvu in strukturni ukrepi.

Skupno upravljanje: po tej metodi Komisija nekatere naloge izvrševanja zaupa mednarodni organizaciji.

3.2 Različni finančni udeleženci

Kolegij komisarjev nosi kolektivno politično odgovornost, vendar v praksi sam ne izvaja svojih pooblastil za izvrševanje proračuna. Te naloge vsako leto prenese na posamezne javne uslužbence, ki odgovarjajo kolegiju in za katere veljajo finančna uredba ter Kadrovski predpisi. Zadevni uslužbenci – v glavnem generalni direktorji in vodje služb – so imenovani „odredbodajalci na podlagi prenosa“. Naloge za izvrševanje proračuna lahko prenesejo naprej na „odredbodajalce na podlagi nadaljnjega prenosa“.

Odredbodajalci so odgovorni za celotno upravljanje od določanja, kaj je treba narediti za uresničitev ciljev politik, ki jih je zastavila institucija, do upravljanja v ta namen organiziranih dejavnosti z operativnega in proračunskega vidika, vključno s podpisovanjem pravnih obveznosti, spremljanjem uspešnosti, plačevanjem in po potrebi tudi izterjavo sredstev. Odredbodajalci morajo prav tako poskrbeti za ocenjevanja, ki jih je treba opraviti, da se prouči izvedljivost njihovih predlogov (predhodno ocenjevanje) ter da se ugotovita uspeh in stroškovna učinkovitost programov, ki se že izvajajo (vmesno in naknadno ocenjevanje). Rezultati teh ocenjevanj se uporabijo za izboljšanje procesa odločanja ter povečanje preglednosti in stroškovne učinkovitosti ukrepanja Skupnosti in prevzemanja odgovornosti zanj.

Dobro finančno poslovodenje in ustrezno prevzemanje odgovornosti se znotraj vsakega generalnega direktorata zagotavljata z ločevanjem upravljavskih kontrol (v rokah odredbodajalcev) od notranje revizije in kontrol skladnosti, in sicer z jasnimi standardi notranjega kontroliranja (ki se zgledujejo po mednarodnih standardih COSO, tj. Odbora podpornih organizacij Treadwayjeve komisije), predhodnimi in naknadnimi kontrolami, neodvisnimi notranjimi revizijami na podlagi ocen tveganja ter rednim poročanjem o dejavnostih posameznim komisarjem.

Računovodja izvršuje odredbe za plačilo in naloge za izterjavo, ki jih pripravijo odredbodajalci, ter je odgovoren za upravljanje zakladnice, določanje računovodskih pravil in metod, potrjevanje računovodskih sistemov, vodenje računovodskih evidenc ter pripravo zaključnega računa institucije in njegovo konsolidacijo z zaključnimi računi drugih subjektov, vključenih v konsolidacijo. Poleg tega mora računovodja zaključni račun podpisati, s čimer potrdi, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja.

Notranjega revizorja, ki ni finančni udeleženec v strogem pomenu besede, imenuje institucija ali organ, da preverja pravilno delovanje sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna ter instituciji ali organu svetuje pri vprašanjih o obvladovanju tveganj. Notranji revizor izdaja neodvisna mnenja o kakovosti sistemov poslovodenja in kontrol ter daje priporočila o tem, kako izboljšati operativne postopke in spodbujati dobro finančno poslovodenje.

3.3 Prevzemanje obveznosti za porabo sredstev iz proračuna EU

Ko je proračun odobren, da Generalni direktorat za proračun prek računovodskega sistema Komisije sredstva na razpolago različnim službam Komisije ter institucijam in drugim organom, in sicer glede na njihovo odgovornost za posamezne politike v skladu s sistemom, imenovanim „oblikovanje proračuna po dejavnostih“. Odgovornost za upravljanje proračunskih vrstic v zvezi z okoljem na primer Komisija prenese na vodjo – torej generalnega direktorja – Generalnega direktorata za okolje (in ta v tem primeru postane odredbodajalec na podlagi prenosa za zadevne proračunske vrstice).

Preden se lahko prevzame pravna obveznost (kot je na primer pogodba ali sporazum o donaciji) s tretjo osebo, mora v letnem proračunu obstajati proračunska vrstica, ki daje pravico do zadevne dejavnosti. Poleg tega mora biti v zadevni proračunski vrstici dovolj sredstev za kritje odhodkov. Če so ti pogoji izpolnjeni, je treba sredstva v proračunu rezervirati, in sicer tako, da se v računovodskem sistemu prevzame proračunska obveznost.

Ko oseba, odgovorna za projekt – imenovana „pobudnik“ – sproži postopek prevzemanja proračunske obveznosti, je treba upoštevati vnaprej določen postopek – ali „finančni krog“ – ki pusti papirno in elektronsko sled ter vključuje vsaj dve osebi (po tako imenovanem „načelu štirih oči“), tj. pobudnika in overitelja. Na podlagi vzpostavljenih finančnih krogov je treba opraviti finančne in operativne preglede, preden odgovorni odredbodajalec obveznost odobri.

Nobenih sredstev iz proračuna Skupnosti ni mogoče porabiti, dokler Komisija ali drug organ Skupnosti ter morebitni prejemnik sredstev Skupnosti pisno ne prevzameta pravne obveznosti. Pri neposrednem centraliziranem upravljanju ima ta pravna obveznost obliko pogodbe z izvajalcem ali sporazuma o donaciji z upravičencem.

Ko je proračunska obveznost odobrena, se vknjiži v proračunski računovodski sistem in odobritve se porabijo skladno s tem. Vendar to ne vpliva na splošno računovodstvo (ali glavno knjigo), saj stroški še niso nastali. To je zato, ker računovodski sistem Evropskih skupnosti sestavljata dva ločena, a povezana elementa:

(a)	proračunsko računovodstvo, ki omogoča natančen zapis izvrševanja proračuna, ter

(b)	splošno računovodstvo, s katerim se pripravita bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.

Proračunsko računovodstvo prikazuje obveznosti in plačila v vseh približno 1 150 proračunskih vrsticah za vsak dan posebej. Temelji na načelu prilagojenega računovodstva na podlagi nastanka plačil, po katerem se odhodkovna ali prihodkovna postavka knjiži šele, ko so s sredstvi prevzete obveznosti ali ko so ta sredstva izplačana oziroma prejeta. Tovrstno računovodstvo je značilno za javni sektor, ki se je v preteklosti pogosto osredotočal na proračun in njegovo izvrševanje. Komisija tako vsak mesec na spletišču Europa objavi številčne podatke, ki podrobno opisujejo trenutno stanje izvrševanja (porabe) proračuna. Ti številčni podatki so prikazani po razdelkih finančnega okvira in po področjih, na katera se nanašajo politike.

Pri splošnem računovodstvu (ali glavni knjigi) se uporablja metoda dvostavnega knjigovodstva, da se prikažejo vsi odhodki in prihodki v proračunskem letu (in s tem poslovni izid) ter da se predstavi finančno stanje Skupnosti v obliki bilance stanja sredstev in obveznosti na dan 31. decembra danega leta.

3.4 Izvajanje plačil

3.4.1 Splošna pravila

Nobenih plačil ni mogoče izvesti, dokler odredbodajalec, ki se ukvarja z zadevnim poslom, ne odobri proračunske obveznosti. Ko pa je treba izvesti plačilo, je pri tem treba upoštevati obvezen delovni postopek, podoben tistemu za prevzem proračunske obveznosti. Ta poteka v računovodskem sistemu in z vzporedno papirno/elektronsko sledjo. Postopek spet sproži pobudnik in nazadnje ga odobri odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa. Ko je plačilo odobreno, se proračunsko in splošno računovodstvo samodejno posodobita.

Ko je plačilo odobreno v računovodskem sistemu, temu sledi nakazilo na račun upravičenca. Komisija na primer izvede skoraj vsa svoja plačila z bančnimi nakazili, in sicer prek oddelka za zakladništvo na Generalnem direktoratu za proračun. Komisija ima bančne račune pri zakladnicah držav članic, centralnih bankah in poslovnih bankah.

Komisija izvede na leto več kot milijon plačil. Sodeluje v medbančnem telekomunikacijskem omrežju SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication). Vsak dan se vsaj enkrat pod nadzorom oddelka za zakladništvo na Generalnem direktoratu za proračun sproži postopek za izvedbo niza plačil, s katerim se odobrene odredbe za plačila pretvorijo v navodila za plačila, ki se samodejno pošljejo bankam Komisije, da se lahko izvedejo plačila navedenim upravičencem.

3.4.2 Predfinanciranje

Predfinanciranje je plačilo, katerega namen je zagotoviti upravičencu denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predfinanciranju. Likvidna sredstva oziroma predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo – če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predfinanciranja vrniti Evropskima skupnostma. Plačano predfinanciranje je torej dokončni odhodek šele, ko so izpolnjeni ustrezni pogodbeni pogoji, in je zato takrat, ko se izvede začetno plačilo, v bilanci stanja izkazano kot sredstvo. Znesek sredstva iz naslova predfinanciranja se zmanjša (v celoti ali delno) s priznanjem upravičenih stroškov in vrnjenih zneskov. Potem ko Skupnosti po proučitvi upravičenosti prejetega zahtevka za povračilo stroškov (glej spodaj) v celoti ali delno priznata znesek predfinanciranja, se priznani znesek upravičenih odhodkov črta iz bilance stanja in se upošteva kot odhodek v izkazu poslovnega izida. S tem se lahko znesek predfinanciranja v celoti ali delno obračuna.

Predfinanciranje se vrednoti po ocenjeni nadomestljivi vrednosti, ob upoštevanju obstoja jamstva, povezanega s predfinanciranjem. Pričakovano neizterljivo predfinanciranje se pripozna kot strošek v izkazu poslovnega izida in kot zmanjšanje knjigovodske vrednosti predfinanciranja v bilanci stanja. Na splošno se izplačano predfinanciranje obrestuje (pomembne izjeme so med drugim zneski, plačani državam članicam ali kot predpristopna pomoč). Z vidika lastništva nad temi obrestmi se obstoječe predfinanciranje deli na dve kategoriji – predfinanciranje Evropskih skupnosti in predfinanciranje tretje osebe. Ti kategoriji se razlikujeta v tem, da obresti, ki jih ustvarijo zneski predfinanciranja Evropskih skupnosti, ostanejo v lasti Skupnosti in jih je zato treba vrniti Skupnostma, medtem ko so obresti, natečene na predfinanciranje tretje osebe, last upravičenca.

3.4.3 Zahtevki za povračilo stroškov in upravičenost odhodkov

Nekaj časa po plačilu predfinanciranja ustrezni organ Skupnosti prejme zahtevek za povračilo stroškov, v katerem je utemeljeno, kako je upravičenec v skladu s pogodbo porabil znesek predfinanciranja. Pogostnost pošiljanja teh zahtevkov za povračilo stroškov med letom se spreminja, odvisna pa je od vrste financiranega ukrepa in pogodbenih pogojev, in ni nujno, da se ti zahtevki prejmejo ob koncu leta.

Zneski iz prejetih izkazov stroškov bi se morali takoj vknjižiti v računovodski sistem kot kratkoročne obveznosti iz poslovanja z zaznamkom „zneski, katerih upravičenost je treba preveriti“ in kot „račun prve stopnje“. Tako se na tej stopnji odhodek še ne pripozna. Odhodek se pripozna v splošnem računovodstvu šele, ko nastopi „sprožilni dogodek“ – tj. ko se zahtevek za povračilo stroškov potrdi. Rok za plačilo prejetega računa začne teči z dnem registracije prejetega dopustnega zahtevka za plačilo. Ko je potrjeno, da je zahtevek upravičen, se z računovodskim vnosom upravičeni zneski prenesejo v izkaz poslovnega izida kot odhodek („račun druge stopnje“). Za potrjeni znesek se nato zmanjšajo odprti zneski predfinanciranja in odprti zneski za upnike. Na proračunsko računovodstvo to ne vpliva, saj je bilo vanj vknjiženo že začetno plačilo.

3.4.4 Plačilo nadaljnjih zneskov

Če se zahteva in potrdi znesek, višji od začetnega plačila, ali če je treba v skladu s pogodbo izvesti drugo ali končno plačilo, potem se po istih pravilih kot prej sproži nov postopek za zahtevek za plačilo. Preden se lahko plačilo izvede, ga mora dokončno odobriti odredbodajalec na podlagi prenosa. Merila za upravičenost so določena v temeljnem aktu, razpisih za zbiranje predlogov, drugih informativnih dokumentih za upravičence do subvencij in/ali v pogodbenih določbah sporazumov o subvencijah. Po proučitvi se upravičeni odhodki obravnavajo kot stroški in upravičenec je obveščen o morebitnih neupravičenih zneskih. „Zneski, katerih upravičenost je treba preveriti“ tako pomenijo zneske iz prejetih zahtevkov za povračilo stroškov, katerih upravičenost še ni bila preverjena, in torej dogodek, zaradi katerega se odhodek uresniči, še ni nastal.

3.4.5 Računovodska obravnava ob koncu leta (časovni presek)

Odprti zneski predfinanciranja ob koncu leta se vrednotijo po prvotnih plačanih zneskih, zmanjšanih za: vrnjene zneske, obračunane upravičene zneske, ocenjene upravičene zneske, ki ob koncu leta še niso obračunani, in zmanjšanja vrednosti.

Zahtevki za povračilo stroškov, ki ob koncu leta še niso prejeti, se upoštevajo v računovodskih postopkih časovnega preseka ob koncu leta. Zlasti je treba oceniti upravičene odhodke, ki so jih imeli upravičenci do sredstev Skupnosti, vendar jih Skupnostma še niso prijavili. Da bi dobili najboljšo oceno teh zneskov, se uporabljajo različne metode, odvisno od vrste dejavnosti in razpoložljivih podatkov. Na podlagi teh presečnih podatkov so ocenjeni upravičeni zneski tako izkazani kot kratkoročno vnaprej vračunani stroški, medtem ko so ocenjeni neupravičeni deli še naprej odprti na računih za „zneske, katerih upravičenost je treba preveriti“. Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, se ti zneski prikažejo med kratkoročnimi obveznostmi.

3.5 Izterjava neupravičenih plačil

Upravičenost odhodkov, ki bremenijo proračun, preverijo ustrezne službe Skupnosti, v primeru deljenega upravljanja pa države članice, in sicer na podlagi spremne dokumentacije, določene v pravilih, ki se uporabljajo, ali pogojih za posamezno subvencijo. Da bi bilo razmerje med stroški in koristmi kontrolnih sistemov čim ugodnejše, so preverjanja spremne dokumentacije pri končnih zahtevkih pogosto strožja od preverjanj pri vmesnih zahtevkih in lahko tako odkrijejo napake pri vmesnih plačilih, ki se potem popravijo s prilagoditvijo končnega plačila. Poleg tega ima Skupnost in/ali zadevna država članica pravico, da preveri verodostojnost spremne dokumentacije s preverjanjem v prostorih vložnika zahtevka, in sicer med izvajanjem financiranega ukrepa in/ali po njem (naknadno). Napake, odkrite v obdobju izvajanja, se lahko popravijo s prilagoditvijo poznejših zahtevkov. Za naknadno odkrite napake se izda nalog za izterjavo. Za več informacij o tem področju glej pojasnilo 6.

4 POROČANJE OB KONCU LETA

4.1 Zaključni račun

Računovodja je odgovoren za pripravo zaključnega računa ter zagotovitev, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja EU. Zaključni račun sestavljajo računovodski izkazi in poročila o izvrševanju proračuna. Potem ko ga Komisija sprejme, se predloži Računskemu sodišču v revizijo ter nazadnje Svetu in Parlamentu v razrešnico.

4.2 Letna poročila o dejavnostih

Vsak odredbodajalec mora pripraviti letno poročilo o dejavnostih, in sicer o dejavnostih, za katere je odgovoren. V tem letnem poročilu o dejavnostih poroča o rezultatih politik in o svojem razumnem zagotovilu, ki ga morda ima, da so bila sredstva, ki so bila dodeljena dejavnostim, opisanim v njegovem poročilu, porabljena za predvideni namen in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja ter da vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi.

5 REVIZIJA IN RAZREŠNICA

5.1 Revizija

Zaključni račun in upravljanje sredstev EU nadzira njen zunanji revizor, Evropsko računsko sodišče, ki za Svet in Evropski parlament pripravi letno poročilo. Glavna naloga Sodišča je, da opravi zunanjo neodvisno revizijo zaključnega računa Evropskih skupnosti. Računsko sodišče v okviru svojih nalog pripravi:

(1)	letno poročilo o dejavnostih, ki se financirajo iz splošnega proračuna, v katerem so podrobno opisana njegova opažanja o zaključnem računu in z njim povezanih transakcijah;

(2)

mnenje, ki temelji na njegovih revizijah in je vključeno v letno poročilo v obliki izjave o zanesljivosti, in sicer (i) o zanesljivosti zaključnega računa ter (ii) o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij, ki se nanašajo na prihodke, pobrane od davčnih zavezancev, in plačila končnim upravičencem;

(3)	posebna poročila, v katerih so navedene ugotovitve revizij, ki zajemajo posamezna področja upravljanja.

Računsko sodišče ima pravico dostopa do vseh dokumentov, ki jih potrebuje med svojo revizijo. Revidira vsa področja delovanja Skupnosti, vse do preverjanja zakonitosti in pravilnosti posameznih transakcij in plačil. Revidira tudi sam zaključni račun, pri čemer po potrebi pregleda posamezne bilance stanja in izkaze poslovnega izida, pa tudi splošno predstavitev računovodskih izkazov. Mnenje Sodišča tako ne temelji samo na predloženih številčnih podatkih, ampak tudi na vzpostavljenem sistemu in kontrolah.

5.2 Razrešnica

Končna kontrola je razrešnica za proračun za dano proračunsko leto. V Skupnosti je organ, ki daje razrešnico, Evropski parlament. To pomeni, da se po reviziji in dokončni pripravi zaključnega računa Parlament na priporočilo Sveta odloči, ali bo Komisiji in drugim organom Skupnosti podelil razrešnico za izvrševanje proračuna Skupnosti za prejšnje proračunsko leto. Ta odločitev temelji na pregledu zaključnega računa ter letnega poročila Računskega sodišča (ki vključuje uradno izjavo o zanesljivosti) in odgovorov Komisije nanj, upošteva pa tudi nadaljnja vprašanja in zahteve po dodatnih informacijah, naslovljene na Komisijo.

Pri podelitvi razrešnice gre za politični vidik zunanje kontrole izvrševanja proračuna, saj ta določitev, s katero Evropski parlament na priporočilo Sveta „razreši“ Komisijo njenih obveznosti v zvezi z upravljanjem posameznega proračuna, zaznamuje konec obstoja tega proračuna. Postopek razrešnice se lahko konča na tri načine: s podelitvijo, odlogom podelitve ali zavrnitvijo podelitve razrešnice. Pri podelitvi razrešnice lahko Parlament poudari opažanja, ki se mu zdijo pomembna, in pogosto pri tem priporoči ukrepe, ki naj bi jih Komisija sprejela v zvezi s temi zadevami. Komisija predstavi sprejete ukrepe v poročilu o nadaljnjem ukrepanju in v akcijskem načrtu, ki ga predloži Parlamentu in Svetu.

DEL I

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI EVROPSKIH SKUPNOSTI IN POJASNILA

KAZALO

A.	Bilanca stanja

B.	Izkaz poslovnega izida

C.	Izkaz denarnih tokov

D.	Izkaz sprememb v čistih sredstvih

E.	Pojasnila k računovodskim izkazom

1.	Pomembne računovodske usmeritve

2.	Pojasnila k bilanci stanja

3.	Pojasnila k izkazu poslovnega izida

4.	Pojasnila k izkazu denarnih tokov

5.	Razkrivanje zunajbilančnih postavk

6.	Izterjava neupravičenih plačil

7.	Obvladovanje finančnih tveganj

8.	Razkrivanje povezanih strank

9.	Dogodki po datumu bilance stanja

10.	Subjekti, ki so vključeni v konsolidacijo

11.	Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo

A. BILANCA STANJA

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2008	31.12.2007
DOLGOROČNA SREDSTVA:
Neopredmetena dolgoročna sredstva	2.1	56	44
Opredmetena osnovna sredstva	2.2	4 881	4 523
Dolgoročne finančne naložbe	2.3	2 078	1 973
Posojila	2.4	3 565	1 806
Dolgoročno predfinanciranje	2.5	29 023	14 015
Dolgoročne terjatve	2.6	45	127
		39 648	22 488
KRATKOROČNA SREDSTVA:
Zaloge	2.7	85	88
Kratkoročne finančne naložbe	2.8	1 553	1 420
Kratkoročno predfinanciranje	2.9	10 262	20 583
Kratkoročne terjatve	2.10	11 920	12 051
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.11	23 724	18 756
		47 544	52 898
sredstva skupaj		87 192	75 386
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI:
Prejemki zaposlenih	2.12	(37 556)	(33 480)
Dolgoročne rezervacije	2.13	(1 341)	(1 079)
Dolgoročne finančne obveznosti	2.14	(3 349)	(1 574)
Druge dolgoročne obveznosti	2.15	(2 226)	(1 989)
		(44 472)	(38 122)
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI:
Kratkoročne rezervacije	2.16	(348)	(369)
Kratkoročne finančne obveznosti	2.17	(119)	(135)
Obveznosti iz poslovanja	2.18	(89 677)	(95 380)
		(90 144)	(95 884)
obveznosti skupaj		(134 616)	(134 006)
ČISTA SREDSTVA		(47 424)	(58 620)
Rezerve	2.19	3 115	2 806
Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic	2.20
Prejemki zaposlenih (1)		(37 556)	(33 480)
Drugi zneski (2)		(12 983)	(27 946)
ČISTA SREDSTVA		(47 424)	(58 620)

B. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v mio. EUR
	Pojasnilo	2008	2007
PRIHODKI IZ POSLOVANJA
Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov	3.1	112 713	112 084
Drugi prihodki iz poslovanja	3.2	9 731	9 080
		122 444	121 164
ODHODKI IZ POSLOVANJA
Upravni odhodki	3.3	(7 720)	(7 120)
Odhodki iz poslovanja	3.4	(97 214)	(104 682)
		(104 934)	(111 802)
PRESEŽEK IZ POSLOVANJA		17 510	9 362
Prihodki iz finančnih poslov	3.5	698	674
Odhodki za finančne posle	3.6	(467)	(354)
Gibanje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih	2.12	(5 009)	(2 207)
Delež čistega primanjkljaja pridruženih subjektov in skupnih podjetij	3.7	(46)	(13)
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO		12 686	7 462

C. IZKAZ DENARNIH TOKOV

v mio. EUR
	Pojasnilo	2008	2007
Poslovni izid za zadevno leto		12 686	7 462
Poslovanje	4.2
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev		19	11
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev		302	329
(Razveljavitev) izgube zaradi oslabitve naložb		3	(3)
(Povečanje)/zmanjšanje posojil		(1 759)	217
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnega predfinanciranja		(15 008)	8 410
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnih terjatev		82	201
(Povečanje)/zmanjšanje zalog		3	27
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnega predfinanciranja		10 321	(12 528)
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih terjatev		131	(2 255)
Povečanje/(zmanjšanje) dolgoročnih rezervacij		262	90
Povečanje/(zmanjšanje) dolgoročnih finančnih obveznosti		1 775	(288)
Povečanje/(zmanjšanje) drugih dolgoročnih obveznosti		237	(31)
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih rezervacij		(21)	(10)
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih finančnih obveznosti		(16)	115
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja		(5 703)	1 300
Proračunski presežek iz prejšnjega leta, obravnavan kot nedenarni prihodki		(1 529)	(1 848)
Drugo gibanje nedenarnih sredstev		37	(15)
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih		4 076	1 280
Naložbenje	4.3
(Povečanje)/zmanjšanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev		(689)	(284)
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnih naložb		(152)	(5)
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih naložb		(133)	6
ČISTI DENARNI TOK		4 924	2 181
NETO POVEČANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV (3)		4 924	2 181
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA ZAČETKU LETA (3)	2.11	19 005	16 824
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI OB KONCU LETA (3)	2.11	23 929	19 005

D. IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

v mio. EUR
	Rezerve (A)		Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic (B)		Čista sredstva = (A) + (B)
	Rezerva za pošteno vrednost	Druge rezerve	Skupni presežek/(primanjkljaj)	Poslovni izid za zadevno leto	Čista sredstva = (A) + (B)
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2006	4	2 851	(67 270)	197	(64 218)
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad		(135)	135		0
Gibanje poštene vrednosti	3		(26)		(23)
Drugo		60	(53)		7
Dodelitev poslovnega izida za leto 2006		23	174	(197)	0
Proračunski rezultat za leto 2006, knjižen v dobro držav članic			(1 848)		(1 848)
Poslovni izid za zadevno leto				7 462	7 462
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2007	7	2 799	(68 888)	7 462	(58 620)
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad		158	(158)		0
Gibanje poštene vrednosti	34				34
Drugo		113	(108)		5
Dodelitev poslovnega izida za leto 2007		4	7 458	(7 462)	0
Proračunski rezultat za leto 2007, knjižen v dobro držav članic			(1 529)		(1 529)
Poslovni izid za zadevno leto				12 686	12 686
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2008	41	3 074	(63 225)	12 686	(47 424)

E. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1 PRAVNI OKVIR IN FINANČNA UREDBA

Zaključni računi se vodijo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1525/2007 z dne 17. decembra 2007, UL L 343, 27.12.2007) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje te finančne uredbe, kakor je bila nazadnje spremenjena 23. aprila 2007.

V členu 133 finančne uredbe je navedeno, da računovodja Komisije sprejme računovodska pravila in metode, ki jih uporabljajo vse institucije in organi. Te računovodske usmeritve na podlagi nastanka poslovnih dogodkov so izpeljane iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards – IPSAS), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards Board – IPSASB), če teh ni, pa iz Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board – IASB). Ta pravila je sprejel računovodja Komisije, potem ko je prejel mnenje svetovalne strokovne skupine za računovodske standarde, ki je skrbela za strokovne smernice. Računovodska pravila se redno pregledujejo in po potrebi posodabljajo.

Računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, se uporabljajo v vseh evropskih institucijah in organih, ki so vključeni v konsolidacijo, za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in predstavitev zaključnega računa, da bi se uskladil proces priprave računovodskih izkazov in konsolidacije.

Računovodja Komisije mora do 31. marca naslednjega leta predložiti Računskemu sodišču v revizijo konsolidirani začasni zaključni račun. Komisija mora do 31. julija sprejeti končni konsolidirani zaključni račun, ki se potem objavi v Uradnem listu do 15. novembra, skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče.

1.2 RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih neke pravne osebe, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri osebi javnega prava, kot sta Evropski skupnosti, je njihov namen še zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno oseba javnega prava ravna s sredstvi, ki so ji zaupana.

Da bi računovodski izkazi predstavili resnično in pošteno sliko, ni dovolj, da zagotovijo ustrezne podatke, ki opisujejo naravo in obseg dejavnosti institucije ali agencije, razložijo, kako se institucija oziroma agencija financira, ter zagotovijo dokončne podatke o njenem delovanju, ampak morajo to narediti na jasen in razumljiv način, ki omogoča primerjavo med proračunskimi leti. Ta dokument je bil pripravljen ob zavedanju teh ciljev.

Računovodski sistem evropskih institucij in agencij zajema splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodski izkazi za obe zvrsti računovodstva se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta. Proračunsko računovodstvo daje podrobno sliko izvrševanja proračuna. Temelji na načelu prilagojenega računovodstva na podlagi nastanka plačil. Splošno računovodstvo omogoča pripravo računovodskih izkazov, saj prikazuje vse odhodke in prihodke za proračunsko leto po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, njegov namen pa je predstaviti finančno stanje v obliki bilance stanja na dan 31. decembra.

Člen 124 finančne uredbe določa računovodska načela, ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov:

—	časovna neomejenost delovanja,

—	previdnost,

—	dosledna uporaba računovodskih metod,

—	primerljivost informacij,

—	pomembnost,

—	brez neto izravnave,

—	prednost dejanskosti pred navideznostjo,

—	računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

1.3 KONSOLIDACIJA

Obseg konsolidacije Evropskih skupnosti zajema 39 nadzorovanih subjektov, en pridružen subjekt in tri skupna podjetja. Popoln seznam subjektov, vključenih v konsolidacijo, je naveden v pojasnilu 10. V primerjavi z letom 2007 se je obseg konsolidacije razširil za tri agencije. Ta vključitev ni imela pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze. Konec leta 2008 je bila ena agencija Skupnosti likvidirana. Dejavnosti te agencije je prevzela Evropska komisija. Prihodki in odhodki te agencije so del konsolidiranega izkaza poslovnega izida.

Nadzorovani subjekti

Nadzorovani subjekti so vsi subjekti, za katere sta Evropski skupnosti neposredno ali posredno pooblaščeni, da usmerjata njihovo finančno in poslovno politiko, da bi lahko imeli koristi od dejavnosti teh subjektov. Za to pooblastilo mora obstajati možnost neposrednega uveljavljanja. Nadzorovani subjekti so v celoti vključeni v konsolidacijo, ki se začne s prvim dnem obstoja nadzora in se konča, ko takega nadzora ni več. Večina pri glasovalnih pravicah, kar je najpogostejši kazalnik nadzora, se v večini primerov ne more uporabljati za Evropski skupnosti.

Evropske institucije, ki so vključene v konsolidacijo, so bile ustanovljene na podlagi ustanovitvenih pogodb. Pomenijo osnovo organizacijske strukture Evropskih skupnosti in nedvomno prispevajo k ciljem Evropskih skupnosti. Za te ustanove zato lahko velja, da so pod izključnim nadzorom Evropskih skupnosti.

V skladu z istim pristopom za vse agencije in izvajalske agencije Skupnosti, ustanovljene s sekundarnim zakonodajnim aktom, velja, da so pod izključnim nadzorom Evropskih skupnosti, ter so zato prav tako vključene v konsolidacijo. Omeniti je treba, da Urad za usklajevanje na notranjem trgu (Alicante) in Urad Skupnosti za rastlinske sorte (Angers) ne prejemata nobenih subvencij iz splošnega proračuna Skupnosti. Vendar sta v konsolidacijo vključeni tudi dve agenciji tretjega stebra Evropske unije, ki pa sta prejeli subvencijo iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti (glej tudi pojasnilo 10). Poleg tega tudi za Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ) v likvidaciji velja, da je nadzorovani subjekt. Ob zaprtju agencije Fuzija za energijo, ki je predvideno za leto 2041, bodo morebitni presežki ali primanjkljaji porazdeljeni med preostale članice v tistem času.

Vsi medsebojni posli in stanja med nadzorovanimi subjekti Evropskih skupnosti se izločijo. Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med subjekti so neznatni ter zato niso izločeni.

Pridruženi subjekti

Pridruženi subjekti so vsi subjekti, na katere imata Evropski skupnosti znaten neposreden ali posreden vpliv, vendar ne nadzorujeta njihovih odločitev z vidika finančne in poslovne politike. Obstoj znatnega vpliva se predpostavlja, če ima Evropska komisija v njih neposredno ali posredno 20 % ali več glasovalnih pravic.

Naložbe v pridružene subjekte se obračunajo po kapitalski metodi in se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti. Delež Evropskih skupnosti v dobičkih ali izgubah pridruženih subjektov po pridobitvi se pripozna v izkazu poslovnega izida, njihov delež v gibanju rezerv po pridobitvi pa v rezervah. Skupno gibanje po pridobitvi se popravi glede na knjigovodsko vrednost naložbe. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička pridruženega subjekta, zmanjša knjigovodsko vrednost naložbe. Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropskima skupnostma in pridruženim subjektom so neznatni ter zato niso izločeni.

Računovodske usmeritve pridruženih subjektov se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki sta jih sprejeli Evropski skupnosti za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah. Iz praktičnih razlogov računovodski izkazi pridruženih subjektov, potrebni za uporabo kapitalske metode, niso bili popravljeni.

V primerih, ko imata Evropski skupnosti 20-odstotni ali večji delež v skladu tveganega kapitala, si na sklad ne prizadevata znatno vplivati. Taki skladi se zato obravnavajo kot za prodajo razpoložljivi finančni instrumenti in kapitalska metoda se zanje ne uporablja.

Skupna podjetja

Skupno podjetje je pogodbeni dogovor, po katerem Evropski skupnosti in ena ali več strank („podvižnikov“) opravljajo gospodarsko dejavnost pod skupnim nadzorom. Skupni nadzor je pogodbeno dogovorjena delitev neposrednega ali posrednega nadzora nad gospodarsko dejavnostjo.

Naložbe v skupna podjetja se obračunajo po kapitalski metodi in se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti. Delež Evropskih skupnosti v dobičkih ali izgubah skupno nadzorovanih subjektov se pripozna v izkazu poslovnega izida, njihov delež v gibanju rezerv pa v rezervah. Skupno gibanje se popravi glede na knjigovodsko vrednost deleža.

Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropskima skupnostma in skupno nadzorovanim subjektom so neznatni ter zato niso izločeni.

Računovodske usmeritve skupnih podjetij se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki sta jih Evropski sprejeli skupnosti za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah.

Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo

Evropski skupnosti ne nadzorujeta sredstev, ki jih upravljata v imenu sistema zdravstvenega zavarovanja za osebje Evropskih skupnosti in Evropskega razvojnega sklada, in zato ta sredstva niso konsolidirana v zaključnem računu. Na dan 31. decembra 2008 so skupna sredstva tega sistema zdravstvenega zavarovanja znašala 288 milijonov EUR, skupna sredstva Evropskega razvojnega sklada pa 1 219 milijonov EUR – glej pojasnilo 11.

1.4 PODLAGA ZA PRIPRAVO

1.4.1 Valuta in osnova za preračunavanje

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v milijonih eurov, saj je euro funkcijska in predstavitvena valuta Evropskih skupnosti.

Posli in stanja

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov.

Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Za naslednje postavke se uporabijo drugačne metode preračunavanja:

—	opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva ohranijo svojo vrednost v eurih po tečaju na dan, ko so bila nabavljena, ter

—	zneski predfinanciranja, plačani v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, se preračunajo po deviznih tečajih na deseti dan meseca po mesecu, v katerem so bili odobreni.

Stanja denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izražena v tujih valutah, se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan 31. decembra:

Devizni tečaj eura

Valuta	31.12.2008	31.12.2007
BGN	1,9558	1,9558
CZK	26,8750	26,6280
DKK	7,4506	7,4583
EEK	15,6466	15,6466
GBP	0,9525	0,7333
HUF	266,7000	253,7300
LVL	0,7083	0,6964
LTL	3,4528	3,4528
PLN	4,1535	3,5935
RON	4,0225	3,6077
SKK	30,1260	33,5830
SEK	10,8700	9,4415
JPY	126,1400	164,9300
USD	1,3917	1,4721

Spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev, izraženih v tuji valuti in razvrščenih kot razpoložljivih za prodajo, ki izhajajo iz tečajnih razlik, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih in obveznostih, knjiženih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, so vključene v rezervo za pošteno vrednost.

1.4.2 Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi IPSAS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene vključujejo med drugim zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, rezervacije, finančno tveganje v zvezi z zalogami in terjatvami, kratkoročno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, pogojna sredstva in obveznosti ter stopnjo oslabitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se kažejo v obdobju, v katerem postanejo znane.

1.5 BILANCA STANJA

1.5.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva

Pridobljene licence za računalniško programsko opremo so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Ta sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjeni dobi koristnosti, ki znaša 4 leta. Notranje pridobljena neopredmetena dolgoročna sredstva so trenutno prikazana v izkazu poslovnega izida. Stroški, povezani z razvojem ali vzdrževanjem računalniške programske opreme, se pripoznajo kot odhodki, ko nastanejo, prav tako kot stroški znanstvenih raziskav in razvoja.

1.5.2 Opredmetena osnovna sredstva

Vsa opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi sredstva.

Poznejši stroški se vključijo v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznajo kot posebno sredstvo, kakor je primerno, le, kadar je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, povezane s to postavko, pritekale v Evropski skupnosti in je mogoče te stroške zanesljivo izmeriti. Popravila in vzdrževanje se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v proračunskem obdobju, v katerem so nastali. Ker Evropski skupnosti ne najemata posojil za financiranje pridobitve opredmetenih osnovnih sredstev, v zvezi s temi nakupi ni nobenih stroškov izposojanja.

Zemljišča in umetniška dela se ne amortizirajo, ker se šteje, da imajo neomejeno dobo koristnosti. Sredstva v gradnji se ne amortizirajo, ker ta sredstva še niso na razpolago za uporabo. Amortizacija drugih sredstev se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški pripišejo njihovi preostali vrednosti v ocenjeni dobi koristnosti:

Amortizacijske stopnje

Vrsta sredstva	Enakomerna časovna amortizacijska stopnja
Zgradbe	4 %
Naprave, stroji in oprema	10 % do 25 %
Pohištvo	10 % do 25 %
Vgrajena oprema	10 % do 33 %
Vozila	25 %
Računalniška strojna oprema	25 %
Druga opredmetena osnovna sredstva	10 % do 33 %

Dobički in izgube pri odtujitvah se določijo s primerjavo prihodkov, zmanjšanih za odhodke za prodajo, s knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva. Ti so zajeti v izkazu poslovnega izida.

Najemi

Kadar Evropski skupnosti nosita večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, se najemi opredmetenih osnovnih sredstev razvrstijo kot finančni najemi. Finančni najemi so usredstveni na začetku najema po pošteni vrednosti najetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Vsaka najemnina se dodeli med obveznosti in finančne stroške, tako da se doseže stalna obrestna mera za neporavnani del financiranja. Obveznosti v zvezi z najemnino brez finančnih stroškov so vključene v druge obveznosti (dolgoročne in kratkoročne). Obresti finančnih stroškov se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida med trajanjem najema, tako da se doseže stalna obrestna mera za preostali del obveznosti za vsako obdobje. Sredstva, pridobljena v okviru finančnih najemov, se amortizirajo v dobi koristnosti sredstva ali med trajanjem najema, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij.

Kadar najemodajalec nosi večji del tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, se najemi razvrstijo kot poslovni najemi. Najemnine, plačane za poslovne najeme, se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida po metodi enakomernega časovnega amortiziranja med trajanjem najema.

1.5.3 Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno dobo koristnosti, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Pri sredstvih, ki se amortizirajo, se njihova oslabitev preveri, kadar koli dogodki ali spremenjene okoliščine kažejo na to, da njihova knjigovodska vrednost morda ni izterljiva. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

Preostala vrednost in doba koristnosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se preverita ter, kadar je to primerno, popravita ob vsakem datumu bilance stanja. Knjigovodska vrednost sredstva se takoj odpiše do višine nadomestljive vrednosti, če je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti.

1.5.4 Naložbe

Naložbe v pridružene subjekte in deleži v skupnih podjetjih

Naložbe v pridružene subjekte in deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi. Oslabitev naložb se preveri, če obstajajo znamenja oslabitve, ter po potrebi odpiše do višine nižje nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost se določi, kakor je opisano v pojasnilu 1.5.3.

Naložbe v sklade tveganega kapitala

Razvrstitev in merjenje

Naložbe v sklade tveganega kapitala so razvrščene kot za prodajo razpoložljiva sredstva in so v skladu s tem izkazane po pošteni vrednosti, dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti (vključno s tečajnimi razlikami), pa se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost.

Upoštevanje poštene vrednosti

Ker naložbe v sklade tveganega kapitala nimajo kotirane tržne cene na delujočem trgu in ne obstaja druga zanesljiva metoda vrednotenja, se vrednotijo od postavke do postavke po nabavni vrednosti ali pripisani čisti vrednosti sredstva, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti, ki jo upravitelj sklada prijavi do datuma bilance stanja, s čimer se izključi kakršen koli pripisan neiztržen dobiček, ki lahko prevladuje v osnovnem naložbenem portfelju. Naložbe v sklade tveganega kapitala, ki na datum bilance stanja obstajajo manj kot dve leti, se vrednotijo po enakih načelih, razen v primeru neiztrženih izgub, nastalih zgolj zaradi upravnih odhodkov, saj se glede na zgodnjo fazo zadevnega naložbenega portfelja te neiztržene izgube ne upoštevajo.

Po tej metodi se poštena vrednost naložb v sklade tveganega kapitala doseže z uporabo pojma združene čiste vrednosti sredstev, ki implicitno predvideva, da je združevanje čistih vrednosti sredstev vseh skladov samo po sebi skladno z MRS 39, če se lahko čiste vrednosti sredstev skladov obravnavajo kot skladne z MRS 39.

Po tej metodi so skladi razvrščeni v tri kategorije:

—	I. kategorija – skladi, usklajeni z zahtevami MRS 39 glede poštene vrednosti,

—	II. kategorija – skladi, usklajeni z drugimi smernicami glede vrednotenja (tj. AFIC, BVCA in EVCA) ali standardi, ki lahko veljajo za skladne z MRS 39,

—	III. kategorija – skladi, ki niso usklajeni niti z zahtevami MRS 39 glede poštene vrednosti niti s katerimi koli drugimi smernicami glede vrednotenja v skladu z MRS 39.

Za I. in II. kategorijo se neiztrženi dobički, ki izhajajo iz merjenja poštene vrednosti, pripoznajo skozi rezerve, neiztržene izgube pa se ocenijo glede oslabitve sredstev, da se ugotovi, ali se pripoznajo kot izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida ali kot spremembe rezerve za pošteno vrednost. Pripisana čista vrednost sredstev po pošteni vrednosti se določi z uporabo odstotka lastništva Evropskih skupnosti v zadevnem skladu na čisti vrednosti sredstva, ki je prikazana v zadnjem poročilu, ali, kolikor je to mogoče, z uporabo natančne vrednosti deleža na isti datum, ki jo predloži zadevni upravitelj sklada.

