7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/2

Razporeditev sodnikov v senate

2009/C 267/06

Sodišče je na sejah 8. in 9. oktobra 2009 odločilo o taki razporeditvi sodnikov v senate:

prvi senat

A. Tizzano, predsednik

A. E. Borg Barthet, M. Ilešič, E. Levits, J. Kasel, M. Safjan in M. Berger, sodniki

drugi senat

J. N. Cunha Rodrigues, predsednik

A. Rosas, U. Lõhmus, A. Ó Caoimh, P. Lindh in A. Arabadjiev, sodniki

tretji senat

K. Lenaerts, predsednik

R. Silva de Lapuerta, E. Juhász, G. Arestis, J. Malenovský , T. von Danwitz in D. Švaby, sodniki

četrti senat

J. Bonichot, predsednik

C. W. A. Timmermans, K. Schiemann, P. Kūris, L. Bay Larsen in C. Toader, sodniki

peti senat

E. Levits, predsednik

A. E. Borg Barthet, M. Ilešič, J. Kasel, M. Safjan in M. Berger, sodniki

šesti senat

R. Silva de Lapuerta, predsednica

E. Juhász, G. Arestis, J. Malenovský, T. von Danwitz in D. Šváby, sodniki

sedmi senat

Ms Silva de Lapuerta, President,

Mr Juhász, Mr Arestis, Mr Malenovský, Mr von Danwitz and Mr Šváby, Judges

osmi senat

C. Toader, predsednica

C.W.A. Timmermans, K. Schiemann, V. Kūris in L. Bay Larsen, sodniki

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/3

Seznam sestave senatov

2009/C 267/07

Sodišče je na seji 8. oktobra 2009 oblikovalo seznam iz člena 11b(2) Poslovnika zaradi razporeditve v veliki senat:

—	C. W. A. Timmermans

—

M. Berger

—

A. Rosas

—

D. Šváby

—	R. Silva de Lapuerta

—

M. Safjan

—	K. Schiemann

—

J. Kasel

—

P. Kūris

—

C. Toader

—

E. Juhász

—	A. Arabadjiev

—	G. Arestis

—	T. von Danwitz

—	A. E. Borg Barthet

—

P. Lindh

—

M. Ilešič

—	L. Bay Larsen

—	J. Malenovský

—	A. Ó Caoimh

—

U. Lõhmus

—

E. Levits

Sodišče je na seji 8. oktobra 2009 oblikovalo sezname iz člena 11c(2), prvi pododstavek, Poslovnika za določitev sestave senatov petih sodnikov:

prvi senat

A. E. Borg Barthet

M. Berger

M. Ilešič

M. Safjan

E. Levits

J. Kasel

drugi senat

A. Rosas

A. Arabadjiev

U. Lõhmus

P. Lindh

A. Ó Caoimh

tretji senat

R. Silva de Lapuerta

D. Šváby

E. Juhász

T. von Danwitz

G. Arestis

J. Malenovský

četrti senat

C. W. A. Timmermans

C. Toader

K. Schiemann

L. Bay Larsen

P. Kūris

Sodišče je na seji 9. oktobra 2009 oblikovalo sezname iz člena 11c(2), drugi pododstavek, Poslovnika za določitev sestave senatov treh sodnikov:

peti senat

A. E. Borg Barthet

M. Ilešič

J. Kasel

M. Safjan

M. Berger

šesti senat

A. Rosas

U. Lõhmus

A. Ó Caoimh

A. Arabadjiev

sedmi senat

E. Juhász

G. Arestis

J. Malenovský

T. von Danwitz

D. Šváby

osmi senat

C. W. A. Timmermans

K. Schiemann

P. Kūris

L. Bay Larsen

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/6

Razporeditev sodnikov v senate

2009/C 267/12

Na občni seji Sodišča prve stopnje je bilo 7. oktobra 2009, potem ko sta sodniško funkcijo prevzela H. Kanninen in J. Schwarcz ter zaradi izvolitve I. Wiszniewska-Białecka za predsednico prvega senata, odločeno, da se spremenijo sklepi občnih sej z dne 25. septembra 2007, 8. julija 2008 in 17. septembra 2008 o razporeditvi sodnikov v senate.

Za obdobje od 7. oktobra 2009 do 31. avgusta 2010 so sodniki razporejeni v senate tako:

Prvi razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

I. Wiszniewska-Białecka, predsednica senata, F. Dehousse, sodnik, K. Jürimäe, sodnica, S. Soldevila Fragoso in H. Kanninen, sodnika.

Prvi senat v sestavi treh sodnikov:

I. Wiszniewska-Białecka, predsednica senata;

F. Dehousse, sodnik;

H. Kanninen, sodnik.

Drugi razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

I. Pelikánová, predsednica senata, F. Dehousse, sodnik, K. Jürimäe, sodnica, S. Soldevila Fragoso in H. Kanninen, sodnika.

Drugi senat v sestavi treh sodnikov:

I. Pelikánová, predsednica senata;

K. Jürimäe, sodnica;

S. Soldevila Fragoso, sodnik.

Tretji razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

J. Azizi, predsednik senata, E. Cremona, I. Labucka, sodnici, S. Frimodt Nielsen in K. O’Higgins, sodnika.

Tretji senat v sestavi treh sodnikov:

J. Azizi, predsednik senata;

E. Cremona, sodnica;

M. Frimodt Nielsen, sodnik.

Četrti razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

M. Czúcz, predsednik senata, E. Cremona, I. Labucka, sodnici, S. Frimodt Nielsen in K. O’Higgins, sodnika.

Četrti senat v sestavi treh sodnikov:

O. Czúcz, predsednik senata;

I. Labucka, sodnica;

K. O’Higgins, sodnik.

Peti razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

M. Vilaras, predsednik senata, E. Moavero Milanesi, M. Prek, V. Ciucă in J. Schwarcz, sodniki.

Peti senat v sestavi treh sodnikov:

M. Vilaras, predsednik senata;

M. Prek, sodnik;

V. Ciucă, sodnik.

Šesti razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

A. Meij, predsednik senata, V. Vadapalas, T. Tchipev, A. Dittrich in L. Truchot, sodniki.

Šesti senat v sestavi treh sodnikov:

A. Meij, predsednik senata;

(a)	V. Vadapalas in T. Tchipev, sodnika.

(b)	V. Vadapalas in L. Truchot, sodnika.

(c)	M. Tchipev in L. Truchot, sodnika.

Sedmi senat v sestavi treh sodnikov:

N. J. Forwood, predsednik senata, E. Moavero Milanesi, M. Prek, V. Ciucă in J. Schwarcz, sodniki.

Sedmi senat v sestavi treh sodnikov:

N. J. Forwood, predsednik senata;

E. Moavero Milanesi, sodnik;

J. Schwarcz, sodnik.

Osmi razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

M. E. Martins Ribeiro, predsednica senata, S. S. Papasavvas, N. Wahl, T. Tchipev in A. Dittrich, sodniki.

Osmi senat v sestavi treh sodnikov:

M. E. Martins Ribeiro, predsednica senata;

(a)	S. S. Papasavvas in N. Wahl, sodnika.

(b)	S. S. Papasavvas in A. Dittrich, sodnika.

(c)	N. Wahl in A. Dittrich, sodnika.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/8

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State – Nizozemska) – Minister voor Vreemdelingenzaken en Integratie proti T. Sahinu

(Zadeva C-242/06) (1)

(Sporazum o pridružitvi EGS-Turčija - Prosto gibanje delavcev - Uvedba upravne takse za pridobitev dovoljenja za prebivanje v državi članici gostiteljici - Kršitev klavzule „standstill“ iz člena 13 Sklepa Pridružitvenega sveta št. 1/80)

2009/C 267/13

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Minister voor Vreemdelingenzaken en Integratie

Tožena stranka: T. Sahin

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Nederlandse Raad van State – Razlaga člena 13 Sklepa št. 1/80 o razvoju pridružitve z dne 19. septembra 1980, ki ga je sprejel Pridružitveni svet, ustanovljen s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo v povezavi s členom 59 Dodatnega protokola, ki je bil v imenu Skupnosti odobren in potrjen z Uredbo Sveta (EGS) št. 2760/72 z dne 19. decembra 1972 (UL L 293, str. 1) – Obveznost plačila upravne takse za obravnavo prošnje za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za prebivanje – Podaljšanje, za katero ni zaprošeno pravočasno

Izrek

Člen 13 Sklepa št. 1/80 o razvoju pridružitve z dne 19. septembra 1980, ki ga je sprejel Pridružitveni svet, ustanovljen s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo, je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da se – po začetku veljavnosti tega sklepa glede zadevne državne članice – sprejme nacionalna ureditev, kakršna je v postopku v glavni stvari, ki dodelitev dovoljenja za prebivanje ali podaljšanje njegove veljavnosti pogojuje s plačilom upravne takse, če znesek te takse za turške državljane ni sorazmeren tistemu, ki se zahteva od državljanov Skupnosti.

(1) UL C 212, 2.9.2006.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/8

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Evropskemu parlamentu, Svetu Evropske unije

(Zadeva C-411/06) (1)

(Ničnostna tožba - Uredba (ES) št. 1013/2006 - Pošiljka odpadkov - Izbira pravne podlage - Člena 133 ES in 175(1) ES)

2009/C 267/14

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: G. Valero Jordana, M. Huttenen in M. Konstantinidis, zastopniki)

Toženi stranki: Evropski parlament (zastopnika: Anagnostopoulou in U. Rösslein, zastopnika), Svet Evropske unije (zastopnika: M. Moore in K. Michoel, zastopnika)

Intervenienti v podporo toženih strank: Francoska republika (zastopniki: G. de Bergues, A. Adam in G. Le Bras, zastopniki), Republika Avstrija (zastopnik: E. Riedl, zastopnik), Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: E. Jenkinson, E. O’Neil in S. Behzadi-Spencer, zastopniki, A. Dashwood, barrister)

Predmet

Razglasitev ničnosti Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, str. 1) – Izbira pravne podlage – Akt, ki ima dvojni cilj ali dva dela in potrebuje kopičenje pravnih podlag (člen 175(1) ES in člen 133 ES)

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

3.	Francoska republika, Republika Avstrija in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 294, 2.12.2006.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/9

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal de Pequena Instância Criminal do Porto – Portugalska) – Liga Portuguesa de Futebol Profissional (CA/LPFP) in Bwin International Ltd, nekdanji Baw International Ltd, proti Departamento de Jogos da Santa Casa da Misericórdia de Lisboa

(Zadeva C-42/07) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Člen 49 ES - Omejitve svobode opravljanja storitev - Prirejanje iger na srečo prek interneta)

2009/C 267/15

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de Pequena Instância Criminal do Porto

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Liga Portuguesa de Futebol Profissional (CA/LPFP), Bwin International Ltd, nekdanji Baw International Ltd

Tožena stranka: Departamento de Jogos da Santa Casa da Misericórdia de Lisboa

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal de Pequena Instância Criminal do Porto – Razlaga členov 43 ES, 49 ES in 56 ES – Nacionalne zakonodaja, ki določenemu organu pridržuje izključno pravico do prirejanja iger na srečo in loterij ter šteje dejavnost organizacije, promoviranja in pobiranja športnih stav, tudi prek interneta, za prekršek – Prepoved podjetju, ki opravlja dejavnost spletnega prirejanja stav in loterije in ima sedež v drugi državi članici, da bi spletno promoviralo, organiziralo ter prirejalo te stave in loterije ter dobitnikom izplačevalo vrednost nagrad

Izrek

Člen 49 ES ne nasprotuje predpisom države članice, kakršni so tisti v postopku v glavni stvari, s katerimi je gospodarskim subjektom, kot je družba Bwin International Ltd, s sedežem v drugih državah članicah, kjer zakonito ponujajo podobne storitve, prepovedano ponujati igre na srečo prek interneta na ozemlju navedene države članice.