Naložbe, ki spadajo v III. kategorijo, se vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve (čeprav Skupnosti trenutno nimata nobenih tovrstnih naložb).

Finančni instrumenti

Finančni instrumenti so pogodbe, na podlagi katerih nastane finančno sredstvo enega subjekta in finančna obveznost ali kapitalski instrument drugega subjekta.

Razvrstitev

Evropski skupnosti svoja finančna sredstva razvrščata v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid; posojila in terjatve; finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo; ter za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakem datumu bilance stanja.

(i) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Finančni instrument se v to kategorijo razvrsti, če se pridobi predvsem za namene kratkoročne prodaje ali če tako določita Evropski skupnosti. V to kategorijo so razvrščeni tudi izvedeni finančni instrumenti. Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot kratkoročna sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo prodana v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(ii) Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Nastanejo, ko Evropski skupnosti zagotovita denarna sredstva, blago ali storitve neposredno dolžniku brez namena trgovanja s terjatvijo. Vključena so v dolgoročna sredstva, razen kadar je zapadlost v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(iii) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih Evropski skupnosti nameravata in zmoreta posedovati do zapadlosti. V tem proračunskem letu Evropski skupnosti nista imeli nobenih naložb iz te kategorije.

(iv) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so označena za v to kategorijo ali niso razvrščena v nobeno od drugih kategorij. Razvrščena so bodisi kot kratkoročna bodisi kot dolgoročna sredstva glede na časovno obdobje, v katerem jih Skupnosti nameravata odtujiti. Naložbe v nekonsolidirane subjekte in druge kapitalske naložbe, ki se ne obračunajo po kapitalski metodi, so prav tako razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup in prodaja finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripoznata na datum trgovanja – datum, na katerega se Evropski skupnosti zavežeta, da bosta kupili ali prodali sredstvo. Posojila se pripoznajo, ko se posojilojemalcu nakažejo denarna sredstva. Finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, stroški posla pa se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida.

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla (tj. poštena vrednost prejetega plačila). Kadar pa se odobri dolgoročno brezobrestno posojilo ali posojilo z obrestmi, nižjimi od tržnih okoliščin, se lahko njegova poštena vrednost oceni kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument s podobno bonitetno oceno.

Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali so se prenesle ter sta Evropski skupnosti prenesli večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom.

Poznejše merjenje

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so pozneje izkazana po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti kategorije „finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid“, so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.

Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so izkazane po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Metode efektivnih obresti za posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, ni treba uporabljati ločeno za dana in najeta posojila. Razlog za to je, da imajo ta posojila značilnosti „vzajemnih“ poslov in so razlike med pogoji in zneski dajanja in najemanja posojil neznatni. Zato torej ni izpuščena nobena pomembna informacija, ki bi vplivala na bralčevo razumevanje zadevnih transakcij. Transakcijski stroški, ki jih imata Skupnosti in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so pozneje izkazana po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih sredstev se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost. Kadar so sredstva, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, prodana ali oslabljena, se nabrani popravki poštene vrednosti, ki so bili prej pripoznani v rezervi za pošteno vrednost, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dividende na za prodajo razpoložljive kapitalske instrumente se pripoznajo, ko se ugotovi pravica Skupnosti do prejema plačila.

Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi) ne deluje, Evropski skupnosti določita pošteno vrednost z uporabo metod vrednotenja. Te obsegajo uporabo zadnjih premišljenih poslov, sklicevanje na druge instrumente, ki imajo podobne bistvene značilnosti, analizo diskontiranih denarnih tokov, modele za določanje vrednosti opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu.

Kadar poštene vrednosti naložb v kapitalske instrumente, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, ni mogoče zanesljivo izmeriti, se te naložbe vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve.

Oslabitev finančnih sredstev

Evropski skupnosti ob vsakem datumu bilance stanja ocenita, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Finančno sredstvo oslabi in izgube zaradi oslabitve nastanejo samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva, in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

(i) Sredstva, izkazana po odplačni vrednosti

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša, znesek izgube pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če ima posojilo ali finančna naložba v posesti do zapadlosti v plačilo spremenljivo obrestno mero, se kot diskontna stopnja za merjenje morebitne izgube zaradi oslabitve uporabi trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo. Izračun sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža denarne tokove, ki bi lahko nastali zaradi zasega premoženja, zmanjšane za stroške pridobitve in prodaje varščine, ne glede na to, ali je zaseg verjeten. Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče to zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

(ii) Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti

Kadar so kapitalske naložbe razvrščene kot razpoložljive za prodajo, se pri ugotavljanju oslabitve vrednostnih papirjev upošteva znatno ali stalno (dolgotrajnejše) zmanjšanje poštene vrednosti vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost. Če obstajajo kakršni koli taki dokazi glede za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se nabrana izguba, izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšana za morebitne izgube zaradi oslabitve tega finančnega sredstva, ki so bile prej pripoznane v izkazu poslovnega izida, črtajo iz rezerv in pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v zvezi s kapitalskimi instrumenti, se ne razveljavijo skozi izkaz poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče to povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve, se izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

1.5.5 Zaloge

Zaloge so izkazane po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Nabavna vrednost se določi po metodi „prvi noter, prvi ven“ (FIFO). Nabavna vrednost dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje zajema stroške surovin in lastne delovne sile ter druge neposredne stroške in z njimi povezane splošne proizvajalne stroške (na podlagi običajne delovne zmogljivosti). Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena v rednem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in odhodke za prodajo.

Kadar se zaloge hranijo za brezplačno distribucijo ali distribucijo po simbolični ceni, se izmerijo po nabavni vrednosti ali dnevni nadomestitveni vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Dnevna nadomestitvena vrednost so stroški, ki bi jih imeli Evropski skupnosti za pridobitev sredstva na datum poročanja.

1.5.6 Zneski predfinanciranja

Predfinanciranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno v več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predfinanciranju. Likvidna sredstva ali predujem se povrnejo ali porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predfinanciranja vrniti Evropskima skupnostma. Znesek predfinanciranja se zmanjša (v celoti ali delno) s priznanjem upravičenih stroškov in vrnjenih zneskov.

Ob koncu leta se neobračunani zneski predfinanciranja vrednotijo po prvotnih plačanih zneskih, zmanjšanih za: vrnjene zneske, obračunane upravičene zneske, ocenjene upravičene zneske, ki ob koncu leta še niso obračunani, in zmanjšanja vrednosti.

Obresti na predfinanciranje se pripoznajo, ko se natečejo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od natečenih obresti in se vključi v bilanco stanja.

1.5.7 Terjatve

Terjatve so izkazane po prvotnem znesku, zmanjšanem za delni odpis zaradi oslabitve. Delni odpis zaradi oslabitve terjatev se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da Evropski skupnosti ne bosta mogli izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za terjatve. Znesek delnega odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo, ki ustreza sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po tržni obrestni meri za podobne posojilojemalce. Znesek delnega odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Pripozna se tudi splošni delni odpis v vrednosti 20 % na leto za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem delnem odpisu. Glej tudi pojasnilo 1.5.13 spodaj glede obravnave kratkoročno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta.

1.5.8 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti in so opredeljeni kot kratkoročna sredstva. Zajemajo gotovino v blagajni, bančne depozite na odpoklic, druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj in prekoračitve pozitivnega stanja na bančnem računu. Prekoračitve pozitivnega stanja na bančnem računu so izkazane v okviru finančnih obveznosti med kratkoročnimi obveznostmi v bilanci stanja.

1.5.9 Prejemki zaposlenih

Pokojninske obveznosti

Evropski skupnosti upravljata pokojninske načrte z določenimi izplačili. Pokojninski načrt z določenimi izplačili je pokojninski načrt, ki na splošno določa znesek pokojnine, ki ga bo zaposleni prejemal ob upokojitvi ter je običajno odvisen od enega ali več dejavnikov, kot so starost, delovna doba in osebni dohodek. Osebje prispeva iz svojih plač tretjino pričakovanih stroškov pokojnin, vendar se ta obveznost ne financira sproti.

Obveznost, ki se pripozna v bilanci stanja za pokojninske načrte z določenimi izplačili, je sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin na datum bilance stanja. Obveznost iz naslova vnaprej določenih pokojnin izračunajo aktuarji po metodi predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin se določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih odtokov po obrestnih merah za državne obveznice, ki so izražene v valuti, v kateri bodo pokojnine izplačane, in katerih roki zapadlosti so podobni rokom zapadlosti z njimi povezane pokojninske obveznosti.

Aktuarski dobički in izgube, ki izhajajo iz izkustvenih prilagoditev in sprememb aktuarskih predpostavk, se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški preteklega službovanja se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida, če spremembe pokojninskega načrta niso odvisne od tega, da morajo zaposleni ostati v delovnem razmerju še določen čas (čas, potreben za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca). V tem primeru se stroški preteklega službovanja amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju, potrebnem za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca.

Pozaposlitveni prejemki iz naslova zdravstvenega zavarovanja

Evropski skupnosti zagotavljata svojim zaposlenim zdravstveno zavarovanje, in sicer v obliki povračila zdravstvenih stroškov. Za tekoče upravljanje je bil ustanovljen poseben sklad (skupni sistem zdravstvenega zavarovanja). Do sredstev tega sistema so upravičeni sedanji zaposleni, upokojenci, vdovci in njihovi vzdrževanci.

Prejemki, dodeljeni „nedejavnim osebam“ (upokojencem, sirotam itd.) so razvrščeni kot „pozaposlitveni prejemki zaposlenih“. Glede na naravo teh prejemkov je potreben aktuarski izračun. Obveznost v bilanci stanja je določena na podobni osnovi kot za pokojninske obveznosti (glej zgoraj).

1.5.10 Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar imata Evropski skupnosti pravno ali posredno obvezo do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).

Kadar je učinek časovne vrednosti denarja bistven, je znesek rezervacije sedanja vrednost odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo obveze. Uporabljena diskontna stopnja kaže sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, značilna za obveznost, ne pa tveganj, katerih ocene prihodnjih denarnih tokov so bile prilagojene.

1.5.11 Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so razvrščene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali kot finančne obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti (najeta posojila). Najeta posojila sestavljajo posojila, najeta pri kreditnih institucijah, in dolgovi, dokazljivi s potrdili. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza njihovemu čistemu prihodku (poštena vrednost prejetih plačil), brez nastalih stroškov posla, pozneje pa se izkažejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; morebitne razlike med prihodki brez stroškov posla in odkupno vrednostjo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med trajanjem najema posojil po metodi efektivnih obresti. Najeta posojila so razvrščena kot dolgoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja. Za posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, metode efektivnih obresti na podlagi premislekov o pomembnosti ni mogoče uporabljati ločeno za dana in najeta posojila. Stroški posla, ki jih imata Evropski skupnosti in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Finančne obveznosti, razvrščene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, vključujejo izvedene finančne instrumente, kadar je njihova poštena vrednost negativna. Računovodsko se obravnavajo na enak način kot finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, glej pojasnilo 1.5.4.

1.5.12 Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti Skupnosti iz poslovanja ni povezan z nabavo blaga ali storitev, temveč so to neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do subvencij ali drugih sredstev Skupnosti. Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek, po preveritvi pa jih ustrezni finančni posredniki priznajo kot upravičene. V tej fazi se vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih Evropski skupnosti sprejmeta.

1.5.13 Aktivne in pasivne časovne razmejitve

Ključen element računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov je zagotavljanje, da se posli zajamejo v računovodskem letu, na katero se nanašajo. Ta postopek se imenuje časovni presek. Zlasti je treba oceniti upravičene odhodke, ki so jih imeli upravičenci do sredstev Skupnosti, vendar jih Skupnostma še niso prijavili (kratkoročno vnaprej vračunani stroški). Da bi dobili najboljšo oceno teh zneskov, se uporabljajo različne metode, odvisno od vrste dejavnosti in razpoložljivih podatkov. Obratno pa se nekatera plačila v tekočem letu nanašajo na poznejša obdobja (kratkoročno odloženi stroški), in ta je treba opredeliti in vključiti v ustrezna poznejša obdobja.

V skladu z računovodskimi pravili Evropskih skupnosti se posli in dogodki pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se kratkoročno vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Kratkoročno vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotavljati, da računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko.

Tudi prihodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, Skupnosti pa sta že opravili zadevno storitev ali dostavili zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni kratkoročno nezaračunani prihodki.

Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dostavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

1.6 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.6.1 Prihodki

Prihodki iz nemenjalnih poslov

V to postavko spada velika večina prihodkov Skupnosti, ki zajemajo predvsem neposredne in posredne davke ter zneske lastnih sredstev. Poleg davkov lahko Evropski skupnosti prejemata tudi plačila od drugih strank, kot so dajatve, globe in donacije.

Sredstva iz naslova BND in sredstva iz naslova DDV

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo za obdobje, za katero Evropski skupnosti vpokličeta sredstva od držav članic in zahtevata njihove prispevke. Izmerijo se glede na vpoklican znesek. Ker sredstva iz naslova DDV in BND temeljijo na ocenah podatkov za zadevno proračunsko leto, se lahko popravijo, kadar se pojavijo spremembe, dokler države članice ne izdajo končnih podatkov. Učinek spremembe ocene se vključi, ko se določa čisti presežek ali primanjkljaj za obdobje, v katerem se je pojavila sprememba.

Tradicionalna lastna sredstva

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko so od držav članic prejeta ustrezna mesečna poročila o računih A (ki vključujejo izterjane dajatve ter zapadle zneske, ki so zajamčeni in se ne izpodbijajo). Na datum poročanja se prihodki, ki jih države članice zberejo za zadevno obdobje, vendar še niso izplačani Evropskima skupnostma, ocenijo in pripoznajo kot kratkoročno nezaračunani prihodki. Četrtletna poročila o računih B (ki vključujejo neizterjane in nezajamčene dajatve ter zajamčene zneske, ki jih dolžnik izpodbija), prejeta od držav članic, se pripoznajo kot prihodki, zmanjšani za stroške zbiranja, do katerih so države članice upravičene (25 %). Poleg tega se v izkazu poslovnega izida pripozna zmanjšanje vrednosti za znesek ocenjene vrzeli pri izterjavah.

Globe

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko je sprejeta odločitev Skupnosti o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Če obstajajo dvomi glede dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, se pripozna zmanjšanje vrednosti upravičenosti. Po odločitvi o naložitvi globe imajo dolžniki dva meseca od datuma obvestila o zadevni odločitvi:

—	da priznajo to odločitev; v tem primeru morajo plačati globo v za to določenem roku in Skupnosti dokončno pobereta zadevni znesek,

—	ali da ne priznajo te odločitve; v tem primeru vložijo pritožbo v skladu s pravom Skupnosti.

Vendar je treba glavnico globe plačati v predpisanem trimesečnem roku, saj pritožba nima odložilnega učinka (člen 242 Pogodbe ES). Dolžnik mora začasno plačati globo, vendar lahko v nekaterih okoliščinah in na podlagi privolitve računovodje Komisije namesto tega predloži bančno jamstvo za zadevni znesek.

Če se podjetje pritoži zoper odločitev in je že začasno plačalo globo, je znesek razkrit kot pogojna obveznost. Ker pa pritožba naslovnika zoper odločitev Skupnosti nima odložilnega učinka, se prejeta denarna sredstva uporabijo za poravnavo terjatve. Če se namesto plačila prejme jamstvo, se globa še naprej obravnava kot terjatev.

Če se zdi verjetno, da Sodišče prve stopnje ne bo odločilo v prid Skupnosti, se pripozna rezervacija za kritje tega tveganja. Če je bilo namesto tega dano jamstvo, se neporavnana terjatev ustrezno delno odpiše. Skupne obresti, ki jih prejmeta Evropski skupnosti na bančnih računih, na katera se nakazujejo prejeta plačila, se pripoznajo kot prihodki, morebitne pogojne obveznosti pa se ustrezno povečajo.

Izterjava stroškov

Za posle, pri katerih mora končni upravičenec, tretja država ali država članica povrniti odhodke, ki so mu oziroma ji bili predhodno plačani iz evropskega proračuna, se izdajo in obračunajo nalogi za izterjavo ter odbitki od poznejših plačil, in sicer na naslednji način:

—

izterjava stroškov: če je nalog za izterjavo izdan v letu, ko je bilo izvedeno prvotno plačilo, bi morala pri tej vrsti izterjav v skladu z računovodskimi pravili nastati terjatev do prejemnika z ustreznim zmanjšanjem stroškov za zadevno leto. Če je nalog za izterjavo izdan v nekem drugem letu, nastane terjatev z ustreznim vnosom prihodka v izkazu poslovnega izida (v postavki „izterjava stroškov“) za zadevno leto,

—	izterjava zneskov predfinanciranja: v tem primeru je ta znesek vključen v postavko za predfinanciranje.

Prihodki iz menjalnih poslov

Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.

Prihodki od obresti in odhodki za obresti

Prihodki od obresti in odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju. Efektivna obrestna mera je mera, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke v pričakovani dobi finančnega instrumenta (ali, kadar je to primerno, krajšem obdobju) na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere Evropski skupnosti ocenita denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (na primer možnosti predplačila), ne upoštevata pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vse provizije in točke, plačane ali prejete med pogodbenicama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla ter vse druge premije ali popuste.

Za posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, metode efektivnih obresti na podlagi premislekov o pomembnosti ni mogoče uporabljati ločeno za dana in najeta posojila. Stroški posla, ki jih imata Evropski skupnosti in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev odpiše kot posledica izgube zaradi oslabitve, se prihodki od obresti pripoznajo po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube zaradi oslabitve.

Prihodki od dividend

Prihodki od dividend se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.

1.6.2 Odhodki

Odhodki za menjalne posle, ki nastanejo pri nabavi blaga ali storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih Evropski skupnosti sprejmeta. Vrednotijo se po nabavni vrednosti.

Odhodki za nemenjalne posle so značilni za Evropski skupnosti in zajemajo večino njunih odhodkov. Nanašajo se na prenos na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter subvencije, prispevki in donacije po lastnem preudarku.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so povzročili prenos, če obstaja uredba (finančna uredba, Kadrovski predpisi ali druge uredbe), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost, in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.

Kadar je prejet kakršen koli zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so že dolgovani upravičencem, vendar še niso prijavljeni, ocenijo in izkažejo kot kratkoročno vnaprej vračunani odhodki.

1.7 POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropskih skupnosti. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti verjeten.

Pogojna sredstva se ocenijo ob vsakem datumu bilance stanja, da bi se razvoj ustrezno kazal v računovodskih izkazih. Če je pritok gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti skoraj popolnoma gotov in je mogoče zanesljivo izmeriti vrednost sredstva, se sredstvo in z njim povezani prihodki pripoznajo v računovodskih izkazih obdobja, v katerem je nastala sprememba.

Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropskih skupnosti; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, ali, v redkih okoliščinah, ko zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.

Pogojna obveznost se razkrije, razen če je verjetnost odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, zelo majhna. Ker je Skupnost zaradi narave svojih tekočih dejavnosti (npr. izvajanje in izvrševanje zakonov in standardov EU) izpostavljena nekaterim tveganjem, od katerih so kot pri veliko javnih subjektih nekatera samozavarovana, se nobena pogojna obveznost ne razkrije, dokler se ne pojavi ustrezni dogodek, saj je do takrat verjetnost odtoka dejavnikov zelo majhna.

Pogojne obveznosti se ocenijo ob vsakem datumu bilance stanja, da bi ugotovili, ali je odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, postal verjeten. Če postane verjetno, da bo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, za postavko, ki se obravnava kot pogojna obveznost, se pripozna rezervacija v računovodskih izkazih obdobja, v katerem se spremeni verjetnost.

Obveznosti za prihodnje financiranje

Obveznost za prihodnje financiranje je pravna ali posredna obveza, ponavadi pogodbene narave, ki sta jo prevzeli Skupnosti in za katero bo morda potreben prihodnji odtok dejavnikov.

Jamstva

Jamstva so možna sredstva ali obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in katerih obstoj se potrdi, če se pojavi ali ne pojavi predmet jamstva. Jamstva so zato opredeljena kot pogojna sredstva ali obveznosti. Jamstvo je poravnano, ko predmet jamstva ne obstaja več. Uveljavlja se, ko so izpolnjeni pogoji, da se od poroka zahteva plačilo.

2. POJASNILA K BILANCI STANJA

DOLGOROČNA SREDSTVA

2.1 NEOPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

v mio. EUR
	Znesek
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2007	105
Pridobitve	30
Odtujitve	(3)
Prerazporeditve med kategorijami sredstev	0
Druge spremembe	2
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2008	134
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2007	61
Stroški amortizacije za zadevno leto	19
Odtujitve	(2)
Prerazporeditve med kategorijami sredstev	0
Druge spremembe	0
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2008	78
NETO KNJIGOVODSKA VREDNOST NA DAN 31. decembra 2008	56
Neto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2007	44

Zneski se nanašajo predvsem na računalniško programsko opremo.

2.2 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

V nekaterih državah se vrednost zemljišča ne more ločiti od vrednosti zgradbe, saj je bilo oboje kupljeno kot celota. Vrednost zemljišča, ki ni predmet amortizacije, se ne oceni ločeno, razen če to postane nujno, tj. za naknadne odhodke, kot je gradnja nove nepremičnine ali delna prodaja.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

v mio. EUR
	Zemljišča in stavbe	Naprave in oprema	Pohištvo in vozila	Računalniška strojna oprema	Druga opredmetena sredstva	Finančni najemi	Sredstva v gradnji	Skupaj
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2007	3 860	350	194	446	115	1 943	332	7 240
Pridobitve	38	24	16	59	23	368	115	643
Odtujitve	(16)	(30)	(14)	(54)	(9)	0	0	(123)
Prerazporeditve med kategorijami sredstev	3	3	1	0	13	310	(330)	0
Druge spremembe	17	21	8	15	9	0	5	75
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2008	3 902	368	205	466	151	2 621	122	7 835
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2007	1 506	281	142	333	81	374		2 717
Stroški amortizacije za zadevno leto	122	29	16	62	13	77		319
Odpis amortizacije	(15)	0	(1)	(1)	0	0		(17)
Odtujitve	(5)	(30)	(10)	(50)	(9)	0		(104)
Prerazporeditve med kategorijami sredstev	89	(1)	0	0	0	(88)		0
Druge spremembe	(81)	21	2	5	7	85		39
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2008	1 616	300	149	349	92	448		2 954
ČISTA KNJIGOVODSKA VREDNOST NA DAN 31. DECEMBRA 2008	2 286	68	56	117	59	2 173	122	4 881
Čista knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2007	2 354	69	52	113	34	1 569	332	4 523

Stroški, ki jih je treba še plačati v zvezi s finančnimi najemi in podobnimi upravičenostmi, so v bilanci stanja prikazani pri dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih (glej tudi pojasnili 2.15 in 2.18.1). Razčlenitev teh stroškov:

FINANČNI NAJEMI

v mio. EUR
Opis	Kumulativni stroški (A)	Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati				Vrednost skupaj	Naknadni odhodki za sredstva	Vrednost sredstva	Amortizacija	Čista knjigovodska vrednost
Opis	Kumulativni stroški (A)	< 1 leto	> 1 leto	> 5 let	Obveznost skupaj (B)	A + B	(C)	A + B + C	(E)	A + B + C + E
Zemljišča in zgradbe	732	47	239	1 520	1 806	2 538	61	2 599	(442)	2 157
Druga opredmetena sredstva	6	5	11	0	16	22	0	22	(6)	16
Skupaj na dan 31.12.2008	738	52	250	1 520	1 822	2 560	61	2 621	(448)	2 173
Skupaj na dan 31.12.2007	331	32	170	1 349	1 551	1 882	61	1 943	(374)	1 569

2.3 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE

v mio. EUR
	Pojasnilo	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Naložbe v pridružene subjekte	2.3.1	278	246
Deleži v skupnih podjetjih	2.3.2	145	32
Jamstveni sklad	2.3.3	1 091	1 149
Za prodajo razpoložljiva sredstva	2.3.4	564	533
Sredstva v posesti za trgovanje	2.3.4	0	13
Naložbe skupaj		2 078	1 973

Ta postavka zajema naložbe, katerih namen je vzpostaviti trajne vezi in podporo dejavnostim Evropskih skupnosti. Vključuje tudi čista sredstva Jamstvenega sklada.

2.3.1 Naložbe v pridružene subjekte: Evropski investicijski sklad (EIS)

v mio. EUR
	Znesek
Znesek na dan 31. decembra 2007	246
Pridobitve	33
Delež čistega presežka/(primanjkljaja)	10
Drugo gibanje lastniškega kapitala (dividenda)	(11)
Znesek na dan 31. decembra 2008	278

Evropski investicijski sklad (EIS) je finančna institucija Evropske unije, specializirana za zagotavljanje rizičnega kapitala in jamstev za MSP. Na podlagi Sklepa Sveta z dne 6. junija 1994 sta Evropski Skupnosti, ki ju je zastopala Komisija, prvotno vpisali skupno 600 milijonov ECU kapitala EIS, kar je 600 delnic ali 30 % kapitala EIS. Po povečanju kapitala leta 2007 je Komisija vpisala dodatne delnice, kar pomeni, da je na dan 31. decembra 2008 vpisala skupni znesek v višini 786 milijonov EUR (od 2 865 milijonov EUR) osnovnega kapitala za EIS To pomeni 27,43 % skupnega osnovnega kapitala EIS. Komisija je vplačala 20 %, razlika nevpoklicanega kapitala pa je znašala 629 milijonov EUR – glej tudi pojasnilo 5.13.2.

Po sporazumu med Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB), podpisanem leta 2005, ima Komisija pravico, da lahko kadar koli proda svoje delnice EIB po ceni, ki ustreza vrednotenju EIS, deljenemu s skupnim številom izdanih delnic. Vrednost prodajne možnosti je blizu nič, saj je formula, uporabljena za določanje prodajne cene delnic, podobna formuli, uporabljeni za določanje čistega lastniškega kapitala EIS.

Naložba Skupnosti v EIS se v skladu z računovodskimi pravili ES obračuna po kapitalski metodi. Tako je delež Skupnosti ovrednoten na 27,43 % čistih sredstev EIS, kar je na dan 31. decembra 2008 znašalo 278 milijonov EUR (leta 2007: 246 milijonov EUR), od tega se 10 milijonov EUR nanaša na rezultat za leto 2008. Leta 2008 je bila prejeta dividenda v višini 6 milijonov EUR v zvezi s proračunskim letom 2007.

2.3.2 Deleži v skupnih podjetjih

v mio. EUR
	Galileo	SESAR	ITER	Skupaj
Znesek na dan 31. decembra 2007	0	10	22	32
Pridobitve	0	100	69	169
Delež čistega presežka/(primanjkljaja)	0	(7)	(49)	(56)
Znesek na dan 31. decembra 2008	0	103	42	145

Program Galileo

Za izvajanje faze validacije v orbiti programa Galileo se je z Uredbo Sveta (ES) št. 876/2002 ustanovilo skupno podjetje v smislu člena 171 Pogodbe za štiriletno obdobje (2002–2006). Cilj tega pravnega subjekta je bil zagotoviti enotnost uprave in finančni nadzor programa Galileo med njegovim razvojem ter za ta namen sprostiti sredstva, dodeljena navedenemu programu. Ustanovni člani so bili Evropski skupnosti, ki ju je zastopala Komisija, in Evropska vesoljska agencija. Komisija je s subvencijami, odobrenimi v okviru proračuna vseevropskih omrežij (TEN), dala skupnemu podjetju Galileo na razpolago sredstva za sofinanciranje dejavnosti, povezanih s fazo validacije v orbiti.

Konec leta 2006 se je za skupno podjetje Galileo začel postopek likvidacije, ki je še v teku. Čista sredstva kupnega podjetja Galileo v likvidaciji so konec leta znašala 0 EUR. Skupno podjetje Galileo se obračuna po kapitalski metodi. Ker subjekt leta 2008 ni bil dejaven in je bil še vedno v postopku likvidacije, niso nastali nobeni prihodki niti odhodki. Vrednost naložbe na dan 31. decembra 2008 je znašala 0 EUR, kar je naložba v višini 585 milijonov EUR, zmanjšana za delež nakopičenih izgub v višini 585 milijonov EUR.

Nadzorni organ za evropski GNSS, agencija Skupnosti, ustanovljena leta 2004 in vključena v konsolidirani zaključni račun Skupnosti, je 1. januarja 2007 uradno prevzela odgovornost od skupnega podjetja Galileo, ker se je za zanj začel postopek likvidacije. Čeprav je bilo prvotno načrtovano, da bo ta novi organ upravljal javno-zasebno partnerstvo, se bo v skladu z odločitvijo Sveta iz novembra 2007 program Galileo zdaj v celoti financiral iz proračuna EU. Poleg tega je na podlagi Uredbe (ES) št. 638/2008 z dne 25. julija 2008 zdaj Komisija tista, ki upravlja ta program v imenu Evropskih skupnosti. Leta 2009 naj bi Komisija in Evropska vesoljska agencija podpisali sporazum, ki bo razjasnil nekatera praktična vprašanja, vključno s prenosom ustvarjenih sredstev na Komisijo ob koncu faze validacije v orbiti (po predvidevanjih konec leta 2010).

Treba je omeniti, da je Komisija do konca leta 2008 in vključno s prej navedeno naložbo v skupno podjetje Galileo plačala 795 milijonov EUR za fazo validacije v orbiti programa Galileo. Ker je ta program trenutno še v raziskovalni fazi, je bil porabljeni denar v skladu z računovodskimi pravili ES prikazan kot odhodki, pripoznala se niso nobena neopredmetena dolgoročna sredstva. Take odhodke bo mogoče usredstviti šele, ko bo projekt prešel v razvojno fazo. Skupen (okvirni) prispevek Komisije, ki je predviden za naslednjo fazo programa Galileo (obdobje 2008−2013), znaša 2 645 milijonov EUR.

SESAR

Cilj tega skupnega podjetja je zagotoviti posodobitev evropskega sistema upravljanja zračnega prometa in hitro izvedbo osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi z usklajevanjem in združevanjem vseh ustreznih raziskovalnih in razvojnih prizadevanj v Skupnostih. Skupno podjetje SESAR je začelo delovati sredi leta 2007 in bo prenehalo obstajati osem let po datumu, ko je Svet potrdil osrednji načrt za upravljanje zračnega prometa v Evropi. Ustanovni člani skupnega podjetja SESAR so Evropski skupnosti, ki ju zastopa Komisija, in Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol), ki jo zastopa njena agencija. Število glasov, ki jih imajo člani, je skladno z njihovimi prispevki, vendar imata oba ustanovna člana najmanj 25 % glasovalnih pravic. Komisija je na dan 31. decembra 2008 prispevala 91,73 % skupnega prispevka vseh podvižnikov v skupnem podjetju SESAR. Skupni (okvirni) prispevek Komisije, ki je predviden za skupno podjetje SESAR (obdobje 2007−2016), znaša 700 milijonov EUR. Kapitalska naložba Evropskih skupnosti v to skupno podjetje temelji na računovodskih izkazih skupnega podjetja SESAR, ki zajemajo obdobje od 10. avgusta 2007 (začetek delovanja) do 31. decembra 2008, v skladu s členom 5 finančne uredbe za skupno podjetje SESAR.

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER (ITER)

V Mednarodni organizaciji za fuzijsko energijo ITER sodelujejo Evropski skupnosti in šest drugih podjetij iz Kitajske, Indije, Rusije, Koreje, Japonske in ZDA. Organizacija ITER je bila ustanovljena, da upravlja naprave ITER, spodbuja laboratorije, druge ustanove in osebje, ki sodelujejo pri programih članic za raziskave in razvoj fuzijske energije, pri izkoriščanju naprav ITER, krepi javno razumevanje in sprejemanje fuzijske energije ter izvaja vse druge dejavnosti, ki so potrebne za doseganje njenega namena. Glasovalne pravice članov so skladne z njihovimi prispevki, vendar se na splošno vse odločitve sprejmejo s soglasjem. Komisija je na dan 31. decembra 2008 prispevala 48,46 % celotne naložbe v organizacijo ITER. Skupni (okvirni) prispevek Komisije, ki je predviden za organizacijo ITER (obdobje 2007−2041), znaša 7 649 milijonov EUR.

2.3.3 Jamstveni sklad

ČISTA SREDSTVA JAMSTVENEGA SKLADA (4)

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Za prodajo razpoložljiva sredstva	887	901
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	205	249
Sredstva skupaj	1 092	1 150
Obveznosti skupaj	(1)	(1)
Čista sredstva	1 091	1 149

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe krije posojila, za katera dasta Skupnosti jamstvo na podlagi sklepa Sveta, zlasti posojila Evropske investicijske banke (EIB) zunaj Evropske unije in posojila v okviru makrofinančne pomoči ter posojila Euratom zunaj Evropske unije. Gre za dolgoročni instrument, ki zajema vsa neodplačana posojila, za katera jamčita Skupnosti, in se zato lahko obravnava kot dolgoročna naložba. To je razvidno iz dejstva, da je zapadlost skoraj 88 % sredstev, razpoložljivih za prodajo, med 1 in 10 let (glej tudi pojasnilo 7.9). Sklad se financira s plačili iz splošnega proračuna Skupnosti, ki so enaka 9 % vrednosti investiranega kapitala poslov, prihodkov od obresti na investirana sredstva Sklada in izterjanih zneskov v primeru zamude dolžnikov, za katere je Sklad že moral aktivirati svoje jamstvo. Presežek ciljnega letnega zneska se plača nazaj v posebno postavko v izkazu prihodkov splošnega proračuna Evropskih skupnosti.

Evropski skupnosti morata vključiti rezervo za jamstva za kritje posojil tretjim državam. Namen te rezerve je kriti potrebe Jamstvenega sklada in po potrebi aktiviranih jamstev, ki presegajo razpoložljivi znesek v Skladu, tako da ti zneski lahko bremenijo proračun. Ta rezerva v znesku 1 276 milijonov EUR ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neodplačanih posojil na dan 31. decembra 2008. Čista sredstva Sklada so na dan 31. decembra 2008 znašala 1 091 milijonov EUR. Razlika med čistimi sredstvi in zneskom rezerve ustreza znesku, ki ga je iz proračuna EU treba plačati Skladu, tj. 185 milijonov EUR. Spremembe poštene vrednosti pri portfelju za prodajo razpoložljivih dolžniških vrednostnih papirjev so bile leta 2008 pripoznane v lastniškem kapitalu, in sicer v višini 15 milijonov EUR. Leta 2007 je ustrezni znesek znašal 19 milijonov EUR.

Strategije obvladovanja finančnih tveganj Jamstvenega sklada so opisane v pojasnilu 7.

2.3.4 Druge naložbe

2.3.4.1 Za prodajo razpoložljiva sredstva

Ta postavka vključuje naložbe in udeležbe, ki so bile nabavljene, da bi se upravičencem pomagale razviti njihove poslovne dejavnosti.

DOLGOROČNA ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA

v mio. EUR
	EBRD	Posli rizičnega kapitala	Sklad za zagon pri ETF	EFSE	Drugo	Skupaj
Zneski na dan 31.12.2007	157	218	98	55	5	533
Pridobitve	0	17	51	7	1	76
Odtujitve/odtegnitve	0	(27)	(4)	0	(2)	(33)
Prenos revalorizacijskega presežka/(primanjkljaja) v lastniški kapital	0	1	(6)	5	(1)	(1)
Izguba zaradi oslabitve	0	(5)	(6)	0	0	(11)
Zneski na dan 31.12.2008	157	204	133	67	3	564

Naložba v Evropsko banko za obnovo in razvoj (European Bank for Reconstruction and Development – EBRD)

Komisija je vpisala 3 % skupnega kapitala EBRD v višini 20 milijard EUR. Na datum bilance stanja je vpoklicani kapital znašal 157 milijonov EUR, od katerih je bilo plačanih 156 milijonov EUR. Neporavnana plačila vpoklicanega kapitala (1 milijon EUR) so zajeta med kratkoročnimi obveznostmi in izkazana po odplačni vrednosti. Neporavnana plačila nevpoklicanega kapitala znašajo 443 milijonov EUR in so vključena kot pogojne obveznosti med zunajbilančne postavke. Ker EBRD ne kotira na nobeni borzi in glede na pogodbene omejitve, vključene v statut EBRD, ki se med drugim nanašajo na prodajo deležev, omejeno na nabavno vrednost in dovoljeno samo obstoječim delničarjem, se delež Komisije vrednoti po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne delne odpise zaradi oslabitve.

Posli rizičnega kapitala

V okviru poslov rizičnega kapitala so zneski odobreni finančnim posrednikom za financiranje kapitalskih naložb. Čeprav imajo nekatere od teh pogodb značilnosti posojil, celoten portfelj šteje za posredne kapitalske naložbe, ker velika večina teh pogodb o financiranju nima osnovnih in sestavnih značilnosti posojila (saj ne vsebujejo niti fiksnih odplačilnih rokov niti obrestne mere, odobrene za glavnico). Te naložbe so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne rezervacije za oslabitev, saj ni razpoložljivih objavljenih tržnih cen na delujočem trgu, njihove poštene vrednosti pa trenutno ni mogoče zanesljivo izmeriti.

Druge naložbe

Najpomembnejši zneski zadevajo program za rast in zaposlovanje, večletni program ter program za konkurenčnost in inovacije, ki so pod skrbništvom EIS ter podpirajo ustanavljanje in financiranje zagona MSP z vlaganjem v primerne specializirane sklade tveganega kapitala (133 milijonov EUR). Vključenih je tudi 67 milijonov EUR za Evropski sklad za jugovzhodno Evropo (EFSE), ki je investicijska družba s spremenljivim delniškim kapitalom (SICAV). Splošni cilj sklada EFSE je spodbujanje gospodarskega razvoja in blaginje v jugovzhodni Evropi s trajnostnim zagotavljanjem dodatnega razvojnega financiranja preko lokalnih finančnih posrednikov. Skupnosti imata trenutno okrog 14,7 % glasovalnih pravic.

2.3.4.2 Sredstva v posesti za trgovanje

Glej 2.8.2, ti zneski se zdaj navezujejo na kratkoročna sredstva.

2.4 POSOJILA

Ta postavka zajema zneske posojil, ki se dolgujejo Skupnostma in zapadejo pozneje kot v enem letu:

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Posojila, odobrena iz proračuna ES in ESPJ	179	189
Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev	3 386	1 617
Čista sredstva	3 565	1 806

2.4.1 Posojila, odobrena iz proračuna Evropskih skupnosti in ESPJ v likvidaciji

v mio. EUR
	Posojila s posebnimi pogoji	ESPJ v likvidaciji	Skupaj
Skupaj na dan 31.12.2007	155	34	189
Vračila	(17)	(8)	(25)
Spremembe knjigovodske vrednosti	12	3	15
Skupaj na dan 31.12.2008	150	29	179

Posojila s posebnimi pogoji

Ta postavka zajema posojila s posebnimi pogoji, odobrena po ugodnejših obrestnih merah kot del sodelovanja z državami nečlanicami. Vsi zneski zapadejo več kot 12 mesecev po koncu leta. Efektivne obrestne mere za ta posojila se gibljejo med 7,39 % in 12,36 %.

Stanovanjska posojila ESPJ v likvidaciji

Stanovanjska posojila so posojila, ki jih ESPJ v likvidaciji odobri iz lastnih sredstev v skladu s členom 54 in členom 54(2) Pogodbe ESPJ. Ta posojila so odobrena po fiksni enoodstotni obrestni meri, zato se štejejo za posojila po ugodnejših obrestnih merah. Efektivne obrestne mere za ta posojila se gibljejo med 2,806 % in 22,643 %. Pri teh posojilih se iz praktičnih razlogov in na podlagi premislekov o pomembnosti kot poštena vrednost pri začetnem pripoznanju uporabi cena posla, neodvisno od kakršnih koli odobrenih ugodnejših obrestnih mer.

2.4.2 Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev

v mio. EUR
	Posojila v okviru makrofinančne pomoči	Posojila Euratom	Plačilnobilančna posojila	ESPJ v likvidaciji	Skupaj
Skupaj na dan 31.12.2007	795	482	0	478	1 755
Nova posojila	0	15	2 000	0	2 015
Vračila	(132)	(5)	0	(67)	(204)
Tečajne razlike	0	1	0	(61)	(60)
Spremembe knjigovodske vrednosti	0	1	4	(12)	(7)
Skupaj na dan 31.12.2008	663	494	2 004	338	3 499
Rok zapadlosti < 1 leto	25	0	0	88	113
Rok zapadlosti > 1 leto	638	494	2 004	250	3 386

Posojila v okviru makrofinančne pomoči

Makrofinančna pomoč je na politikah temelječ finančni instrument za nevezano in nenamensko plačilnobilančno in/ali proračunsko podporo partnerskim tretjim državam, ki so geografsko blizu ozemlju EU. Daje se v obliki srednjeročnih/dolgoročnih posojil ali subvencij ali ustrezne kombinacije obeh in ponavadi dopolnjuje financiranje, zagotovljeno v okviru programa prilagajanja in reform, ki ga podpira MDS.

Komisija za ta posojila ni prejela jamstev tretjih oseb, vendar zanje jamči Jamstveni sklad (glej pojasnilo 2.3.3).

Posojila Euratom

Euratom je eden od pravnih subjektov Evropskih skupnosti, ki ga zastopa Evropska komisija. Cilj tega subjekta je odobriti posojila državam članicam in nečlanicam, in sicer:

—	se posojila Euratom državam članicam odobrijo za financiranje investicijskih projektov v teh državah članicah, povezanih z industrijsko proizvodnjo električne energije v nuklearnih elektrarnah ter z industrijskimi objekti in napravami v gorivnem ciklusu;

—	se posojila Euratom državam nečlanicam odobrijo za izboljšanje stopnje varnosti in učinkovitosti nuklearnih elektrarn ter objektov in naprav v jedrskem gorivnem ciklusu, ki obratujejo ali se gradijo.