(1) UL C 69, 24.3.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/9

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-269/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Prosto gibanje delavcev - Uredba (EGS) št. 1612/68 - Dodatek za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - Neomejena davčna zavezanost)

2009/C 267/16

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Lyal in W. Mölls)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: C. Blaschke in M. Lumma, zastopnika, W. Wellisch, odvetnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 12, 18 in 39 ES ter člena 7 Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1986 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, str. 2) – Nacionalna ureditev, ki se nanaša na dodatek za spodbujanje pokojninskega varčevanja, ki dodelitev dodatka pogojuje z neomejenim obdavčenjem v državi članici, ki določa povračilo dodatka v primeru prenehanja tega obdavčenja in ne omogoča uporabe kapitala, ustvarjenega v okviru tega sistema, za nakup stanovanja, v katerem biva lastnik, razen če se to nahaja na domačem ozemlju

Izrek

Zvezna republika Nemčija s tem, da je sprejela in v veljavi obdržala določbe na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja iz členov od 79 do 99 zveznega zakona o dohodnini (Einkommensteuergesetz), ni izpolnila obveznosti iz člena 39 ES, člena 7(2) Uredbe Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, str. 2) in člena 18 ES, saj te določbe:

—	obmejnim delavcem in njihovim zakoncem odrekajo pravico do dodatka za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, če ti niso neomejeno davčno zavezani v tej državi članici;

—	obmejnim delavcem prepovedujejo uporabo subvencioniranega kapitala za nakup ali izgradnjo stanovanja za osebno rabo, če to stanovanje ni v Nemčiji; in

—	določajo, da je treba navedeni dodatek ob prenehanju neomejene davčne zavezanosti v tej državi vrniti.

2.	Zvezni republiki Nemčiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 199, 25.8.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/10

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 10. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-416/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktivi 91/628/EGS in 93/119/ES - Uredba (ES) št. 1/2005 - Zaščita živali med prevozom in pri zakolu ali usmrtitvi - Strukturirana in splošna kršitev pravil Skupnosti)

2009/C 267/17

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. Tserepa-Lacombe in F. Erlbacher, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika (zastopniki: S. Charitaki, S. Papaïoannou in E.-M. Mamouna, zastopniki)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 5, 8, 9 in 18(2) Direktive Sveta 91/628/EGS z dne 19. novembra 1991 o zaščiti živali med prevozom in o spremembi direktiv 90/425/EGS in 91/496/EGS (UL L 340, str. 17) – Kršitev členov 5(4), 6(1), 13(3) in (4), 15(1), 25, 26 in 27(1) Uredbe Sveta (ES) 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L 3, str. 1).

Izrek

S tem da Helenska republika ni sprejela potrebnih ukrepov:

—	da bi pristojni organi izvajali obvezni nadzor nad načrti poti;

—	da bi se določila počivališča za živali po tem, ko se izkrcajo v pristaniščih ali v bližini pristanišč;

—	da bi se zagotovilo dejansko izvajanje nadzorov prevoznih sredstev in živali;

—	da bi se zagotovilo spoštovanje pravil glede omamljanja živali med zakolom in

—	da bi se zagotovili ustrezni inšpekcije in nadzori v klavnicah,

ni izpolnila obveznosti iz člena 5A, točka 2(d)(i), prva alinea, in člena 8 Direktive Sveta 91/628/EGS z dne 19. novembra 1991 o zaščiti živali med prevozom in o spremembi direktiv 90/425/EGS in 91/496/EGS, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003, iz točke 48(7)(b) poglavja VII priloge k tej direktivi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003, in iz členov 3, 5(1)(d), 6(1) in 8 Direktive Sveta 93/119/ES z dne 22. decembra 1993 o zaščiti živali pri zakolu ali usmrtitvi.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Helenski republiki se naloži plačilo dveh tretjin stroškov. Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo ene tretjine stroškov.

(1) UL C 283, 24.11.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/11

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 10. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Ente per le Ville Vesuviane (C-445/07 P), Ente per le Ville Vesuviane proti Komisiji Evropskih skupnosti (C-455/07 P)

(Združeni zadevi C-445/07 P in C-455/07 P) (1)

(Pritožba - Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) - Razvoj infrastrukture zaradi razvoja turistične dejavnosti v deželi Kampaniji (Italija) - Ustavitev izplačil finančne pomoči Skupnosti - Ničnostna tožba - Dopustnost - Regionalna ali lokalna enota - Akti, ki to enoto neposredno in posamično zadevajo)

2009/C 267/18

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Flynn, zastopnik, A. Dal Ferro, odvetnik) (C-445/07 P), Ente per le Ville Vesuviane (zastopnik: E. Soprano, odvetnik) (C-455/07 P)

Drugi stranki v postopku: Ente per le Ville Vesuviane (zastopnik: E. Soprano, odvetnik) (C-455/07), Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Flynn, zastopnik, A. Dal Ferro, odvetnik) (C-445/07 P)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 18. julija 2007 v zadevi Ente per le Ville vesuviane proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-189/02), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije D(2002)810111 z dne 13. marca 2002 o ustavitvi izplačil finančne pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za naložbo v infrastrukturo v Kampaniji (Italija) glede integriranega sistema obnove treh vezuvskih vil v turistične namene (ESRR št. 86/05/04/054).

Izrek

Sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 18. julija 2007 v zadevi Ente per le Ville Vesuviane proti Komisiji (T-189/02) se razveljavi v delu, v katerem je bila za dopustno razglašena ničnostna tožba ustanove Ente per le Ville Vesuviane zoper Odločbo Komisije D(2002) 810111 z dne 13. marca 2002 o ustavitvi izplačil finančne pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za naložbo v infrastrukturo v Kampaniji (Italija) glede integriranega sistema obnove treh vezuvskih vil v turistične namene.

2.	Ničnostna tožba ustanove Ente per le Ville Vesuviane zoper navedeno odločbo se zavrže kot nedopustna.

3.	O pritožbi ustanove Ente per le Ville Vesuviane ni treba odločiti.

4.	Ustanovi Ente per le Ville Vesuviane se naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka in stroškov postopka na prvi stopnji.

(1) UL C 297, 8.12.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/11

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 10. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale civile di Modena – Italija) – Alberto Severi, ki deluje v svojem imenu in kot zakoniti zastopnik družbe Cavazzuti e figli SpA, postala družba Grandi Salumifici Italiani SpA proti Regione Emilia-Romagna

(Zadeva C-446/07) (1)

(Direktiva 2000/13/ES - Označevanje živil, ki se dostavijo končnemu potrošniku - Oznaka, ki bi lahko kupca zavedla glede porekla ali izvora živila - Generična imena v smislu člena 3 Uredbe (EGS) št. 2081/92 - Vpliv)

2009/C 267/19

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale civile di Modena

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Alberto Severi, ki deluje v svojem imenu in kot zakoniti zastopnik družbe Cavazzuti e figli SpA, postala družba Grandi Salumifici Italiani SpA

Tožena stranka: Regione Emilia-Romagna

Ob udeležbi: Associazione fra Produttori per la Tutela del „Salame Felino“

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale civile di Modena – Razlaga členov 3(1) in 13 (3) Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L 208, str.1), postali členi 3(1) in 13(2) Uredbe (CE) št. 510/06 – Označba za živilo, ki omenja kraj in ni registrirana kot ZOP ali ZGO v smislu navedenih uredb – Možnost, da proizvajalci, ki so navedeno označbo v dobri veri in neprekinjeno uporabljali pred začetkom veljavnosti Uredbe, uporabljajo to označbo na skupnostnem trgu – „Salame Felino“

Izrek

Člena 3(1) in 13(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2796/2000 z dne 20. decembra 2000, je treba razlagati tako, da označbe živila, ki vsebuje geografske navedbe in je bila predmet vloge za registracijo kot zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe v smislu Uredbe št. 2081/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2796/2000, do morebitnega posredovanja vloge za registracijo Komisiji Evropskih skupnosti s strani nacionalnih organov, ni mogoče šteti za generično. Generičnosti označbe v smislu Uredbe št. 2081/92, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2796/2000, ni mogoče domnevati, dokler Komisija ni odločila o vlogi za registracijo, v ustreznih okoliščinah primera z zavrnitvijo s posebnim razlogom, da je navedena označba postala generična.

Člena 3(1) in 13(3) Uredbe št. 2081/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2796/2000, v povezavi s členom 2 Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil je treba razlagati tako, da se označba živil, ki vsebuje geografske navedbe in ni registrirana kot zaščitena označba porekla ali zaščitena geografska označba, lahko zakonito uporablja, če taka oznaka proizvoda ne zavaja povprečnega potrošnika, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in poučen. Pri presoji, ali je tako, lahko nacionalna sodišča upoštevajo trajanje obdobja, v katerem se je ime uporabljalo. Nasprotno pa morebitna dobra vera proizvajalca ali prodajalca na drobno v zvezi s tem ni upoštevna.

(1) UL C 51, 23.2.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/12

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 10. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-457/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člena 28 ES in 30 ES - Gradbeni proizvodi - Nacionalni postopek odobritve tipa - Neupoštevanje potrdil o skladnosti, izdanih v drugih državah članicah - Sodba Sodišča, s katero je ugotovljena neizpolnitev obveznosti - Neizvršitev sodbe - Člen 228 ES - Predmet spora - Določitev med predhodnim postopkom - Naknadna razširitev - Nedopustnost)

2009/C 267/20

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: S. Pardo Quintillán in P. Andrade, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika (zastopniki: L. Inez Fernandes, zastopnik, N. Ruiz in C. Farinhas, odvetnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Člen 228 ES – Neizvršitev sodbe Sodišča z dne 10. novembra 2005 v zadevi C-432/03 – Predlog za določitev denarne kazni

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 297, 8.12.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/12

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Handelsgericht Wien – Avstrija) – Budejovicky Budvar National Corporation proti Rudolf Ammersin GmbH

(Zadeva C-478/07) (1)

(„Dvostranske pogodbe med državami članicami - Zaščita označbe geografskega izvora iz ene države članice v drugi državi članici - Ime ‚Bud‘ - Uporaba znamke American Bud - Člena 28 ES in 30 ES - Uredba (ES) št. 510/2006 - Sistem Skupnosti za zaščito geografskih označb in označb porekla - Pristop Češke republike - Prehodni ukrepi - Uredba (ES) št. 918/2004 - Področje uporabe sistema Skupnosti - Izčrpnost“)

2009/C 267/21

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Handelsgericht Wien

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Budejovicky Budvar National Corporation

Tožena stranka: Rudolf Ammersin GmbH

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Handelsgericht Wien – Razlaga členov 28 ES in 30 ES, Uredbe Komisije (ES) št. 918/2004 z dne 29. aprila 2004 o uvedbi prehodnih ukrepov o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske pridelke in živila zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (UL L 163, str. 88) in Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb izvora za kmetijske proizvode in živila (UL L 93, str. 12) – Ime, ki ne označuje niti področja niti kraja na ozemlju države porekla in je v tej državi članici zaščiteno kot kvalificirana geografska označba in zaščiteno tudi z znamko – Pogoji, ki jih je Sodišče opredelilo v sodbi z dne 18. novembra 2003 v zadevi Budějovický Budvar (C-216/01), pod katerimi je absolutno zaščito takega imena kot geografske označbe mogoče obravnavati kot združljivo s členom 28 ES – Učinek okoliščine, da tako ime na ravni Skupnosti ni bilo registrirano, na ohranitev prej obstoječe nacionalne zaščite in zaščite, ki jo zagotavlja dvostranski sporazum v drugi državi članici.