Komisija je prejela 486 milijonov EUR (leta 2007: 474 milijonov EUR) jamstev tretjih oseb, ki so poroki v zvezi s temi posojili.

Plačilnobilančna posojila

Plačilnobilančna posojila so na politikah temelječ finančni instrument, ki je bil ponovno uveden za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam Evropske unije v sedanji gospodarski krizi. Zagotavlja srednjeročno finančno pomoč, ki omogoča odobravanje posojil eni ali več državam članicam, ki imajo težave glede plačilne bilance ali pretoka kapitala, ali pa obstaja nevarnost, da bi v tovrstne težave zašle. Ta instrument Skupnosti se uporablja le za države članice, ki niso sprejele eura. Za ta posojila jamči splošni proračun Evropske unije.

Madžarski je bilo danih na razpolago 6,5 milijarde EUR, pri čemer sta bili 2 milijardi EUR (zgoraj) izplačani leta 2008, datum zapadlosti pa je december 2011. Dodatnih 3,5 milijarde EUR je bilo izplačanih v prvih 7 mesecih leta 2009 (datuma zapadlosti: november 2014 in april 2016). Latviji je bilo danih na razpolago 3,1 milijarde EUR in izplačana je bila 1 milijarda EUR, prav tako v prvem četrtletju leta 2009 in z rokom zapadlosti aprila 2014. Tudi Romuniji je bilo v drugem četrtletju leta 2009 danih na razpolago 5 milijard EUR.

Kar zadeva navedena posojila (makrofinančna pomoč, posojila Euratom in plačilnobilančna posojila), se metoda efektivnih obresti ne uporablja ločeno za dana in najeta posojila, saj imajo značilnosti „vzajemnih“ poslov. Razlike med pogoji in zneski dajanja in najemanja posojil so neznatne. Zato torej ni izpuščena nobena pomembna informacija, ki bi vplivala na bralčevo razumevanje zadevnih transakcij. Transakcijski stroški se knjižijo neposredno v breme izkaza poslovnega izida.

Posojila ESPJ v likvidaciji

Ta postavka večinoma zajema posojila, ki jih odobri ESPJ v likvidaciji iz izposojenih finančnih sredstev v skladu s členoma 54 in 56 Pogodbe ESPJ, ter tri dolžniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi in jih je izdala Evropska investicijska banka (EIB) kot nadomestilo za dolžnika, ki je zamujal s plačilom. Ti trije dolžniški vrednostni papirji se bodo do svoje končne zapadlosti (leta 2017 in leta 2019) uporabljali za pokritje storitve najemanja posojil, povezanih z danimi posojili. Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi natečenih obresti, povečani za v zadevnem letu opravljeno amortizacijo plačanih premij in stroškov posla, nastalih pri začetnem pripoznanju, pri čemer se za izračun uporabi metoda efektivnih obresti.

Efektivne obrestne mere (izražene kot razpon obrestnih mer):

Posojila	31.12.2008	31.12.2007
Makrofinančna pomoč	3,022 %− 5,29 %	3,82 %− 4,822 %
Euratom	3,428 %− 5,76 %	4,446 %− 5,76 %
Plačilnobilančna posojila	3,25 %	—
ESPJ v likvidaciji	3,072 %− 5,8103 % (5)	4,375 %− 12,077 % (5)

2.5 DOLGOROČNO PREDFINANCIRANJE

v mio. EUR
Vrsta upravljanja	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Neposredno centralizirano upravljanje	1 351	434
Posredno centralizirano upravljanje	275	318
Decentralizirano upravljanje	90	64
Deljeno upravljanje	26 764	12 875
Skupno upravljanje	543	324
Dolgoročno predfinanciranje skupaj	29 023	14 015

Največji del zneskov dolgoročnega predfinanciranja je povezanih s strukturnimi ukrepi v okviru Sklada za regionalni razvoj, socialnega sklada, Kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Kohezijskega sklada in Sklada za ribištvo. Ker je veliko teh projektov dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski predfinanciranja prikazani kot dolgoročna sredstva. Znesek navedenega dolgoročnega predfinanciranja, za katerega Evropski skupnosti od upravičencev prejmeta obresti, znaša 1 587 milijonov EUR.

Povečanje v letu 2008 je v glavnem posledica drugega predujma (13 888 milijonov EUR), ki je bil plačan državam članicam za financiranje programov v okviru navedenih skladov za obdobje 2007−13. Predujmi, ki so bili izplačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave, so tudi razlog za povečanje zneska dolgoročnega predfinanciranja, ki ga neposredno upravlja Komisija, za približno 780 milijonov EUR (od skupnega povečanja v višini 917 milijonov EUR).

Nekateri zneski predfinanciranja, ki so bili plačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7 OP), se krijejo iz Jamstvenega sklada za udeležence. Navedeni sklad je instrument vzajemne koristi in je bil vzpostavljen za kritje finančnih tveganj, ki jih imata Skupnosti in udeleženci med izvajanjem posrednih ukrepov 7 OP, kapital in obresti pa pomenijo jamstvo za dobro izvedbo ukrepov. Vsi udeleženci posrednih ukrepov v obliki subvencije (in torej zavedenih kot predfinanciranje v poslovnih knjigah Komisije) prispevajo 5 % zneska predfinanciranja, ki ga prejmejo, h kapitalu Jamstvenega sklada za udeležence za čas trajanja ukrepa. Udeleženci so kot taki lastniki Jamstvenega sklada za udeležence, Skupnosti (ki ju zastopa Komisija) pa delujeta kot njihovi pooblaščenki. Ob koncu posrednega ukrepa se udeležencem v celoti povrne njihov prispevek h kapitalu, razen kadar Jamstveni sklad za udeležence ustvari izgubo zaradi upravičencev, ki ne izpolnjujejo obveznosti – v tem primeru se udeležencem povrne najmanj 80 % njihovega prispevka. Jamstveni sklad za udeležence torej jamči za finančne interese Skupnosti, pa tudi udeležencev. Na dan 31. decembra 2008 so udeleženci prispevali Jamstvenemu skladu za udeležence vsega skupaj 283 milijonov EUR (leta 2007: 38 milijonov EUR).

2.6 DOLGOROČNE TERJATVE

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Terjatve do držav članic	24	93
Posojila ESPJ zaposlenim	13	15
Drugo	2	13
Jamstva in depoziti	6	6
Skupaj	45	127

Zneski, ki jih je treba izterjati od držav članic, se nanašajo na zneske, ki jih nekdanje države pristopnice dolgujejo ESPJ v likvidaciji.

KRATKOROČNA SREDSTVA

2.7 ZALOGE

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Znanstvena oprema:
znanstveni materiali	8	9
cepljivi materiali in težka voda	20	19
znanstveni materiali za nadaljnjo prodajo	45	45
Cepiva	6	8
Proizvodni materiali	1	7
Publikacije in blago za nadaljnjo prodajo	5	0
Skupaj	85	88

Zalogo znanstvene opreme ima in upravlja Skupno raziskovalno središče (JRC). Večji del sestavlja zaloga jedrskih in nejedrskih referenčnih materialov, ki se nahaja v Geelu. Ta zaloga je strateške narave in se ohranja za morebitne nepredvidljive potrebe, ki bi se v prihodnosti lahko pojavile v kriznih razmerah. Izkazana je po čisti iztržljivi vrednosti ob koncu leta, pri čemer se uporabi zmanjšanje vrednosti prodajne cene. Zmanjšanje vrednosti upošteva stroške skladiščenja in druge stroške, ki nastanejo pri prodaji zaloge (stroški distribucije, stroški potrjevanja ipd.), ter znaša skupaj 43 milijonov EUR. Potrošni material JRC, ki je na dan 31. decembra 2007 znašal 7 milijonov EUR in je bil prikazan kot proizvodni material, se ne obravnava več kot zaloga.

Zaloga publikacij, ki jo ima in/ali upravlja Urad za publikacije, je izkazana po nižji od naslednjih dveh vrednosti, ali nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, ki je približno nič. Poleg tega so publikacije, ki se razdelijo brezplačno, v celoti odpisane, saj je njihova čista iztržljiva vrednost nič. Ti delni odpisi znašajo 16 milijonov EUR, posledica pa je zgoraj prikazana knjigovodska vrednost za publikacije.

2.8 KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE

Kratkoročne naložbe so sestavljene iz za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, kupljenih zaradi njihovega naložbenega donosa ali katerih namen je vzpostaviti posebno strukturo sredstev ali sekundarni vir likvidnosti, in se zato lahko prodajo kot odziv na potrebe po likvidnosti ali spremembe obrestnih mer.

2.8.1 Kratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

v mio. EUR
	ESPJ v likvidaciji	Drugo	Skupaj
Zneski na dan 31.12.2007	1 417	3	1 420
Pridobitve	304	79	383
Odtujitve in odtegnitve	(275)	—	(275)
Popravek odplačne vrednosti	2	—	2
Spremembe knjigovodske vrednosti	(8)	—	(8)
Prenos revalorizacijskega presežka/(primanjkljaja) v lastniški kapital	24	—	24
Zneski na dan 31.12.2008	1 464	82	1 546

Kar zadeva zneske ESPJ v likvidaciji, so vse naložbe dolžniški vrednostni papirji, ki so izraženi v EUR in kotirajo na delujočih trgih. Podrobnosti o naložbenem portfelju po vrstah izdajateljev in po bonitetnih ocenah so opisane v pojasnilu 7. Na dan 31. decembra 2008 je vrednost dolžniških vrednostnih papirjev (izražena po pošteni vrednosti), ki dokončno zapadejo v letu 2009, znašala 126 milijonov EUR (leta 2007 je znašala 146 milijonov EUR).

2.8.2 Kratkoročna sredstva v posesti za trgovanje

ESPJ v likvidaciji je sklenila pogodbo o obrestni zamenjavi ter pogodbo o kombinaciji obrestne in medvalutne obrestne zamenjave. Poštena vrednost teh obrestnih zamenjav je bila izračunana z diskontiranjem čistih fiksnih denarnih tokov z uporabo brezkuponskih obrestnih mer zamenjave na datum bilance stanja. Ta poštena vrednost (vključno z natečenimi obrestmi) teh zamenjav s končno zapadlostjo manj kot tri mesece po datumu bilance stanja znaša 7 milijonov EUR (leta 2007 je znašala 13 milijonov EUR, dolgoročno).

2.9 KRATKOROČNO PREDFINANCIRANJE

Čas izterljivosti ali uporabe predfinanciranja določa, ali se slednje razkrije kot kratkoročno ali dolgoročno predfinanciranje. Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom. Vsako vračilo ali poraba, ki zapade več kot dvanajst mesecev pred datumom poročanja, se razkrije kot kratkoročno predfinanciranje in torej kot kratkoročno sredstvo. Za nadaljnje razlage v zvezi z dolgoročnim predfinanciranjem glej tudi pojasnilo 2.5.

Kratkoročno vnaprej vračunani stroški pomenijo znesek upravičenih stroškov, ki so jih po ocenah imeli prejemniki neobračunanih zneskov predfinanciranja ob koncu leta, vendar jih Skupnostma še niso prijavili. Tudi ti zneski se obravnavajo kot odhodki v izkazu poslovnega izida za zadevno obdobje poročanja.

Razlog za veliko zmanjšanje kratkoročnega predfinanciranja je, da so nekateri projekti, ki se financirajo v okviru strukturnih ukrepov na podlagi deljenega upravljanja, v postopku razpuščanja (programi, povezani z obdobjem 2000−2006), medtem ko je bil obrok predfinanciranja za nove projekte (programi, povezani z obdobjem 2007−2013) plačan leta 2008, vendar je bil razvrščen v dolgoročna sredstva, kakor je razloženo v pojasnilu 2.5. Znesek kratkoročnega predfinanciranja, za katerega Evropski skupnosti od upravičencev prejmeta obresti, znaša 3 798 milijonov EUR, pri čemer je upoštevana ocena porabe sredstev, ki še ni bila sporočena Skupnostma.

Navesti je treba tudi, da je razdelitev neobračunanih zneskov po vrstah upravljanja na voljo za plačila predfinanciranja, izvedena od leta 2005. Nedodeljeni zneski predfinanciranja so zneski, ki so bili prvič vključeni v otvoritveno bilanco stanja za leto 2005 in so posebej prikazani v eni vrstici, ki se nanaša na primerjavo zneskov v letu 2007, saj za tisti čas ni razpoložljivih podatkov o razdelitvi po vrstah upravljanja proračuna. Nedodeljeni znesek leta 2007 zadeva večinoma deljeno upravljanje. Leta 2008 so bili preostali nedodeljeni zneski na dan 31. decembra 2008 prvič analizirani in prerazvrščeni po ustreznih vrstah upravljanja proračuna.

KRATKOROČNO PREDFINANCIRANJE

v mio. EUR
Vrsta upravljanja		Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Neposredno centralizirano upravljanje		13 554	11 567
	subvencije za ukrepe	11 439	9 715
	subvencije za delovanje	129	142
	javna naročila (poslovanje)	713	638
	poslovanje	933	457
	upravna plačila	340	615
zmanjšano za	kratkoročno vnaprej vračunane stroške	(10 499)
	neposredno centralizirano upravljanje − neto	3 055
Posredno centralizirano upravljanje		4 563	2 265
	nacionalne agencije	2 880	1 736
	subvencije za ukrepe	1 608	485
	javna naročila (poslovanje) in drugo	49	29
	drugo	26	15
zmanjšano za	kratkoročno vnaprej vračunane stroške	(3 633)
	posredno centralizirano upravljanje − neto	930
Decentralizirano upravljanje	bruto znesek	1 565	1 280
zmanjšano za	kratkoročno vnaprej vračunane stroške	(1 239)
	decentralizirano upravljanje − neto	326
Deljeno upravljanje	bruto znesek	22 979	3 229
zmanjšano za	kratkoročno vnaprej vračunane stroške	(17 675)
	deljeno upravljanje − neto	5 304
Skupno upravljanje	bruto znesek	2 005	1 135
zmanjšano za	kratkoročno vnaprej vračunane stroške	(1 397)
	skupno upravljanje − neto	608
Predfinanciranje, ki ga izvajajo institucije in agencije	bruto znesek	65	204
	kratkoročno vnaprej vračunani stroški	(26)
	institucije in agencije − neto	39
Nedodeljeni saldi predfinanciranja			21 404
Bruto zneski predfinanciranja skupaj			41 084
zmanjšano za	kratkoročno vnaprej vračunane stroške		(20 501)
Kratkoročno predfinanciranje skupaj		10 262	20 583

Jamstva, prejeta v zvezi s predfinanciranjem:

To so jamstva, ki jih Evropski skupnosti v nekaterih primerih zahtevata od upravičencev ob plačilu predujmov (predfinanciranje). Pri tej vrsti jamstev je treba razkriti dve vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Pri „nominalni“ vrednosti je sprožilni dogodek povezan z obstojem jamstva. Pri „tekoči“ vrednosti je dogodek, ki sproži uveljavljanje jamstva, plačilo in/ali poznejši obračuni predfinanciranja.

Na dan 31. decembra 2008 je „nominalna“ vrednost jamstev, ki jih je prejela Komisija v zvezi s predfinanciranjem, znašala 968 milijonov EUR, njihova „tekoča“ vrednost pa 769 milijonov EUR. Na dan 31. decembra 2007 sta bili ti vrednosti 1 007 milijonov EUR oziroma 772 milijonov EUR. Ta razlika dejansko deluje kot kritje za predfinanciranje, ki je bilo obračunano in knjiženo kot odhodek, vendar pa ga bo v prihodnosti morda treba izterjati.

2.10 KRATKOROČNE TERJATVE

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Dolgoročne terjatve, ki v kratkem zapadejo	114	160
Kratkoročne terjatve	6 128	5 441
Razne terjatve	23	27
Kratkoročno nezaračunani prihodki in odloženi stroški	5 655	6 423
Skupaj	11 920	12 051

2.10.1 Dolgoročne terjatve, ki v kratkem zapadejo

Ti zneski zadevajo predvsem posojila, pri katerih je preostanek obdobja do končne zapadlosti krajši od 12 mesecev po datumu bilance stanja (113 milijonov EUR, za več podrobnosti glej pojasnilo 2.4 zgoraj).

2.10.2 Kratkoročne terjatve

v mio. EUR
Kontna skupina	Na dan 31.12.2008			Na dan 31.12.2007
Kontna skupina	Bruto znesek	Delni odpis	Čista vrednost	Bruto znesek	Delni odpis	Čista vrednost
Stranke	4 833	(175)	4 658	3 897	(171)	3 726
Države članice	2 576	(1 204)	1 372	2 873	(1 256)	1 617
Drugo	111	(13)	98	111	(13)	98
Skupaj	7 520	(1 392)	6 128	6 881	(1 440)	5 441

2.10.2.1 Stranke

V to postavko spadajo nalogi za izterjavo, ki so vknjiženi na dan 31. decembra 2008 kot ugotovljene upravičenosti za izterjavo in še niso vključeni v druge postavke na strani sredstev v bilanci stanja. Največji del tega zneska se nanaša na globe, ki jih je naložila Komisija, bruto znesek pa znaša 4 590 milijonov EUR. Do 31. decembra 2008 so bila v zvezi s temi terjatvami prejeta jamstva v skupni vrednosti 2 403 milijonov EUR (leta 2007: 2 563 milijonov EUR), kar pomeni, da se oseba, ki ji je bila naložena globa Skupnosti, želi zoper to globo pritožiti. Od konca leta so bila v zvezi s to terjatvijo prejeta dodatna plačila v višini 1 304 milijonov EUR, pa tudi dodatna jamstva v višini 744 milijonov EUR.

2.10.2.2 Terjatve do držav članic

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Terjatve EKJS
Terjatve EKJS	684	902
Delni odpis	(392)	(483)
Skupaj	292	419
Plačani DDV, izterljiv od držav članic	36	24
Lastna sredstva
Določena na računu A, jih je treba še izterjati	97	75
Določena na posebnem računu, jih je treba še izterjati	1 260	1 333
Delni odpis	(812)	(773)
Drugo	16	38
Skupaj	561	673
Druge terjatve do držav članic	483	501
Skupaj	1 372	1 617

Terjatve iz naslova Jamstvenega oddelka EKJS

Ta postavka zajema terjatve do upravičencev do pomoči iz Jamstvenega oddelka EKJS na dan 31. decembra 2008, kakor so jih prijavile in potrdile države članice 15. oktobra 2008, zmanjšano za 20 % tega zneska, ki jih države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov. Prav tako se ocenijo terjatve, nastale po tej prijavi, in sicer do 31. decembra 2008. Komisija oceni tudi delni odpis terjatev do upravičencev, ki jih verjetno ne bo mogoče izterjati. Ta popravek vrednosti ne pomeni, da Komisija odstopa od prihodnje izterjave teh zneskov.

Lastna sredstva

Treba je upoštevati, da lahko države članice zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev za kritje stroškov zbiranja, zato so zgoraj navedeni zneski prikazani brez tega odbitka. Na podlagi ocen, ki so jih poslale države članice, je bil od terjatev do držav članic odštet delni odpis v višini 812 milijonov EUR. Vendar to ne pomeni, da Komisija odstopa od izterjave zneskov, ki jih zajema ta popravek vrednosti.

Druge terjatve do držav članic

Druge terjatve do držav članic vključujejo 120 milijonov EUR stroškov za izterjavo in predujme EKJS v višini 244 milijonov EUR.

2.10.3 Kratkoročno nezaračunani prihodki in odloženi stroški

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Kratkoročno nezaračunani prihodki	5 402	6 129
Odloženi stroški	223	243
Drugo	30	51
Skupaj	5 655	6 423

Glavni znesek, vknjižen v to postavko, so kratkoročno nezaračunani prihodki v višini 5 402 milijonov EUR:

v mio. EUR
Kratkoročno nezaračunani prihodki	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Lastna sredstva	2 576	2 730
Namenski prejemki za kmetijstvo za november in december	1 261	1 310
Prestrukturiranje sektorja sladkorja	911	1 516
EKJS: neizvršene odločbe o popravkih zaradi skladnosti	368	350
Kohezijski sklad in sklad za regionalni razvoj: finančni popravki	146	—
Sklad za ribištvo	32	82
Drugi kratkoročno nezaračunani prihodki	108	141
Kratkoročno nezaračunani prihodki skupaj	5 402	6 129

V to postavko so vključeni tudi odloženi stroški v višini 223 milijonov EUR, od tega se glavni zneski nanašajo na pričakovana plačila v višini 34 milijonov EUR za plačilo najema prostorov in 25 milijonov EUR za predelavo prostorov, 16 milijonov EUR obresti iz najemov osnovnih sredstev, 37 milijonov EUR za evropske šole, 59 milijonov EUR pa je bilo plačanih na podlagi dvostranskih sporazumov o ribolovu s tretjimi državami.

Drugi kratkoročno nezaračunani prihodki so večinoma prihodki od zamudnih obresti, natečene bančne obresti in natečene obresti na zneske predfinanciranja.

2.11 DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Denarna sredstva brez omejitev:
Računi pri zakladnicah in centralnih bankah	15 039	11 313
Tekoči računi	1 415	956
Računi izločenih sredstev	35	81
Prerazporeditve (denarna sredstva na poti)	26	2
Kratkoročni depoziti in drugi ustrezniki denarnih sredstev	1 456	1 367
Skupaj	17 971	13 719
Denarna sredstva z omejitvami	5 753	5 037
Skupaj	23 724	18 756

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki za namene izkaza denarnih tokov vključujejo naslednje:

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	23 724	18 756
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki – Jamstveni sklad (glej pojasnilo 2.3.3)	205	249
Skupaj	23 929	19 005

2.11.1 Denarna sredstva brez omejitev

Denarna sredstva brez omejitev zajemajo vsa sredstva, ki jih ima Komisija na svojih računih (pri zakladnici ali centralni banki) v vsaki državi članici in državi Efte ter na tekočih računih, na računih izločenih sredstev, v obliki kratkoročnih bančnih depozitov in v manjših zneskih gotovine.

Saldo pri zakladnicah in centralnih bankah je razmeroma visok, ker je bilo treba na podlagi spremembe proračuna ob koncu leta državam članicam vrniti 6 627 milijonov EUR, kar je bilo storjeno v začetku leta 2009. S tem povezana obveznost je prikazana med kratkoročnimi obveznostmi iz poslovanja – glej tudi pojasnilo 2.18.2 spodaj. Na stanje denarnih sredstev ob koncu leta so vplivala tudi denarna sredstva iz še neporabljenih namenskih prejemkov (5,2 milijarde EUR), ki jih ni mogoče povrniti državam članicam, in znesek v višini 2,1 milijarde EUR, ki je bil zadržan za kritje odobritev plačil, prenesenih v leto 2009. Državam članicam je prav tako treba vrniti realizacijo proračuna v višini 1,8 milijarde EUR, tako da se jim zmanjšajo njihovi zneski za leto 2009.

2.11.2 Denarna sredstva z omejitvami

Denarna sredstva z omejitvami se nanašajo na zneske, prejete v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Te globe so knjižene na posebnih depozitnih računih, ki se ne uporabljajo za nobeno drugo dejavnost.

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

2.12 PREJEMKI ZAPOSLENIH

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Pokojnine – osebje	32 867	30 212
Pokojnine – drugi	696	481
Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja	3 993	2 787
Skupaj	37 556	33 480

2.12.1 Pokojnine – osebje

Na dan 31. decembra 2008 so bila pravila o pokojninskem sistemu za evropske uradnike določena z najnovejšo različico Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v veljavi od 1. maja 2004). Pravila o pokojninah osebja se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah. Ta ureditev zajema vse različne vrste pokojnin in nadomestil (starostno, invalidsko, družinsko). V skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov izplačila dajatev po pokojninskem sistemu bremenijo proračun Skupnosti. Rezervacije za te stroške se ne financirajo, vendar države članice skupaj jamčijo za izplačilo teh dajatev v skladu z lestvico, določeno za financiranje teh odhodkov. Poleg tega uradniki k dolgoročnemu financiranju tega sistema prispevajo eno tretjino s plačevanjem obveznega prispevka. Znesek tega prispevka se vsako leto pregleda in prilagodi, s čimer se zagotovi, da ti prispevki (ki trenutno znašajo 10,9 % osnovne plače) zadostujejo za vsakoletno financiranje ene tretjine pravic, pridobljenih med letom.

Obveznosti iz naslova pokojninskega sistema so bile ocenjene na podlagi števila zaposlenih in upokojenih uslužbencev na dan 31. decembra 2008 in na ta dan veljavnih pravil iz Kadrovskih predpisov. Ta ocena je upoštevala prejemke, povezane z delovno dobo, invalidnostjo in preživelimi družinskimi člani (različne vrste pokojnine in invalidnino). Opravljena je bila v skladu z metodologijo IPSAS 25. Ta računovodski standard zahteva, da delodajalec določi svojo obveznost na aktuarski osnovi ter pri tem upošteva pogodbene prejemke v obdobju aktivne zaposlitve in predvidena povečanja plač.

Metoda aktuarskega vrednotenja, uporabljena za izračun te obveznosti, je tako imenovana metoda predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Glavne aktuarske predpostavke, na razpolago na dan ocenjevanja in uporabljene pri ocenjevanju:

(1)

Nominalna diskontna stopnja je temeljila na državnih obveznicah v euroobmočju decembra 2008, in sicer za obdobje, podobno dolgo obdobju trajanja sistema (19 let), kot ocena krivulje donosnosti brezkuponskih vrednostnih papirjev v eurih v decembru 2008 za isto obdobje, ki je znašala 3,9 %. V skladu z IPSAS 25 mora biti stopnja inflacije pričakovana stopnja inflacije v obdobju trajanja sistema: zato mora temeljiti na predvidenih vrednostih, izraženih v na indekse vezanih obveznicah na evropskih finančnih trgih. Pričakovana dolgoročna stopnja inflacije je znašala 1,8 %, realna diskontna stopnja pa je tako znašala 2,1 %.

(2)

Pri izračunu so bile uporabljene tablice umrljivosti za mednarodne javne uslužbence iz leta 2008. Te nove tablice umrljivosti so bile oblikovane leta 2008 v sodelovanju s skupnim oddelkom za upravljanje pokojnin (Joint Pensions Administrative Section) in so bile prvič uporabljene pri izračunu stopnje pokojninskega prispevka, ki je v veljavi od 1. julija 2008. Nadomestile so Tablice umrljivosti EU 2004, ki so bile uporabljene v prejšnjih ocenah obveznosti.

(3)

Splošna rast plač, ki je enaka splošni revalorizaciji pokojnin, je temeljila na 12-letnem drsečem povprečju revaloriziranih statističnih podatkov o plačah in pokojninah za obdobje 1997–2008, ki je znašalo 0,3 %. Povečanje posameznih plač, ki presega stopnjo splošne rasti plač, je bilo posodobljeno, da se upoštevajo napredovanja iz leta 2008. V tej razpredelnici so podrobno predstavljene stopnje povečanja posameznih plač po razredih in stopnjah ter pričakovane letne upokojitve od leta 2009 do leta 2053.

(4)	Koeficienti deleža poročenih ob upokojitvi so za aktivne uradnike temeljili na statističnih podatkih o populaciji uradnikov ter znašajo 84 % za moške in 38 % za ženske – za nekdanje uradnike (upokojence in invalide) je bil uporabljen dejanski delež poročenih.

(5)	Predvideva se, da se uradnik upokoji, ko je upravičen do polnih pravic, ob upoštevanju zmanjšanja za predčasne upokojitve in ob upoštevanju spodbude iz Barcelone za zvišanje upokojitvene starosti, in sicer na največ 65 let.

(6)	Izračuni bruto pokojnin in družinskih dodatkov temeljijo na Kadrovskih predpisih.

Obveznosti zajemajo zgoraj opredeljene pravice za naslednje osebe:

(1)	aktivno zaposlene na dan 31. decembra 2008 pri vseh institucijah in agencijah, vključenih v pokojninski sistem;

(2)	zaposlene v „odloženem“ položaju, tj. tiste, ki so začasno ali dokončno zapustili institucije, ampak so svoje pokojninske pravice pustili v pokojninskem sistemu (samo za tiste, ki so za institucije delali najmanj 10 let);

(3)	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do starostne pokojnine;

(4)	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do invalidske pokojnine;

(5)	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do invalidnine;

(6)	prejemnike družinske pokojnine (vdove ali vdovce, sirote, vzdrževane družinske člane).

Rezultati, pridobljeni v okviru tega vrednotenja, so bili primerjani z ocenami, ki so temeljile na prejšnjem aktuarskem vrednotenju na dan 31. decembra 2007.

v mio. EUR
Gibanje obveznosti iz naslova pokojnin osebja	Znesek
Bruto pokojninske obveznosti na dan 31. decembra 2007	33 222
Stroški službovanja	1 161
Stroški obresti	1 593
Izplačane dajatve	(978)
Aktuarske izgube	1 237
Spremembe zaradi novo zaposlenih	260
Bruto pokojninske obveznosti na dan 31. decembra 2008	36 495

Glavni poudarki so naslednji:

—

Bruto aktuarska obveznost je bila na dan 31. decembra 2008 ocenjena na 36 495 milijonov EUR (leta 2007: 33 222 milijonov EUR). Temu je dodan učinek korekcijskega koeficienta v višini 1 277 milijonov EUR (leta 2007: 1 345 milijonov EUR). Davki, ki jih morajo plačati upravičenci, se odštejejo od skupne bruto obveznosti, rezultat te operacije pa je neto obveznost, ki se vključi v bilanco stanja (ker se davek odšteje ob izplačilu pokojnin in se knjiži v dobro prihodkov Skupnosti v letu plačila). Ta neto obveznost (bruto obveznost, zmanjšana za davke) na dan 31. decembra 2008 je bila torej ocenjena na 32 867 milijonov EUR.

—

Realna diskontna stopnja se je z 2,4 % v letu 2007 spremenila na 2,1 % v letu 2008; če se poleg tega upošteva še učinek splošne rasti plač (0,4 % v letu 2007 in 0,3 % v letu 2008), se je neto diskontna stopnja z 2,0 % v letu 2007 spremenila na 1,8 % v letu 2008. To zmanjšanje je eden glavnih razlogov za povečanje skupne obveznosti.

—	Glavna aktuarska izguba je posledica zmanjšanja diskontne stopnje (1 867 milijonov EUR), ki je deloma izravnana z dobički zaradi drugih aktuarskih predpostavk (410 milijonov EUR).

—	Število članov pokojninskega sistema zaposlenih se je povečalo za 2 919 oseb.

—	Vsa gibanja obveznosti so prikazana v izkazu poslovnega izida.

2.12.2 Pokojnine – drugi

Ta postavka zadeva obveznost, ki se nanaša na pokojninske obveznosti do članov in nekdanjih članov Komisije, Sodišča (in Sodišča prve stopnje) ter Računskega sodišča, generalnih sekretarjev Sveta, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Sodišča za uslužbence Evropske unije. V to postavko je vključena tudi obveznost, ki se nanaša na pokojninske obveznosti nekaterih poslancev Parlamenta.

2.12.3 Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

Izračunana je bila tudi ocena obveznosti, ki jo imata Skupnosti zaradi prispevka v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja v zvezi s svojim upokojenim osebjem. Ta obveznost je bila ocenjena na 4 248 milijonov EUR. Sredstva pokojninskega načrta so bila odšteta od te bruto obveznosti in so skupaj znašala 255 milijonov EUR (leta 2007: 260 milijonov EUR). Izračuni upoštevajo aktivne in upokojene uradnike iz različnih institucij in agencij EU ter njihove družinske člane, pa tudi aktivne in upokojene člane Komisije, Računskega sodišča, Sodišča Evropskih skupnosti, Sveta, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov ter Evropskega varuha človekovih pravic. V izračunu uporabljeni diskontna stopnja in splošna rast plač sta enaki diskontni stopnji in splošni rasti plač, ki sta bili uporabljeni pri vrednotenju pokojnin osebja (glej zgoraj). Glavna razloga za znatno povečanje te obveznosti sta aktuarske izgube, ki izhajajo iz sprememb aktuarskih predpostavk (npr. diskontne stopnje), ter povečanje povprečnih zdravstvenih stroškov.

v mio. EUR
Gibanje obveznosti iz naslova skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja	Znesek
Bruto obveznost na dan 31. decembra 2007	3 047
Običajni stroški	133
Stroški obresti	146
Izplačane dajatve	(92)
Aktuarske izgube	1 014
Bruto obveznost na dan 31. decembra 2008	4 248
Zmanjšano za sredstva načrta	(255)
Neto obveznost na dan 31. decembra 2008	3 993

2.13 DOLGOROČNE REZERVACIJE

v mio. EUR
	Znesek na dan 31.12.2007	Dodatne rezervacije	Razveljavljeni neporabljeni zneski	Porabljeni zneski	Prerazporeditev v kratkoročne rezervacije	Diskontiranje sedanje vrednosti	Znesek na dan 31.12.2008
Pravne zadeve	297	169	(39)	(6)	0	0	421
Razgradnja jedrskih objektov	744	0	0	0	(34)	109	819
Finančne rezervacije	14	8	0	0	(11)	1	12
Drugo	24	86	(16)	(2)	(3)	0	89
Skupaj	1 079	263	(55)	(8)	(48)	110	1 341

Pravne zadeve

Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba izplačati po letu 2009 v zvezi z več pravnimi zadevami, ki se obravnavajo. Največji del zneska, 403 milijone EUR, se navezuje na sodne zadeve, v katerih na dan 31. decembra 2008 sodba še ni bila izrečena, v zvezi s finančnimi popravki za odhodke Jamstvenega oddelka EKJS in za druge sodne zadeve v zvezi s kmetijskimi odhodki.

Razgradnja jedrskih objektov

Leta 2002 je konzorcij neodvisnih strokovnjakov opravil študijo ocenjenih stroškov programa razgradnje jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča in ravnanja z odpadki. Njihova ocena znaša 1 145 milijonov EUR (vključno s 76 milijoni EUR, ki pomenijo oceno stroškov za možnost „green field“, tj. popolno uničenje vseh zgradb) in je osnova za rezervacije, ki se vključijo v računovodske izkaze. V skladu z računovodskimi pravili Skupnosti se te rezervacije indeksirajo za inflacijo (po stopnji 2,5 %) in potem diskontirajo na neto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje zamenjave eurske brezkuponske obveznice). Na dan 31. decembra 2008 so take rezervacije znašale 1 072 milijonov EUR in so zmanjšane za do zdaj nastale stroške v višini 164 milijonov EUR, kar znaša 908 milijonov EUR, razdeljenih na zneske, ki se bodo po pričakovanjih plačali v letu 2009 (89 milijonov EUR) in pozneje (819 milijonov EUR).

Glede na ocenjeno trajanje tega programa (okrog 30 let) je treba poudariti, da je ta ocena do neke stopnje negotova in da bi bili lahko končni stroški drugačni od trenutno knjiženih zneskov.

Finančne rezervacije

V okviru Jamstvenega sklada za MSP iz leta 1998, Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2001 in Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2007 je Evropski investicijski sklad (EIS) na podlagi programa za konkurenčnost in inovacije pooblaščen za izdajanje jamstev na svoje ime, vendar v imenu in na odgovornost Komisije. Vendar je finančno tveganje, povezano z uveljavljanimi in neuveljavljanimi jamstvi, omejeno. Finančne rezervacije na datum bilance stanja pri navedenih skladih ustrezajo plačilnim obveznostim do finančnih posrednikov, zmanjšanim za neto zneske iz zahtevkov za plačilo, vloženih do tega datuma. Dolgoročne finančne rezervacije se diskontirajo na neto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje brezkuponske zamenjave v eurih).

Druge rezervacije

Glavni znesek teh rezervacij se nanaša na ocene prispevkov Skupnosti za različne države članice iz Veterinarskega sklada za nujne primere za izbruhe nekaterih živalskih bolezni v skupni vrednosti 101 milijon EUR (leta 2007: 42 milijonov EUR), razdeljenih na zneska, ki se bosta poravnala leta 2009 (14 milijonov EUR) in pozneje (87 milijonov EUR).

2.14 DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

2.14.1 Najeta posojila

v mio. EUR
Naziv	Stanje na dan 31.12.2007	Novo najemanje posojil	Vračila	Tečajne razlike	Spremembe knjigovodske vrednosti	Stanje na dan 31.12.2008
Makrofinančna pomoč	792	0	(129)	0	0	663
Plačilnobilančna posojila	0	2 000	0	0	4	2 004
EURATOM	482	15	(5)	1	1	494
ESPJ v likvidaciji	424	0	(66)	(73)	(3)	282
Skupaj	1 698	2 015	(200)	(72)	2	3 443

Razdelitev najetih posojil na dolgoročna in kratkoročna

v mio. EUR
Najeta posojila	Zapadlost < 1 leto	Zapadlost > 1 leto	Skupaj na dan 31.12.2008
Makrofinančna pomoč	25	638	663
Plačilnobilančna posojila	0	2 004	2 004
EURATOM	0	494	494
ESPJ v likvidaciji	69	213	282
Skupaj	94	3 349	3 443

Ta postavka vključuje posojila, ki sta jih najeli Evropski skupnosti in ki zapadejo pozneje kot v enem letu (upoštevajte, da so zneski makrofinančne pomoči za prejšnje leto zmanjšani za zneske Jamstvenega sklada). Najeta posojila vključujejo dolgove, dokazljive s potrdili, ki znašajo 3 131 milijonov EUR (leta 2007: 1 344 milijonov EUR). Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi natečenih obresti, ki je v primeru najetih posojil ESPJ v likvidaciji povečana za v zadevnem letu opravljeno amortizacijo morebitnih bistvenih stroškov posla, nastalih pri začetnem pripoznanju, pri čemer se za izračun uporabi metoda efektivnih obresti. Efektivne obrestne mere (izražene kot razpon obrestnih mer) so naslednje:

Najeta posojila	31.12.2008	31.12.2007
Makrofinančna pomoč	3,022 % - 5,29 %	3,816 % - 4,822 %
Euratom	3,348 % - 5,6775 %	4,366 % - 5,6775 %
Plačilnobilančna posojila	3,25 %	—
ESPJ v likvidaciji	4,939 % - 11,875 % (6)	4,375 % - 11,875 % (6)

2.14.2 Obveznosti v posesti za trgovanje

v mio. EUR
Zamenjave v ESPJ v likvidaciji	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Dolgoročne	0	7
Kratkoročne	25	4
Skupaj	25	11

Za več podrobnosti glej pojasnili 2.3.4.2 in 2.8.2 zgoraj o sredstvih v posesti za trgovanje.

2.15 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Dolgovi iz finančnih najemov	1 770	1 519
Zgradbe, ki se odplačujejo v obrokih	403	427
Drugo	53	43
Skupaj	2 226	1 989

Ta postavka zajema predvsem obveznosti iz najemov, ki zapadejo pozneje kot v enem letu (glej pojasnilo 2.2 zgoraj). Vključeni so tudi zneski v zvezi z nekaterimi zgradbami, ki jih je kupila Komisija in katerih nakupna cena bo plačana v obrokih − to niso najemne pogodbe, saj je lastninska pravica takoj prešla na Komisijo.

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.16 KRATKOROČNE REZERVACIJE

v mio. EUR
	Znesek na dan 31.12.2007	Dodatne rezervacije	Razveljavljeni neporabljeni zneski	Porabljeni zneski	Prerazporeditve med postavkami	Diskontiranje sedanje vrednosti	Znesek na dan 31.12.2008
Pravne zadeve	28	7	(3)	(16)	0	0	16
Razgradnja jedrskih objektov	78	0	0	(25)	34	2	89
Finančne rezervacije	233	1	0	(44)	11	1	202
Drugo	30	28	(10)	(10)	3	0	41
Skupaj	369	36	(13)	(95)	48	3	348

Ta postavka zajema del rezervacij, ki zapade v plačilo prej kot v enem letu.

2.17 KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Ta postavka vključuje najeta posojila v višini 94 milijonov EUR, ki zapadejo v 12 mesecih po datumu bilance stanja (pojasnilo 2.14.1), in 25 milijonov EUR v zvezi z obveznostmi v posesti za trgovanje (pojasnilo 2.14.2).

2.18 OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Dolgoročne obveznosti, ki v kratkem zapadejo	64	65
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja	12 026	13 939
Razne obveznosti iz poslovanja	115	189
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki	77 472	81 187
Skupaj	89 677	95 380

2.18.1 Dolgoročne obveznosti, ki v kratkem zapadejo

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Obveznosti iz finančnih najemov	52	32
Drugo	12	33
Skupaj	64	65

2.18.2 Dolgoročne obveznosti iz poslovanja

v mio. EUR
Vrsta	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Države članice	11 386	12 328
Dobavitelji in drugo	1 175	2 244
Zneski, katerih upravičenost je treba preveriti	(535)	(633)
Skupaj	12 026	13 939

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja vključujejo izkaze stroškov, ki jih Skupnosti prejmeta v okviru dejavnosti subvencioniranja. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Če je nasprotna stranka država članica, se razvrstijo kot takšne. Enak postopek velja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja. Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so se upoštevali pri razmejitvenih postopkih ob koncu leta (glej pojasnilo 2.18.3 spodaj). Na podlagi teh razmejitvenih vpisov so bili ocenjeni upravičeni zneski tako izkazani kot kratkoročno vnaprej vračunani stroški, medtem ko so neupravičeni deli še odprti na računih za „zneske, katerih upravičenost je treba preveriti“. Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, je bilo odločeno, da se neto znesek, ki ga je treba plačati, prikaže med kratkoročnimi obveznostmi.

Države članice

Osnovni zneski v tej postavki se nanašajo na 4 660 milijonov EUR za neplačane zahtevke za povračilo stroškov za ukrepe strukturnih skladov (leta 2007: 6 287 milijonov EUR). Vključenih je tudi 6 627 milijonov EUR, ki jih je treba vrniti državam članicam na podlagi spremembe proračuna ob koncu leta 2008 (leta 2007: 5 889 milijonov EUR) − ta znesek je bil državam članicam plačan februarja 2009.

Dobavitelji in drugo

V to postavko so vključeni zneski, dolgovani na podlagi dejavnosti subvencioniranja in javnega naročanja, pa tudi obveznosti iz poslovanja do javnih organov in subjektov, ki niso vključeni v konsolidacijo (npr. ERS).

Zneski, katerih upravičenost je treba preveriti

v mio. EUR
Vrsta	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
GD EMPL	249	194
GD REGIO	161	229
GD MARE	36	21
GD AGRI	7	109
GD ENV	7	20
Drugi	75	60
Skupaj	535	633

2.18.3 Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški	77 260	80 937
Odloženi prihodki	50	47
Drugo	162	203
Skupaj	77 472	81 187

Razdelitev kratkoročno vnaprej vračunanih stroškov je naslednja:

KRATKOROČNO VNAPREJ VRAČUNANI STROŠKI

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški EKJS:
Odhodki 16.10.2008 − 31.12.2008	30 415	28 642
Neposredna pomoč	12 682	13 786
Prestrukturiranje sektorja sladkorja	3 787	3 108
Drugo	(13)	(101)
Skupaj EKJS	46 871	45 435
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški strukturnih ukrepov:
EKSRP	7 004	6 723
ESRR in inovativni ukrepi	10 687	15 244
Kohezijski sklad	2 810	1 593
ISPA	4	0
ESS	4 596	7 744
Strukturni skladi skupaj	25 101	31 304
Drugi kratkoročno vnaprej vračunani stroški:
Raziskave in razvoj	1 978	1 315
Drugo	3 310	2 883
Drugo skupaj	5 288	4 198
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški skupaj	77 260	80 937

ČISTA SREDSTVA

2.19 REZERVE

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2008	Stanje na dan 31.12.2007
Rezerva za pošteno vrednost	41	7
Druge rezerve:
Jamstveni sklad	1 276	1 118
Revalorizacijska rezerva	57	57
Najemanje in dajanje posojil	1 528	1 525
Drugo	213	99
Skupaj	3 074	2 799
Skupaj	3 115	2 806

2.19.1 Rezerva za pošteno vrednost

V skladu z računovodskimi pravili se popravek za pošteno vrednost za prodajo razpoložljivih sredstev obračuna skozi rezervo za pošteno vrednost.

2.19.2 Druge rezerve

Jamstveni sklad

Glede delovanja Jamstvenega sklada glej tudi pojasnilo 2.3.3. Ta rezerva ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neporavnanih zneskov, za katere jamči Sklad, in jo je treba knjižiti kot sredstva.

Revalorizacijska rezerva

Revalorizacijska rezerva obsega revalorizacije opredmetenih osnovnih sredstev. Saldo ob koncu leta v višini 57 milijonov EUR izhaja iz revalorizacije zemljišča in zgradb Komisije, ki je bila narejena že pred prehodom na nova računovodska pravila.

Rezerva za najemanje in dajanje posojil

Ti zneski obsegajo rezerve v zvezi s posojili, ki jih najemata in dajeta Skupnosti. Najvišji znesek se nanaša predvsem na rezerve ESPJ v likvidaciji, od katerih je največja rezerva za sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Ta rezerva je bila vzpostavljena v okviru likvidacije ESPJ in je na dan 31. decembra 2008 skupaj znašala 1 526 milijonov EUR.

2.20 ZNESKI, KI BODO VPOKLICANI OD DRŽAV ČLANIC

v mio. EUR
	Znesek
Zneski za vpoklic od držav članic na dan 31. decembra 2007	61 426
Vračilo proračunskega presežka iz leta 2007 državam članicam	1 529
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad	158
Drugo gibanje rezerv	108
ESPJ v likvidaciji: dodelitev rezultata iz leta 2007	4
Poslovni izid (presežek) za zadevno leto	(12 686)
Skupni zneski za vpoklic od držav članic, na dan 31. decembra 2008	50 539
Razdeljeni na:
prejemke zaposlenih	37 556
druge zneske	12 983

Ta znesek pomeni del stroškov, ki sta jih imeli Skupnosti do 31. decembra 2008 in jih bo treba financirati iz prihodnjih proračunov. Veliko odhodkov je po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov pripoznanih v letu N, čeprav so morda dejansko plačani v letu N+1 iz proračuna za leto N+1. Zaradi vključitve teh obveznosti v zaključni račun ter dejstva, da se ustrezni zneski financirajo iz prihodnjih proračunov, obveznosti ob koncu leta močno presegajo sredstva. Najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, se nanašajo na dejavnosti EKJS. Znesek plačil, dolgovanih državam članicam za obdobje od 16. oktobra do 31. decembra 2008, je znašal 30,4 milijarde EUR. Države članice večino vpoklicanih zneskov dejansko plačajo prej kot v 12 mesecih po koncu zadevnega proračunskega leta v okviru proračuna za prihodnje leto.

Drugi zneski za vpoklic od držav članic so se glede na lansko leto znatno zmanjšali, in sicer znašajo 13 milijard EUR v primerjavi s 27,9 milijarde EUR leta 2007. Glavni razlogi za to zmanjšanje so zmanjšanje obveznosti iz poslovanja za 5,7 milijarde EUR (glej pojasnilo 2.18 zgoraj), povečanje predfinanciranja za 4,7 milijarde EUR (pojasnili 2.5 in 2.9) ter povečanje denarnih sredstev za 5 milijard EUR (pojasnilo 2.11).

V glavnem se daljše obdobje plačujejo le prejemki zaposlenih, ki sta jih Skupnosti dolžni plačati za svoje osebje, ob čemer je treba pojasniti, da za financiranje pokojnin iz letnih proračunov jamčijo države članice. V spodnji razpredelnici je prikazana ocena razdelitev prihodnjih prejemkov zaposlenih, ki je informativne narave:

v mio. EUR
	Znesek
Kratkoročno: zneski, ki jih bo treba plačati leta 2009	1 160
Dolgoročno: zneski, ki jih bo treba plačati po letu 2009	36 396
Obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih na dan 31.12.2008 skupaj	37 556

Treba je tudi poudariti, da zgoraj navedeno ne vpliva na realizacijo proračuna – proračunski prihodki morajo biti vedno enaki ali večji kot proračunski odhodki in vsak presežek prihodkov se vrne državam članicam.

3. POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

3.1 PRIHODKI IZ LASTNIH SREDSTEV IN PRISPEVKOV

v mio. EUR
	Pojasnilo	2008	2007
Prihodki iz lastnih sredstev:	3.1.1
Sredstva iz BND		74 479	73 922
Sredstva iz DDV		19 008	19 442
Tradicionalna lastna sredstva:
Kmetijske dajatve		1 184	1 429
Carine		15 196	15 288
Prelevmani na sladkor		702	(36)
Tradicionalna lastna sredstva skupaj		17 082	16 681
Proračunski popravki	3.1.2	1 930	1 892
Prispevki tretjih držav (vključno z državami Efte)		214	147
Skupaj		112 713	112 084

Prihodki iz lastnih sredstev so poglavitni element prihodkov Evropskih skupnosti iz poslovanja. Večina odhodkov se tako financira iz lastnih sredstev, saj drugi prihodki pomenijo le manjši del skupnega financiranja.

3.1.1 Prihodki iz lastnih sredstev

Lastna sredstva se delijo v tri kategorije: tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND. Tradicionalna lastna sredstva obsegajo kmetijske dajatve, prelevmane na sladkor in carine. Del sistema virov lastnih sredstev je tudi mehanizem popravkov za proračunska neravnovesja (rabat za Združeno kraljestvo). Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev. Od zgoraj navedenih zneskov je bil odbitek že odštet.

Lastna sredstva iz naslova DDV izhajajo iz uporabe enotne stopnje, ki velja za vse države članice, na usklajeni osnovi za DDV, ki je omejena na 50 % BND za vse države članice. Sredstva iz naslova BND so spremenljiva sredstva, namenjena zagotavljanju potrebnih prihodkov v vsakem danem letu za kritje odhodkov, ki presegajo zbrani znesek iz tradicionalnih lastnih sredstev, sredstev iz naslova DDV in raznih prihodkov. Prihodki izhajajo iz uporabe enotne stopnje na skupnem BND vseh držav članic.

Raven lastnih sredstev za leto 2008 je precej podobna ravni za leto 2007. Povečanje za 524 milijonov EUR je večinoma povezano s povečanjem prelevmanov na sladkor zaradi spremembe v zakonodaji v zvezi s sektorjem sladkorja, ki zadeva skupno organizacijo trga.

3.1.2 Proračunski popravki

Proračunski popravki zajemajo proračunski presežek iz leta 2007 (1 529 milijonov EUR), ki se posredno povrne državam članicam tako, da se jim zmanjšajo zneski lastnih sredstev, ki jih morajo prenesti na Skupnosti naslednje leto – torej je to prihodek za leto 2008. V skladu s Sklepom Sveta 2000/597/ES, Euratomo sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti je Združenemu kraljestvu odobren popravek za proračunska neravnovesja. Ker ta znesek financirajo druge države članice, ne bi smelo biti na proračunsko realizacijo ali poslovni izid nobenega neto učinka. Znesek v višini 400 milijonov EUR pa je bil vknjižen v to postavko zaradi razlik med tečaji eura, uporabljenimi za namene proračuna (glej člen 10(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000, in tečaji, ki so veljali, ko so države članice, ki niso del EMU, dejansko izvedle svoja plačila.

3.2 DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR
	Pojasnilo	2008	2007
Globe	3.2.1	3 171	3 339
Kmetijski prelevmani	3.2.2	2 299	2 634
Izterjava stroškov:	3.2.3
Neposredno centralizirano upravljanje		61	93
Posredno centralizirano upravljanje		4	10
Decentralizirano upravljanje		90	133
Deljeno upravljanje		1 349	577
Skupno upravljanje		0	1
Skupaj		1 504	814
Prihodki iz upravnega poslovanja:	3.2.4
Osebje		974	908
Prihodki, povezani z opredmetenimi osnovnimi sredstvi		25	26
Drugi prihodki iz upravnega poslovanja		149	181
Skupaj		1 148	1 115
Razni prihodki iz poslovanja:	3.2.5
Popravki/rezervacije		71	23
Pozitivne tečajne razlike		269	276
Drugo		1 269	879
Skupaj		1 609	1 178
Skupaj		9 731	9 080

3.2.1 Globe

Ti prihodki se nanašajo na globe, ki jih je Komisija naložila za kršitve pravil konkurence. Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko je sprejeta odločitev Komisije o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. V zgoraj navedeno niso vključene globe za protikonkurenčna ravnanja, ki jih je prijavila Evropska komisija, in sicer globa v znesku 1,06 milijarde EUR, naložena proizvajalcu računalniških čipov maja 2009, in globi v skupnem znesku 1,106 milijarde EUR, naloženi dvema proizvajalcema energije julija 2009.

3.2.2 Kmetijski prelevmani

Ti zneski se nanašajo na prelevmane na mleko v višini 338 milijonov EUR (leta 2007: 232 milijonov EUR) in prelevmane na sladkor v višini 1 961 milijonov EUR (leta 2007: 2 402 milijone EUR). Prelevmani na mleko pomenijo instrument na področju upravljanja trga, namenjen kaznovanju proizvajalcev mleka, ki prekoračijo svoje referenčne količine. Ker niso povezani s predhodnimi plačili Komisije, se v praksi štejejo kot prihodki za posebne namene. Prelevmani na sladkor se nanašajo na sklad za prestrukturiranje sektorja sladkorja, pri čemer se je z reformo sektorja sladkorja znižala notranja cena sladkorja, da bi se zmanjšala vrzel med ceno EU in mednarodno ceno. Sklad za prestrukturiranje je bil vzpostavljen za spodbujanje manj konkurenčnih proizvajalcev sladkorja, da zapustijo trg, financira pa se iz lastnih sredstev, to je prihodkov, ki izhajajo iz začasnega davka, zaračunanega proizvajalcem sladkorja, ki se obravnavajo kot namenski prejemki. Sistem naj bi trajal štiri leta.

3.2.3 Izterjava stroškov

Ta postavka pomeni naloge za izterjavo, ki jih izda Komisija, in odbitek od poznejših plačil, ki se vknjižijo v njen računovodski sistem, za izterjavo odhodkov, predhodno plačanih iz splošnega proračuna, in sicer na podlagi kontrol, zaključenih revizij ali analiz upravičenosti, skupaj z nalogi za izterjavo, ki jih izdajo države članice upravičencem do odhodkov EKJS. Vključuje tudi spremembo ocen kratkoročno nezaračunanih prihodkov od konca prejšnjega leta do tekočega leta. V tej postavki pa niso prikazane vse izterjave glede odhodkov ES, zlasti za bistvena področja porabe strukturnih ukrepov, pri katerih so vzpostavljeni posebni mehanizmi za zagotavljanje vračanja neupravičenih denarnih sredstev, s tem da večina teh mehanizmov ne vključuje izdajanja nalogov za izterjavo. Tudi izterjava zneskov predfinanciranja se v skladu z računovodskimi pravili ES ne šteje med prihodke. Za več informacij o izterjavi neupravičenih plačil glej pojasnilo 6.

Izterjava stroškov: deljeno upravljanje

V to podpostavko je vključenih skupaj 1 349 milijonov EUR, od tega 1 000 milijonov EUR v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) in 349 milijonov EUR za strukturne ukrepe.

(a) Kmetijstvo, Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)

V okviru kmetijstva znašajo zneski, knjiženi kot letni prihodki pod to postavko, 1 000 milijonov EUR, in sicer:

—	popravki zaradi skladnosti, ki so bili potrjeni med letom, v višini 859 milijonov EUR,

—

goljufije in nepravilnosti v višini 141 milijonov EUR: povračila, ki so jih prijavile države članice in izterjale med letom, in sicer v višini 360 milijonov EUR, od česar se odšteje zmanjšanje neporavnanih zneskov, ki so jih v zvezi z goljufijami in nepravilnostmi prijavile države članice in naj bi se izterjali ob koncu leta, v višini 219 milijonov EUR (684 milijonov EUR ob koncu leta 2008 v primerjavi z 902 milijonoma EUR ob koncu leta 2007) − glej tudi pojasnilo 2.10.2.2.

Na dan 31. decembra 2008 je znesek odhodkov EKJS, ki se lahko v prihodnje še popravi na podlagi revizij, ki še niso bile zaključene, skupaj znašal 1,7 milijarde EUR. Ta znesek se razkrije kot pogojna obveznost med zunajbilančnimi postavkami (glej pojasnilo 5.3).

(b) Strukturni ukrepi

Izterjava odhodkov v okviru strukturnih ukrepov, vključenih v to postavko, je znašala 349 milijonov EUR. Enakovredni zneski za leto 2007 so znašali 77 milijonov EUR.

Ta podpostavka vključuje naloge za izterjavo, ki jih je Komisija izdala za izterjavo neupravičenih odhodkov iz prejšnjih let, in sicer v višini 267 milijonov EUR, in spremembo (povečanje) kratkoročno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta v višini 82 milijonov EUR. Nalogi za izterjavo se izdajo samo v naslednjih primerih:

—	uradne odločitve Komisije o finančnih popravkih na podlagi odkritja nepravilnih odhodkov pri zneskih iz zahtevkov držav članic,

—

popravki ob zaključku programa, na podlagi katerih se zmanjša prispevek EU, kadar država članica ne prijavi dovolj upravičenih odhodkov, da bi utemeljila celoten znesek predfinanciranja, vmesna plačila pa so bila že opravljena; taki posli se lahko opravijo brez uradne odločitve Komisije, če se država članica z njimi strinja,

—	vračilo izterjanih zneskov po zaključku programa na podlagi zaključenega sodnega postopka, ki je ob zaključku programa še potekal.

Nalogi za izterjavo, izdani leta 2008 za izterjavo stroškov v skupnem znesku 267 milijonov EUR, se lahko razdelijo, kot sledi: 200 milijonov EUR za finančne popravke, potrjene v letu 2008, 34 milijonov EUR za finančne popravke, potrjene pred letom 2008, 31 milijonov EUR za izterjavo nepravilno plačanih zneskov zaradi napake ali nepravilnosti in 2 milijona EUR za druge naloge za izterjavo. Drugi nalogi za izterjavo, izdani v okviru strukturnih ukrepov, se nanašajo na izterjavo zneskov predfinanciranja. Ti zneski niso prikazani kot prihodki, temveč so knjiženi v dobro postavke za predfinanciranje v bilanci stanja.

Znesek v višini 2,6 milijarde EUR, ki se nanaša na potencialne finančne popravke, o katerih se trenutno odloča, se razkrije kot pogojno sredstvo (glej pojasnilo 5.3).

Izterjava stroškov: druge vrste upravljanja

Ta podpostavka znaša 155 milijonov EUR in vključuje naloge za izterjavo, ki jih je Komisija izdala za izterjavo neupravičenih plačil iz prejšnjih let v višini 48 milijonov EUR, druge naloge za izterjavo v višini 135 milijonov EUR, spremembo kratkoročno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta –22 milijonov EUR) in konsolidacijske izločitve (–6 milijonov EUR). Druge izterjave v okviru drugih vrst upravljanja se nanašajo na izterjavo zneskov predfinanciranja in znašajo 24 milijonov EUR. Ti zneski niso prikazani kot prihodki, temveč so knjiženi v dobro postavke za predfinanciranje v bilanci stanja.

3.2.4 Prihodki iz upravnega poslovanja

Ti prihodki izhajajo v glavnem iz odbitkov od plač osebja in vključujejo predvsem dva zneska – pokojninske prispevke in davke od dohodka.

3.2.5 Razni prihodki iz poslovanja

Znesek v višini 321 milijonov EUR (leta 2007: 296 milijonov EUR) se nanaša na zneske, prejete od držav pristopnic. Eden glavnih razlogov za povečanje raznih prihodkov iz poslovanja v primerjavi z lanskim letom je ta, da to leto vključuje prihodek v višini 109 milijonov EUR, ki se nanaša na zmanjšanje vrednosti terjatev iz naslova EKJS (leta 2007: 11 milijonov EUR). Poleg tega je bilo v tem letu v bilanco stanja prvič vključenih 241 milijonov EUR (leta 2007: 33 milijonov EUR) za zneske predfinanciranja s protiknjižbo v tej postavki – največji znesek, in sicer 231 milijonov EUR, se nanaša na denarna sredstva, izplačana v okviru schengenskega vira.

V to postavko so vključene tudi pozitivne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.5 spodaj. Te pozitivne tečajne razlike izhajajo iz vsakodnevnih dejavnosti in z njimi povezanih poslov, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter iz revalorizacije ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa. Pozitivne tečajne razlike vključujejo iztržene in neiztržene dobičke.

3.3 UPRAVNI ODHODKI

v mio. EUR
	2008	2007
Odhodki za osebje	4 563	4 289
Odhodki, povezani z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi	330	343
Drugi upravni odhodki	2 827	2 488
Skupaj	7 720	7 120

To so upravni odhodki, ki so nastali v okviru dejavnosti Skupnosti ter zajemajo stroške osebja in stroške, povezane z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi (kot so amortizacija, stroški vzdrževanja itd.).

3.4 ODHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR
	Pojasnilo	2008	2007
Poglavitni odhodki iz poslovanja:	3.4.1
Neposredno centralizirano upravljanje		7 998	9 504
Posredno centralizirano upravljanje		3 077	1 185
Decentralizirano upravljanje		1 278	1 978
Deljeno upravljanje		81 839	89 778
Skupno upravljanje		1 188	949
Skupaj		95 380	103 394
Drugi odhodki iz poslovanja:	3.4.2
Popravki/rezervacije		278	260
Negativne tečajne razlike		773	399
Drugo		783	629
Skupaj		1 834	1 288
Skupaj		97 214	104 682

3.4.1 Poglavitni odhodki iz poslovanja

Odhodki Evropskih skupnosti iz poslovanja zajemajo vse različne razdelke finančnega okvira in imajo različne oblike, odvisno od tega, kako se denar izplača in upravlja. Večina odhodkov, in sicer 86 %, je zajetih v postavki „deljeno upravljanje“, ki vključuje prenos nalog na države članice in zajema področja, kot je poraba EKJS, ter ukrepe, financirane v okviru različnih strukturnih ukrepov (Sklada za regionalni razvoj, Socialnega sklada, Kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Kohezijskega sklada in Sklada za ribištvo).

Večji del zmanjšanja odhodkov iz poslovanja v letu 2008 je posledica ukrepov, financiranih v okviru različnih strukturnih ukrepov na podlagi deljenega upravljanja. Navedeni ukrepi so načrtovani in se začnejo izvajati na podlagi 5-letnih ali 6-letnih obdobij. Na dan 31. decembra 2008 tečeta dve programski obdobji, v okviru katerih se ukrepi izvajajo vzporedno, in sicer so to programi za obdobje 2000-2006 in programi za obdobje 2007−2013. Zmanjšanje v višini 7,9 milijarde EUR za strukturne ukrepe se lahko pripiše dejstvu, da so bili od leta 2006 nekateri financirani projekti v postopku razpuščanja (programi, povezani z obdobjem 2000−2006), drugi (programi, povezani z obdobjem 2007−2013) pa so napredovali v manjši meri, kot je bilo predvideno leta 2007. Drugi obrok predfinanciranja za te nove projekte je bil plačan leta 2008, kakor je razloženo v pojasnilu 2.5, vendar je prišlo do zamude v izvajanju programov v državah članicah, deloma zaradi zahteve po tem, da Komisija odobri sisteme upravljanja in kontrol držav članic.

Povečanje odhodkov posrednega centraliziranega upravljanja v višini 1,9 milijarde EUR je delno izravnano z zmanjšanjem odhodkov neposrednega centraliziranega upravljanja za 1,3 milijarde EUR. Dejansko je bila to leto izvedena prerazvrstitev projektov, ki večinoma pripadajo izvajalskim agencijam, iz odhodkov neposrednega centraliziranega upravljanja v odhodke posrednega centraliziranega upravljanja.

3.4.2 Drugi odhodki iz poslovanja

Negativne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.6 spodaj, nastanejo pri vsakodnevnih dejavnostih in z njimi povezanih poslih, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter pri revalorizaciji ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa, ter so realizirane in nerealizirane.

Z vidika neto pozicije so bile neto izgube iz tečajnih razlik to leto precejšnje. Največji vpliv v zvezi s tem je imela Komisija. Znesek neto nerealiziranih izgub iz tečajnih razlik v tem letu je posledica revalorizacije neporavnanih obveznosti v tujih valutah ob koncu leta. Večji del izgube (242 milijonov EUR od skupaj 305 milijonov EUR) je povezan z GBP in SEK. Vrednost teh dveh valut v razmerju do EUR se je v zadnjih štirih mesecih leta 2008 zmanjšala za več kot 20 %. Komisija ima ob koncu leta znatna sredstva v tujih valutah, vključno z GBP in SEK, na računih lastnih sredstev za kritje svojih potreb po denarnih sredstvih, ki izhajajo iz izvrševanja proračuna.

Komisija je imela tudi pomembne neto realizirane izgube iz tečajnih razlik, od katerih jih večina (približno 150 milijonov EUR od skupaj 192 milijonov EUR) izhaja iz računovodskih transakcij, povezanih z zneski lastnih sredstev, ki so jih države, ki niso članice euroobmočja, plačale v drugih nacionalnih valutah kot v EUR. Izgube so posledica razlike med računovodskim menjalnim tečajem, po katerem Komisija obračuna te zneske, ko jih prejme, in tržnimi menjalnimi tečaji, po katerih so zneski preračunani v eure, preden se porabijo za kritje plačil Komisije. Kakor je zgoraj navedeno, je v zadnjih štirih mesecih leta 2008 več evropskih valut, med drugim zlasti GBP, PLN, SEK, znatno in enakomerno izgubljalo vrednost v razmerju do EUR. Posledica tega je, da so bili tržni menjalni tečaji, ki so bili v tem obdobju uporabljeni za preračunavanje lastnih sredstev Komisije v teh valutah, redno nižji od računovodskih tečajev, po katerih so bili obračunani. Preostali del razlike je povezan z drugimi računovodskimi transakcijami, vključno s plačili, ki jih Komisija izvršuje v drugih valutah.

Podpostavka „drugo“ vključuje predvsem popravke predfinanciranja in zneske, odpisane/izgubljene pri realizaciji v zvezi z dolžniki Komisije. Prav tako je v to postavko vključen znesek v višini 144 milijonov EUR v zvezi z izvajanjem programa CARDS na Kosovu, v Srbiji in Črni gori ter znesek v višini 143 milijonov EUR v zvezi z dvema drugima programoma, ki ju upravlja ena od agencij, vključenih v konsolidacijo.

3.5 PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

v mio. EUR
	2008	2007
Prihodki od dividend (iz skladov tveganega kapitala)	22	6
Prihodki od obresti:
Na predfinanciranje	50	33
Na zamude pri plačilu	26	81
Na zamenjave (swaps)	13	19
Na za prodajo razpoložljiva sredstva	102	97
Na dana posojila	105	106
Na denarna sredstva in njihove ustreznike	349	263
Drugo	3	12
Skupaj	648	611
Drugi prihodki iz finančnih poslov:
Iztrženi dobiček od prodaje finančnih sredstev	4	6
Zmanjšane izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev	0	1
Drugo	11	23
Skupaj	15	30
Popravki sedanje vrednosti	3	24
Pozitivne tečajne razlike	10	3
Skupaj	698	674

3.6 ODHODKI ZA FINANČNE POSLE

v mio. EUR
	2008	2007
Odhodki od obresti:
Na najeme	91	101
Na zamenjave (swaps)	10	17
Na najeta posojila	90	91
Drugo	9	5
Skupaj	200	214
Drugi odhodki za finančne posle:
Popravki finančnih rezervacij	12	11
Finančni stroški proračunskih instrumentov	50	57
Iztržena izguba pri prodaji finančnih sredstev	8	9
Izguba zaradi oslabitve finančnih sredstev	11	15
Drugo	56	35
Skupaj	137	127
Popravki sedanje vrednosti	118	7
Negativne tečajne razlike	12	6
Skupaj	467	354

Drugi odhodki za finančne posle poleg izgub pri prodaji in zmanjšanja vrednosti finančnih sredstev vključujejo tudi popravke finančnih rezervacij in provizije za upravljanje, ki se plačajo upravitelju.

3.7 DELEŽ ČISTEGA PRESEŽKA/(PRIMAJKLJAJA) PRIDRUŽENIH SUBJEKTOV IN SKUPNIH PODJETIJ

Skupnosti po kapitalski metodi računovodenja v svoj izkaz poslovnega izida vključita svoj delež čistega presežka pridruženega subjekta, EIS, in skupnih podjetij (glej tudi pojasnili 2.3.1 in 2.3.2).

3.8 POROČANJE PO ODSEKIH

Poročilo po odsekih vsebuje razdelitev prihodkov in odhodkov iz poslovanja znotraj Komisije po področjih na podlagi proračunske strukture po dejavnostih. Ta področja so za namene predstavitve računovodskih izkazov razvrščena v tri večje skupine – „dejavnosti znotraj Evropske unije“, „dejavnosti zunaj Evropske unije“ ter „storitve in drugo“.

Največja izmed teh skupin so „dejavnosti znotraj Evropske unije“, saj pokrivajo številna področja znotraj Evropske unije. „Dejavnosti zunaj Evropske unije“ zadevajo politike, ki se izvajajo zunaj Unije, kot sta trgovina in pomoč. „Storitve in drugo“ so notranje in horizontalne dejavnosti, potrebne za delovanje institucij in organov Skupnosti.

Agencije, ki so vključene v konsolidacijo, so priključene različnim področjem. Druge institucije razen Komisije so združene v posebno področje. Za posamezna področja so prikazani bruto zneski pred konsolidacijskimi izločitvami, konsolidacijske izločitve pa so izračunane skupaj v enem stolpcu.

Poudariti je treba, da lastna sredstva in prispevki niso razdeljeni med različne dejavnosti, saj jih obračunavajo, zbirajo in upravljajo osrednje službe Komisije. Tukaj so prikazani, da bi se omogočila primerjava čistega izida s tistim iz izkaza poslovnega izida.

POROČANJE PO ODSEKIH – POVZETEK

v mio. EUR
	Dejavnosti znotraj EU	Dejavnosti zunaj EU	Storitve in drugo	ESPJ v likvidaciji	Druge institucije	Konsolidacijske izločitve	Skupaj
Prihodki iz poslovanja:
Globe	3 171	0	0	0	0	0	3 171
Kmetijski prelevmani	2 299	0	0	0	0	0	2 299
Izterjava stroškov	1 384	120	6	0	0	(6)	1 504
Prihodki iz upravnega poslovanja	69	35	832	0	352	(140)	1 148
Drugi prihodki iz poslovanja	1 756	266	586	2	2	(1 003)	1 609
PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	8 679	421	1 424	2	354	(1 149)	9 731
Upravni odhodki:
Odhodki za osebje	(1 610)	(714)	(1 018)	0	(1 229)	8	(4 563)
Odhodki, povezani z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi	(58)	(18)	(115)	0	(139)	0	(330)
Drugi upravni odhodki	(645)	(279)	(848)	0	(1 239)	184	(2 827)
	(2 313)	(1 011)	(1 981)	0	(2 607)	192	(7 720)
Odhodki iz poslovanja:
Neposredno centralizirano upravljanje	(4 807)	(3 604)	(226)	0	0	639	(7 998)
Posredno centralizirano upravljanje	(3 094)	(195)	(3)	0	0	215	(3 077)
Decentralizirano upravljanje	(21)	(1 257)	0	0	0	0	(1 278)
Deljeno upravljanje	(81 748)	(17)	(74)	0	0	0	(81 839)
Skupno upravljanje	(115)	(1 074)	0	0	0	1	(1 188)
Drugi odhodki iz poslovanja	(879)	(182)	(820)	(54)	(1)	102	(1 834)
	(90 664)	(6 329)	(1 123)	(54)	(1)	957	(97 214)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(92 977)	(7 340)	(3 104)	(54)	(2 608)	1 149	(104 934)
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA	(84 298)	(6 919)	(1 680)	(52)	(2 254)	0	(95 203)
Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov							112 713
Presežek iz poslovanja							17 510
Čisti finančni prihodki							231
Gibanje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih							(5 009)
Delež rezultatov pridruženih subjektov/skupnih podjetij							(46)
Poslovni izid za zadevno leto							12 686

POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZNOTRAJ EU

v mio. EUR
	Gospodarske in finančne zadeve	Podjetništvo in industrija	Konkurenca	Zaposlovanje	Kmetijstvo	Promet in energetika	Okolje	Raziskave	Informacijska družba
Prihodki iz poslovanja:
Globe	0	0	3 168	0	0	0	0	0	0
Kmetijski prelevmani	0	0	0	0	2 299	0	0	0	0
Izterjava stroškov	1	1	0	58	1 005	7	1	3	10
Prihodki iz upravnega poslovanja	0	11	0	0	0	12	0	1	7
Drugi prihodki iz poslovanja	0	218	3	32	145	297	39	370	6
PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	1	230	3 171	90	3 449	316	40	374	23
Upravni odhodki:	(51)	(225)	(68)	(99)	(108)	(218)	(93)	(265)	(131)
Odhodki za osebje	(45)	(149)	(62)	(74)	(89)	(161)	(70)	(151)	(94)
Odhodki, povezani z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi	0	(11)	0	(1)	0	(4)	(1)	0	0
Drugi upravni odhodki	(6)	(65)	(6)	(24)	(19)	(53)	(22)	(114)	(37)
Odhodki iz poslovanja:	(52)	(336)	(54)	(8 175)	(54 290)	(1 326)	(186)	(2 672)	(1 377)
Neposredno centralizirano upravljanje	(52)	(250)	0	(186)	(46)	819	(162)	(2 630)	(1 266)
Posredno centralizirano upravljanje	0	0	0	0	0	(1 818)	(8)	0	(92)
Decentralizirano upravljanje	0	0	0	0	(3)	(11)	0	0	0
Deljeno upravljanje	0	0	0	(7 976)	(54 049)	0	0	0	0
Skupno upravljanje	0	0	0	0	0	(100)	0	0	0
Drugi odhodki iz poslovanja	0	(86)	(54)	(13)	(192)	(216)	(16)	(42)	(19)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(103)	(561)	(122)	(8 274)	(54 398)	(1 544)	(279)	(2 937)	(1 508)
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA	(102)	(331)	3 049	(8 184)	(50 949)	(1 228)	(239)	(2 563)	(1 485)

v mio. EUR
	Skupno raziskovalno središče	Ribištvo	Notranji trg	Regionalna politika	Obdavčenje in carine	Izobraževanje in kultura	Varstvo potrošnikov in zdravja	Pravica, svoboda in varnost	Dejavnosti znotraj EU skupaj
Prihodki iz poslovanja:
Globe	0	0	3	0	0	0	0	0	3 171
Kmetijski prelevmani	0	0	0	0	0	0	0	0	2 299
Izterjava stroškov	0	(41)	0	329	0	4	5	1	1 384
Prihodki iz upravnega poslovanja	38	0	0	0	0	0	0	0	69
Drugi prihodki iz poslovanja	52	8	198	(1)	1	151	135	102	1 756
PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	90	(33)	201	328	1	155	140	103	8 679
Upravni odhodki:	(334)	(39)	(146)	(66)	(46)	(160)	(165)	(99)	(2 313)
Odhodki za osebje	(222)	(32)	(100)	(55)	(38)	(85)	(110)	(73)	(1 610)
Odhodki, povezani z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi	(29)	0	(4)	0	(1)	(1)	(4)	(2)	(58)
Drugi upravni odhodki	(83)	(7)	(42)	(11)	(7)	(74)	(51)	(24)	(645)
Odhodki iz poslovanja:	(84)	(883)	(41)	(19 058)	(56)	(1 284)	(509)	(281)	(90 664)
Neposredno centralizirano upravljanje	(81)	(235)	(5)	(29)	(56)	(142)	(358)	(128)	(4 807)
Posredno centralizirano upravljanje	0	0	0	(21)	0	(1 126)	(30)	1	(3 094)
Decentralizirano upravljanje	0	0	0	(7)	0	0	0	0	(21)
Deljeno upravljanje	0	(644)	0	(18 986)	0	0	0	(93)	(81 748)
Skupno upravljanje	0	0	0	(15)	0	0	0	0	(115)
Drugi odhodki iz poslovanja	(3)	(4)	(36)	0	0	(16)	(121)	(61)	(879)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(418)	(922)	(187)	(19 124)	(102)	(1 444)	(674)	(380)	(92 977)
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA	(328)	(955)	14	(18 796)	(101)	(1 289)	(534)	(277)	(84 298)

POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZUNAJ EU

v mio. EUR
	Zunanje zadeve	Trgovina	Razvoj	Širitev	Humanitarna pomoč	Dejavnosti zunaj EU skupaj
Prihodki iz poslovanja:
Izterjava stroškov	19	0	4	92	5	120
Prihodki iz upravnega poslovanja	35	0	0	0	0	35
Drugi prihodki iz poslovanja	67	0	(1)	199	1	266
PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	121	0	3	291	6	421
Upravni odhodki:	(740)	(51)	(135)	(62)	(23)	(1 011)
Odhodki za osebje	(477)	(45)	(127)	(50)	(15)	(714)
Odhodki, povezani z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi	(17)	0	0	(1)	0	(18)
Drugi upravni odhodki	(246)	(6)	(8)	(11)	(8)	(279)
Odhodki iz poslovanja:	(2 988)	(10)	(876)	(1 586)	(869)	(6 329)
Neposredno centralizirano upravljanje	(2 163)	(7)	(530)	(503)	(401)	(3 604)
Posredno centralizirano upravljanje	(42)	0	3	(156)	0	(195)
Decentralizirano upravljanje	(352)	0	(154)	(751)	0	(1 257)
Deljeno upravljanje	0	0	(17)	0	0	(17)
Skupno upravljanje	(413)	(3)	(170)	(21)	(467)	(1 074)
Drugi odhodki iz poslovanja	(18)	0	(8)	(155)	(1)	(182)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(3 728)	(61)	(1 011)	(1 648)	(892)	(7 340)
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA	(3 607)	(61)	(1 008)	(1 357)	(886)	(6 919)

POROČANJE PO ODSEKIH – STORITVE IN DRUGO

v mio. EUR
	Tisk in komunikacije	Evropski urad za boj proti goljufijam	Usklajevanje	Osebje in uprava	Statistični urad Evropskih skupnosti	Proračun	Revizija	Jeziki	Drugo	Storitve in drugo skupaj
Prihodki iz poslovanja:
Izterjava stroškov	0	0	0	3	3	0	0	0	0	6
Prihodki iz upravnega poslovanja	1	5	0	682	0	46	0	98	0	832
Drugi prihodki iz poslovanja	(2)	(1)	8	38	0	235	0	42	266	586
PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(1)	4	8	723	3	281	0	140	266	1 424
Upravni odhodki:	(94)	(49)	(151)	(1 200)	(66)	(50)	(9)	(390)	28	(1 981)
Odhodki za osebje	(59)	(34)	(127)	(436)	(60)	(38)	(8)	(284)	28	(1 018)
Odhodki, povezani z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi	(2)	0	0	(113)	0	0	0	0	0	(115)
Drugi upravni odhodki	(33)	(15)	(24)	(651)	(6)	(12)	(1)	(106)	0	(848)
Odhodki iz poslovanja:	(80)	(15)	(8)	(45)	(22)	(217)	0	(1)	(735)	(1 123)
Neposredno centralizirano upravljanje	(77)	(15)	(1)	(29)	(21)	(104)	0	(1)	22	(226)
Posredno centralizirano upravljanje	(3)	0	0	0	0	0	0	0	0	(3)
Deljeno upravljanje	0	0	0	0	0	(74)	0	0	0	(74)
Drugi odhodki iz poslovanja	0	0	(7)	(16)	(1)	(39)	0	0	(757)	(820)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(174)	(64)	(159)	(1 245)	(88)	(267)	(9)	(391)	(707)	(3 104)
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA	(175)	(60)	(151)	(522)	(85)	14	(9)	(251)	(441)	(1 680)

4. POJASNILA K IZKAZU DENARNIH TOKOV

4.1 NAMEN IN PRIPRAVA IZKAZA DENARNIH TOKOV

Podatki o denarnih tokovih se uporabijo kot podlaga za oceno sposobnosti Skupnosti, da ustvarita denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno potreb Skupnosti, da ta denarna sredstva uporabita.

Izkaz denarnih tokov je pripravljen po posredni metodi. To pomeni, da se čisti presežek ali primanjkljaj za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih poslov, morebitne časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja in prihodkovne ali odhodkovne postavke, povezane z denarnimi tokovi pri naložbenju.

Denarni tokovi, ki nastanejo pri poslih v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti Evropskih skupnosti (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po deviznem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.

Zgornji izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove v zadevnem obdobju, in sicer razčlenjeno na denarne tokove pri poslovanju in naložbenju (Skupnosti nimata dejavnosti financiranja).

4.2 POSLOVANJE

Poslovanje zajema dejavnosti Skupnosti, ki ne vključujejo naložbenja. To pomeni večino izvajanih dejavnosti. Posojila, odobrena upravičencem (in z njimi povezana najeta posojila, če obstajajo), ne štejejo kot naložbenje (ali financiranje), saj so del splošnih ciljev in s tem vsakodnevnih poslov Skupnosti. Poslovanje vključuje tudi naložbe, kot so EIS, EBRD in skladi tveganega kapitala. Dejansko je cilj teh dejavnosti prispevati k doseganju rezultatov, za katere si prizadevajo politike.

4.3 NALOŽBENJE

Naložbenje je pridobitev in odtujitev neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter drugih naložb, ki niso vključene med denarne ustreznike. Ne vključuje posojil, odobrenih upravičencem. Cilj tega dela je prikazati dejanske naložbe Skupnosti.

Treba je omeniti, da znesek 5 753 milijonov EUR saldov denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, ki jih imata Skupnosti, le-tema ni na razpolago za uporabo. To so denarna sredstva, prejeta kot plačila naloženih glob, kadar se je druga stranka pritožila zoper naloženo globo. Ti zneski so jasno razkriti kot „denarna sredstva z omejitvami“ v pojasnilu 2.11 zgoraj.

5. RAZKRIVANJE ZUNAJBILANČNIH POSTAVK

POGOJNA SREDSTVA

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2008	31.12.2007
Prejeta jamstva	5.1	260	237
Pogojna sredstva, povezana s primeri goljufij in nepravilnosti	5.2	2 010	1 701
Nepotrjeni finančni popravki	5.3	4 390	4 436
Druga pogojna sredstva	5.4	43	19
Pogojna sredstva skupaj		6 703	6 393

POGOJNE OBVEZNOSTI IN OBVEZNOSTI ZA PRIHODNJE FINANCIRANJE

Vse pogojne obveznosti in obveznosti za prihodnje financiranje bi v primeru, da bi zapadle v plačilo, financiral proračun Skupnosti v prihodnjih letih. Proračun Skupnosti financirajo države članice.

v mio. EUR
Pogojne obveznosti	Pojasnilo	31.12.2008	31.12.2007
Dana jamstva	5.5	17 510	15 863
Globe – pritožbe, vložene pri Sodišču	5.6	10 198	8 682
EKJS – postopki pred izrekom sodbe	5.7	1 609	1 095
Zneski, povezani s pravnimi zadevami in drugimi spori	5.8	281	2 043
Druge pogojne obveznosti	5.9	18	19
Pogojne obveznosti skupaj		29 616	27 702

Obveznosti za prihodnje financiranje	Pojasnilo	31.12.2008	31.12.2007
Nepotrjene obveznosti	5.10	4 885	239
Še neporabljene obveznosti na podlagi odobritev	5.11	120 023	95 992
Pravne obveznosti v zvezi z večletnimi ukrepi	5.12	333 659	386 209
Prispevki za povezane organizacije	5.13	1 072	996
Obveznosti iz poslovnega najema	5.14	2 349	2 003
Pogodbene obveznosti	5.15	983	806
Obveznosti za prihodnje financiranje skupaj		462 971	486 245

POGOJNA SREDSTVA

5.1 PREJETA JAMSTVA

v mio. EUR
	31.12.2008	31.12.2007
Garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti	239	217
Drugo	21	20
Skupaj	260	237

Včasih se zahtevajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za zagotovitev, da upravičenci do financiranja Skupnosti izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb s Skupnostma.