Izrek

Iz točke 101 sodbe z dne 18. novembra 2003 v zadevi Budějovický Budvar (C-216/01) je razvidno, da:

—

mora predložitveno sodišče za ugotovitev, ali se ime, kakršno je tisto v postopku v glavni stvari, lahko obravnava kot preprosta in posredna označba geografskega izvora, katere zaščita na podlagi dvostranskih pogodb v postopku v glavni stvari je lahko utemeljena glede na merila iz člena 30 ES, proučiti, ali to ime, čeprav kot tako ni geografsko ime, glede na dejanske okoliščine in pojmovanje v Češki republiki vsaj lahko seznanja potrošnika s tem, da proizvod, ki ga označuje, izvira iz regije ali kraja na ozemlju te države članice;

—

mora predložitveno sodišče poleg tega proučiti, prav tako glede na dejanske okoliščine in pojmovanje v Češki republiki, ali ni zadevno ime v postopku v glavni stvari, kakor je navedeno v točki 99 navedene sodbe, na dan začetka veljavnosti zadevnih dvostranskih pogodb ali pozneje postalo v tej državi članici generično, saj je Sodišče Evropskih skupnosti v točkah 99 in 100 navedene sodbe že ugotovilo, da je cilj sistema zaščite, ki ga določata ti pogodbi, varstvo industrijske in poslovne lastnine v smislu člena 30 ES;

—

če ni nobenih pravil Skupnosti s tega področja, mora predložitveno sodišče v skladu s svojim nacionalnim pravom odločiti, ali je treba naročiti mnenjsko anketo, namenjeno razjasnitvi dejanskih okoliščin in pojmovanja v Češki republiki, da bi se ugotovilo, ali se ime „Bud“ v postopku v glavni stvari lahko opredeli kot preprosta in posredna označba geografskega izvora in da v tej državi članici ni postalo generično. Prav tako mora predložitveno sodišče glede na to nacionalno pravo, če meni, da mora naročiti mnenjsko anketo, določiti odstotek potrošnikov, za katere meni, da je zadosti reprezentativen za to proučitev, in

—

člen 30 ES ne določa konkretne zahteve v zvezi s kakovostjo in trajanjem rabe imena v državi članici porekla, da bi bila zaščita tega imena glede na navedeni člen utemeljena. Na vprašanje, ali taka zahteva velja v okviru postopka v glavni stvari, mora ob upoštevanju veljavnega nacionalnega prava, zlasti sistema zaščite, ki ga določata zadevni dvostranski pogodbi, odgovoriti predložitveno sodišče.

Sistem zaščite Skupnosti, ki ga določa Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, je izčrpen, tako da ta uredba nasprotuje uporabi sistema zaščite – določenega s pogodbami, ki zavezujejo dve državi članici, kakršni sta dvostranski pogodbi v postopku v glavni stvari – ki imenu, ki je v skladu s pravom države članice priznano kot označba porekla, daje zaščito v drugi državi članici, v kateri se ta zaščita dejansko zahteva, čeprav za to označbo porekla ni bila zahtevana registracija na podlagi navedene uredbe.

(1) UL C 22, 26.1.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/13

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 17. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Koninklijke FrieslandCampina NV, prej Koninklijke Friesland Foods NV, prej Friesland Coberco Dairy Foods Holding NV

(Zadeva C-519/07 P) (1)

(Pritožba - Pomoči, ki jih dodelijo države - Ureditev pomoči, ki jo izvaja Nizozemska za dejavnosti mednarodnega financiranja - Odločba 2003/515/ES - Nezdružljivost s skupnim trgom - Prehodna določba - Dopustnost - Procesno upravičenje - Pravni interes - Načelo varstva zaupanja v pravo - Načelo enakega obravnavanja)

2009/C 267/22

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. van Vliet in S. Noë, zastopnika)

Druga stranka v postopku: Koninklijke FrieslandCampina NV, prej Koninklijke Friesland Foods NV, prej Friesland Coberco Dairy Foods Holding NV (zastopnika: E. Pijnacker Hordijk in W. Geursen, odvetnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 12. septembra 2007 v zadevi Koninklijke Friesland Foods NV (prej Friesland Coberco Dairy Foods Holding NV) proti Komisiji (T-348/03), s katero je Sodišče prve stopnje razglasilo ničnost člena 2 Odločbe Komisije 2003/515/ES z dne 17. februarja 2003 o ureditvi pomoči, ki jo izvaja Nizozemska za dejavnosti mednarodnega financiranja (UL L 180, str. 52), v delu, v katerem iz prehodne ureditve izključuje operaterje, ki so nizozemskim davčnim organom zahtevek za uporabo zadevne ureditve pomoči vložili pred 11. julijem 2001, o katerem pa do takrat še ni bilo odločeno.

Izrek

1.	Sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 12. septembra 2007 v zadevi Koninklijke Friesland Foods proti Komisiji (T 348/03) se razveljavi.

2.	Zadeva se vrne v odločanje Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti.

3.	Odločitev o stroških se pridrži.

(1) UL C 37, 9.2.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/14

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti MTU Friedrichshafen GmbH

(Zadeva C-520/07 P) (1)

(Pritožba - Pomoč za prestrukturiranje - Odločba, s katero je odrejeno vračilo pomoči, ki ni združljiva s skupnim trgom - Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 - Solidarna odgovornost)

2009/C 267/23

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: K. Gross in B. Martenczuk, zastopnika)

Druga stranka v postopku: MTU Friedrichshafen GmbH. (zastopnika: Th. Lübbig in M. le Bell, odvetnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti razširjeni senat) z dne 12. septembra 2007 v zadevi MTU Friedrichshafen proti Komisiji (T-196/02), s katero je Sodišče prve stopnje člen 3(2) Odločbe Komisije 2002/898/ES z dne 9. aprila 2002 o državni pomoči Nemčije v korist SKL Motoren- und Systembautechnik GmbH razglasilo za ničnega v delu, s katerim MTU Friedrichshafen GmbH nalaga solidarno vračilo v znesku 2,71 milijonov EUR – Omejitve in pogoji uporabe člena 13(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999, ki Komisiji dovoljuje, da sprejme končno odločbo o nezdružljivosti pomoči na podlagi razpoložljivih podatkov, če zadevna država članica ne izpolni odredbe o predložitvi podatkov.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 22. 26.1.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/14

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 10. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia – Italija) – Sea s.r.l. proti Comune di Ponte Nossa

(Zadeva C-573/07) (1)

(Javna naročila - Postopek oddaje - Naročilo, ki se nanaša na storitve zbiranja, prevoza in uničenja komunalnih odpadkov - Oddaja brez javnega razpisa - Oddaja delniški družbi, katere kapital je v celoti v lasti javnih organov, v njenem statutu pa je določena možnost udeležbe zasebnega kapitala)

2009/C 267/24

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Sea s.r.l.

Tožena stranka: Comune di Ponte Nossa

Ob udeležbi: Servizi Tecnologici Comuni – Se.T.Co. SpA

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia (Italija) – Razlaga členov 12 ES, 43 ES, 49 ES in 86 ES – Postopki oddaje javnih naročil – Javne storitve zbiranja, prevoza in uničenja komunalnih odpadkov – Neposredna oddaja naročila delniški družbi, katere kapital je v celoti v lasti javnih subjektov, v njenem statutu pa je določena možnost udeležbe zasebnega kapitala

Izrek

Člena 43 ES in 49 ES, načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva ter obveznost preglednosti, ki izhaja iz njih, ne nasprotujejo neposredni oddaji javnega naročila storitev delniški družbi s 100-odstotnim javnim kapitalom, če javni organ, ki je naročnik, nad to družbo izvaja nadzor, podoben tistemu, ki ga izvaja nad svojimi službami, in če ta družba pretežni del svoje dejavnosti opravlja z javnim organom oziroma organi, katerih del je.

Ob upoštevanju tega, da predložitveno sodišče preveri učinkovitost zadevnih statutarnih določb, je mogoče nadzor, ki ga skupnosti delničarke izvajajo nad to družbo, šteti za podobnega tistemu, ki ga te izvajajo nad svojimi službami v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, v katerih:

—	je dejavnost navedene družbe omejena na ozemlje navedenih organov lokalnih skupnosti in se v bistvu izvaja v njihovo korist ter

—	ti s statutarnimi organi, ki jih sestavljajo predstavniki navedenih organov lokalnih skupnosti, izvajajo odločilni vpliv na strateške cilje in na pomembne odločitve navedene družbe.

(1) UL C 64, 8.3.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/15

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 3. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe VAT and Duties Tribunal, London – Združeno kraljestvo) – RCI Europe proti Her Majesty's Commissioners of Revenue and Customs

(Zadeva C-37/08) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Davčna navezna okoliščina - Opravljanje storitev v zvezi z nepremičninami - Storitve, s katerimi je nosilcem pravice do uporabe počitniških objektov olajšana zamenjava z drugimi nosilci te pravice)

2009/C 267/25

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

VAT and Duties Tribunal, London

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: RCI Europe

Tožena stranka: Her Majesty's Commissioners of Revenue and Customs

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – VAT and Duties Tribunal, London – Razlaga členov 9(2)(a) in 26 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Določitev davčne navezne okoliščine – Opravljanje storitev, s katerimi je nosilcem pravice do uporabe počitniških objektov, članom združenja, ki ga je davčni zavezanec ustanovil v ta namen, olajšana zamenjava pravic z drugimi nosilci

Izrek

Člen 9(2)(a) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da je kraj opravljanja storitev združenja, ki je dejavno tako, da svojim članom omogoča zamenjavo pravic do uporabe počitniških objektov na podlagi časovnega zakupa, v zameno pa od njih prejema vpisnino, letno članarino in nadomestila za zamenjavo, kraj, v katerem je nepremičnina, na kateri ima zadevni član pravico do uporabe na podlagi časovnega zakupa.

(1) UL C 92, 12.4.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/15

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 10. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Korkein oikeus – Finska) – Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK ry in drugi proti Fujitsu Siemens Computers Oy

(Zadeva C-44/08) (1)

(Postopek predhodnega odločanja - Direktiva 98/59/ES - Približevanje zakonodaj držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti - Člen 2 - Varstvo delavcev - Obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi - Skupina podjetij - Matična družba - Hčerinska družba)

2009/C 267/26

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein oikeus

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK ry in drugi

Tožena stranka: Fujitsu Siemens Computers Oy

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Korkein oikeus – Razlaga členov 2, 3 in 4 Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L 225, str. 16) – Določitev časa nastanka obveznosti hčerinske družbe, da začne posvetovanja s predstavniki zaposlenih – Načrti ali odločitve, ki so sprejete v okviru skupine podjetij in ki se nanašajo na spremembo dejavnosti ene od hčerinskih družb te skupine.