Treba je omeniti, da je Komisija prejela tudi jamstva tretjih oseb v zvezi z danimi posojili (486 milijonov EUR, glej pojasnilo 2.4.2), plačanimi zneski predfinanciranja (968 milijonov EUR, glej pojasnilo 2.9) in naloženimi globami (2 403 milijonov EUR, glej pojasnilo 2.10.2.1). Vendar se ta jamstva razlikujejo od zgoraj razkritih garancij, saj se navezujejo na sredstva, ki so že vključena v bilanco stanja.

5.2 GOLJUFIJE IN NEPRAVILNOSTI

Spodnja razpredelnica prikazuje potencialni znesek izterjav, ki jih lahko opravijo države članice na podlagi odkritja nepravilnih zahtevkov v okviru strukturnih skladov. Razpredelnica temelji na uradnih poročilih, ki so jih predložile države članice v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1681/94, zneski v njej pa so razčlenjeni po državah članicah.

Pogojna sredstva: primeri goljufij in nepravilnosti

v mio. EUR
Država članica	31.12.2008	31.12.2007
Avstrija	13	15
Belgija	16	16
Češka	13	1
Danska	10	10
Estonija	2	1
Finska	3	3
Francija	12	12
Nemčija	581	592
Grčija	62	69
Madžarska	5	1
Irska	1	1
Italija	441	434
Latvija	4	1
Litva	2	0
Malta	1	0
Nizozemska	14	12
Poljska	13	11
Portugalska	114	83
Slovaška	9	1
Slovenija	1	0
Španija	279	249
Švedska	2	2
Združeno kraljestvo	257	178
Skupaj	1 855	1 692

Razlogi, da pomenijo zneski, navedeni v tej razpredelnici, prej teoretične najvišje zneske kot pa zneske, ki bodo dejansko dani na razpolago proračunu Skupnosti:

—	Države članice ne poročajo vedno o rezultatih svojih postopkov izterjave.

—

Čeprav morajo države članice Komisijo obvestiti o verjetnosti izterjave, je nemogoče natančno določiti, kolikšen delež zneskov, ki jih je treba še izterjati, bo dejansko izterjan. Nacionalne zakonodaje včasih določajo 30-letni zastaralni rok, kar lahko pripravi nacionalne organe do tega, da odlagajo odpis dolga, tudi če so možnosti za izterjavo zgolj teoretične. Za strukturne ukrepe morajo zdaj države članice Komisiji vsako leto poslati poročilo o zneskih, ki čakajo na izterjavo (člen 8 Uredbe (ES) št. 438/2001), da bi se prikazala natančnejša slika dejanskega stanja.

—	Tudi če zadevna država članica sproži postopek izterjave pravočasno, pozitiven izid ni zagotovljen. To še zlasti velja, kadar se nalogi za izterjavo izpodbijajo pred sodišči.

—

Individualni projekti se sofinancirajo kot del večletnih programov. Dokler se večletni program ne zaključi, ni mogoče določiti natančnega zneska za izterjavo, ker se lahko sredstva, porabljena za nepravilne odhodke, v nekaterih okoliščinah prerazporedijo na druge, zakonite projekte in ker se lahko posledična obročna plačila, zlasti končna plačila, včasih uporabijo kot sredstvo za popravek prejšnjih nepravilnih odhodkov. Zneski v teh razpredelnicah so začasni zneski, ki temeljijo na poročilih, prejetih in obdelanih do konca februarja 2008. Ti zneski se lahko še spremenijo v skladu z nadaljnjimi zapoznelimi poročili.

Možnosti izterjave v posameznih primerih ni mogoče dovolj natančno oceniti na podlagi podatkov, ki so jih poslale države članice.

Najpomembnejše gibanje od leta 2007 se nanaša na povečanja glede primerov v zvezi z Evropskim socialnim skladom (Združeno kraljestvo – 18 milijonov EUR in Portugalska – 4 milijone EUR), Evropskim skladom za regionalni razvoj (Združeno kraljestvo – 58 milijonov EUR, Češka – 12 milijonov EUR, Španija – 20 milijonov EUR in Portugalska – 6 milijonov EUR), Evropskim kmetijskim usmerjevalnim in jamstvenim skladom (Portugalska – 21 milijonov EUR) ter Kohezijskim skladom (Španija – 8 milijonov EUR).

V tej postavki je vključenih tudi 153 milijonov EUR v zvezi z EKJS. Države članice so Komisiji sporočile zneske, vključene v svojih knjigah terjatev, in tudi zneske, ki so bili šele v začetni fazi preverjanja. V tej postavki so razkriti ti začasni zneski, ki jih državam članicam v prejšnjih letih ni bilo treba sporočati.

5.3 NEPOTRJENI FINANČNI POPRAVKI

Kar zadeva kmetijstvo in razvoj podeželja, ostanejo kmetijski odhodi, ki jih prijavijo države članice, okvirni vse do letne potrditve obračunov plačilnih agencij za proračunsko leto N. To se načeloma zgodi do 30. aprila leta N+1. O finančni potrditvi obračunov odloči Komisija na podlagi potrjevanja certifikacijskih organov in pregleda, ki ga opravi sama. Ko Komisija potrdi obračune akreditiranih plačilnih agencij, postanejo zadevni odhodki dokončni. Komisija lahko opravi finančne popravke tudi s tako imenovanimi odločbami o skladnosti, vendar lahko ti popravki vplivajo le na odhodke, ki so nastali v 24 mesecih pred dnem, ko Komisija uradno pisno obvesti zadevno državo članico o ugotovitvah svoje preiskave. Znesek v višini 1,7 milijarde EUR je zato v tej postavki vključen kot pogojno sredstvo, saj je to ocenjeni znesek, ki naj bi bil prejet na podlagi prihodnjih odločb o skladnosti, sprejetih zaradi revizij, ki so zajele nekatere odhodke, prijavljene v obdobju 2001–2008 (glej pojasnilo 6.4.1.1). Ker ti zneski še niso dokončni, v bilanci stanja niso pripoznani.

Kar zadeva kohezijsko politiko, je bil znesek v višini 2,6 milijarde EUR prav tako vključen v to postavko kot pogojno sredstvo v zvezi z morebitnimi finančnimi popravki, o katerih se še odloča (glej pojasnilo 6.4.1.2). Ta znesek temelji na revizijskih ugotovitvah Komisije in Evropskega računskega sodišča, na podlagi katerih ukrepajo zadevni GD. To je najboljša ocena, ki upošteva dejansko stanje ukrepanja na podlagi revizij in izdanih dopisov o končnih stališčih (ali podobnih dokumentov) na dan 31. decembra 2008. Ta znesek se lahko spremeni glede na postopek za začasno prenehanje plačil in finančne popravke, v okviru katerega imajo države članice možnost, da na zaslišanju predložijo dodatne dokaze v podporo svojim zahtevkom.

Za podrobnejše podatke glede izterjave stroškov glej pojasnilo 6.

5.4 DRUGA POGOJNA SREDSTVA

V tej postavki so vključeni drugi manjši pogojni zneski, ki jih ni mogoče razvrstiti v zgornje postavke.

POGOJNE OBVEZNOSTI

5.5 DANA JAMSTVA

5.5.1 Za posojila, ki jih je odobrila Evropska investicijska banka (EIB) iz svojih lastnih sredstev

v mio. EUR
	Delitev tveganja 31.12.2008	Nedelitev tveganja 31.12.2008		Neporavnano 31.12.2008 skupaj	Neporavnano 31.12.2007
	Delitev tveganja 31.12.2008	javni organ	zasebno podjetje	Neporavnano 31.12.2008 skupaj	Neporavnano 31.12.2007
Jamstvo v višini 65 %	2 333	8 642	1 454	12 429	10 138
Jamstvo v višini 70 %	145	2 604	159	2 908	3 225
Jamstvo v višini 75 %		941	108	1 049	1 245
Jamstvo v višini 100 %		770	238	1 008	1 179
Skupaj Total	2 478	12 957	1 959	17 394	15 787

Proračun Skupnosti jamči posojila, ki jih je EIB podpisala in odobrila iz svojih lastnih sredstev tretjim državam na dan 31. decembra 2008 (vključno s posojili, odobrenimi državam članicam pred pristopom). Vendar je to jamstvo Skupnosti omejeno na odstotek najvišjega zneska odobrenih kreditnih linij: 65 %, 70 %, 75 % ali 100 %. Kadar ta najvišji znesek ni dosežen, jamstvo Skupnosti krije celoten znesek. Na dan 31. decembra 2008 je neporavnani znesek skupaj znašal 17 394 milijonov EUR, kar je torej največji možni znesek, na katerega je omejeno tveganje Skupnosti.

Za posojila, ki jih krije jamstvo proračuna Skupnosti, dobi EIB tudi jamstva tretjih oseb (držav, javnih ali zasebnih finančnih ustanov); v teh primerih je Komisija sekundarni porok. Jamstvo proračuna Skupnosti krije le politično tveganje jamstev, zagotovljenih v okviru „delitve tveganja“. Druga tveganja krije EIB, če primarni porok ne spoštuje danih zavez. Za jamstva, zagotovljena v okviru „nedelitve tveganja“ (non-risk sharing), vsa tveganja, če primarni porok ne spoštuje danih zavez, krije proračun Skupnosti. Če je primarni porok javni organ, so ta tveganja praviloma omejena na politično tveganje, ko pa jamstvo da institucija ali zasebna družba, je verjetno, da bo moral proračun Skupnosti kriti tudi gospodarsko tveganje.

5.5.2 Druga dana jamstva

v mio. EUR
	31.12.2008	31.12.2007
Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF)	48	34
MEDA: jamstva za Maroko	66	41
Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T	1	0
Drugo	1	1
Skupaj	116	76

Prispevek Komisije v okviru Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (The Risk Sharing Finance Facility, RSFF) se uporabi za rezervacije za finančna tveganja za posojila in jamstva, ki jih EIB zagotovi upravičenim raziskovalnim projektom. Skupni predvideni proračun Komisije za obdobje 2007–2013 znaša do 1 milijarde EUR, od tega do 800 milijonov EUR izhaja iz posebnega programa „Sodelovanje“, do 200 milijonov EUR pa iz posebnega programa „Zmogljivosti“. EIB se je zavezala, da bo zagotovila enak znesek. Znesek v višini 48 milijonov EUR je Komisija blokirala kot „razporeditev kapitala“. V to razporeditev kapitala so vključene nepričakovane izgube iz posojil in jamstev, ki jih je EIB dala v okviru RSFF. To je največja izguba, ki jo Komisija lahko utrpi v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz naslova odobrenih posojil ali jamstev. Je najvišji znesek jamstva, ki ga Komisija da v okviru RSFF, in se tako šteje kot pogojna obveznost ES.

V okviru programa MEDA je Komisija ustvarila jamstveni mehanizem na podlagi posebnega sklada, katerega upravičenki bosta maroški organizaciji, in sicer Caisse Centrale de Garantie ter Fonds Dar Ad-Damane. Na dan 31. decembra 2008 znaša skupni znesek kreditiranja 1 659 milijonov MAD, od tega spada 743 milijonov MAD (66 milijonov EUR) pod jamstvo Komisije.

Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T (LGTT) (2007–2013) je namenjen izdajanju jamstev za blažitev prihodkovnih tveganj v začetni fazi izvajanja projektov vseevropskega prometnega omrežja. Jamstvo naj bi zlasti v celoti krilo stand-by kreditne linije, ki bi se lahko črpale, kadar denarni tokovi projekta ne bi zadostovali za servisiranje prednostnega dolga. Ta instrument bo skupen finančni proizvod Komisije in EIB, dodeljenih pa mu bo 500 milijonov EUR iz proračuna EU. EIB bo dodelila dodatnih 500 milijonov EUR, tako da bo celotni znesek, ki bo na razpolago, znašal 1 milijardo EUR. Znesek, vključen v tej postavki, to je 1 milijarda EUR, je prispevek k oblikovanju rezervacij za nepričakovane izgube v zvezi s poslovanjem LGTT.

5.6 GLOBE

Ti zneski se nanašajo na globe, ki jih je Komisija naložila za kršitev pravil konkurence in so bile začasno plačane ter je bila zoper njih vložena pritožba oziroma še ni znano, ali bo pritožba vložena. Pogojna obveznost se ohrani, dokler sodba Sodišča Evropskih skupnosti o zadevi ne postane pravnomočna. Natečene obresti na začasna plačila (434 milijonov EUR) so vključene v poslovni izid za zadevno leto in tudi kot pogojna obveznost, da se prikaže negotovost upravičenosti Komisije do teh zneskov.

5.7 EKJS – POSTOPKI PRED IZREKOM SODBE

To so pogojne obveznosti do držav članic, povezane z odločbami o skladnosti pri EKJS pred izrekom sodbe Sodišča. Določitev končnega zneska obveznosti in leta, v katerem bo učinek uspešnih pritožb bremenil proračun, je odvisna od trajanja postopka pred Sodiščem. Zneski, ki jih bo po ocenah verjetno treba plačati (364 milijonov EUR), so vključeni v bilanco stanja kot dolgoročne rezervacije – glej pojasnilo 2.13.

5.8 ZNESKI, POVEZANI S PRAVNIMI ZADEVAMI IN DRUGIMI SPORI

Ta postavka se nanaša na odškodninske tožbe, ki so trenutno vložene proti Skupnostma, druge pravne spore in ocenjene pravne stroške.

Veliko zmanjšanje v primerjavi z letom 2007 je povezano z dvema velikima odškodninskima tožbama proti Komisiji, v zvezi s katerima so bile na dan 31. decembra 2007 v bilanci stanja vključene pogojne obveznosti v višini 2 014 milijonov EUR. V prvi zadevi je bila tožba septembra 2008 zavrnjena in zato z njo povezana pogojna obveznost v višini 350 milijonov EUR ni več razkrita. V drugi zadevi je Sodišče prve stopnje izreklo sodbo julija 2007, in sicer je Komisiji odredilo plačilo odškodnine. Vendar se je Komisija pritožila na to sodbo Sodišča prve stopnje in Sodišče Evropskih skupnosti je julija 2009 ugodilo skoraj vsem zahtevkom Komisije. Komisija mora še vedno plačati odškodnino za nekatere stroške, ki so nastali nasprotni stranki, vendar pa končna odločitev o tem znesku še ni bila sprejeta in znesek bo neznaten v primerjavi s prvotnim zahtevkom v višini 1 664 milijonov EUR in glede na celotni zaključni račun. Ta pogojna obveznost zato ni več razkrita.

Drugi zneski so povezani s spori, ki vključujejo dobavitelje, pogodbene izvajalce in nekdanje osebje. Treba je omeniti, da mora v odškodninski tožbi v skladu s členom 288 Pogodbe ES tožnik dokazati, da je institucija dovolj resno kršila pravno pravilo, ki podeljuje pravice posameznikom, da je tožnik utrpel dejansko škodo in da obstaja neposredna vzročna zveza med nezakonitim dejanjem in škodo.

5.9 DRUGE POGOJNE OBVEZNOSTI

Glavni znesek, vključen v to postavko, je možna obveznost, ocenjena na 11 milijonov EUR, v zvezi s stroški izkoreninjenja nekaterih bolezni, za katere je verjetno, da jih bo moral kriti proračun Komisije.

OBVEZNOSTI ZA PRIHODNJE FINANCIRANJE

5.10 NEČRPANE OBVEZNOSTI

To so sporazumi o danem posojilu ali o kapitalski naložbi, ki jih je sklenila Komisija (in jih ne krijejo neporavnane obveznosti), vendar druga stranka teh sredstev do konca leta še ni črpala. Razlog za znatno povečanje v primerjavi z letom 2007 je sporazum o plačilnobilančnem posojilu (gre za 4,5 milijarde EUR), ki je bil decembra 2008 podpisan z Madžarsko, vendar zneski do konca leta še niso bili izplačani.

5.11 ŠE NEPORABLJENE OBVEZNOSTI NA PODLAGI ODOBRITEV

Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek že prevzetih obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov. Na dan 31. decembra 2008 so znašale skupaj 155 034 milijonov EUR. Znesek, razkrit kot prihodnja obveznost, ki jo bo treba financirati, je izračunan kot znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti, zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot odhodki v izkaz poslovnega izida za leto 2008, kar znaša skupaj 120 023 milijonov EUR.

5.12 PRAVNE OBVEZNOSTI V ZVEZI Z VEČLETNIMI UKREPI

v mio. EUR
	31.12.2008	31.12.2007
Strukturni ukrepi	332 995	385 722
Protokoli s sredozemskimi državami	263	262
Sporazumi o ribolovu	401	225
Skupaj	333 659	386 209

Te obveznosti so nastale, ker se je Komisija odločila, da bo prevzela dolgoročne pravne obveznosti v zvezi z zneski, ki jih še niso krile odobritve za prevzem obveznosti v proračunu. Vsi večletni programi ne vsebujejo obveznosti, ki zahtevajo vključitev v to postavko, ker so odhodki v prihodnjih letih odvisni od letnih sklepov proračunskega organa ali sprememb zadevnih pravil.

5.12.1 Strukturni ukrepi

Spodnja razpredelnica prikazuje primerjavo med pravnimi obveznostmi, za katere obveznosti v breme proračuna še niso bile prevzete, in najvišjim zneskom obveznosti v povezavi z zneski, predvidenimi v finančnem okviru (perspektivi) za obdobje 2007–2013:

v mio. EUR
	Zneski finančnega okvira 2007–2013 (A)	Sklenjene pravne obveznosti (B)	Proračunske obveznosti 2007–2008 (C)	Pravne obveznosti, zmanjšane za proračunske obveznosti (= B – C)	Najvišji znesek obveznosti (= A – C)
Skladi kohezijske politike	346 543	346 087	92 012	254 075	254 531
Naravni viri	95 288	95 288	25 184	70 104	70 104
Instrument za predpristopno pomoč	11 088	4 055	2 728	1 327	8 360
Skupaj	452 919	445 430	119 924	325 506	332 995

Strukturni ukrepi pomenijo pomoč, načrtovano za obdobje 2007–2013. Oblika in cilji obdobja finančnega okvira, ki se je začelo leta 2007, se razlikujejo od oblike in ciljev iz prejšnjega obdobja.

5.12.2 Protokoli s sredozemskimi državami

Te obveznosti skupaj znašajo 263 milijonov EUR in so povezane s finančnimi protokoli, ki so bili sklenjeni s sredozemskimi državami nečlanicami. Znesek, vključen v to postavko, je razlika med skupnim zneskom iz podpisanih protokolov in zneskom obveznosti v breme proračuna, vknjiženih v zaključni račun. Ti protokoli so mednarodne pogodbe, ki ne morejo biti razveljavljene brez soglasja obeh pogodbenic, čeprav postopek njihove razveljavitve poteka.

5.12.3 Sporazumi o ribolovu

Te obveznosti so bile prevzete s tretjimi državami in so namenjene ukrepom v okviru mednarodnih sporazumov o ribolovu ter skupaj znašajo 401 milijon EUR.

5.13 PRISPEVKI ZA POVEZANE ORGANIZACIJE

Ta znesek pomeni neporavnana plačila nevpoklicanega kapitala, ki ga je vpisala Komisija.

5.13.1 Nevpoklicani kapital: EBOR

v mio. EUR
EBOR	Kapital EBOR skupaj	Kapital, ki ga je vpisala Komisija
Kapital	19 794	600
Vplačano	(5 198)	(157)
Nevpoklicano	14 596	443

5.13.2 Nevpoklicani kapital: EIS

EUR millions
EIS	Kapital EIF skupaj	Kapital, ki ga je vpisala Komisija
Kapital	2 865	786
Vplačano	(573)	(157)
Nevpoklicano	2 292	629

Na letni skupščini delničarjev EIS dne 7. maja 2007 je bila sprejeta odločitev o izdaji 1 000 novih delnic, enakovrednih obstoječim 2 000 delnicam (nominalna vrednost vsake delnice znaša 1 milijon EUR; vplačani delež v višini 20 %). Delničarji Sklada imajo možnost, da te nove delnice vpišejo sorazmerno po svoji presoji v obdobju štirih let od leta 2007 do leta 2010. EIB bo do 30. junija 2010 vpisala vse delnice, ki jih drugi delničarji še niso vpisali.

Skupnosti sta med letom 2008 vpisali 95 delnic z nominalno vrednostjo 1 milijon EUR na delnico, pri čemer sta 20 % nominalnega zneska in premijo plačali leta 2008. Udeležba Skupnosti je omejena na 900 delnic (900 milijonov EUR). Glej tudi pojasnilo 2.3.1.

5.14 OBVEZNOSTI IZ POSLOVNEGA NAJEMA

v mio. EUR
Opis	Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati
Opis	< 1 leto	1–5 let	> 5 let	Skupaj
Zgradbe	290	1 114	918	2 322
Informacijski materiali in druga oprema	7	12	8	27
Skupaj	297	1 126	926	2 349

Ta postavka zajema zgradbe in drugo opremo, ki so najete po pogodbah o poslovnem najemu in ne izpolnjujejo pogojev za vključitev na strani sredstev v bilanci stanja. Navedeni zneski ustrezajo obveznostim, ki jih je treba še plačati v obdobju veljavnosti pogodb.

Znesek 284 milijonov EUR je bil leta 2008 pripoznan kot odhodek v izkazu poslovnega izida glede poslovnih najemov.

5.15 POGODBENE OBVEZNOSTI

Ta postavka vključuje zneske, za katere sta se Evropski skupnosti zavezali, da jih bosta v prihodnosti plačali v okviru pogodb, obstoječih na datum bilance stanja. Zneski krijejo predvsem večletne pogodbe, ki se nanašajo na zagotavljanje storitev, kot so varnost, čiščenje itd., pa tudi pogodbene obveznosti glede posebnih projektov, kot so gradbena dela. Navedeni zneski ustrezajo prevzetim obveznostim, ki jih je treba še plačati v obdobju veljavnosti pogodb.

V to postavko je vključena neporavnana pogodbena obveznost v višini 243 milijonov EUR v zvezi s pogodbami Sveta o nepremičninah in 445 milijonov EUR v zvezi s pogodbami Parlamenta o nepremičninah. Drugi pomembni znesek, ki je vključen v to postavko, znaša 28 milijonov EUR in zadeva prizidek zgradbe Sodišča v Luxembourgu. Za to leto je v tej postavki vključenih tudi 155 milijonov EUR, ki se navezujejo na dogovore o javnih naročilih med agencijo Fuzija za energijo (Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije) ter Mednarodno organizacijo za fuzijsko energijo ITER.

6. IZTERJAVA NEUPRAVIČENIH PLAČIL

6.1 UVOD

Izterjava neupravičenih plačil je zadnja faza delovanja kontrolnih sistemov in ocena teh izterjav je bistvena, da se zagotovi dobro finančno poslovodenje. Izterjani zneski se običajno nanašajo na odhodke, knjižene v prejšnjih letih, ker se upoštevata obdobje med datumom izplačila in datumom naknadne revizije ter obdobje, ki je potrebno za zaključek kontradiktornih postopkov in določanje končnega dolgovanega zneska. Na področju kmetijstva se to obdobje dodatno podaljša, če zadevna država članica zahteva spravni postopek.

Pri pregledovanju projekta, ki prejema finančna sredstva EU, si revizorji prizadevajo preveriti pravilno uporabo včasih zapletenih finančnih in pogodbenih pravil. Čeprav se lahko napake, nepravilnosti ali goljufije pojavijo na kateri koli stopnji projekta ali pogodbe EU, je najbolj verjetno, da se odkrijejo na zaključni stopnji, tj. ko upravičenec pošlje svoj zahtevek za končno plačilo.

Cilj tega poglavja je zagotoviti pregled obstoječega postopka za izterjavo neupravičenih plačil ter predstaviti najboljšo oceno skupnega zneska. V nadaljevanju so opisani različni postopki, na podlagi katerih Evropska komisija izterja neupravičena plačila v primeru jasne finančne napake ali nepravilnosti. Pri strukturnih ukrepih je treba izterjati neporabljeno predfinanciranje, kadar so predujmi višji od končnih stroškov projekta. Takšne izterjave se ne štejejo kot izterjave zaradi napak ali nepravilnosti in so zato izključene iz spodnje analize.

Da bi izboljšala poročanje o zneskih, izterjanih zaradi napak in nepravilnosti, je Komisija okrepila svoj finančni računovodski sistem z novo funkcionalnostjo. Glavni cilj je razkriti tiste napake in nepravilnosti, ki jih službe Komisije izterjajo z odbitkom od poznejših plačil ali z nalogom za izterjavo.

6.2 IZTERJAVA NEUPRAVIČENIH PLAČIL, IZVEDENIH V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

Približno 80 % proračuna skupaj upravljajo Evropska komisija in države članice. Ti odhodki za deljeno upravljanje vključujejo zlasti odhodke za kmetijstvo, strukturne ukrepe in ribištvo. Ko Evropska komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, se naloge in odgovornosti v zvezi z izvrševanjem, vključno s popravki neupravičenih odhodkov, prenesejo na države članice: te so zlasti odgovorne za odpravljanje nepravilnosti, ki jih storijo upravičenci. Evropska komisija ima splošno nadzorno vlogo: preverja zadostnost finančnega upravljanja s strani držav članic in zahteva odpravo napak, če ugotovi, da država članica ni ustrezno zavarovala proračuna ES pred nepravilnostmi. Tako odpravljanje napak je lahko tudi posledica revizij in kontrol, ki jih izvaja Evropsko računsko sodišče, ali preiskav urada OLAF.

Seveda kontrolna veriga ne bila popolna brez mehanizma, ki zagotavlja, da države članice primerno izvajajo svoje delo, in ki v primeru, da tega ne počnejo, odreja potrebne finančne posledice.

Komisija je pooblaščena, da v nekaterih primerih uporablja ekstrapolirane ali pavšalne popravke , in sicer kadar ni mogoče ali izvedljivo natančno količinsko opredeliti zneska neupravičenih odhodkov ali kadar bi bil popolni izbris zadevnih odhodkov nesorazmeren. Ekstrapolacija se uporablja, kadar so na voljo rezultati, pridobljeni iz reprezentativnega vzorca v zvezi s sistemsko nepravilnostjo. Pavšalni popravki se uporabljajo v primeru posameznih kršitev ali sistemskih nepravilnosti, ko finančni učinek ni natančno količinsko določljiv, ker zajema preveč spremenljivk ali je v svojih učinkih razpršen.

6.2.1 Izterjava odhodkov, ki bremenijo kmetijstvo in razvoj podeželja

V okviru EKJS in EKSRP, ki sta nadomestila Jamstveni oddelek EKUJS, se mehanizem izterjave izvaja s potrditvijo obračunov in izterjavo nepravilnosti.

Postopek potrditve obračunov

Postopek potrditve obračunov izvaja Komisija. Ta vključuje letno finančno potrditev obračunov za vsako plačilno agencijo in večletno potrditev skladnosti, ki zajema skladnost odhodkov, ki jih prijavi država članica, s pravili EU. V primeru EKJS se vsi ti zneski knjižijo v izkazu poslovnega izida Komisije kot prihodki. Za EKSRP se lahko zneski, ki jih izterjajo države članice same, pa tudi zneski, ki izhajajo iz letne finančne potrditve obračunov, praviloma ponovno uporabijo za zadevni program.

Finančna potrditev: Komisija sprejme letno odločbo o potrditvi obračuna, s katero se formalno strinja z zaključnimi računi plačilnih agencij na podlagi preverjanj, ki jih izvedejo uprave, ter potrdil in poročil, ki jih izdajo certifikacijski organi.

Potrditev skladnosti: namenjena je temu, da se odhodki, ki niso bili izplačani v skladu s pravili EU, izključijo iz financiranja EU in se tako proračun EU zavaruje pred odhodki, ki ga ne bi smeli bremeniti. Zato potrditev skladnosti ni mehanizem, na podlagi katerega se nepravilna plačila neposredno izterjajo od končnih upravičencev. Vendar pa so finančni popravki močna spodbuda za države članice, da izboljšajo upravljavske in kontrolne sisteme ter tako tudi preprečijo ali odkrijejo in izterjajo nepravilna plačila končnim upravičencem. Poleg tega popravek zaradi skladnosti države članice ne razbremeni obveznosti spremljanja ugotovljenih nepravilnosti, saj se lahko v nasprotnem primeru sproži postopek za ugotavljanje kršitev. Medtem ko se finančna potrditev obračunov izvaja letno, pa potrditev skladnosti nima letnega značaja. Zajema odhodke, ki so nastali v več kot enem proračunskem letu, razen odhodkov, ki so nastali več kot 24 mesecev pred dnem, ko je Komisija uradno obvestila državo članico o ugotovitvah svoje revizije. Popravki zaradi skladnosti se obravnavajo kot namenski prejemki.

Finančna potrditev plačil, ki so bila izvršena ob neupoštevanju predpisanih rokov: za najpomembnejše sheme podpore v okviru EKJS predpisi določajo, da morajo države članice izvršiti plačila upravičencem v določenem roku. Spoštovanje določenih rokov se sistematično nadzoruje trikrat na leto v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 883/06. Komisija v primeru nespoštovanja rokov izvede znižanja, ob upoštevanju nekaterih nadomestil za posebne primere in izjemne okoliščine ter sorazmernosti. Znižanja se izvedejo v okviru mesečnih plačil državam članicam in pri letni finančni potrditvi. Finančni popravki za nespoštovanje plačilnih rokov se obravnavajo kot „negativna plačila“ in se v izkazu poslovnega izida knjižijo kot znižanje odhodkov.

Izterjava nepravilnosti, ki so jih prijavile države članice

Države članice morajo izterjati zneske, izgubljene zaradi nepravilnosti po nacionalnih pravilih in postopkih. Če zneske za ukrepe, ki se financirajo iz EKJS, od upravičencev uspešno izterjajo, jih knjižijo v dobro Komisiji in zadevni zneski se v izkazu poslovnega izida knjižijo kot prihodek. Kar zadeva EKSRP, se izterjani zneski odštejejo od naslednjega zahtevka za plačilo in zato se zadevna vsota lahko ponovno uporabi za program. Vendar pa nepravilno porabljenih zneskov ni vedno enostavno izterjati. Če država članica za izterjavo potrebuje več kot štiri leta, oziroma osem let v primeru sodnih postopkov nacionalnih sodišč zoper upravičenca, Komisija 50 % neporavnanega zneska zaračuna zadevni državi članici, s čimer se zaščitijo finančni interesi EU (tako imenovano „pravilo 50/50“). To se izvede na podlagi zgoraj opisanega postopka finančne potrditve. Po tej računovodski operaciji mora država članica še naprej izvajati ukrepe izterjave. 50 % tako izterjanih zneskov je treba knjižiti v dobro proračuna EU. Treba je omeniti, da se izterjani zneski EKJS lahko prenesejo na Komisijo po 20-odstotnem znižanju, ki ga države članice opravijo za pokritje svojih stroškov. Komisija v vseh okoliščinah spremlja ukrepe držav članic na področju izterjav. Če država članica ne izvaja izterjave ali si ne prizadeva za izvajanje svojih ukrepov, lahko Komisija sklene, da bo ukrepala na podlagi postopka potrditve skladnosti in od zadevne države članice zahtevala finančni popravek.

6.2.2 Izterjava odhodkov v okviru strukturnih ukrepov

Na tem področju so v mehanizem izterjave zaradi napak, nepravilnosti ali goljufije vključeni v glavnem finančni popravki.

Finančni popravki: odhodke, ki zaradi nepravilnosti ne izpolnjujejo pogojev za financiranje, je treba izključiti iz sofinanciranja iz proračuna EU. Ta izključitev se imenuje „finančni popravek“. Namen takih popravkov je ponovna vzpostavitev stanja, ko je 100 % odhodkov, prijavljenih za sofinanciranje iz strukturnih ukrepov, usklajenih z veljavnimi pravili in predpisi države in Skupnosti.

Finančni popravki se lahko izvajajo na podlagi kontrol in revizij na kateri koli stopnji kontrolnega sistema v državah članicah, ali na podlagi revizij Komisije ali Evropskega računskega sodišča ali preiskav urada OLAF. Za izvajanje finančnih popravkov glede nepravilnosti, ki jih storijo upravičenci, so v prvi vrsti odgovorne države članice. Če se država članica strinja z izvedbo popravka na podlagi kontrole ali revizije, ki jo je opravila sama ali ES, lahko prekliče nepravilne odhodke in ponovno uporabi financiranje ES, ki je bilo sproščeno za druge odhodke v okviru zadevnega programa, vendar ne za operacijo ali operacije, na katero oziroma na katere se je popravek nanašal. Evropska komisija lahko sprejme formalno odločitev, da za državo članico uporabi finančne popravke, če država članica ni izvedla zahtevanih popravkov ali če imajo upravljavski in kontrolni sistemi hude pomanjkljivosti, ki lahko povzročijo sistemske nepravilnosti. Finančni popravek, ki se uporabi na podlagi odločitve Komisije, pomeni znižanje finančnih sredstev ES za zadevni program. Popravki, ki jih izvedejo države članice po svojih revizijah ali revizijah ES, niso knjiženi v računovodskem sistemu Komisije, države članice pa enkrat letno sporočijo ustrezne podatke. V računovodske izkaze ES se vključijo le finančni popravki, ki se izvedejo na podlagi naloga za izterjavo ali znižanja končnega plačila.

6.3 IZTERJAVA NEUPRAVIČENIH PLAČIL – DRUGE VRSTE UPRAVLJANJA

Predvidena mehanizma sta nalog za izterjavo ali znižanje prihodnjega plačila. Številni projekti EU se izvajajo več let in popravki se običajno izvedejo s prilagoditvijo poznejših zahtevkov in/ali končnih plačil, in sicer po rednih preverjanjih ali pregledu neodvisnih revizijskih potrdil. Informacije o izterjavah, ki se izvedejo z odbitkom od poznejšega plačila, pri čemer se torej ne izda nalog za izterjavo, so prepoznavne v računovodskem sistemu Komisije.

Ob ali po zaključku projekta lahko Evropska komisija uporabi tudi dodatne popravke na podlagi lastnih revizij ali revizij Računskega sodišča na kraju samem. Ti popravki se lahko izvedejo v poznejših letih in v tem primeru bo izdan nalog za izterjavo.

6.4 ANALIZA IZTERJAV NEUPRAVIČENIH PLAČIL, O KATERIH JE BILO ODLOČENO LETA 2008

Spodaj prikazani podatki so bili pridobljeni, kadar je bilo to mogoče, na podlagi nastanka poslovnega dogodka, v skladu s čimer je bila izterjava dodeljena letu, v katerem:

—	je bil izdan nalog za izterjavo ali izvršeno znižano plačilo,

—	se je Komisija odločila za popravek ali so se o popravku sporazumele države članice ali

—	so države članice v okviru EKJS in EKSRP izterjale in prijavile znesek nepravilnosti.

6.4.1 Deljeno upravljanje

6.4.1.1 Izterjava odhodkov, ki bremenijo kmetijstvo in razvoj podeželja: EKJS in EKSRP

Komisija je med koledarskim letom 2008 sklenila, da glede EKJS od držav članic na podlagi finančnih popravkov izterja 917 milijonov EUR. Poleg tega so v istem letu države članice Komisiji vrnile 360 milijonov EUR za nepravilne odhodke, ki so jih izterjale od upravičencev. Leta 2008 niso bila v zvezi z EKRSP izterjana nobena neupravičena plačila. Vse te izterjave so vknjižene v računovodski sistem Komisije in vključene v izkaz poslovnega izida.

v mio. EUR
	2008	2007
Potrjeni finančni popravki, in sicer:
Potrditev skladnosti	859	532
Finančna potrditev in nespoštovani plačilni roki	58	75
Skupaj	917	607
Nepravilnosti, ki so jih prijavile države članice	360	247
Skupaj	1 277	854

Komisija lahko opravi finančne popravke na podlagi „odločb o skladnosti“, vendar samo za odhodke, prijavljene za obdobje 24 mesecev pred revizijo posameznega področja odhodkov, ki jih prijavi posamezna država članica. Znesek, ki naj bi bil prejet na podlagi odločb o finančnih popravkih zaradi skladnosti v kmetijstvu, ki jih je treba še sprejeti na podlagi revizij Komisije, je ocenjen na 1,7 milijarde EUR. To se nanaša na nekatere odhodke, prijavljene v obdobju 2001–2008, in se razkrije kot pogojno sredstvo v pojasnilu 5.3 k tem računovodskim izkazom.

6.4.1.2 Izterjava odhodkov v okviru strukturnih ukrepov

A. FINANČNI POPRAVKI

Spodaj so prikazani skupni finančni popravki, opravljeni pri programih na podlagi revizij Komisije in Računskega sodišča ter postopka zaključevanja za programski obdobji.

FINANČNI POPRAVKI V ZVEZI S PROGRAMI/PROJEKTI ZA OBDOBJE 2000–2006 SKUPAJ

v mio. EUR
	Finančni popravki skupaj na dan 31.12.2007	Finančni popravki za leto 2008 brez odločbe Komisije	Finančni popravki za leto 2008 na podlagi odločbe Komisije	Finančni popravki skupaj na dan 31.12.2008
Kohezijski sklad	103	19	35	157
ESRR	1 561	594	25	2 180
ESS	475	496		971
FIUR	0	2		2
Usmerjevalni oddelek EKUJS	1		2	3
Skupaj	2 140	1 111	62	3 313

FINANČNI POPRAVKI V ZVEZI S PROGRAMI/PROJEKTI ZA OBDOBJE 1994-99 SKUPAJ

v mio. EUR
	Finančni popravki skupaj na dan 31.12.2007	Finančni popravki za leto 2008 brez odločbe Komisije	Finančni popravki za leto 2008 na podlagi odločbe Komisije	Finančni popravki skupaj na dan 31.12.2008
Kohezijski sklad	225	7	31	263
ESRR	858	11	319	1 188
ESS	345		26	371
FIUR	39	2	15	56
Usmerjevalni oddelek EKUJS	114	3		117
Skupaj	1 581	23	391	1 995

Stanje pri izvajanju finančnih popravkov za strukturne ukrepe v letu 2008, ki znašajo skupaj 1 587 milijonov EUR, je naslednje:

v mio. EUR
	ESRR	Kohezijski sklad	ESS	FIUR	EKUJS–U	Skupaj
Finančni popravki 1994–99:
Z nalogom za izterjavo	105	29	20	9	3	166
Sprostitev prevzetih obveznosti/odbitek ob koncu leta	96	1	6	2		105
Še neizvedeni	129	8		6		143
Obdobje 1994–99 vmesni seštevek	330	38	26	17	3	414
Finančni popravki 2000–2006:
Z nalogom za izterjavo	25	7			2	34
Odbitek držav članic	201	4	492			697
Sprostitev prevzetih obveznosti/odbitek ob koncu leta		11				11
Še neizvedeni	393	32	4	2		431
Obdobje 2000-2006 vmesni seštevek	619	54	496	2	2	1 173
Finančni popravki skupaj	949	92	522	19	5	1 587

Zgornja razpredelnica ne vključuje rezultatov preverjanj, ki so jih izvedle same države članice glede odhodkov strukturnih skladov. Poleg tega se trenutno sprejema odločitev o možnih finančnih popravkih v višini 2,6 milijarde EUR. Ta znesek temelji na revizijskih ugotovitvah Komisije in Evropskega računskega sodišča, ki jih spremljajo GD. To je v času priprave zaključnega računa za leto 2008 najboljša ocena, ki upošteva dejansko stanje pri spremljanju revizij in zlasti dopisov o končnih stališčih (ali podobnih dokumentov). Razkrije se kot pogojno sredstvo (glej pojasnilo 5.3).

Dejavnosti finančnih popravkov (odtegnitve, izterjave in plačila, ki jih je treba še izterjati) v državah članicah za strukturne ukrepe za leto 2008

Države članice morajo Komisiji zagotoviti najnovejše informacije o odtegnitvah, izterjavah in še neizterjanih plačilih v zvezi s strukturnimi skladi za leto 2008 ter kumulativno za celotno obdobje 2000–2006, in sicer za vse štiri sklade (ESRR, ESS, EKUJS in FIUR).

Po podatkih, ki so jih države članice v skladu z obveznostjo iz Uredb št. 438/2001 in 448/2001 posredovale za leto 2008, znašajo odtegnitve 558 milijonov EUR in izterjave 463 milijonov EUR, skupna vrednost odtegnitev in izterjav pa je 1 021 milijonov EUR. Ti zneski upoštevajo rezultate prve analize, ki jo je opravila Komisija in je bila podlaga za popravke nekaterih podatkov. Revizije podatkov držav članic na kraju samem, ki jih je Komisija leta 2008 opravila v desetih državah članicah, je pokazala, da sistemi beleženja in sporočanja podatkov še niso povsem zanesljivi v vseh državah članicah, vendar pa obstajajo dokazi, da se njihova kakovost izboljšuje in da je bil v primerjavi s prejšnjimi leti dosežen določen napredek.

Kar zadeva odtegnitve in izterjave, ki so jih leta 2007 izvedle države članice v zvezi s prispevki iz strukturnih skladov za programe v obdobju 2000–2006, je Komisija v zaključnem računu za leto 2007 navedla znesek 540 milijonov EUR. Znesek, ki je bil popravljen na podlagi prejetih popravljenih podatkov, zdaj znaša 901 milijon EUR (565 milijonov EUR za odtegnitve in 336 milijonov EUR za izterjave). Ta razlika je v glavnem posledica prej manjkajočih zneskov, ki so jih naknadno sporočile nekatere večje države članice.