Izrek

Člen 2(1) Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti je treba razlagati tako, da s sprejetjem strateških odločitev ali sprememb poslovanja v skupini podjetij, ki zavezujejo delodajalca, da predvidi ali načrtuje kolektivne odpuste, za tega delodajalca nastane obveznost posvetovanja s predstavniki delavcev.

2.	Nastanek obveznosti delodajalca, da začne posvetovanja o nameravanih kolektivnih odpustih, ni odvisen od vprašanja, ali lahko ta predstavnikom delavcev že predloži vse zahtevane podatke iz člena 2(3), prvi pododstavek, točka (b), Direktive 98/59.

Člen 2(1) Direktive 98/59 v povezavi s členom 2(4), prvi pododstavek, iste direktive je treba razlagati tako, da pri skupini podjetij, ki jo sestavlja matična družba in ena ali več hčerinskih družb, obveznost posvetovanja s predstavniki delavcev za hčerinsko družbo, ki je delodajalka, nastane šele, ko se ta hčerinska družba, v kateri obstaja možnost, da se bodo izvedli kolektivni odpusti, opredeli.

Člen 2(1) Direktive 98/59 v povezavi s členom 2(4) te direktive je treba razlagati tako, da mora pri skupini podjetij hčerinska družba, na katero se nanašajo kolektivni odpusti, postopek posvetovanja zaključiti, preden – na podlagi morebitnih neposrednih navodil svoje matične družbe – odpove pogodbe delavcev, na katere se ti odpusti nanašajo.

(1) UL C 107, 26.4.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/16

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Malti

(Zadeva C-76/08) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Dopustnost - Ohranjanje prostoživečih ptic - Direktiva 79/409/EGS - Pomladanski lov - Prepoved - Odstopanje od sistema varstva - Pogoji, pod katerimi ni na voljo ‚druge zadovoljive rešitve‘ - Legitimno pričakovanje)

2009/C 267/27

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: D. Recchia, D. Lawunmi in P. Oliver, zastopniki)

Tožena stranka: Republika Malta (zastopniki: S. Camilleri, D. Mangion, zastopnika in J. Bouckaert, odvetnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 9 Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih ptic (UL L 103, str. 1) – Neizpolnjevanje meril, določenih v direktivi, za odstopanje v zvezi s spomladanskim lovom prepelic in divjih grlic

Izrek

Republika Malta s tem, da je dovolila začetek lova na prepelico (Coturnix coturnix) in divjo grlico (Streptopelia turtur) v času pomladanske selitve od leta 2004 do leta 2007, ne da bi izpolnila pogoje iz člena 9(1) Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic, kakor je bila za obdobje od leta 2004 do leta 2006 spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003 z dne 14. aprila 2003 in za leto 2007 z Direktivo Sveta 2006/105/ES z dne 20. novembra 2006, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Republiki Malti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 92, 12.4.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/17

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 10. septembra 2009 – Akzo Nobel NV, Akzo Nobel Nederland BV, Akzo Nobel Chemicals International BV, Akzo Nobel Chemicals BV, Akzo Nobel Functional Chemicals BV proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva C-97/08 P) (1)

(Pritožba - Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Člen 81(1) ES - Člen 53(1) Sporazuma EGP - Člen 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 - Skupina podjetij - Odgovornost za ugotovljene kršitve - Odgovornost matične družbe za kršitve pravil konkurence, ki so jih storile njene hčerinske družbe - Odločilen vpliv matične družbe - Izpodbojna domneva v primeru 100-odstotnega kapitalskega deleža)

2009/C 267/28

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Akzo Nobel NV, Akzo Nobel Nederland BV, Akzo Nobel Chemicals International BV, Akzo Nobel Chemicals BV, Akzo Nobel Functional Chemicals BV (zastopniki: C. Swaak, M. van der Woude in M. Mollica, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: X. Lewis in F. Castillo de la Torre, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 12. decembra 2007 v zadevi Akzo Novel NV in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-112/05, s katero je bila zavrnjena ničnostna tožba zoper Odločbo Komisije 2005/566/ES z dne 9. decembra 2004 v zvezi s postopkom iz člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/E-2/37.533 – holin klorid) (UL L 190, str. 22), ki se nanaša na vrsto sporazumov in usklajenih ravnanj, katerih namen je bila določitev cen, razdelitev trgov in usklajena ravnanja zoper konkurente na evropskem trgu holin klorida – Pojem „podjetje“ v smislu člena 81 ES in člena 23(2) Uredbe št. 1/2003

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbam Akzo Nobel NV, Akzo Nobel Nederland BV, Akzo Nobel Chemicals International BV, Akzo Nobel Chemicals BV in Akzo Nobel Functional Chemicals BV se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 128, 24.5.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/17

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 10. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-100/08) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člena 28 ES in 30 ES - Varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst - Predpisi v zvezi s posedovanjem in trgovanjem s pticami, ki se izvalijo in gojijo v ujetništvu in so zakonito dane v promet v drugih državah članicah)

2009/C 267/29

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: S. Pardo Quintillán in R. Troosters, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija (zastopnika: T. Materne, zastopnik, G. Van Calster, odvetnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 28 ES – Varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Prepoved posedovanja določenih ptic, ki so zakonito dane v promet v drugih državah članicah

Izrek

Kraljevina Belgija je

—

s tem da je uvoz, posedovanje in prodajo ptic, ki se izvalijo in gojijo v ujetništvu in so zakonito dane v promet v drugih državah članicah, podredila omejitvenim pogojem, ki zadevnim subjektom, dejavnim na trgu, nalagajo spremembo označevanja primerkov, da bi ustrezalo posebnim pogojem, ki jih zahteva belgijska zakonodaja, in s tem da ni dovolila niti označevanja, ki je dovoljeno v drugih državah članicah, niti potrdil, izdanih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi, in

—	s tem da je trgovce prikrajšala za možnost, da se zanje uporabijo izjeme od prepovedi posedovanja avtohtonih evropskih ptic, ki so zakonito dane v promet v drugih državah članicah,

ni izpolnila obveznosti iz člena 28 ES.