Kar zadeva finančne popravke, obstaja možnost prekrivanja med zneski, sporočenimi na podlagi dejavnosti organov EU (revizije, ki jih opravljata Komisija in Računsko sodišče ter preiskave urada OLAF), in zneski, ki jih sporočijo države članice. To gre pripisati dejstvu, da države članice velik delež finančnih popravkov, ki so posledica dejavnosti navedenih organov, sprejmejo in izvedejo brez formalne odločitve Komisije, in sicer tako, da zadevne odhodke odstranijo iz svojih izjav o odhodkih. Ker se od držav članic ne zahteva, da razlikujejo med popravki na podlagi dejavnosti organov EU in popravki, ki jih izvedejo na podlagi svojih lastnih kontrol in revizij, ni mogoče natančno določiti obsega tega prekrivanja. Vendar pa je na podlagi primerjave med zneski, ki so jih države članice sporočile za leto 2008, in zneski popravkov na podlagi dejavnosti organov EU, ki so jih sprejele države članice, mogoče sklepati, da prekrivanje ne bi smelo biti večje kot 600 milijonov EUR. V letu 2007 to prekrivanje ne bi smelo presegati 220 milijonov EUR, kar je skupna vrednost popravkov na podlagi dejavnosti organov EU, ki so jih v navedenem letu sprejele države članice.

Komisija je v programskem obdobju 2007–2013 vključila letno poročanje v svoj informacijski sistem. To pomeni, da bo podatke prejela neposredno od držav članic, slednje pa bodo posebej označile popravke, ki izhajajo iz dejavnosti organov EU, tako da bo prekrivanje podatkov mogoče natančno določiti.

B. DRUGE IZTERJAVE

Skupna vrednost nalogov za izterjavo, ki niso povezani s finančnimi popravki, temveč so izdani za izterjavo zneskov, ki so posledica napake ali nepravilnosti, je 31 milijonov EUR.

6.4.2 Izterjava odhodkov v okviru drugih vrst upravljanja

Skupni znesek izterjav za leto 2008 v okviru drugih vrst upravljanja je 72 milijonov EUR. Od tega se znesek v višini 48 milijonov EUR nanaša na izterjavo stroškov, znesek v višini 24 milijonov EUR pa na izterjavo predfinanciranja.

v mio. EUR
Nalogi za izterjavo neupravičenih plačil, izdan leta 2008	2008	2007
Zunanji ukrepi	32	178
Notranje politike	40	81
Skupaj	72	259

6.5 POVZETEK IZTERJAVE NEUPRAVIČENIH PLAČIL V LETU 2008

Spodnja razpredelnica prikazuje najboljšo oceno skupnega zneska, za katerega se je leta 2008 sprejela odločitev o izterjavi. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, izterjava ne vključuje rezultatov preverjanj držav članic samih glede odhodkov strukturnih ukrepov.

Povzetek izterjave neupravičenih plačil

v mio. EUR

2008

2007

EKUJS

—	finančni popravki

917

607

—	nepravilnosti, ki so jih prijavile države članice

360

247

Strukturni skladi in Kohezijski sklad (programi 1994–1999 in programi 2000–2006)

A.	Finančni popravki

1 587

396

B.	Druge izterjave

Nalogi za izterjavo neupravičenih plačil:

—	zunanji ukrepi

178

—	notranje politike

Skupaj

2 967

1 509

7. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

ZAKLADNIŠKO POSLOVANJE EVROPSKE KOMISIJE

Naslednja razkritja se nanašajo na zakladniško poslovanje, ki ga je izvedla Evropska komisija za izvrševanje svojega proračuna. Pravila in načela upravljanja zakladniškega poslovanja Komisije za izvrševanje proračuna so določena v Uredbi (ES, Euratom) št. 1150/2000 (kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 2028/2004) ter finančni uredbi (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002, spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006) in njenih izvedbenih določbah (Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002, spremenjena z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 478/2007).

Kot rezultat zgornjih uredb se uporabljajo naslednja glavna načela:

—	lastna sredstva plačajo države članice na račune, ki so bili v ta namen odprti v imenu Komisije pri zakladnici ali organu, ki ga imenuje posamezna država članica. Komisija lahko črpa z zgornjih računov samo, da krije svoje denarne potrebe,

—	lastna sredstva plačajo države članice v svojih nacionalnih valutah, medtem ko so plačila Komisije večinoma izražena v eurih,

—	bančnih računov, odprtih v imenu Komisije, se ne sme prekoračiti,

—	preostala sredstva na računih, ki se vodijo v drugih valutah in ne v eurih, se bodisi uporabljajo za plačila v istih valutah ali so periodično preračunana v eure (z upoštevanjem Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000, kadar gre za sredstva na računih lastnih sredstev).

Poleg računov lastnih sredstev je Komisija odprla tudi druge bančne račune pri centralnih in poslovnih bankah z namenom izvrševanja plačil in prejemanja prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun. Vsi ti računi (z izjemo računov za prejemke) se polnijo dnevno na podlagi plačil, ki jih je treba z njih izvršiti. Na vseh teh računih se vzdržujejo minimalna denarna sredstva za zagotovitev izvršitve nujnih plačil, če bi izjemoma nastala kakršna koli zamuda pri njihovem financiranju. Preostanek sredstev na računih za prejemke se redno prenaša na račune lastnih sredstev ali na druge račune, odvisno od zakladniških potreb.

Vse poslovne banke, pri katerih ima Komisija odprte bančne račune, so izbrane prek javnih razpisov. Računi izločenih sredstev so odprti v skladu s členom 63 finančne uredbe in za njihove potrebe so odprti bančni računi pri bankah, ki so izbrane s poenostavljenim razpisnim postopkom.

7.1 POSLOVNO TVEGANJE

Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih. Za zagotovitev varnosti sistema in delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranjega nadzora Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki. Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja je urejeno s svežnjem zapisanih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven nadzora. Te smernice in postopki zajemajo različna področja poslovanja, njihovo upoštevanje pa se redno preverja. Vključujejo zlasti:

—	odprtje in zaprtje bančnih računov,

—	izražanje finančnih sistemov s parametri,

—	zakladniško načrtovanje in napovedovanje,

—	izvedbo plačil in upravljanje denarnih sredstev,

—	devizne posle,

—	izbiro bank,

—	nadzor poslov in uskladitev računov,

—	vzdrževanje in nadzor dokumentov tretjih oseb.

7.2 FINANČNO TVEGANJE

Valutno tveganje:

Lastna sredstva, ki jih plačajo države članice v drugih valutah, kot je euro, se hranijo na računih lastnih sredstev. V eure se preračunajo, kadar so potrebna za kritje izvedbe plačil v eurih, v omejenem številu primerov pa se neposredno uporabijo za plačila, ki se izvedejo v istih valutah.

Komisija ima pri poslovnih bankah odprtih več računov v drugih valutah EU, kot je euro, in v USD za namene izvedbe plačil, izraženih v teh valutah. Ti računi se polnijo glede na število plačil, ki jih je treba izvesti. Posledica tega je, da je sprotna količina sredstev na računih zelo nizka in da so ta sredstva le v omejenem obsegu izpostavljena gibanjem deviznih tečajev.

Ko se razni prejemki (z izjemo lastnih sredstev) prejmejo v drugih valutah, kot je euro, se bodisi prenesejo na druge račune v isti valuti, če so potrebni za kritje izvedbe plačil, bodisi se preračunajo v eure in prenesejo na druge račune v eurih glede na zakladniške potrebe. Računi izločenih sredstev, ki se vodijo v drugih valutah, kot je euro, se polnijo glede na ocenjene kratkoročne lokalne plačilne potrebe v isti valuti. Preostanek sredstev na teh računih se vzdržuje v okviru njihovih ustreznih zgornjih meja.

Kreditno tveganje:

Večina zakladniških sredstev Komisije se hrani v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000 na računih, ki so jih odprle države članice za plačilo svojih prispevkov (lastna sredstva). Vsi ti računi so odprti pri zakladnicah držav članic ali nacionalnih centralnih bankah. Te institucije za Komisijo tako rekoč ne pomenijo kreditnega tveganja oziroma tveganja izpostavljenosti v razmerju do nasprotne stranke.

Majhen delež zakladniških sredstev Komisije se hrani pri poslovnih bankah, da se krijejo izvedba plačil ali drugi bančni posli. Običajna praksa je, da se računi poslovnih bank polnijo sproti. Posledica tega je, da je sprotna količina sredstev na teh računih stalno zelo nizka (v povprečju med 50 milijoni EUR in 150 milijoni EUR, porazdeljenimi med več kot 30 računov), tako da je izpostavljenost Komisije tveganju precej majhna. Poleg tega se uporabljajo posebne smernice za izbor poslovnih bank, da se še dodatno zmanjša kreditno tveganje.

Vse poslovne banke so izbrane prek javnih razpisov. Minimalna kratkoročna kreditna bonitetna ocena, ki se zahteva za sodelovanje v razpisnih postopkih, je Moody's P-1 ali njej enakovredna (S&P A-1 ali Fitch F1). V posebnih okoliščinah se lahko zahteva nižja raven. Vse pogodbe določajo možnost takojšnje prekinitve s strani Komisije, če se bonitetna ocena nasprotne stranke spremeni in pade pod najnižjo zahtevano raven.

Računi izločenih sredstev so odprti pri lokalnih bankah, ki so izbrane s poenostavljenim razpisnim postopkom. Zahteve v zvezi z oceno so odvisne od lokalnih okoliščin in se lahko precej razlikujejo med državami. Za omejitev izpostavljenosti kreditnemu tveganju se višina preostalih sredstev na teh računih ohranja na najnižji možni ravni (z upoštevanjem potreb poslovanja), računi se redno polnijo in uporabljene zgornje meje se pregledujejo na letni osnovi.

Glede na težke finančne in gospodarske razmere, ki so zaznamovale drugo polovico leta 2008, so bili na ravni zakladnice Komisije sprejeti posebni, poostreni ukrepi za spremljanje njene izpostavljenosti tveganju. Poleg tega se je za doseganje minimalne izpostavljenosti tveganju dodatno zmanjšal povprečni skupni znesek sredstev na računih pri poslovnih bankah, ki se uporabljajo za izvrševanje plačil Komisije. Zakladnica Komisije bo te dodatne ukrepe izvajala tudi v letu 2009 oziroma dokler se bodo nadaljevale nestabilne finančne razmere.

Obrestno tveganje:

Računi, odprti pri zakladnicah držav članic ali nacionalnih centralnih bankah v skladu s členom 9 Uredbe št. 1150/2000, se ne obrestujejo in so brez stroškov. Za vse druge račune, odprte pri nacionalnih centralnih bankah, je donos odvisen od posebnih pogojev, ki jih ponuja posamezna banka; uporabljene obrestne mere se spreminjajo in prilagajajo nihanjem na trgu.

Za večino računov, odprtih pri poslovnih bankah, se obresti izračunavajo na spremenljivi osnovi v povezavi z mejno stopnjo ECB za njene glavne operacije refinanciranja in so prilagojene, da odražajo kakršno koli nihanje te stopnje. Zaradi tega Komisija ne nosi nobenega obrestnega tveganja.

7.3 UPRAVLJANJE ZAČASNO PLAČANIH GLOB

Naslednja razkritja se nanašajo na zakladniško poslovanje, ki ga je izvedla Evropska komisija za upravljanje začasno plačanih glob (denarna sredstva z omejitvami).

Valutno tveganje:

Ker so vse globe naložene in plačane v eurih, Komisija ni izpostavljena nikakršnemu tveganju zaradi nihanja deviznih tečajev.

Kreditno tveganje:

Za izbor bank, v katerih se hranijo sredstva, se uporabljajo smernice in izpostavljenost v razmerju do kakršne koli posamezne nasprotne stranke je omejena. Vsa sredstva se hranijo na tekočih računih in se lahko črpajo kadar koli brez predhodnega obvestila. Banke so izbrane prek javnih razpisov. Minimalna dolgoročna ocena bančnih depozitov, ki se zahteva za sodelovanje v razpisnih postopkih, je Moody's Aa ali njej enakovredna (to je S&P AA- ali Fitch AA-).

Izpostavljenost v razmerju do kakršne koli posamezne nasprotne stranke je omejena na 5 % njenih „kapital + rezerve + podrejena posojila“, kakor izhaja iz njenega potrjenega konsolidiranega zaključnega računa. Ta meja se revidira vsaj na letni osnovi. Vse pogodbe določajo možnost takojšnje prekinitve s strani Komisije, če se ocena nasprotne stranke spremeni in pade pod najnižjo zahtevano raven.

Kot je bilo zgoraj omenjeno, so bili glede na težke finančne in gospodarske razmere, ki so zaznamovale drugo polovico leta 2008, na ravni zakladnice Komisije sprejeti posebni, poostreni ukrepi za spremljanje njene izpostavljenosti tveganju. Pozornost je namenjena tudi ravni kratkoročnih bonitetnih ocen nasprotnih strank, pri katerih ima Komisija sredstva, povezana z začasno plačanimi globami. Vsi ti dodatni ukrepi za spremljanje izpostavljenosti tveganju, ki so bili glede na trenutne razmere sprejeti na ravni zakladnice Komisije, se bodo izvajali tudi v letu 2009 oziroma dokler se bodo nadaljevale nestabilne finančne razmere.

Obrestno tveganje:

Obresti za vse račune se izračunajo na spremenljivi osnovi, ki je povezana z minimalno stopnjo ECB za njene glavne operacije refinanciranja, in so prilagojene, da odražajo kakršno koli nihanje te stopnje. Zaradi tega Komisija ne nosi nobenega obrestnega tveganja.

NAJEMANJE IN DAJANJE POSOJIL TER JAMSTVENI SKLAD

Naslednja razkritja se nanašajo na posojila, ki jih Evropska komisija daje in najema v okviru makrofinančne pomoči, plačilnobilančnih posojil in posojil Euratom ter Jamstvenega sklada.

7.4 STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Makrofinančna pomoč, plačilnobilančna posojila in posojila Euratom:

Skupnosti izvajata posle dajanja in najemanja posojil ter s tem povezano upravljanje zakladnice v skladu z ustreznimi sklepi (Euratom) Sveta, če je to primerno, in notranjimi smernicami. Pisna navodila za postopke, ki veljajo za posebna področja, kot so najemanje in dajanje posojil ter upravljanje zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja. Na splošno se varovanje pred tveganji ne izvaja, ker se dajanje posojil financira z „vzajemnimi“ posli in ker ni nobenih odprtih valutnih pozicij.

Jamstveni sklad:

Pravila in načela za upravljanje sredstev Jamstvenega sklada (glej pojasnilo 2.3.3) so določena v Sporazumu med Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) z dne 25. novembra 1994 ter v poznejših spremembah z dne 17. in 23. septembra 1996, 8. maja 2002 ter 25. februarja 2008.

Glavna načela, povzeta neposredno iz Sporazuma, so:

—	Jamstveni sklad bo deloval v eni sami valuti: v eurih. Da bi se izognil vsakršnemu valutnemu tveganju, bo vlagal izključno v tej valuti,

—

upravljanje sredstev bo temeljilo na tradicionalnih pravilih previdnosti, ki veljajo za finančne dejavnosti. Posebno pozornost bo treba nameniti zmanjševanju tveganj ter zagotavljanju zadostne stopnje likvidnosti in prenosljivosti upravljanih sredstev, ob upoštevanju obveznosti, ki jih bo moral Jamstveni sklad izpolniti.

7.5 VALUTNO TVEGANJE

Večina vseh finančnih sredstev in obveznosti je izražena v eurih in Skupnosti nista izpostavljeni vplivom nihanj deviznih tečajev na finančno stanje in denarne tokove.

Vendar pa imata Skupnosti v okviru finančnega instrumenta Euratom posojila, ki so izražena v tuji valuti (USD) in se financirajo z najetimi posojili v ustreznem znesku USD („vzajemni“ posel). Na datum bilance stanja Skupnosti nista bili izpostavljeni vplivom nihanj deviznih tečajev na finančno stanje in denarne tokove v okviru Euratoma.

7.6 OBRESTNO TVEGANJE

Skupnosti imata zaradi narave svojega dajanja in najemanja posojil veliko sredstev in obveznosti, ki se obrestujejo.

Makrofinančna pomoč in posojila Euratom:

Zaradi najetih posojil s spremenljivo obrestno mero sta Skupnosti izpostavljeni obrestnemu tveganju v zvezi z denarnimi tokovi. Ta posojila pomenijo približno 93 % vseh posojil. Vendar se obrestna tveganja, ki izhajajo iz najetih posojil, izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji („vzajemni“ posli). Na datum bilance stanja sta imeli Skupnosti posojila (izražena v nominalnih vrednostih) s spremenljivo obrestno mero v višini 1,05 milijarde EUR (leta 2007: 1,18 milijarde EUR), pri čemer se posojila ponovno ocenijo vsakih šest mesecev. Skupnosti sta imeli leta 2008 tudi posojila (izražena v nominalnih vrednostih) s fiksno obrestno mero v višini 85 milijonov EUR (leta 2007: 85 milijonov EUR), pri čemer je končna zapadlost teh posojil več kot pet let.

Plačilnobilančna posojila

Skupnosti sta imeli leta 2008 v okviru plačilnobilančnega finančnega instrumenta posojilo (izraženo v nominalni vrednosti) v višini 2 milijardi EUR (leta 2007: 0 milijonov EUR) s fiksno obrestno mero. Končna zapadlost tega posojila je manj kot pet let.

Jamstveni sklad:

Po dogovoru med Komisijo in EIB trenutno ni prevzeto nobeno znatno tveganje, zato se varovanje pred tveganji ne izvaja. Ker so transakcije in posli izraženi samo v eurih, ni potrebno nobeno drugo varovanje pred tveganji. Porazdelitev imetja Jamstvenega sklada na dan 31. decembra 2008 in 2007 (tržna vrednost brez natečenih obresti) je podrobno prikazana v spodnji razpredelnici:

v mio. EUR
Odseki	Naložbe s fiksno obrestno mero						Vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero		Skupaj
	prej kot v 3 mesecih		od 3 mesecev do 1 leta		od 1 do 10 let		Vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero		Skupaj
	2008	2007	2008	2007	2008	2007	2008	2007	2008	2007
Tekoči računi	1	1	0	0	0	0	0	0	1	1
Kratkoročni depoziti in ustrezniki denarnih sredstev	203	247	0	0	0	0	0	0	203	247
Za prodajo razpoložljiva sredstva	15	25	59	84	746	703	48	71	868	883
Skupaj	219	273	59	84	746	703	48	71	1 072	1 131
Odstotek	20 %	24 %	6 %	7 %	70 %	63 %	4 %	6 %	100 %	100 %

Na dan 31. decembra 2008 je bila efektivna obrestna mera za denarna sredstva in njihove ustreznike (vezani depoziti) med 3,10 % in 5,15 %. Kar zadeva portfelj za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, je bila efektivna obrestna mera med 2,94 % in 5,52 %.

7.7 KREDITNO TVEGANJE

Skupnosti sta izpostavljeni kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje, da nasprotna stranka ne bo mogla v celoti plačati zneskov, ko ti zapadejo v plačilo. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje najprej s pridobitvijo državnih jamstev v primeru Euratoma, nato preko Jamstvenega sklada. Jamstveni sklad za zunanje ukrepe je bil ustanovljen leta 1994, da bi pokrival tveganja za zamude pri plačilih, povezanih z najetimi posojili, s katerimi se financirajo posojila državam zunaj Evropske unije. V vsakem primeru se izpostavljenost kreditnemu tveganju obvladuje z možnostjo uporabe proračunskih sredstev EU, če dolžnik ne bi zmogel v celoti vrniti dolgovanih zneskov. V ta namen lahko Skupnosti zahtevata sredstva od držav članic, da izpolnita pravno obveznost Skupnosti do svojih posojilodajalcev.

Makrofinančna pomoč in posojila Euratom:

Največja koncentracija kreditnih tveganj Skupnosti je v razmerju do Romunije, Srbije in Bolgarije. Te države predstavljajo približno 28 %, 24 % in 22 % celotnega obsega posojil v tem zaporedju. Kar zadeva zakladniško poslovanje, je treba uporabljati smernice o izbiri nasprotnih strank. Tako bo poslovna enota lahko poslovala le z bankami, ki izpolnjujejo pogoje in so vključene v „poslovni seznam pooblaščenih bank“ ter imajo zadostne omejitve glede nasprotnih strank.

Plačilnobilančna posojila:

Na dan 31. decembra 2008 je bila izpostavljenost Skupnosti kreditnemu tveganju v okviru plačilnobilančnega instrumenta v celoti v razmerju do Republike Madžarske.

Jamstveni sklad:

Vezani depoziti Jamstvenega sklada – profil nasprotnih strank

V skladu s Sporazumom med Skupnostjo in EIB o upravljanju Jamstvenega sklada morajo imeti vse medbančne naložbe minimalno kratkoročno bonitetno oceno izdajatelja Moody's P-1/P-1 bonitetne agencije Moody's ali njej enakovredno. Na dan 31. decembra 2008 so bile vse naložbe (183 milijonov EUR) opravljene z nasprotnimi strankami, ki imajo minimalno bonitetno oceno Moody's P-1 ali njej enakovredno (enako je veljalo leta 2007, 248 milijonov EUR).

Drugi denarni ustrezniki – profil nasprotnih strank

Na dan 31. decembra 2008 je Sklad opravil naložbo v en kratkoročni diskontirani vrednostni papir in vse naložbe (20 milijonov EUR) so bile opravljene z nasprotnimi strankami, ki imajo minimalno bonitetno oceno Moody's P-1 ali njej enakovredno.

Za prodajo razpoložljiva sredstva Jamstvenega sklada – profil izdajateljev

Profil izdajateljev s tržno vrednostjo brez natečenih obresti na dan 31. decembra 2008:

v mio. EUR
Izdajatelj	31.12.2008		31.12.2007
Drugi izdajatelji z oceno Aaa	217	25 %	310	35 %
Nadnacionalni izdajatelji z oceno Aaa	0	0 %	5	1 %
Države/agencije z oceno Aaa	339	39 %	196	22 %
Države/agencije z oceno Aa1	53	6 %	72	8 %
Države/agencije z oceno Aa2	136	16 %	0	0 %
Države/agencije z oceno Aa3	0	0 %	81	9 %
Države/agencije z oceno A1	82	9 %	73	8 %
Države/agencije z oceno A2	32	4 %	132	15 %
Države/agencije z oceno A3	9	1 %	4	1 %
Države/agencije z oceno Baa1	0	0 %	10	1 %
Države/agencije brez ocene	0	0 %	0	0 %
Skupaj	868	100 %	883	100 %

Vsi vrednostni papirji v portfelju so skladni s spremenjenimi upravljavskimi smernicami in izpolnjujejo naslednje pogoje:

—	vrednostni papirji, ki jih izdajo države članice: minimalna bonitetna ocena Baa3,

—	vrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne organizacije, druge države ali javna podjetja: minimalna bonitetna ocena Aa2,

—	krite obveznice: bonitetna ocena Aaa,

—	vrednostni papirji, ki jih izdajo banke in zasebna podjetja: minimalna bonitetna ocena Aa2.

7.8 POŠTENA VREDNOST

Ocenjena poštena vrednost danih in najetih posojil v okviru makrofinančne pomoči, plačilnobilančnih posojil ter posojil Euratom se določi po modelu diskontiranega denarnega toka. Po tem modelu se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo z uporabo krivulj donosnosti z oceno AAA, ki so primerne za preostanek obdobja do zapadlosti posojil. Za ocenjeno pošteno vrednost posojil s spremenljivo obrestno mero se šteje, da se približuje njihovi knjigovodski vrednosti, saj se posojila vsakih šest mesecev ponovno ocenijo po tržnih obrestnih merah.

Na datum bilance stanja je ocenjena poštena vrednost danih posojil s fiksno obrestno mero znašala 2 118 milijonov EUR (leta 2007: 90 milijonov EUR), njihova knjigovodska vrednost pa 2 091 milijonov EUR (leta 2007: 87 milijonov EUR); ocenjena poštena vrednost najetih posojil s fiksno obrestno mero je znašala 2 118 milijonov EUR (leta 2007: 89 milijonov EUR), njihova knjigovodska vrednost pa 2 091 milijonov EUR (leta 2007: 87 milijonov EUR).

7.9 LIKVIDNOSTNA POZICIJA

Spodnja razpredelnica prikazuje analizo sredstev in obveznosti Jamstvenega sklada po ustreznih skupinah rokov zapadlosti na podlagi preostalega obdobja od datuma bilance stanja do pogodbenega datuma zapadlosti. Predstavljena je na podlagi najprevidnejšega upoštevanja datumov zapadlosti. Zato je pri obveznostih prikazan najzgodnejši možni rok vračila, pri sredstvih pa najpoznejši možni rok vračila. Sredstva in obveznosti, ki so brez pogodbenega datuma zapadlosti, so skupaj uvrščeni v kategorijo „Zapadlost neopredeljena“.

v mio. EUR
Zapadlost v plačilo	Prej kot v 3 mesecih	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 10 let	Zapadlost neopredeljena	Skupaj
Sredstva v EUR:
Tekoči računi	1	0	0	0	1
Kratkoročni depoziti	203	0	0	0	203
Od tega natečene obresti	1	0	0	0	1
Za prodajo razpoložljiva sredstva	21	82	784	0	887
Od tega natečene obresti	6	13	0	0	19
Skupaj	225	82	784	0	1 091
Obveznosti v EUR:
Kapital	0	0	0	1 090	1 090
Obveznosti iz poslovanja	1	0	0	0	1
Skupaj	1	0	0	1 090	1 091
Neto likvidnostna pozicija na dan 31.12.2008	224	82	784	(1 090)	0
Celotna likvidnostna pozicija na dan 31.12.2008	224	306	1 090	0

EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO (V LIKVIDACIJI)

Naslednja razkritja se nanašajo na posojila, ki jih dajeta in najemata Evropski skupnosti, ter na zakladniške posle, ki jih opravljata Evropski skupnosti prek Evropske skupnosti za premog in jeklo (v likvidaciji). Dodatne informacije so na voljo v zaključnem računu ESPJ v likvidaciji.

7.10 STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Evropska komisija upravlja likvidacijo obveznosti ESPJ in predvidena niso nobena nova posojila ali financiranje teh posojil za ESPJ v likvidaciji. Novo najemanje posojil ESPJ je omejeno na refinanciranje za zmanjšanje stroškov sredstev. Kar zadeva zakladniško poslovanje, je treba uporabljati načela skrbnega upravljanja za omejitev poslovnega tveganja, tveganja izpostavljenosti do nasprotne stranke in tržnega tveganja.

7.11 TRŽNO TVEGANJE

ESPJ v likvidaciji je izpostavljena tveganju nihanja deviznih tečajev, ki nastane zaradi valutne izpostavljenosti v zvezi z britanskim funtom. Pozicija sredstev in obveznosti v britanskih funtih je v glavnem sestavljena iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi in katerih protivrednost v eurih znaša 157 milijonov EUR ter jih je izdala Evropska investicijska banka kot nadomestilo za dolžnika, ki je zamujal s plačilom (glej pojasnilo 2.4.2). ESPJ v likvidaciji je izpostavljena cenovnemu tveganju dolžniških vrednostnih papirjev zaradi naložb, ki so v bilanci stanja razvrščene kot razpoložljive za prodajo.

7.12 OBRESTNO TVEGANJE

ESPJ v likvidaciji je zaradi narave svojih dejavnosti izpostavljena vplivu nihanj prevladujočih ravni tržnih obrestnih mer na tveganje v zvezi s pošteno vrednostjo in v zvezi z denarnimi tokovi. Obrestna tveganja, ki izhajajo iz najetih posojil, se v glavnem izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji („vzajemni“ posli). Zaradi dolžniških vrednostnih papirjev s spremenljivo obrestno mero je ESPJ v likvidaciji izpostavljena obrestnemu tveganju v zvezi z denarnimi tokovi, zaradi dolžniških vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero pa je izpostavljena obrestnemu tveganju v zvezi s pošteno vrednostjo. Na datum bilance stanja so obveznice s fiksno obrestno mero predstavljale približno 97 % naložbenega portfelja (leta 2007: 94 %).

7.13 KREDITNO TVEGANJE

ESPJ v likvidaciji je izpostavljena tveganju, da nasprotna stranka ne bi mogla v celoti plačati zneskov, ko ti zapadejo v plačilo. Poslovna enota lahko posluje le z bankami, ki izpolnjujejo pogoje in so vključene v „poslovni seznam pooblaščenih bank“ ter imajo zadostne omejitve glede nasprotnih strank. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje z redno analizo sposobnosti posojilojemalcev, da izpolnjujejo obveznosti glede plačevanja obresti in odplačevanja glavnice. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje tudi s pridobitvijo varščin ter državnih jamstev, jamstev podjetij in osebnih jamstev. Jamstva držav članic ali enakovrednih organov (javnih institucij ali industrijskih skupin javnega sektorja v državah članicah) krijejo 73 % skupnega neporavnanega zneska. 20 % neporavnanih posojil je bilo odobrenih bankam ali so banke zanje dale jamstva.

7.14 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Likvidnostno tveganje, ki izhaja iz najetih posojil, se v glavnem izravna z danimi posojili z enakovrednimi pogoji („vzajemni“ posli).

Kar zadeva upravljanje sredstev in obveznosti ESPJ v likvidaciji, upravlja Komisija likvidnostne zahteve na podlagi napovedi izplačil za 11-letno obdobje, pridobljeni s posvetovanji s pristojnimi službami Komisije.

7.15 POŠTENA VREDNOST

Ocenjena poštena vrednost danih in najetih posojil se določi po modelu diskontiranega denarnega toka. Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji so prikazani po pošteni vrednosti, kar je tržna vrednost, povečana za natečene obresti. Finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti z uporabo metode vrednotenja, ki je ne podpirajo preverljive tržne cene ali obrestne mere, ni. Za nominalno vrednost poslovnih terjatev, zmanjšano za rezervacijo za oslabitev, in za nominalno vrednost poslovnih obveznosti se šteje, da se približujeta njihovi pošteni vrednosti. Poštena vrednost denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, vključno s tekočimi računi in kratkoročnimi depoziti (za manj kot tri mesece), je njihova knjigovodska vrednost.

8. RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

Za predstavitev podatkov v zvezi s ključnim vodstvom Evropskih skupnosti so take osebe tukaj prikazane v okviru petih kategorij:

Kategorija 1	:	predsednik Komisije in predsednik Sodišča
Kategorija 2	:	generalni sekretar Sveta in podpredsedniki Komisije
Kategorija 3	:	člani Komisije, sodniki in generalni pravobranilci Sodišča, predsednik in člani Sodišča prve stopnje, predsednik in člani Sodišča za uslužbence Evropske unije, varuh človekovih pravic in evropski nadzornik za varstvo podatkov
Kategorija 4	:	predsednik in člani Računskega sodišča
Kategorija 5	:	najvišji javni uslužbenci institucij in agencij

FINANČNE UPRAVIČENOSTI KLJUČNEGA VODSTVA

V EUR
Upravičenost (na zaposlenega)	Kategorija 1	Kategorija 2	Kategorija 3	Kategorija 4	Kategorija 5
Osnovna plača (na mesec)	24 422,79	22 122,10	17 697,68 – 19 909,88	19 113,50 – 20 352,33	11 253,14 – 17 697,68
Dodatek za prebivanje/izselitveni dodatek	15 %	15 %	15 %	15 %	16 %
Družinski dodatki:
gospodinjski dodatek (v % plače)	2 % + 164,27	2 % + 164,27	2 % + 164,27	2 % + 164,27	2 % + 164,27
otroški dodatek	358,96	358,96	358,96	358,96	358,96
dodatek za predšolsko	87,69	87,69	87,69	87,69	87,69
izobraževanje ali	243,55	243,55	243,55	243,55	243,55
dodatek za šolanje zunaj kraja zaposlitve	487,10	487,10	487,10	487,10	487,10
Dodatek za predsedujoče sodnike	Se ne uporablja	Se ne uporablja	500 – 810,74	Se ne uporablja	Se ne uporablja
Dodatek za reprezentančne stroške	1 418,07	0–911,38	500 – 607,71	Se ne uporablja	Se ne uporablja
Letni potni stroški	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	da
Nakazila v države članice:
dodatek za šolanje (7)	da	da	da	da	da
% plače (7)	5 %	5 %	5 %	5 %	5 %
% plače brez korekcijskega koeficienta	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %
Reprezentančni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	Se ne uporablja	Se ne uporablja
Začetek dela:
stroški nastanitve	48 845,58	44 244,20	35 395,36 – 39 819,76	38 227,00 – 40 704,66	povrnjeno
družinski potni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
stroški selitve	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
Prenehanje dela:
stroški selitve ob prenehanju zaposlitve	24 422,79	22 122,10	17 697,68 – 19 909,88	19 113,50 – 20 352,33	povrnjeno
družinski potni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
stroški selitve	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
prehod (v % plače) (8)	40 %–65 %	40 %–65 %	40 %–65 %	40 %–65 %	Se ne uporablja
zdravstveno zavarovanje	krito	krito	krito	krito	izbirno
Pokojnina (v % plače, pred davki)	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %
Odbitki:
davek Skupnosti	8 %–45 %	8 %–45 %	8 %–45 %	8 %–45 %	8 %–45 %
zdravstveno zavarovanje (v % plače)	1,8 %	1,8 %	1,8 %	1,8 %	1,8 %
posebna dajatev na plačo	4,21 %	4,21 %	4,21 %	4,21 %	4,21 %
odbitek za pokojnino	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	10,9 %
Število oseb na dan 31.12.2008	2	6	92	27	81

9. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Do dne potrditve tega zaključnega računa računovodja Komisije ni opazil nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov in to se izraža v zgoraj predstavljenih podatkih.

10. SUBJEKTI, KI SO VKLJUČENI V KONSOLIDACIJO

A. NADZOROVANI SUBJEKTI

1. Institucije in posvetovalni organi

Odbor regij

Svet Evropske unije

Sodišče Evropske unije

Evropska komisija

Evropsko računsko sodišče

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Evropski varuh človekovih pravic

Evropski parlament

2. Agencije Skupnosti

Evropska agencija za obnovo (9)

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Evropska agencija za varnost v letalstvu

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja

Evropska agencija za okolje

Evropska agencija za varnost hrane

Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer

Evropska agencija za pomorsko varnost

Evropska agencija za zdravila

Evropska agencija za kemikalije (10)

Fuzija za energijo (Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije) (10)

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

Agencija Evropske unije za temeljne pravice

Evropska agencija za varnost omrežij in informacij

Evropska fundacija za usposabljanje

Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije

Prevajalski center za organe Evropske unije

Nadzorni organ za evropski GNSS

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Evropska železniška agencija

Urad Skupnosti za rastlinske sorte

Agencija Skupnosti za nadzor ribištva

3. Izvajalske agencije

Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo

Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike

Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje (10)

4. Drugi nadzorovani subjekti

Evropska skupnost za premog in jeklo (v likvidaciji)

Eurojust (11)

Evropska policijska akademija (CEPOL) (11)

B. SKUPNA PODJETJA

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER (delež udeležbe/glasovalnih pravic: 48,5 %)

Skupno podjetje SESAR (delež udeležbe: 91,73 % / delež glasovalnih pravic: 65 %)

Skupno podjetje Galileo v likvidaciji (delež udeležbe: 91,6 % /delež glasovalnih pravic: 49,3 %)

C. PRIDRUŽENI SUBJEKTI

Evropski investicijski sklad (delež udeležbe/glasovalnih pravic: 27,43 %)

11. SUBJEKTI, KI NISO VKLJUČENI V KONSOLIDACIJO

Čeprav Skupnosti upravljata sredstva spodaj omenjenih subjektov, ti ne izpolnjujejo pogojev za konsolidacijo in zato niso vključeni v zaključni račun Evropskih skupnosti.

11.1 EVROPSKI RAZVOJNI SKLAD (ERS)

Evropski razvojni sklad (ERS) je glavni instrument zagotavljanja pomoči Skupnosti za razvojno sodelovanje v afriških, karibskih in pacifiških državah (države AKP) ter čezmorskih državah in ozemljih (ČDO). Ustanovitev Sklada je bila predvidena že z Rimsko pogodbo iz leta 1957, da bi se zagotovila tehnična in finančna podpora, sprva namenjena afriškim državam, ki so bile tedaj še kolonije in s katerimi so nekatere države članice imele zgodovinske vezi.

Vsak ERS je sklenjen za približno pet let. Veljavnost 9. ERS se je iztekla 1. julija 2008, ko je začel veljati 10. ERS.

ERS se ne financira iz proračuna Skupnosti, ampak z neposrednimi prispevki držav članic, ki so dogovorjeni na pogajanjih. Znesek, ki ga plača država članica, med drugim delno temelji na njenem BNP in delno na njenih zgodovinskih vezeh z zadevnimi državami AKP in ČDO. Sredstva ERS upravljata Komisija in EIB.

ERS ureja posebna finančna uredba (UL L 78, 19.3.2008, str. 1), ki predvideva predložitev posebnih računovodskih izkazov, ločeno od računovodskih izkazov Skupnosti. Zunanji nadzor nad ERS izvajata Računsko sodišče in Parlament. V vednost sta prikazani bilanca stanja in izkaz poslovnega izida 8., 9. in 10. ERS:

Bilanca stanja – 8., 9. in 10. ERS

v mio. EUR
	31.12.2008	31.12.2007
Kratkoročna sredstva:
Terjatve	17	8
Neto predfinanciranje	918	957
Druga kratkoročna sredstva	(6)	(3)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	290	388
Sredstva skupaj	1 219	1 350
Kratkoročne obveznosti:
Obveznosti iz poslovanja	(702)	(704)
Obveznosti skupaj	(702)	(704)
Čista sredstva	517	646
Sredstva in rezerve
Vpoklicani kapital Sklada	17 079	25 019
Rezultat za zadevno leto	(3 030)	(3 256)
Rezultati, preneseni iz prejšnjih let	(15 784)	(22 411)
Druge rezerve	2 252	1 294
Čista sredstva	517	646

Izkaz poslovnega izida – 8., 9. in 10. ERS

v mio. EUR
	2008	2007
Prihodki skupaj	23	0
Odhodki iz poslovanja
Odhodki iz poslovanja
Programska pomoč	416	638
Makroekonomska podpora	344	427
Sektorska politika	1 387	1 149
Projekti znotraj držav AKP	517	382
Subvencionirane obrestne mere	2	1
Nujna pomoč	188	155
Pomoč za begunce	6	(6)
Rizični kapital	17	58
STABEX	25	98
Sysmin	5	32
Drugi programi pomoči, povezani s prejšnjimi ERS	19	5
Strukturne prilagoditve	0	(6)
Odpis dolga	(1)	180
Nadomestilo za prejemke od izvoza	42	84
Institucionalna podpora	35	30
Sklad za Kongo	2	17
Odhodki iz poslovanja skupaj	3 004	3 244
Upravni in finančni odhodki	58	31
Presežek/(primanjkljaj) iz poslovanja	(3 039)	(3 275)
Dejavnosti, ki niso povezane s poslovanjem
Finančni prihodki	13	19
Izgube zaradi oslabitve terjatev	(4)	0
Presežek/(primanjkljaj) iz dejavnosti, ki niso povezane s poslovanjem	9	19
Rezultat za zadevno leto	(3 030)	(3 256)

11.2 SISTEM ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Sistem zdravstvenega zavarovanja je sistem, ki zagotavlja zdravstveno zavarovanje za osebje različnih organov Evropskih skupnosti. Sredstva tega sistema so lastno premoženje sistema in jih ne nadzorujeta Evropski skupnosti, čeprav finančna sredstva sistema upravlja Komisija. Sistem se financira s prispevki članov sistema (osebje) in delodajalcev (institucije/agencije/organi). Vsi presežki ostanejo znotraj sistema.

Sistem sestavljajo štirje ločeni sistemi – glavni sistem, ki krije osebje institucij in agencij Evropskih skupnosti, ter trije manjši sistemi, ki krijejo osebje Evropske univerze v Firencah, osebje evropskih šol in osebje zunaj ES, kot je na primer osebje v delegacijah EU. Na dan 31. decembra 2008 so skupna sredstva sistema znašala 288 milijonov EUR (leta 2007: 287 milijonov EUR).

DEL II

KONSOLIDIRANA POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA EVROPSKIH SKUPNOSTI IN POJASNILA

KAZALO

A.	Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna:

1.	Realizacija proračuna

2.	Primerjava proračunskih napovedi in dejanskih zneskov

Prihodki:

3.	Konsolidirani povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov

Odhodki:

4.	Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po razdelkih finančnega okvira

5.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po razdelkih finančnega okvira

6.	Izvrševanje odobritev plačil po razdelkih finančnega okvira

7.	Gibanje neporavnanih obveznosti po razdelkih finančnega okvira

8.	Razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka in po razdelkih finančnega okvira

9.	Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po področjih

10.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po področjih

11.	Izvrševanje odobritev plačil po področjih

12.	Gibanje neporavnanih obveznosti po področjih

13.	Razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka in po področjih

Institucije:

14.	Konsolidirani povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov po institucijah

15.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po institucijah

Agencije:

16.	Prihodki agencij: proračunske napovedi, upravičenosti in prejeti zneski

17.	Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil po agencijah

18.	Realizacija proračuna, vključno z agencijami

B.	Pojasnila h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna

1.	Proračunska načela, struktura in odobritve

2.	2. Pojasnila k poročilom o izvrševanju proračuna

ODDELEK A: KONSOLIDIRANA POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA (12)

REZULTAT IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

1. REALIZACIJA PRORAČUNA ZA LETO 2008

v mio. EUR
	EFTA-EGP	Evropski Skupnosti	Skupaj 2008	Skupaj 2007
Prihodki za zadevno proračunsko leto	199	121 385	121 584	117 563
Plačila na podlagi odobritev za tekoče leto	(184)	(115 366)	(115 550)	(113 028)
Odobritve plačil, prenesene v leto N+1	0	(3 912)	(3 912)	(3 114)
Odobritve Efte, prenesene iz leta N–1	(2)	0	(2)	(2)
Zapadle neporabljene odobritve plačil, prenesene iz leta N–1	1	187	188	246
Tečajne razlike za zadevno leto	0	(498)	(498)	(123)
Realizacija proračuna	14	1 796	1 810	1 542

Proračunski presežek Evropskih skupnosti se vrne državam članicam v naslednjem letu kot odbitek od njihovih obveznosti za navedeno leto.

2. PRIMERJAVA PRORAČUNSKIH NAPOVEDI IN DEJANSKIH ZNESKOV

PRIHODKI

v mio. EUR
Naslov		Prvotni proračun	Končni proračun	Ugotovljene upravičenosti	Prihodki	Razlika končno-dejansko	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
Naslov		1	2	3	4	5=2-4	6=4/2	7=3-4
1	Lastna sredstva	118 922	108 323	110 008	108 649	– 326	100,30 %	1 358
3	Presežki, neporabljena sredstva in popravki	126	4 160	4 174	4 174	–14	100,34 %	0
4	Prihodki iz naslova zaposlenih v institucijah in drugih organih Skupnosti	1 029	1 029	984	977	52	94,96 %	7
5	Prihodki iz upravnega poslovanja institucij	81	81	443	353	– 272	435,29 %	90
6	Prispevki in nadomestila v zvezi s sporazumi in programi Skupnosti	10	356	5 967	5 564	–5 208	1 562,84 %	403
7	Zamudne obresti in globe	123	1 766	11 733	1 794	–28	101,61 %	9 938
8	Najemanje in dajanje posojil	26	26	61	34	–8	130,07 %	27
9	Razni prihodki	30	30	71	39	–9	129,19 %	32
Skupaj		120 347	115 771	133 441	121 584	–5 813	105,02 %	11 856

ODHODKI – PO RAZDELKIH FINANČNEGA OKVIRA

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira		Prvotni proračun	Končni proračun (13)	Izvedena plačila	Razlika končno-dejansko	V %	Odobritve, prenesene v leto 2009	Odobritve, ki zapadejo
Razdelek finančnega okvira		1	2	3	4=2-3	5=3/2	6	7=2-3-6
1	Trajnostna rast	50 324	47 743	45 611	2 132	95,53 %	1 431	701
2	Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	53 177	59 431	54 813	4 619	92,23 %	4 361	258
3	Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 241	1 533	1 311	223	85,48 %	91	131
4	EU kot globalni akter	8 113	8 252	7 311	941	88,60 %	527	414
5	Uprava	7 284	8 494	7 292	1 201	85,86 %	922	279
6	Nadomestila	207	207	207	0	100,00 %	0	0
Skupaj		120 347	125 660	116 545	9 115	92,75 %	7 333	1 782

ODHODKI – PO PODROČJIH

v mio. EUR
Področje		Prvotni proračun	Končni proračun (14)	Izvedena plačila	Razlika končno-dejansko	V %	Prenesene odobritve	Odobritve, ki zapadejo
Področje		1	2	3	4=2-3	5=3/2	6	7=2-3-6
01	Gospodarske in finančne zadeve	414	358	286	72	79,85 %	18	55
02	Podjetništvo	533	603	477	126	79,14 %	64	61
03	Konkurenca	79	104	87	16	84,45 %	14	2
04	Zaposlovanje in socialne zadeve	11 137	9 415	9 092	323	96,57 %	26	297
05	Kmetijstvo in razvoj podeželja	52 459	58 508	53 803	4 705	91,96 %	4 500	205
06	Energetika in promet	1 910	2 169	1 785	384	82,29 %	127	257
07	Okolje	298	319	264	55	82,67 %	26	30
08	Raziskave	4 112	5 146	4 439	708	86,24 %	686	22
09	Informacijska družba in mediji	1 549	1 890	1 708	181	90,41 %	171	11
10	Neposredne raziskave	372	672	389	282	57,98 %	269	13
11	Ribištvo in pomorske zadeve	846	932	879	53	94,35 %	8	44
12	Notranji trg	61	69	58	11	84,35 %	8	3
13	Regionalna politika	30 655	27 891	27 674	217	99,22 %	195	22
14	Obdavčenje in carinska unija	108	121	105	16	87,01 %	10	5
15	Izobraževanje in kultura	1 345	1 555	1 378	177	88,62 %	147	30
16	Komuniciranje	197	224	186	38	83,23 %	18	19
17	Zdravje in varstvo potrošnikov	501	604	515	89	85,32 %	38	50
18	Območje svobode, varnosti in pravice	589	550	445	105	80,88 %	20	85
19	Zunanji odnosi	3 338	3 604	3 449	155	95,71 %	72	83
20	Trgovina	77	85	75	10	88,35 %	7	3
21	Razvoj in odnosi z državami AKP	1 179	1 401	1 229	172	87,74 %	119	53
22	Širitev	1 832	1 642	1 555	88	94,65 %	58	30
23	Humanitarna pomoč	773	904	895	9	99,06 %	7	2
24	Boj proti goljufijam	70	76	63	13	82,42 %	6	8
25	Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	178	201	177	24	88,05 %	21	3
26	Upravna služba Komisije	972	1 182	971	211	82,17 %	171	40
27	Proračun	275	284	263	20	92,84 %	12	9
28	Revizija	10	12	10	1	89,25 %	1	0
29	Statistika	107	130	110	21	84,07 %	15	6
30	Pokojnine	1 087	1 081	1 049	31	97,13 %	0	31
31	Jezikovne službe	368	462	410	52	88,75 %	47	5
40	Rezerve	239	171	0	171	0,00 %	0	171
90	Druge institucije	2 674	3 298	2 717	581	82,38 %	453	128
Skupaj		120 347	125 660	116 545	9 115	92,75 %	7 333	1 782

3. POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA LETO 2008

v mio. EUR
Naslov		Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
Naslov		začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
1	Lastna sredstva	118 922	108 323	108 593	1 415	110 008	107 313	1 336	108 649	100,30 %	1 358
3	Presežki, neporabljena sredstva in popravki	126	4 160	4 175	0	4 174	4 174	0	4 174	100,34 %	0
4	Prihodki iz naslova zaposlenih v institucijah in drugih organih Skupnosti	1 029	1 029	975	9	984	970	7	977	94,96 %	7
5	Prihodki iz upravnega poslovanja institucij	81	81	359	83	443	330	23	353	435,29 %	90
6	Prispevki in nadomestila v zvezi s sporazumi in programi Skupnosti	10	356	5 760	207	5 967	5 467	96	5 564	1 562,84 %	403
7	Zamudne obresti in globe	123	1 766	3 284	8 449	11 733	146	1 648	1 794	101,61 %	9 938
8	Najemanje in dajanje posojil	26	26	61	0	61	34	0	34	130,07 %	27
9	Razni prihodki	30	30	30	41	71	26	13	39	129,19 %	32
Skupaj		120 347	115 771	123 236	10 205	133 441	118 461	3 124	121 584	105,02 %	11 856

Podrobni podatki za naslov 1: Lastna sredstva

Poglavje		Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
Poglavje		začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
10	Kmetijske dajatve	1 683	1 283	1 237	390	1 628	887	390	1 278	99,59 %	350
11	Prelevmani na sladkor	633	708	708	28	736	680	28	708	100,01 %	28
12	Carine	16 432	14 946	15 289	989	16 278	14 380	918	15 297	102,35 %	980
13	DDV	19 096	18 097	17 964	2	17 966	17 966	0	17 966	99,28 %	0
14	BND	81 078	73 290	73 008	7	73 015	73 015	0	73 015	99,62 %	0
15	Popravek proračunskih neravnovesij	0	0	387	–2	385	385	0	385		0
Skupaj		118 922	108 323	108 593	1 415	110 008	107 313	1 336	108 649	100,30 %	1 358

Podrobni podatki za naslov 3: Razpoložljivi presežki

Poglavje		Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
Poglavje		začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
30	Presežek iz prejšnjega leta	126	1 655	1 655	0	1 655	1 655	0	1 655	100,00 %	0
31	Presežek iz naslova DDV	0	1 043	1 042	0	1 041	1 041	0	1 041	99,88 %	0
32	Presežek iz naslova BND	0	1 463	1 462	0	1 462	1 462	0	1 462	99,97 %	0
34	Popravek za neudeležbo na področju PNZ	0	0	1	0	1	1	0	1		0
35	Popravek za Združeno kraljestvo	0	0	15	0	15	15	0	15		0
Skupaj		126	4 160	4 175	0	4 174	4 174	0	4 174	100,34 %	0

4. RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL PO RAZDELKIH FINANČNEGA

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira		Odobritve za prevzem obveznosti						Odobritve plačil
		sprejete odobritve	spremembe (prerazporeditve in SP)	prenesene odobritve	namenski prejemki	dodatne odobritve skupaj	vse odobritve skupaj	sprejete odobritve	spremembe (prerazporeditve in SP)	prenesene odobritve	namenski prejemki	dodatne odobritve skupaj	vse odobritve skupaj
		1	2	3	4	5=3+4	6=1+2+5	7	8	9	10	11=9+10	12=7+8+11
1	Trajnostna rast	57 964	378	133	1 405	1 537	59 879	50 324	–4 571	183	1 807	1 990	47 743
2	Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	55 041	524	1 363	6 110	7 473	63 038	53 177	130	47	6 077	6 124	59 431
3	Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 343	283	2	95	96	1 722	1 241	81	93	118	211	1 533
4	EU kot globalni akter	7 311	240	102	320	422	7 973	8 113	– 212	83	268	351	8 252
5	Uprava	7 284	–5	119	397	516	7 795	7 284	–3	786	426	1 212	8 494
6	Nadomestila	207	0	0	0	0	207	207	0	0	0	0	207
Skupaj		129 150	1 420	1 719	8 326	10 045	140 615	120 347	–4 575	1 193	8 696	9 889	125 660

5. IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI PO RAZDELKIH FINANČNEGA OKVIRA

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira		Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2009				Odobritve, ki zapadejo
		Odobritve za prevzem obveznosti	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	namenski prejemki	prenosi na podlagi odločitve	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9=7+8	10=9/1	11	12	13	14=11+12+13	15=14/1
1	Trajnostna rast	59 879	57 779	133	603	58 514	97,72 %	801	19	820	1,37 %	544	0	1	545	0,91 %
2	Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	63 038	55 405	1 363	2 539	59 307	94,08 %	3 571	0	3 571	5,67 %	160	0	0	160	0,25 %
3	Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 722	1 520	2	44	1 565	90,90 %	51	83	133	7,74 %	23	0	0	23	1,36 %
4	EU kot globalni akter	7 973	7 255	102	155	7 513	94,23 %	165	271	435	5,46 %	25	0	0	25	0,32 %
5	Uprava	7 795	7 096	119	212	7 427	95,27 %	183	8	191	2,45 %	175	0	3	177	2,28 %
6	Nadomestila	207	207	0	0	207	100,00 %	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0	0,00 %
Skupaj		140 615	129 261	1 719	3 552	134 533	95,67 %	4 770	381	5 151	3,66 %	927	0	3	931	0,66 %

6. IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL PO RAZDELKIH FINANČNEGA OKVIRA

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira		Odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2009					Odobritve, ki zapadejo
		Odobritve plačil	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi odločbe	namenski prejemki	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9	10=7+8+9	11=10/1	12	13	14	15=12+ 13+14	16=15/1
1	Trajnostna rast	47 743	44 912	147	553	45 611	95,53 %	148	33	1 250	1 431	3,00 %	661	36	4	701	1,47 %
2	Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	59 431	52 230	37	2 546	54 813	92,23 %	45	784	3 532	4 361	7,34 %	248	10	0	258	0,43 %
3	Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 533	1 203	59	49	1 311	85,48 %	9	13	69	91	5,96 %	97	34	1	131	8,56 %
4	EU kot globalni akter	8 252	7 125	65	120	7 311	88,60 %	55	325	147	527	6,39 %	396	18	0	414	5,01 %
5	Uprava	8 494	6 399	686	207	7 292	85,86 %	694	12	217	922	10,86 %	176	100	3	279	3,28 %
6	Nadomestila	207	207	0	0	207	100,00 %	0	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0	0,00 %
Skupaj		125 660	112 075	995	3 475	116 545	92,75 %	951	1 168	5 214	7 333	5,84 %	1 577	198	7	1 782	1,42 %

7. GIBANJE NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI PO RAZDELKIH FINANČNEGA OKVIRA

v mio. EUR
		Neporavnane obveznosti ob koncu prejšnjega leta				Obveznosti za zadevno leto
Razdelek finančnega okvira		obveznosti, prenesene iz prejšnjih let	sprostitev prevzetih obveznosti/revalorizacija/zapadle obveznosti	plačila	neporavnane obveznosti ob koncu leta	prevzete obveznosti v letu	plačila	zapadle obveznosti, ki jih ni mogoče prenesti	neporavnane obveznosti ob koncu leta	neporavnane obveznosti ob koncu leta skupaj
1	Trajnostna rast	107 519	– 614	–41 378	65 526	58 514	–4 233	–6	54 275	119 802
2	Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	9 905	– 274	–5 650	3 982	59 307	–49 163	0	10 144	14 125
3	Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 353	–77	– 477	800	1 565	– 834	0	732	1 531
4	EU kot globalni akter	19 250	– 610	–5 636	13 003	7 513	–1 675	–2	5 836	18 840
5	Uprava	713	–99	– 583	31	7 427	–6 709	–1	717	747
6	Nadomestila	0	0	0	0	207	– 207	0	0	0
Skupaj		138 740	–1 674	–53 724	83 342	134 533	–62 820	–9	71 704	155 045

8. RAZČLENITEV NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA OBVEZNOSTI IN PO RAZDELKIH FINANČNEGA OKVIRA

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira		< 2002	2002	2003	2004	2005	2006	2007	2008	Skupaj
1	Trajnostna rast	666	527	1 045	2 113	5 461	25 078	30 637	54 275	119 802
2	Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	95	36	41	65	205	2 545	995	10 144	14 125
3	Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	10	12	23	61	92	167	435	732	1 531
4	EU kot globalni akter	933	579	735	1 148	2 022	4 033	3 553	5 836	18 840
5	Uprava	1	0	0	0	0	0	30	717	748
Skupaj		1 705	1 155	1 843	3 386	7 780	31 823	35 650	71 704	155 045

9. RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL PO PODROČJIH

v mio. EUR
Področje		Odobritve za prevzem obveznosti						Odobritve plačil
		Sprejete odobritve	Spremembe (prerazporeditve/SP)	Prenesene odobritve	Namenski prejemki	Dodatne odobritve skupaj	Vse odobritve skupaj	Sprejete odobritve	Spremembe (prerazporeditve/SP)	Prenesene odobritve	Namenski prejemki	Dodatne odobritve skupaj	Vse odobritve skupaj
		1	2	3	4	5=3+4	6=1+2+5	7	8	9	10	11=9+10	12=7+8+11
01	Gospodarske in finančne zadeve	396	– 127	0	15	15	284	414	–77	5	15	20	358
02	Podjetništvo	599	–3	0	63	63	659	533	–22	19	72	91	603
03	Konkurenca	78	14	0	3	3	96	79	14	7	3	11	104
04	Zaposlovanje in socialne zadeve	11 485	– 452	15	13	28	11 062	11 137	–1 753	19	12	31	9 415
05	Kmetijstvo in razvoj podeželja	53 703	369	1 409	6 089	7 498	61 570	52 459	–75	61	6 062	6 123	58 508
06	Energetika in promet	2 806	0	0	88	88	2 894	1 910	56	67	135	202	2 169
07	Okolje	403	0	0	23	23	426	298	–13	16	18	34	319
08	Raziskave	4 045	3	0	599	599	4 647	4 112	104	43	887	930	5 146
09	Informacijska družba in mediji	1 494	–1	0	142	142	1 635	1 549	63	14	263	277	1 890
10	Neposredne raziskave	361	0	0	347	347	708	372	–10	34	275	309	672
11	Ribištvo in pomorske zadeve	991	23	2	4	6	1 021	846	71	9	5	15	932
12	Notranji trg	61	0	0	2	2	64	61	0	6	2	8	69
13	Regionalna politika	35 987	1 204	134	10	144	37 335	30 655	–2 780	13	3	16	27 891
14	Obdavčenje in carinska unija	125	0	0	3	3	128	108	3	6	3	10	121
15	Izobraževanje in kultura	1 335	0	0	213	213	1 548	1 345	–49	17	241	259	1 555
16	Komuniciranje	207	1	0	4	4	211	197	3	19	4	23	224
17	Zdravje in varstvo potrošnikov	554	130	0	20	20	703	501	50	26	27	53	604
18	Območje svobode, varnosti in pravice	784	2	2	17	19	805	589	– 146	90	16	106	550
19	Zunanji odnosi	3 974	100	2	75	76	4 151	3 338	161	45	60	105	3 604
20	Trgovina	78	–1	0	2	2	80	77	0	5	2	8	85
21	Razvoj in odnosi z državami AKP	1 317	259	22	161	183	1 759	1 179	39	31	152	183	1 401
22	Širitev	1 093	28	14	82	96	1 217	1 832	– 255	11	54	65	1 642
23	Humanitarna pomoč	770	180	0	8	8	958	773	116	6	8	14	904
24	Boj proti goljufijam	75	0	0	0	0	74	70	1	6	0	6	76
25	Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	178	1	0	7	7	186	178	1	15	7	22	201
26	Upravna služba Komisije	969	–8	0	89	89	1 051	972	–2	120	91	211	1 182
27	Proračun	275	–5	0	5	5	275	275	–5	9	5	14	284
28	Revizija	10	0	0	0	0	11	10	0	1	0	1	12
29	Statistika	127	–1	0	9	9	135	107	3	7	13	20	130
30	Pokojnine	1 087	–6	0	0	0	1 081	1 087	–6	0	0	0	1 081
31	Jezikovne službe	368	–2	0	68	68	435	368	–2	28	68	96	462
40	Rezerve	739	– 288	0	0	0	452	239	–68	0	0	0	171
90	Druge institucije	2 674	0	119	162	281	2 955	2 674	0	434	190	624	3 298
Skupaj		129 150	1 420	1 719	8 326	10 045	140 615	120 347	–4 575	1 193	8 696	9 889	125 660

10. IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI PO PODROČJIH

v mio. EUR
Področje		Odobrene odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2009				Odobritve, ki zapadejo
		Odobrene odobritve za prevzem obveznosti	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	namenski prejemki	prenosi na podlagi odločbe	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9=7+8	10=9/1	11	12	13	14=11+12+13	15=14/1
01	Gospodarske in finančne zadeve	284	265	0	14	279	98,05 %	1	0	1	0,46 %	4	0	0	4	1,49 %
02	Podjetništvo	659	588	0	32	620	94,08 %	31	0	31	4,72 %	8	0	0	8	1,20 %
03	Konkurenca	96	92	0	2	94	97,78 %	2	0	2	1,60 %	1	0	0	1	0,62 %
04	Zaposlovanje in socialne zadeve	11 062	11 009	15	5	11 030	99,71 %	7	2	9	0,08 %	22	0	0	23	0,21 %
05	Kmetijstvo in razvoj podeželja	61 570	53 962	1 409	2 534	57 905	94,05 %	3 555	0	3 555	5,77 %	109	0	0	109	0,18 %
06	Energetika in promet	2 894	2 796	0	34	2 830	97,79 %	54	1	55	1,89 %	9	0	0	9	0,32 %
07	Okolje	426	389	0	5	394	92,58 %	17	0	17	4,10 %	14	0	0	14	3,32 %
08	Raziskave	4 647	4 043	0	313	4 355	93,73 %	287	0	287	6,17 %	5	0	0	5	0,10 %
09	Informacijska družba in mediji	1 635	1 489	0	80	1 569	95,96 %	62	0	62	3,82 %	3	0	0	4	0,22 %
10	Neposredne raziskave	708	355	0	48	403	56,94 %	299	0	299	42,18 %	6	0	0	6	0,88 %
11	Ribištvo in pomorske zadeve	1 021	971	2	1	975	95,46 %	3	0	4	0,35 %	43	0	0	43	4,19 %
12	Notranji trg	64	61	0	1	63	98,08 %	1	0	1	1,51 %	0	0	0	0	0,41 %
13	Regionalna politika	37 335	37 148	134	9	37 291	99,88 %	1	24	25	0,07 %	19	0	0	19	0,05 %
14	Obdavčenje in carinska unija	128	118	0	2	119	93,07 %	2	0	2	1,37 %	7	0	0	7	5,56 %
15	Izobraževanje in kultura	1 548	1 328	0	104	1 432	92,52 %	109	0	109	7,04 %	6	0	1	7	0,44 %
16	Komuniciranje	211	204	0	2	207	97,97 %	1	0	1	0,61 %	3	0	0	3	1,42 %
17	Zdravje in varstvo potrošnikov	703	678	0	12	690	98,15 %	8	0	8	1,13 %	5	0	0	5	0,72 %
18	Območje svobode, varnosti in pravice	805	695	2	8	704	87,51 %	9	75	84	10,47 %	16	0	0	16	2,02 %
19	Zunanji odnosi	4 151	4 043	2	45	4 090	98,54 %	29	0	29	0,71 %	31	0	0	31	0,75 %
20	Trgovina	80	75	0	1	76	94,91 %	1	0	1	1,37 %	3	0	0	3	3,72 %
21	Razvoj in odnosi z državami AKP	1 759	1 308	22	73	1 403	79,75 %	88	265	353	20,04 %	4	0	0	4	0,21 %
22	Širitev	1 217	1 114	14	37	1 164	95,66 %	45	6	51	4,19 %	2	0	0	2	0,16 %
23	Humanitarna pomoč	958	950	0	6	956	99,72 %	2	0	2	0,22 %	1	0	0	1	0,07 %
24	Boj proti goljufijam	74	72	0	0	73	97,41 %	0	0	0	0,04 %	2	0	0	2	2,55 %
25	Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	186	176	0	4	180	97,12 %	3	0	3	1,76 %	2	0	0	2	1,11 %
26	Upravna služba Komisije	1 051	942	0	46	988	93,96 %	42	0	42	4,04 %	20	0	1	21	2,00 %
27	Proračun	275	262	0	3	266	96,65 %	1	0	1	0,50 %	8	0	0	8	2,86 %
28	Revizija	11	10	0	0	10	95,39 %	0	0	0	2,60 %	0	0	0	0	2,01 %
29	Statistika	135	119	0	6	125	92,47 %	3	0	3	1,92 %	7	0	0	8	5,62 %
30	Pokojnine	1 081	1 049	0	0	1 049	97,13 %	0	0	0	0,00 %	31	0	0	31	2,87 %
31	Jezikovne službe	435	364	0	45	408	93,92 %	24	0	24	5,45 %	3	0	0	3	0,62 %
40	Rezerve	452	0	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0,00 %	452	0	0	452	100,0 %
90	Druge institucije	2 955	2 584	119	81	2 784	94,24 %	81	8	89	3,02 %	81	0	0	81	2,74 %
Skupaj		140 615	129 261	1 719	3 552	134 533	95,67 %	4 770	381	5 151	3,66 %	927	0	3	931	0,66 %

11. IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL PO PODROČJIH

v mio. EUR
Področje		Odobrene odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2009					Odobritve, ki zapadejo
		Odobrene odobritve plačil	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi odločbe	namenski prejemki	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9	10=7+8+9	11=10/1	12	13	14	15=12+ 13+14	16=15/1
01	Gospodarske in finančne zadeve	358	268	5	13	286	79,85 %	6	10	2	18	4,89 %	54	0	0	55	15,26 %
02	Podjetništvo	603	438	13	27	477	79,14 %	20	0	45	64	10,69 %	54	6	1	61	10,17 %
03	Konkurenca	104	80	7	1	87	84,45 %	9	4	2	14	13,92 %	1	1	0	2	1,63 %
04	Zaposlovanje in socialne zadeve	9 415	9 074	13	4	9 092	96,57 %	18	0	7	26	0,27 %	291	6	0	297	3,16 %
05	Kmetijstvo in razvoj podeželja	58 508	51 215	55	2 533	53 803	91,96 %	25	946	3 529	4 500	7,69 %	199	6	0	205	0,35 %
06	Energetika in promet	2 169	1 695	60	29	1 785	82,29 %	22	1	103	127	5,84 %	247	8	2	257	11,87 %
07	Okolje	319	238	15	11	264	82,67 %	17	3	6	26	8,08 %	28	2	0	30	9,25 %
08	Raziskave	5 146	4 161	29	248	4 439	86,24 %	47	0	639	686	13,33 %	8	14	0	22	0,42 %
09	Informacijska družba in mediji	1 890	1 589	12	108	1 708	90,41 %	16	0	155	171	9,03 %	8	3	0	11	0,56 %
10	Neposredne raziskave	672	316	31	43	389	57,98 %	36	1	232	269	40,06 %	10	3	0	13	1,97 %
11	Ribištvo in pomorske zadeve	932	874	4	1	879	94,35 %	3	1	4	8	0,89 %	39	6	0	44	4,76 %
12	Notranji trg	69	53	5	1	58	84,35 %	7	0	1	8	11,66 %	2	1	0	3	3,99 %
13	Regionalna politika	27 891	27 664	9	1	27 674	99,22 %	14	180	2	195	0,70 %	18	4	0	22	0,08 %
14	Obdavčenje in carinska unija	121	98	5	2	105	87,01 %	7	2	2	10	8,49 %	5	1	0	5	4,50 %
15	Izobraževanje in kultura	1 555	1 253	15	110	1 378	88,62 %	16	0	131	147	9,47 %	26	3	1	30	1,91 %
16	Komuniciranje	224	169	15	2	186	83,23 %	17	0	1	18	8,25 %	14	5	0	19	8,51 %
17	Zdravje in varstvo potrošnikov	604	472	24	19	515	85,32 %	30	0	8	38	6,32 %	48	2	0	50	8,36 %
18	Območje svobode, varnosti in pravice	550	377	57	11	445	80,88 %	8	6	6	20	3,62 %	52	33	0	85	15,50 %
19	Zunanji odnosi	3 604	3 378	33	38	3 449	95,71 %	48	2	22	72	1,99 %	70	13	0	83	2,30 %
20	Trgovina	85	69	5	1	75	88,35 %	6	0	1	7	8,42 %	2	1	0	3	3,23 %
21	Razvoj in odnosi z državami AKP	1 401	1 141	22	66	1 229	87,74 %	32	0	86	119	8,46 %	44	9	0	53	3,80 %
22	Širitev	1 642	1 534	8	13	1 555	94,65 %	17	0	40	58	3,50 %	27	4	0	30	1,85 %
23	Humanitarna pomoč	904	883	5	7	895	99,06 %	6	0	1	7	0,75 %	1	1	0	2	0,19 %
24	Boj proti goljufijam	76	59	4	0	63	82,42 %	6	0	0	6	7,73 %	6	2	0	8	9,85 %
25	Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	201	159	14	3	177	88,05 %	17	0	4	21	10,44 %	2	1	0	3	1,51 %
26	Upravna služba Komisije	1 182	830	105	36	971	82,17 %	113	4	54	171	14,48 %	24	15	1	40	3,35 %
27	Proračun	284	253	8	2	263	92,84 %	9	0	2	12	4,11 %	8	1	0	9	3,05 %
28	Revizija	12	9	1	0	10	89,25 %	1	0	0	1	7,97 %	0	0	0	0	2,77 %
29	Statistika	130	99	6	4	110	84,07 %	7	0	8	15	11,16 %	5	1	0	6	4,77 %
30	Pokojnine	1 081	1 049	0	0	1 049	97,13 %	0	0	0	0	0,00 %	31	0	0	31	2,87 %
31	Jezikovne službe	462	343	26	41	410	88,75 %	20	0	27	47	10,25 %	3	2	0	5	1,01 %
40	Rezerve	171	0	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0	0,00 %	171	0	0	171	100,00 %
90	Druge institucije	3 298	2 231	387	98	2 717	82,38 %	353	8	92	453	13,74 %	81	47	0	128	3,88 %
Skupaj		125 660	112 075	995	3 475	116 545	92,75 %	951	1 168	5 214	7 333	5,84 %	1 577	198	7	1 782	1,42 %

12. GIBANJE NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI PO PODROČJIH

v mio. EUR
Področje		Neporavnane obveznosti ob koncu prejšnjega leta				Obveznosti za zadevno leto				neporavnane obveznosti ob koncu leta skupaj
Področje		obveznosti, prenesene iz prejšnjih let	sprostitev prevzetih obveznosti/revalorizacija/zapadle obveznosti	plačila	neporavnane obveznosti ob koncu leta	prevzete obveznosti v letu	plačila	zapadle obveznosti, ki jih ni mogoče prenesti	neporavnane obveznosti ob koncu leta	neporavnane obveznosti ob koncu leta skupaj
01	Gospodarske in finančne zadeve	344	–8	–63	272	279	– 223	0	56	329
02	Podjetništvo	537	–27	– 214	297	620	– 264	0	357	653
03	Konkurenca	8	–1	–7	0	94	–81	0	13	13
04	Zaposlovanje in socialne zadeve	22 299	– 154	–8 861	13 285	11 030	– 231	0	10 798	24 082
05	Kmetijstvo in razvoj podeželja	8 491	– 185	–4 962	3 344	57 905	–48 841	0	9 064	12 408
06	Energetika in promet	3 303	–48	–1 098	2 157	2 830	– 686	0	2 144	4 301
07	Okolje	580	–28	– 149	404	394	– 115	0	279	683
08	Raziskave	8 443	– 107	–3 553	4 783	4 355	– 885	–2	3 468	8 251
09	Informacijska družba in mediji	2 440	–45	–1 081	1 314	1 569	– 627	0	941	2 255
10	Neposredne raziskave	140	–8	–89	43	403	– 301	0	102	146
11	Ribištvo in pomorske zadeve	1 324	–73	– 531	721	975	– 348	0	626	1 347
12	Notranji trg	15	–3	–10	3	63	–49	0	14	17
13	Regionalna politika	72 250	– 192	–26 817	45 242	37 291	– 857	–2	36 432	81 673
14	Obdavčenje in carinska unija	80	–4	–41	34	119	–64	0	55	90
15	Izobraževanje in kultura	571	–60	– 252	259	1 432	–1 126	0	306	565
16	Komuniciranje	79	–11	–57	11	207	– 130	0	77	88
17	Zdravje in varstvo potrošnikov	444	–4	– 245	194	690	– 270	0	421	614
18	Območje svobode, varnosti in pravice	629	–24	– 216	389	704	– 229	0	476	865
19	Zunanji odnosi	8 358	– 213	–2 491	5 653	4 090	– 958	–1	3 132	8 785
20	Trgovina	22	–2	–14	6	76	–61	0	15	21
21	Razvoj/odnosi z državami AKP	2 718	–75	– 762	1 882	1 403	– 467	0	936	2 818
22	Širitev	4 604	– 308	–1 462	2 834	1 164	–92	–2	1 071	3 905
23	Humanitarna pomoč	383	–21	– 248	113	956	– 647	0	309	422
24	Boj proti goljufijam	24	–5	–11	8	73	–51	0	21	29
25	Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	19	–1	–17	1	180	– 160	0	20	21
26	Upravna služba Komisije	172	–16	– 134	22	988	– 837	–1	150	172
27	Proračun	9	–1	–8	0	266	– 255	0	10	10
28	Revizija	1	0	–1	0	10	–10	0	1	1
29	Statistika	81	–4	–34	43	125	–75	0	50	92
30	Pokojnine	0	0	0	0	1 049	–1 049	0	0	0
31	Jezikovne službe	27	–2	–26	0	408	– 385	0	24	24
90	Druge institucije	343	–45	– 270	28	2 784	–2 446	0	338	366
Skupaj		138 740	–1 674	–53 724	83 342	134 533	–62 820	–9	71 704	155 045

13. RAZČLENITEV NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA OBVEZNOSTI IN PO PODROČJIH

v mio. EUR
	Področje	<2002	2002	2003	2004	2005	2006	2007	2008	Skupaj
01	Gospodarske in finančne zadeve	1	0	0	23	41	122	85	56	329
02	Podjetništvo	10	6	15	13	36	68	148	357	653
03	Konkurenca	0	0	0	0	0	0	0	13	13
04	Zaposlovanje in socialne zadeve	176	55	89	71	651	5 510	6 732	10 798	24 082
05	Kmetijstvo in razvoj podeželja	51	1	0	30	260	2 343	658	9 064	12 408
06	Energetika in promet	87	47	58	159	346	503	958	2 144	4 301
07	Okolje	3	4	18	41	62	92	183	279	683
08	Raziskave	70	80	337	433	875	1 479	1 510	3 468	8 251
09	Informacijska družba in mediji	2	3	29	60	230	365	625	941	2 255
10	Neposredne raziskave	1	1	2	0	6	12	22	102	146
11	Ribištvo in pomorske zadeve	42	34	28	25	84	413	95	626	1 347
12	Notranji trg	0	0	0	0	0	0	3	14	17
13	Regionalna politika	429	445	841	1 663	3 609	17 561	20 693	36 432	81 673
14	Obdavčenje in carinska unija	0	0	1	0	2	10	21	55	90
15	Izobraževanje in kultura	14	4	11	14	41	67	108	306	565
16	Komuniciranje	0	0	0	0	0	2	9	77	88
17	Zdravje in varstvo potrošnikov	1	3	9	18	8	53	102	421	614
18	Območje svobode, varnosti in pravice	1	5	6	15	50	59	253	476	865
19	Zunanji odnosi	463	319	224	508	730	1 457	1 952	3 132	8 785
20	Trgovina	0	0	0	0	0	1	5	15	21
21	Razvoj in odnosi z državami AKP	127	78	87	156	337	496	602	936	2 818
22	Širitev	226	68	88	155	401	1 182	715	1 071	3 905
23	Humanitarna pomoč	2	0	0	0	4	13	95	309	422
24	Boj proti goljufijam	0	0	0	0	0	1	7	21	29
25	Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	0	0	0	0	0	0	0	20	21
26	Upravna služba Komisije	0	0	0	0	1	2	19	150	172
27	Proračun	0	0	0	0	0	0	0	10	10
28	Revizija	0	0	0	0	0	0	0	1	1
29	Statistika	0	1	0	2	6	11	23	50	92
30	Pokojnine	0	0	0	0	0	0	0	0	0
31	Jezikovne službe	0	0	0	0	0	0	0	24	24
90	Druge institucije	0	0	0	0	0	0	28	338	366
Skupaj		1 705	1 155	1 843	3 386	7 780	31 823	35 650	71 704	155 045

14. POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV PO INSTITUCIJAH

v mio. EUR
Institucija	Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
Institucija	začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
Evropski parlament	103	103	164	74	237	146	5	151	147,14 %	86
Svet	50	50	103	5	108	92	4	96	190,63 %	12
Komisija	120 123	115 547	122 869	10 125	132 993	118 122	3 114	121 236	104,92 %	11 758
Sodišče	37	37	39	0	39	39	0	39	106,81 %	0
Računsko sodišče	18	18	18	1	18	17	0	18	99,93 %	1
Ekonomsko-socialni odbor	10	10	14	0	14	14	0	14	149,16 %	0
Odbor regij	5	5	29	0	29	29	0	29	528,98 %	0
Evropski varuh človekovih pravic	1	1	1	0	1	1	0	1	94,96 %	0
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	1	1	0	0	0	0	0	0	76,94 %	0
Skupaj	120 347	115 771	123 236	10 205	133 441	118 461	3 124	121 584	105,02 %	11 856

15. IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL PO INSTITUCIJAH

Odobritve za prevzem obveznosti

v mio. EUR
Institucija	Odobrene odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2009				Odobritve, ki zapadejo
	Odobrene odobritve za prevzem obveznosti	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	iz namenskih prejemkov	prenosi na podlagi odločbe	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	prenesene odobritve	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9=7+8	10=9/1	11	12	13	14=11+12+13	15=14/1
Evropski parlament	1 556	1 402	44	26	1 472	94,60 %	34	8	42	2,69 %	42	0	0	42	2,71 %
Svet	743	580	75	39	694	93,34 %	35	0	35	4,65 %	15	0	0	15	2,01 %
Komisija	137 660	126 677	1 600	3 471	131 748	95,71 %	4 689	373	5 062	3,68 %	846	0	3	850	0,62 %
Sodišče	297	290	0	1	291	98,20 %	2	0	2	0,56 %	4	0	0	4	1,24 %
Računsko sodišče	133	121	0	0	121	90,66 %	0	0	0	0,23 %	12	0	0	12	9,10 %
Ekonomsko-socialni odbor	118	110	0	4	113	95,64 %	0	0	0	0,23 %	5	0	0	5	4,13 %
Odbor regij	93	70	0	11	81	86,87 %	11	0	11	11,54 %	1	0	0	1	1,59 %
Evropski varuh človekovih pravic	9	8	0	0	8	91,51 %	0	0	0	0,00 %	1	0	0	1	8,49 %
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	5	5	0	0	5	86,14 %	0	0	0	0,00 %	1	0	0	1	13,86 %
Skupaj	140 615	129 261	1 719	3 552	134 533	95,67 %	4 770	381	5 151	3,66 %	927	0	3	931	0,66 %

Odobritve plačil

v mio. EUR
Institucija	Odobrene odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2009					Odobritve, ki zapadejo
	Odobrene odobritve plačil	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi odločbe	iz namenskih prejemkov	skupaj	%	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9	10=7+8+9	11=10/1	12	13	14	15=12+13+14	16=15/1
Evropski parlament	1 807	1 206	237	46	1 489	82,37 %	196	8	40	245	13,53 %	42	32	0	74	4,10 %
Svet	798	463	120	35	618	77,41 %	117	0	38	155	19,38 %	15	11	0	26	3,22 %
Komisija	122 362	109 844	607	3 377	113 828	93,03 %	598	1 159	5 122	6 880	5,62 %	1 496	151	7	1 654	1,35 %
Sodišče	310	276	12	1	288	93,19 %	15	0	2	16	5,25 %	4	1	0	5	1,55 %
Računsko sodišče	142	108	8	0	116	81,94 %	12	0	0	13	8,89 %	12	1	0	13	9,16 %
Ekonomsko-socialni odbor	126	104	5	4	114	90,74 %	5	0	1	6	4,70 %	5	1	0	6	4,56 %
Odbor regij	99	63	4	11	79	79,38 %	7	0	11	18	17,72 %	1	1	0	3	2,90 %
Evropski varuh človekovih pravic	9	7	0	0	8	84,62 %	1	0	0	1	6,66 %	1	0	0	1	8,72 %
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	6	4	1	0	4	68,12 %	1	0	0	1	14,32 %	1	0	0	1	17,56 %
Skupaj	125 660	112 075	995	3 475	116 545	92,75 %	951	1 168	5 214	7 333	5,84 %	1 577	198	7	1 782	1,42 %

16. PRIHODKI AGENCIJ: PRORAČUNSKE NAPOVEDI, UPRAVIČENOSTI IN PREJETI ZNESKI

v mio. EUR
Agencija	Napovedani prihodki	Ugotovljene upravičenosti	Prejeti zneski	Neporavnano	Področje financiranja Komisije
Evropska agencija za varnost v letalstvu	102	110	101	9	06
Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah	71	47	46	0	18
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	18	18	18	0	15
Evropska policijska akademija	10	5	5	0	18
Evropska agencija za kemikalije	66	63	63	0	02
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	41	37	37	0	17
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami	15	15	15	0	18
Evropska agencija za okolje	37	37	36	1	07
Agencija Skupnosti za nadzor ribištva	9	9	9	0	11
Evropska agencija za varnost hrane	66	66	66	0	17
Nadzorni organ za evropski GNSS	125	114	114	0	06
Fuzija za energijo	192	150	150	0	08
Eurojust	25	25	25	0	18
Evropska agencija za pomorsko varnost	50	38	38	0	06
Urad za usklajevanje na notranjem trgu	318	217	217	0	12
Evropska agencija za zdravila	183	198	188	10	02
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij	8	8	8	0	09
Agencija Evropske unije za temeljne pravice	15	15	15	0	18
Evropska železniška agencija	18	17	17	0	06
Evropska agencija za obnovo	236	135	135	0	22
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu	15	14	14	0	04
Prevajalski center za organe Evropske unije	60	54	47	7	31
Evropska fundacija za usposabljanje	19	19	19	0	15
Urad Skupnosti za rastlinske sorte	10	11	11	0	17
Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer	21	20	20	0	04
Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo	38	38	38	0	15
Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost	11	11	11	0	06
Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike	4	4	4	0	17
Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje	5	5	5	0	06
Skupaj	1 791	1 502	1 474	29

v mio. EUR
Vrsta prihodkov	Napovedani prihodki	Ugotovljene upravičenosti	Prejeti zneski	Neporavnano
Subvencija Komisije	1 117	934	934	1
Prihodki od provizij	373	421	405	16
Drugi prihodki	301	147	135	12
Skupaj	1 791	1 502	1 474	29

17. AGENCIJE: ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITVE PLAČIL PO AGENCIJAH

v mio. EUR
Agencija	Odobritve za prevzem obveznosti				Odobritve plačil
Agencija	odobritve	prevzete obveznosti	preneseno v leto 2009	zneski, ki zapadejo	odobritve	izvedena plačila	preneseno v leto 2009	zneski, ki zapadejo
Evropska agencija za varnost v letalstvu	118	87	30	1	138	78	57	4
Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah	72	65	1	5	94	50	30	13
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	20	18	1	0	21	16	4	0
Evropska policijska akademija	15	10	3	2	14	8	5	2
Evropska agencija za kemikalije	70	55	0	15	70	40	13	17
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	41	39	0	1	52	33	16	3
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami	16	15	1	0	17	15	2	0
Evropska agencija za okolje	41	41	0	0	46	38	7	1
Agencija Skupnosti za nadzor ribištva	11	9	0	2	12	8	1	2
Evropska agencija za varnost hrane	66	64	0	2	75	55	16	4
Nadzorni organ za evropski GNSS	221	158	63	1	200	144	54	2
Fuzija za energijo	193	187	1	5	150	92	32	26
Eurojust	26	25	0	1	30	25	3	2
Evropska agencija za pomorsko varnost	50	47	0	4	52	39	3	10
Urad za usklajevanje na notranjem trgu	318	143	0	175	347	140	29	179
Evropska agencija za zdravila	183	173	0	10	215	168	36	11
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij	8	8	0	0	10	8	2	1
Agencija Evropske unije za temeljne pravice	15	15	0	1	23	15	7	1
Evropska železniška agencija	18	17	0	1	21	15	4	1
Evropska agencija za obnovo	475	128	345	2	476	158	298	20
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu	15	14	0	1	18	13	4	1
Prevajalski center za organe Evropske unije	42	33	0	8	37	34	4	0
Evropska fundacija za usposabljanje	21	19	1	0	24	20	3	1
Urad Skupnosti za rastlinske sorte	13	12	0	1	14	12	1	1
Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer	21	20	0	1	26	19	6	1
Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo	38	38	0	1	45	38	6	1
Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost	11	11	0	0	14	11	1	1
Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike	4	4	0	0	6	4	1	1
Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje	5	5	0	1	5	3	1	1
Skupaj	2 150	1 459	449	242	2 251	1 298	646	308

v mio. EUR
Vrsta odhodkov	Odobritve za prevzem obveznosti				Odobritve plačil
Vrsta odhodkov	odobritve	prevzete obveznosti	preneseno v leto 2009	zneski, ki zapadejo	odobritve	izvedena plačila	preneseno v leto 2009	zneski, ki zapadejo
Upravni odhodki	229	209	2	19	285	182	80	23
Odhodki iz poslovanja	1 440	807	447	186	1 481	684	550	247
Osebje	480	443	0	37	485	432	15	38
Skupaj	2 150	1 459	449	242	2 251	1 298	646	308

18. REALIZACIJA PRORAČUNA, VKLJUČNO Z AGENCIJAMI

v mio. EUR
	Evropski skupnosti	Agencije	Izločitev subvencij agencijam	Skupaj
Prihodki za zadevno proračunsko leto	121 584	1 474	(934)	122 125
Plačila na podlagi odobritev za tekoče leto	(115 550)	(1 146)	934	(115 762)
Odobritve plačil, prenesene v leto N+1	(3 912)	(646)	0	(4 558)
Odobritve Efte, prenesene iz leta N–1	(2)	0	0	(2)
Zapadle neporabljene odobritve plačil, prenesene iz leta N–1	188	445	0	632
Tečajne razlike za zadevno leto	(498)	(2)	0	(500)
Realizacija proračuna	1 810	125	0	1 935

ODDELEK B: POJASNILA H KONSOLIDIRANIM POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

1. PRORAČUNSKA NAČELA, STRUKTURA IN ODOBRITVE

1.1 PRAVNA PODLAGA IN FINANČNA UREDBA

Zaključni računi proračuna se vodijo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006, UL L 390, 30.12.2006) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje te finančne uredbe, kakor je bila nazadnje spremenjena 28. marca 2007. Splošni proračun, glavni instrument finančne politike Skupnosti, je instrument, s katerim se vsako leto določijo in odobrijo prihodki in odhodki Skupnosti.

Proračunski postopek je določen v členu 272 Pogodbe ES, v katerem so navedeni zaporedje faz in roki, ki jih morata upoštevati obe veji proračunskega organa: Svet in Parlament. Komisija vsako leto oceni vse prihodke in odhodke evropskih institucij za naslednje leto ter pripravi predhodni predlog proračuna in ga pošlje proračunskemu organu. Na podlagi tega predhodnega predloga proračuna Svet pripravi predlog proračuna, o katerem se nato pogajata obe veji proračunskega organa. Ko predsednik Parlamenta izjavi, da je proračun dokončno sprejet, se lahko proračun začne izvrševati. Za izvrševanje proračuna je v glavnem odgovorna Komisija.

1.2 PRORAČUNSKA NAČELA

Splošni proračun Skupnosti ureja več temeljnih načel:

—	enotnost in točnost proračuna: vsi odhodki in prihodki Skupnosti se morajo izkazovati v enotnem proračunskem dokumentu, knjižiti v posamezne proračunske vrstice in odhodki ne smejo presegati odobritev,

—

univerzalnost: to načelo sestavljata dve pravili:

—	pravilo o prepovedi namenske dodelitve, kar pomeni, da se proračunski prihodki ne smejo nameniti za posebne odhodkovne postavke (skupni prihodki morajo kriti skupne odhodke),

—	pravilo o prepovedi izravnav, kar pomeni, da se prihodki in odhodki vključijo v proračun v celoti brez neto izravnave,

—	enoletnost: odobritve, vključene v proračun, so odobrene za eno samo leto in se morajo zato porabiti v navedenem letu,

—	ravnovesje: prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, morajo biti v ravnovesju (ocenjeni prihodki se morajo pokrivati z odobritvami plačil),

—	specifikacija: vsaka odobritev se dodeli za poseben namen in poseben cilj,

—	obračunska enota: proračun se pripravi in izvršuje v eurih, prav tako se v eurih pripravijo računovodski izkazi,

—	dobro finančno poslovodenje: proračunske odobritve se porabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti,

—	preglednost: proračun se določi in izvršuje ter računovodski izkazi pripravijo v skladu z načelom preglednosti – proračun in spremembe proračuna se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

1.3 PRORAČUNSKA STRUKTURA

Proračun sestavljajo:

(a)	splošni izkaz prihodkov;

(b)

ločeni oddelki, razdeljeni na izkaze prihodkov in odhodkov za vsako institucijo: oddelek I: Parlament; oddelek II: Svet; oddelek III: Komisija; oddelek IV: Sodišče; oddelek V: Računsko sodišče; oddelek VI: Ekonomsko-socialni odbor; oddelek VII: Odbor regij; oddelek VIII: Evropski varuh človekovih pravic; oddelek IX: Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

Prihodkovne in odhodkovne postavke vsake institucije se razčlenijo po vrstah postavk ali po porabi, za katero so dodeljene, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

Del sredstev ESPJ v likvidaciji je bil dan na razpolago operativnemu proračunu ESPJ v likvidaciji. Ta operativni proračun je vsako leto sprejela Komisija po posvetovanju s Svetom in Evropskim parlamentom. Zadnji proračun je bil pripravljen za obdobje od 1. januarja do 23. julija 2002. Od 24. julija 2002 so prihodki in stroški, povezani z operativnim proračunom, vključeni v izkaz prihodkov in odhodkov ESPJ v likvidaciji. Preostale obveznosti, ki jih je treba izpolniti, so prikazane na strani obveznosti v bilanci stanja.

1.4 STRUKTURA PRORAČUNSKEGA RAČUNOVODSTVA

1.4.1 Splošni pregled

Samo proračun Komisije vsebuje upravne odobritve in odobritve za poslovanje. Druge institucije imajo zgolj upravne odobritve.

V proračunu sta dve vrsti odobritev: nediferencirana sredstva in diferencirana sredstva. Nediferencirana sredstva se uporabljajo za financiranje poslov enoletne narave (ki so v skladu z načelom enoletnosti). Diferencirana sredstva so bila uvedena za uskladitev načela enoletnosti s potrebo po financiranju večletnih poslov.

Nediferencirana sredstva zajemajo:

—	vsa upravna poglavja proračuna oddelka za Komisijo in vsa poglavja proračuna drugih institucij,

—	odobritve Jamstvenega oddelka EKUJS, ki so enoletne narave, ter

—	nekatere tehnične odobritve (vračila, jamstva za najemanje in dajanje posojil itd.).

Za nediferencirana sredstva znesek odobritev za prevzem obveznosti ustreza znesku odobritev plačil.

Diferencirana sredstva so namenjena kritju večletnih poslov in zajemajo odobritve v vseh poglavjih razen v poglavju 01 oddelka za Komisijo

Ta diferencirana sredstva se delijo na odobritve za prevzem obveznosti in na odobritve plačil:

—

odobritve za prevzem obveznosti : krijejo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih za tekoče proračunsko leto za posle, ki trajajo več let. Vendar se lahko obveznosti v breme proračuna za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, v skladu s členom 76(3) finančne uredbe razporedijo na več let v letne obroke, kadar tako določa temeljni akt. Za diferencirana sredstva so še ne prevzete odobritve v breme proračuna za prihodnja leta prikazane kot pogojna obveznost med zunajbilančnimi postavkami,

—	odobritve plačil : krijejo odhodke, ki nastanejo zaradi obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu in/ali prejšnjih proračunskih letih.

1.4.2 Izvor odobritev

Glavni vir odobritev je proračun Skupnosti za tekoče leto. Vendar iz določb finančne uredbe izhajajo tudi druge vrste odobritev. Te prihajajo iz prejšnjih proračunskih let ali iz zunanjih virov.

1.4.2.1 Končne proračunske odobritve obsegajo:

—	prvotne sprejete proračunske odobritve,

—	prerazporeditve: odobritve se lahko prerazporejajo med proračunskimi vrsticami v skladu s pravili, določenimi v členih 22 do 24 finančne uredbe (št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002),

—	spremembe proračuna: sprejeti proračun se lahko spremeni ali poveča s spremembo proračuna. Zadevna pravila so določena v členih 37 in 38 finančne uredbe.

1.4.2.2 Odobritve, prenesene iz prejšnjega leta ali ponovno razpoložljive

—	Samodejno prenesene odobritve: to so nediferencirane odobritve plačil, ki se lahko samodejno prenesejo samo za eno proračunsko leto (brez omejitev za ESPJ v likvidaciji) v skladu s členom 9(4) finančne uredbe.

—

Odobritve, prenesene na podlagi odločitve institucij: institucija lahko odloči, da bo prenesla odobritve iz prejšnjega proračuna v enem od naslednjih dveh primerov: če so bile pripravljalne faze končane (člen 9(2)(a) finančne uredbe) ali če je bila pravna podlaga sprejeta prepozno (člen 9(2)(b)). Prenesejo se lahko odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil (člen 9(3)).

—

Odobritve, ponovno razpoložljive zaradi sprostitve prevzetih obveznosti: to pomeni, da se v proračun ponovno vključijo odobritve za prevzem obveznosti v zvezi s strukturnimi skladi, ki so bile sproščene. Zneski se lahko izjemoma ponovno vključijo v proračun v primeru napake Komisije ali če so nujno potrebni za zaključek programa (člen 157 finančne uredbe).

1.4.2.3 Namenski prejemki

—

Povračila: te odobritve izhajajo iz povračil nepravilno plačanih zneskov, prihodkov od dobave blaga/storitev drugim organom Skupnosti, prejetih zavarovalnin ter prihodkov od dajanja v najem in prodaje publikacij – ti zneski se vključijo kot namenski prejemki v proračunsko vrstico, v kateri so nastali prvotni odhodki (člen 10 ter člen 18(1)(e), (f), (g), (h), (i) in (j) finančne uredbe), in se lahko prenesejo brez omejitev.

—

Odobritve Efte: Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru določa, da članice EGP plačajo finančne prispevke za določene dejavnosti v proračunu Skupnosti. Zadevne proračunske vrstice in predvideni zneski so objavljeni v Prilogi III k proračunu Skupnosti. Zadevne vrstice se povečajo za znesek prispevka EFTE. Neporabljene odobritve ob koncu leta zapadejo in se vrnejo državam EGP.

—

Prihodki od tretjih oseb: kot v primeru odobritev Efte so tudi druge države sklenile sporazume z Evropskima skupnostma, ki vključujejo finančne prispevke k dejavnostim Skupnosti. Prejeti zneski se štejejo za prihodke od tretjih oseb, ki se dodelijo zadevnim proračunskim vrsticam (pogosto na področju raziskav) in se lahko prenesejo brez omejitev (člen 10 ter člen 18(1)(a) in (d) finančne uredbe).

—

Delo za tretje osebe: raziskovalna središča Skupnosti lahko v okviru svojih raziskovalnih dejavnosti delajo tudi za zunanje organe (člen 161(2) finančne uredbe). Tako kot prihodki od tretjih oseb se delo za tretje osebe dodeli posameznim proračunskim vrsticam in se lahko prenese brez omejitev (člen 10 in člen 18(1)(d) finančne uredbe).

—

Odobritve, ponovno razpoložljive zaradi vračil predplačil: to so sredstva Skupnosti, ki so jih upravičenci vrnili. Vračila predplačil se vključijo v proračun kot namenski prejemki (člen 10 in člen 18(2) finančne uredbe) in se lahko prenesejo brez omejitev. Za strukturne sklade temelji ponovna vključitev odobritev v proračun na odločitvi Komisije (člen 18(2) finančne uredbe in člen 228 pravil za izvajanje te uredbe).

1.4.3 Sestava razpoložljivih odobritev

—	končne proračunske odobritve = prvotne sprejete proračunske odobritve + odobritve iz sprememb proračuna + prerazporeditve,

—	dodatne odobritve = namenski prejemki (glej zgoraj) + odobritve, prenesene iz prejšnjega proračunskega leta ali ponovno razpoložljive po sprostitvi prevzetih obveznosti,

—	odobrena proračunska sredstva skupaj = končne proračunske odobritve + dodatne odobritve,

—	odobritve za zadevno leto (uporabijo se za izračun proračunskega rezultata) = končne proračunske odobritve + namenski prejemki.

1.5 IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Izvrševanje proračuna ureja člen 48(1) finančne uredbe, ki navaja: „Komisija izvršuje … proračun v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.“ Člen 50 navaja, da Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje delov proračuna, ki se nanašajo nanje.

1.6 NEPORAVNANE OBVEZNOSTI

Z uvedbo diferenciranih sredstev je nastala vrzel med prevzetimi obveznostmi in izvedenimi plačili: ta vrzel, ki ustreza neporavnanim obveznostim, pomeni časovni zamik med trenutkom, ko se obveznosti prevzamejo, in trenutkom, ko se izvedejo ustrezna plačila.

2. POJASNILA K POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

2.1	REALIZACIJA PRORAČUNA ZA ZADEVNO LETO (Razpredelnica 1)

2.1.1 Splošno

Vknjiženi zneski lastnih sredstev so zneski, knjiženi med letom na račune, ki so jih vlade držav članic odprle v imenu Komisije. V primeru presežka prihodki obsegajo tudi realizacijo proračuna za preteklo proračunsko leto. Drugi prihodki se vknjižijo v zaključni račun na podlagi med letom dejansko prejetih zneskov.

Za namen izračuna realizacije proračuna za zadevno leto odhodki obsegajo plačila na podlagi sredstev za plačila za zadevno leto in vse odobritve za navedeno leto, ki se prenesejo v naslednje leto. Plačila na podlagi sredstev za plačila za zadevno leto pomenijo plačila, ki jih izvede računovodja do 31. decembra zadevnega proračunskega leta. Plačila v primeru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada so plačila, ki so jih izvedle države članice med 16. oktobrom 2007 in 15. oktobrom 2008, pod pogojem, da je bil računovodja uradno obveščen o ustrezni obveznosti in plačilnem nalogu do 31. januarja 2009. Za odhodke EKJS se lahko po kontrolah v državah članicah sprejme odločba o skladnosti.

Realizacija proračuna vsebuje dva elementa: rezultat Evropskih skupnosti in rezultat udeležbe držav Efte, ki spadajo v EGP. V skladu s členom 15 Uredbe št. 1150/2000 o lastnih sredstvih je ta realizacija razlika med:

—	skupnimi prihodki, prejetimi za navedeno leto;

—

ter skupnimi plačili na podlagi odobritev za navedeno leto, skupaj s skupnim zneskom odobritev za navedeno leto, prenesenih v naslednje leto. Za države Efte-EGP je obseg odobritev, prenesenih iz leta n v leto n+1, znan po pripravi zaključnih računov. Posledično izračun salda vključuje prenose odobritev iz leta n–1 v leto n.

Tako dobljenemu znesku se prištejeta ali se od njega odštejeta:

—	čisti saldo zapadlih odobritev plačil, prenesenih iz prejšnjih let, in vseh plačil, ki zaradi nihanj tečaja eura presegajo nediferencirana sredstva, prenesena iz prejšnjega leta,

—	saldo pozitivnih in negativnih tečajnih razlik, zajetih med letom.

Realizacija proračuna se vrne državam članicam v naslednjem letu kot odbitek od njihovih obveznosti za navedeno leto.

Odobritve, prenesene iz prejšnjega proračunskega leta, v zvezi s prispevki tretjih oseb in delom zanje, ki po definiciji nikoli ne zapadejo, so vključene k dodatnim odobritvam za zadevno proračunsko leto. To pojasni razliko med prenosi iz prejšnjega leta v poročilih o izvrševanju proračuna za leto 2008 in prenosi v naslednje leto v poročilih o izvrševanju proračuna za leto 2007. Odobritve plačil za ponovno uporabo in odobritve, ponovno razpoložljive po vračilu predplačil, se ne upoštevajo pri izračunu realizacije za zadevno leto.

Dela odobritev plačil, namenjenega državam Efte-EGP, ki sta ga Skupnosti prenesli iz leta 2008 v leto 2009, ni bilo mogoče vključiti v bilanco za leto 2008, saj je za to potrebno, da Efta odobri zadevne zneske, ta odobritev pa ne bo dana do sredine leta 2009.

Prenesene odobritve plačil vključujejo: samodejne prenose in prenose na podlagi odločitve. Prav tako vključujejo povečanje odobritev iz namenskih prejemkov, saj se tovrstne odobritve, ki niso bile porabljene, ob koncu leta samodejno prenesejo. Pri zapadlih neporabljenih odobritvah plačil, prenesenih iz prejšnjega leta, so zdaj prikazane samo zapadle odobritve, ki so bile prenesene samodejno in na podlagi odločitve.

2.1.2 Uskladitev proračunske realizacije s poslovnim izidom za leto 2008

Poslovni izid za zadevno leto, predstavljen na strani 14, je izračunan po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov. Proračunska realizacija pa v skladu s finančno uredbo temelji na pravilih prilagojenega računovodstva na podlagi nastanka plačil. Ker tako poslovni izid kot proračunska realizacija izvirata iz istih poslov, je za kontrolo koristno preveriti, če ju je mogoče uskladiti. V spodnji tabeli je prikazana uskladitev s ključnimi uskladitvenimi zneski, razdeljenimi na prihodkovne in odhodkovne postavke.

USKLADITEV: POSLOVNI IZID – PRORAČUNSKA REALIZACIJA 2008

v mio. EUR
	2008	2007
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	12 686	7 462
Prihodki
Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še nepobrane	(4 685)	(5 036)
Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu	3 485	2 543
Kratkoročno nezaračunani prihodki (čisti)	(724)	(1 068)
Odhodki
Kratkoročno vnaprej vračunani odhodki (čisti)	6 353	8 814
Odhodki prejšnjega leta, plačani v tekočem letu	(219)	(3 635)
Čisti učinek predfinanciranja	(16 446)	(6 810)
Odobritve plačil, prenesene v naslednje leto	(3 914)	(3 116)
Plačila, izvedena iz prenosov in zapadlih neporabljenih odobritev plačil	1 182	1 171
Gibanje rezervacij	4 316	1 395
Drugo	(88)	(33)
Poslovni izid agencij in ESPJ	(136)	(145)
REALIZACIJA PRORAČUNA ZA ZADEVNO LETO	1 810	1 542

Uskladitvene postavke – prihodki

Dejanski proračunski prihodki za proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih. Zato je pri uskladitvi treba upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov. Nasprotno pa je treba upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.

Čisti kratkoročno nezaračunani prihodki obsegajo kratkoročno nezaračunane prihodke za kmetijske prelevmane, lastna sredstva ter obresti in dividende. Upošteva se samo čisti učinek, tj. kratkoročno nezaračunane prihodke za tekoče leto, zmanjšane za stornirane kratkoročno nezaračunane prihodke iz prejšnjega leta.

Uskladitvene postavke – odhodki

Čisti kratkoročno vnaprej vračunani odhodki so sestavljeni pretežno iz odhodkov, kratkoročno vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj. upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev Skupnosti, vendar jih Evropskima skupnostma še niso prijavili.

Medtem ko se kratkoročno vnaprej vračunani odhodki ne štejejo med proračunske odhodke, so plačila, izvedena v tekočem letu, za račune, vknjižene v prejšnjih letih, del proračunskih odhodkov tekočega leta.

Čisti učinek predfinanciranja je kombinacija (1) novih zneskov predfinanciranja, plačanih v tekočem letu in pripoznanih za proračunske odhodke zadevnega leta, ter (2) obračuna predfinanciranja, plačanega v tekočem letu ali prejšnjih letih, s priznanjem upravičenih stroškov. Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnih dogodkov, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predfinanciranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila.

Poleg plačil na podlagi odobritev za zadevno leto je treba v izračunu realizacije proračuna za navedeno leto upoštevati tudi odobritve za navedeno leto, ki se prenesejo v naslednje leto (v skladu s členom 15 Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000). Enako velja za proračunska plačila, izvedena v tekočem letu iz prenosov, in za zapadle neporabljene odobritve plačil.

Gibanje rezervacij se nanaša na ocene ob koncu leta v računovodstvu na podlagi nastanka poslovnih dogodkov (zlasti na prejemke zaposlenih), ki ne vplivajo na proračunsko računovodstvo. Drugi uskladitveni zneski obsegajo različne elemente, kot so amortizacija sredstev, pridobitve sredstev, plačilo kapitalskih zakupnin ali finančne udeležbe, ki se v proračunskem računovodstvu in računovodstvu na podlagi nastanka poslovnih dogodkov obravnavajo različno.

In končno, poslovni izid agencij in ESPJ, ki so vključene v konsolidirani poslovni izid, je treba izvzeti, saj njihovo proračunsko izvrševanje ni del konsolidirane proračunske realizacije.

2.2 PRIMERJAVA PRORAČUNSKIH NAPOVEDI IN DEJANSKIH ZNESKOV (Razpredelnica 2)

Znesek odobritev plačil v prvotnem sprejetem proračunu, ki ga je podpisal predsednik Evropskega parlamenta 18. decembra 2007, je bil določen na 120 347 milijonov EUR in naj bi se financiral iz lastnih sredstev v višini 118 922 milijonov EUR. Opozoriti velja, da se ocene prihodkov in odhodkov v prvotnem proračunu skozi proračunsko leto spreminjajo, te prilagoditve pa so predstavljene v spremembah proračuna. Prilagoditve plačil iz lastnih sredstev iz naslova BND, ki jih vplačujejo države članice, zagotavljajo, da se v proračunu predvideni prihodki natanko ujemajo s predvidenimi odhodki. V skladu z načelom ravnovesja morajo biti proračunski prihodki in odhodki (odobritve plačil) v ravnovesju.

Prihodki:

Leta 2008 je bilo sprejetih deset sprememb proračuna. Njihov učinek na strani prihodkov proračuna za leto 2008 je pomenil skupne končne prihodke v višini 115 771 milijonov EUR. Ti so se financirali iz lastnih sredstev v višini 108 323 milijonov EUR (torej 10 599 milijonov EUR manj od prvotne napovedi), preostanek pa se je financiral iz drugih prihodkov. Na zmanjšano potrebo po lastnih sredstvih je vplivalo več dejavnikov, med drugim vključitev 1 529 milijonov EUR, ki so se nanašali na presežek iz prejšnjega leta, ter globe, naložene Microsoftu, in s tem povezane bančne obresti v višini 849 milijonov EUR. Poleg tega so se zaradi skupnega učinka zmanjšanja odobritev plačil in povečanja napovedanih prihodkov v spremembi proračuna št. 9/2008 sredstva iz naslova BND dodatno znižala za 6 936 milijonov EUR.

Pri lastnih sredstvih velja poudariti, da je zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev doseglo 102 % napovedanih zneskov. Razlog za to je dejstvo, da so se proračunske ocene spremenile v času, ko sta bili sprejeti sprememba proračuna št. 5/2008 (znižale so se za 212 milijonov EUR) in sprememba proračuna št. 9/2008 (znižale so se za 1 600 milijonov EUR). Ti prilagoditvi sta deloma temeljili na novih makroekonomskih napovedih spomladi 2008, ki so bile manj optimistične od prejšnjih, deloma pa na razvoju prispevkov.

Končna plačila držav članic iz naslova DDV in BND so bila prav tako zelo blizu končne proračunske ocene. Razlike med napovedanimi in dejansko vplačanimi zneski so posledica razlik med tečaji eura, uporabljenimi za namene proračuna, in veljavnimi tečaji v času, ko so države članice, ki niso članice EMU, dejansko izvedle plačila.

Odhodki:

Proračun za leto 2008 je še vedno odražal prehod iz enega finančnega okvira v naslednji. Odobritve za prevzem obveznosti so bile skladne z usmeritvami glede porabe, ki so bile dogovorjene za novo programsko obdobje 2007–2013, medtem ko so se zahtevki za plačila večinoma še vedno nanašali na finančni okvir za obdobje 2000-2006. Pričakuje se, da bo delež izplačil za pomembnejše nove večletne programe hitro naraščal od leta 2009 dalje.

Stopnja izvajanj odobritev za prevzem obveznosti je bila 99 % v primerjavi s končnimi proračunskimi odobritvami (99,4 % brez neporabljene rezerve za Sklad za prilagoditev globalizaciji) in 100,2 % v primerjavi s prvotnimi sprejetimi proračunskimi odobritvami. Tudi pri programih s področja svobode, varnosti in pravice, kjer je bila dejanska stopnja izvajanja med vsemi razdelki najnižja, je ta stopnja po prenosih dosegla 99 %.

Povečanje končnega proračuna v primerjavi s prvotnim proračunom je znašalo manj kot 1 %. Na podlagi proračunskih sprememb so se sredstva proračuna povečala za skupno 1 421 milijonov EUR, predvsem zaradi načrtovanega reprogramiranja Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Sklada za ribištvo (771 milijonov EUR), medtem ko je bilo 280 milijonov EUR dodeljenih Evropskemu solidarnostnemu skladu, katerega odhodki so že po naravi nepredvidljivi, 240 milijonov EUR pa je bilo namenjeno povečanju rezerve za nujno pomoč za potrebe novega instrumenta za hrano.

Izvršena plačila ustrezajo 93 % prvotnega proračuna. Na koncu je bila po 4-odstotnem zmanjšanju skupnih odobritev plačil in nekaterih pomembnih prerazporeditvah med razdelki finančnega okvira dosežena 97-odstotna stopnja izvajanja.

Najpomembnejša zmanjšanja so bila potrebna za strukturne sklade in Kohezijski sklad (4 515 milijonov EUR ali 11 % razpoložljivih odobritev), saj so na vmesna plačila v okviru razdelka 4 še vedno vplivali zahteva, da Komisija odobri upravljavske in kontrolne sisteme za projekte v okviru strukturnih skladov, ter predlogi za pomembnejše projekte v okviru Kohezijskega sklada, ki jih morajo predložiti države članice (265 milijonov EUR ali 3 % razpoložljivih odobritev, razporejenih po vseh razdelkih). Poleg tega se je za 21 milijonov EUR zmanjšala tekoča rezerva za mednarodne sporazume o ribolovu.

Podrobna analiza proračunskih popravkov, njihovo ozadje in utemeljitev ter učinek so predstavljeni v Poročilu Komisije o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu 2008, in sicer v delu A, ki daje splošni pregled na ravni proračuna, in delu B, ki obravnava posamezne razdelke finančnega okvira.

2.3 PRIHODKI (Razpredelnica 3)

Prihodki splošnega proračuna Evropskih skupnosti se lahko razdelijo v dve glavni kategoriji: lastna sredstva in druge prihodke. To je določeno v členu 269 Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, ki navaja: „Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev.“ Večina proračunskih odhodkov se financira iz lastnih sredstev. Drugi prihodki pomenijo le manjši del vsega financiranja.

Lastna sredstva se dodeljujejo v skladu s pravili iz Sklepa Sveta št. 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti. S 1. marcem 2009 je začel veljati nov sklep o lastnih sredstvih, in sicer Sklep št. 2007/436/ES, Euratom. Ta sklep začne učinkovati s 1. januarjem 2007, vendar pa se bo njegov finančni vpliv pokazal z letom 2009, saj se bodo retroaktivni učinki upoštevali šele v proračunskem letu 2009.

2.3.1 Tradicionalna lastna sredstva

Tradicionalna lastna sredstva: vsi določeni zneski tradicionalnih lastnih sredstev se morajo knjižiti na enega od računov, ki jih vodijo pristojni organi:

—	na navadni račun iz člena 6(3)(a) Uredbe št. 1150/2000: vsi izterjani ali zajamčeni zneski,

—	na posebni račun iz člena 6(3)(b) Uredbe št. 1150/2000: vsi zneski, ki še niso bili izterjani in/ali zajamčeni; zajamčeni zneski, ki se izpodbijajo, se lahko prav tako knjižijo na ta račun.

Za posebne račune države članice pošljejo Komisiji četrtletno poročilo, ki vključuje:

—	saldo za izterjavo v preteklem četrtletju;

—	izterjane zneske v zadevnem četrtletju,

—	popravke osnove (popravki/zapadli zneski) v zadevnem četrtletju,

—	odpisane zneske,

—	saldo za izterjavo ob koncu zadevnega četrtletja.

Podatki, ki jih pošljejo države članice, ne omogočajo, da bi bili zneski, izterjani med letom, dodeljeni za leto, v katerem so upravičenosti nastale. Zato v razpredelnici „Povzetek izvrševanja prihodkov splošnega proračuna za leto 2008“ stolpec za zneske, prejete na podlagi prenosov, vključuje zneske, prejete med letom, in zapadle zneske upravičenosti, nadomeščene z novimi zneski upravičenosti, ki so jih prijavile države članice, ko so pripravljale novo poročilo. Za upravičenosti do lastnih sredstev se uporablja zmanjšanje vrednosti.

Ko so tradicionalna lastna sredstva iz posebnega računa izterjana, se morajo vknjižiti na račun Komisije pri zakladnici ali za to določenem organu, in sicer najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila upravičenost izterjana. Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev.

2.3.2 Sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND

Lastna sredstva iz naslova DDV izhajajo iz uporabe enotne stopnje, ki velja za vse države članice, na usklajeni osnovi za DDV, določeni v skladu s pravili člena 2(1)(c) Sklepa Sveta z dne 29. septembra 2000. Osnova za DDV je omejena na 50 % BND za vse države članice.

Sredstva iz naslova BND so spremenljiva sredstva, namenjena zagotavljanju potrebnih prihodkov v vsakem danem letu za kritje odhodkov, ki presegajo zbrani znesek iz tradicionalnih lastnih sredstev, sredstev iz naslova DDV in raznih prihodkov. Prihodki izhajajo iz uporabe enotne stopnje na skupnem BND vseh držav članic.

Sredstva iz naslova DDV in BND se določijo na podlagi napovedi osnov za DDV in BND, oblikovanih ob pripravi predhodnega predloga proračuna. Te napovedi se pozneje pregledajo in spremenijo; zneski se med zadevnim proračunskim letom posodobijo s spremembo proračuna.

Dejanski zneski za osnove za DDV in BND so razpoložljivi v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Komisija izračuna razlike med zneski, ki jih dolgujejo države članice, glede na dejanske osnove in na vsote, dejansko plačane na podlagi (spremenjenih) napovedi. Te salde DDV in BND, pozitivne ali negativne, morajo države članice Komisiji plačati do 1. decembra leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Popravki dejanske osnove za DDV in BND so v naslednjih štirih letih še vedno mogoči, če ni izdan pridržek. Prej izračunani saldi se prilagodijo in razlika se vpokliče hkrati s saldi DDV in BND za prejšnje proračunsko leto.

Med kontrolami poročil o prihodkih iz DDV in podatkov o BND lahko Komisija države članice obvesti o pridržkih v zvezi z nekaterimi točkami, ki bi lahko imele posledice za njihove prispevke iz lastnih sredstev. Te točke se lahko na primer nanašajo na to, da ne obstajajo sprejemljivi podatki ali da je treba razviti ustrezno metodologijo. Te pridržke je treba obravnavati kot morebitne terjatve do držav članic za negotove zneske, saj njihovega finančnega vpliva ni mogoče natančno oceniti. Ko se lahko določi natančni znesek, se v zvezi s saldi DDV in BND ali posameznimi zahtevki za plačilo vpokličejo ustrezna sredstva iz naslova DDV in BND.

2.3.3 Popravek za Združeno kraljestvo

Ta mehanizem zmanjšuje plačila iz lastnih sredstev Združenega kraljestva sorazmerno z njegovim tako imenovanim „proračunskim neravnovesjem“ in ustrezno poveča plačila iz lastnih sredstev drugih držav članic. Mehanizem za popravek proračunskega neravnovesja v dobro Združenega kraljestva sta uvedla Evropski svet v Fontainebleauju (junija 1984) in iz njegovega zasedanja izhajajoči Sklep z dne 7. maja 1985 o lastnih sredstvih. Namen mehanizma je bil zmanjšati proračunsko neravnovesje Združenega kraljestva z zmanjšanjem plačil Združenega kraljestva Skupnostma.

Dodatne informacije o izvrševanju prihodkov so na voljo v Poročilu o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto 2008.

2.4 ODHODKI (Razpredelnice 4–13)

2.4.1 Finančni okvir 2007–2013

v mio. EUR
		2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013
1.	Trajnostna rast	53 979	57 653	59 700	61 782	63 638	66 628	69 621
2.	Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	55 143	59 193	59 639	60 113	60 338	60 810	61 289
3.	Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 273	1 362	1 523	1 693	1 889	2 105	2 376
4.	EU kot globalni akter	6 578	7 002	7 440	7 893	8 430	8 997	9 595
5.	Uprava	7 039	7 380	7 699	8 008	8 334	8 670	9 095
6.	Nadomestila	445	207	210	0	0	0	0
Odobritve za prevzem obveznosti:		124 457	132 797	136 211	139 489	142 629	147 210	151 976
Odobritve plačil skupaj:		122 190	129 681	123 858	133 505	133 452	140 200	142 408

Ta oddelek opisuje glavne kategorije odhodkov Skupnosti, razčlenjene po razdelkih finančnega okvira za obdobje 2007−2013. Proračunsko leto 2008 je bilo drugo leto, zajeto v finančnem okviru za obdobje 2007–2013. Skupna zgornja meja odobritev za prevzem obveznosti za leto 2008 znaša 132 797 milijonov EUR, kar ustreza 1,06 % BND. Ustrezna zgornja meja sredstev za plačila znaša 129 681 milijonov EUR, tj. 1,03 % BND. V zgornji razpredelnici je prikazan finančni okvir v tekočih cenah, predvidenih za leto 2013.

Razdelek 1– Trajnostna rast

Ta razdelek je razdeljen na dva ločena, a medsebojno povezana dela:

—	1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje, ki obsega odhodke za raziskave in inovacije, izobraževanje in usposabljanje, vseevropska omrežja, socialno politiko, notranji trg in spremljajoče politike,

—	1b. Kohezija za rast in zaposlovanje, ki je namenjen povečanju konvergence najmanj razvitih držav članic in regij, dopolnjevanju strategije EU za trajnostni razvoj zunaj manj uspešnih regij in spodbujanju medregionalnega sodelovanja.

Razdelek 2 – Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

Razdelek 2 vključuje skupno kmetijsko in ribiško politiko, razvoj podeželja in okoljevarstvene ukrepe, zlasti program Natura 2000. Znesek, namenjen za skupno kmetijsko politiko, je rezultat dogovora, doseženega na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju oktobra 2002.

Razdelek 3 – Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

Novi razdelek 3 (Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica) odraža vse večji pomen nekaterih področij, na katerih so bile Uniji dodeljene nove naloge – pravosodje in notranje zadeve, varovanje meja, politika priseljevanja in azila, javno zdravje in zaščita potrošnikov, kultura, mladi, informacije in dialog z državljani. Razdelek je razdeljen na dva dela:

—	3a. Svoboda, varnost in pravica,

—	3b. Državljanstvo.

Razdelek 4 – EU kot globalni akter

Razdelek 4 zajema vse zunanje ukrepe, vključno s predpristopnimi instrumenti. Medtem ko je Komisija predlagala, da se Evropski razvojni sklad (ERS) vključi v finančni okvir, sta se Evropski svet in Evropski parlament strinjala, da ERS ostane zunaj finančnega okvira.

Razdelek 5 – Uprava

Ta razdelek krije upravne odhodke za vse institucije, pokojnine in evropske šole. Za druge institucije razen Komisije so to edini odhodki, agencije in drugi organi pa imajo upravne odhodke in odhodke iz poslovanja.

Razdelek 6 – Nadomestila

V skladu s političnim dogovorom, da nove države članice ne postanejo neto plačnice v proračun ob samem začetku svojega članstva, so bila v tem razdelku predvidena nadomestila. Ta znesek je bil na razpolago za prenose tem državam, da bi se uravnovesili njihovi proračunski prejemki in prispevki.

2.4.2 Področja

V okviru uporabe upravljanja po dejavnostih (Activity Based Management – ABM) Komisija v svoje procese načrtovanja in upravljanja uvaja oblikovanje proračuna po dejavnostih (Activity Based Budgeting – ABB). ABB vsebuje proračunsko strukturo, v kateri proračunski naslovi ustrezajo področjem in proračunska poglavja dejavnostim.

Namen ABB je zagotoviti jasen okvir za uresničevanje ciljev politik Komisije, in sicer z zakonodajnimi, finančnimi ali katerimi koli drugimi sredstvi javnih politik. S strukturiranjem dela Komisije po dejavnostih se pokaže jasna slika zavez Komisije, hkrati pa je vzpostavljen skupni okvir za določanje prednostnih nalog. Sredstva se dodelijo prednostnim nalogam v proračunskem postopku, pri čemer se dejavnosti uporabijo kot sestavni elementi za oblikovanje proračuna. Z vzpostavitvijo take povezave med dejavnostmi in sredstvi, ki so jim dodeljena, si ABB prizadeva povečati učinkovitost in uspešnost porabe sredstev Komisije.

Področje se lahko opredeli kot enotna skupina dejavnosti, ki sestavljajo delo Komisije in so pomembne za proces odločanja. Skupaj je bilo opredeljenih 31 področij, pri čemer vsako področje na splošno ustreza enemu generalnemu direktoratu in zajema v povprečju okoli 6 ali 7 posameznih dejavnosti. Ta področja so večinoma operativna, saj je namen temeljnih dejavnosti na področjih koristiti upravičenim tretjim osebam, vsaki na njenem področju delovanja. Operativni proračun je dopolnjen s potrebnimi upravnimi odhodki za vsako področje.

Dodatne informacije o izvrševanju odhodkov so na voljo v Poročilu o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto 2008.

2.5 INSTITUCIJE IN AGENCIJE (Razpredelnice 14–18)

Konsolidirana poročila o izvrševanju splošnega proračuna Evropskih skupnosti prikazujejo, tako kot prejšnja leta, izvrševanje proračuna v vseh institucijah, saj je v proračunu Skupnosti določen ločen proračun za vsako institucijo.

Agencije v proračunu Skupnosti nimajo ločenih proračunov in se delno financirajo s subvencijami iz proračuna Komisije. Za zagotovitev vseh pomembnih proračunskih podatkov za agencije proračunski del konsolidiranega zaključnega računa vključuje ločena poročila o izvrševanju posameznih proračunov tradicionalnih agencij, ki so vključene v konsolidacijo. Ta poročila so:

—	razpredelnica proračunskih prihodkov, v kateri je naveden znesek, prejet iz proračuna Komisije,

—	dve razpredelnici proračunskih odhodkov (obveznosti, plačila), v katerih so navedeni podrobni podatki po agencijah ter v katerih so ločene proračunske in dodatne odobritve,

—	na dnu vsake razpredelnice je naveden vmesni seštevek, ki prikazuje skupni finančni vpliv agencij po vrstah odhodkov/prihodkov,

—	razpredelnica realizacije proračuna, ki proračunski rezultat agencij doda k rezultatu Skupnosti (z odbitkom subvencij, plačanih iz odhodkov Skupnosti, in subvencij, prejetih kot prihodkov agencij).

(1) V skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov (Uredba (EGS) 259/68 z dne 29. februarja 1968, kakor je bila spremenjena) države članice skupno jamčijo za obveznost plačila pokojnin.

(2) Parlament je 18. decembra 2008 sprejel proračun, ki določa, da se kratkoročne obveznosti Skupnosti plačajo iz lastnih sredstev, ki jih zberejo države članice ali se od njih vpokličejo v letu 2009.

(3) Vključuje denarna sredstva Jamstvenega sklada (glej pojasnilo 2.11).

(4) Po izločitvi zneskov makrofinančne pomoči

(5) Zgornja omejena vrednost se nanaša na posojilo s fiksno obrestno mero, zajeto v obrestni zamenjavi (glej pojasnilo 2.8.2).

(6) Zgornja omejena vrednost se nanaša na najeto posojilo s fiksno obrestno mero, zajeto v obrestni zamenjavi (glej pojasnilo 2.8.2).

(7) s korekcijskim koeficientom

(8) se plačuje prva 3 leta po odhodu

(9) Agencija je bila likvidirana 31. decembra 2008.

(10) Leta 2008 prvič vključeni v konsolidacijo.

(11) Decentraliziran organ EU, ki spada v steber „policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah“

(12) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se nekateri finančni podatki v teh proračunskih razpredelnicah ne izidejo.

(13) vključno s prenesenimi odobritvami plačil in namenskimi prejemki

(14) vključno s prenesenimi odobritvami plačil in namenskimi prejemki

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.273.slv
Uradni list Evropske unije		C 273

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 13. november 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 273/01	Zaključni račun Evropskih skupnosti — Proračunsko leto 2008 — Konsolidirani računovodski izkazi in konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna	1

2009/C 273/02	Izjava Sodišča o zanesljivosti, predložena Evropskemu parlamentu in Svetu	122