2.	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 128, 24.5.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/18

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 16. julija 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal de première instance de Liège – Belgija) – Jacques Damseaux proti Belgiji

(Zadeva C-128/08) (1)

(Prosti pretok kapitala - Obdavčenje dohodka iz kapitala - Konvencija o preprečevanju dvojnega obdavčevanja - Obveznost držav članic na podlagi člena 293 ES)

2009/C 267/30

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance de Liège

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Jacques Damseaux

Tožena stranka: Belgija

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal de première instance de Liège – Razlaga členov 56, 58 in 293 ES – Večje obdavčenje dohodka iz kapitala tujega izvora od obdavčenja dohodka iz kapitala, ki ga izplača družba s sedežem v državi članici rezidentstva – Ovira za prosti pretok kapitala – Področje uporabe konvencij o preprečevanju dvojnega obdavčevanja – Obveznost držav članic na podlagi člena 293 ES

Izrek

Glede na to da, pravo Skupnosti v tem trenutku in v položaju, kakršen je v postopku v glavni stvari, ne določa splošnih meril za porazdelitev pristojnosti med državami članicami glede odprave dvojnega obdavčevanja v Skupnosti, člen 56 ES ne nasprotuje dvostranski davčni konvenciji, kakršna je v postopku v glavni stvari, na podlagi katere se lahko dividende, ki jih je družba s sedežem v eni državi članici izplačala delničarju, ki je rezident druge države članice, obdavčijo v obeh državah članicah in ki državi članici, katere rezident je delničar, ne nalaga brezpogojne obveznosti preprečevanja povzročenega dvojnega obdavčevanja.

(1) UL C 142, 7.6.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/18

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Glaxo Wellcome GmbH & Co proti Finanzamt München II

(Zadeva C-182/08) (1)

(Svoboda ustanavljanja in prosti pretok kapitala - Davek od dohodkov pravnih oseb - Pridobitev deležev v kapitalski družbi - Pogoji za upoštevanje zmanjšanja vrednosti deležev zaradi razdelitve dividend pri določanju davčne osnove pridobitelja)

2009/C 267/31

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Glaxo Wellcome GmbH & Co

Tožena stranka: Finanzamt München II

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesfinanzhof – Razlaga členov 43 ES in 56 ES – Nakup deleža v kapitalski družbi, za katero velja neomejena davčna obveznost, s strani davčnega zavezanca, ki je upravičen do odbitka davka – Nacionalna ureditev, ki določa, da se pri določanju davčne osnove pridobitelja v primeru pridobitve deleža od imetnika deležev, ki je upravičen do odbitka, upošteva zmanjšanje vrednosti deležev zaradi razdelitve dividend, in ki tako zmanjšanje davčne osnove izključuje v primeru pridobitve od imetnika deležev, ki ni upravičen do takega odbitka davka

Izrek

Člen 73b Pogodbe ES (postal člen 56 ES) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, v skladu s katero zmanjšanje vrednosti deležev zaradi razdelitve dividend ne vpliva na davčno osnovo davčnega zavezanca rezidenta, če je ta deleže v kapitalski družbi rezidentki pridobil od imetnika deležev nerezidenta, medtem ko v primeru pridobitve deležev od imetnika deležev rezidenta tako zmanjšanje vrednosti znižuje davčno osnovo pridobitelja.

Ta ugotovitev velja, če taka ureditev ne presega tistega, kar je potrebno za ohranitev enakomerne porazdelitve pristojnosti za obdavčitev med državami članicami in za preprečevanje povsem umetnih konstruktov brez gospodarske realnosti, ustvarjenih izključno z namenom neupravičene pridobitve davčne ugodnosti. Predložitveno sodišče mora preučiti, ali se ureditev v postopku v glavni stvari omejuje na tisto, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(1) UL C 197, 2.8.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/19

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Gerichtshof – Avstrija) – Dr. Erhard Eschig proti UNIQA Sachversicherung AG

(Zadeva C-199/08) (1)

(Zavarovanje stroškov postopka - Direktiva 87/344/EGS - Člen 4(1) - Zavarovančeva prosta izbira odvetnika - Pogodbena omejitev - Več zavarovancev, ki so oškodovani ob istem dogodku - Zavarovateljeva izbira pravnega zastopnika)

2009/C 267/32

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Dr. Erhard Eschig

Tožena stranka: UNIQA Sachversicherung AG

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Oberster Gerichtshof (Avstrija) – Razlaga člena 4(1) Direktive Sveta 87/344/EGS z dne 22. junija 1987 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov pravnega postopka (UL L 185, str. 77) – Klavzula, ki jo vsebujejo splošni zavarovalni pogoji zavarovatelja zavarovanja stroškov postopka in ki zavarovatelju daje pravico, da v zavarovalnih primerih, v katerih je bilo oškodovanih več oseb v istem dogodku, izbere pravnega zastopnika in s tem omejuje pravico posameznega zavarovanca do proste izbire odvetnika (tako imenovana klavzula „kolektivni odškodninski zahtevek“)

Izrek

Člen 4(1)(a) Direktive Sveta 87/344/EGS z dne 22. junija 1987 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov postopka je treba razlagati tako, da si zavarovatelj stroškov postopka, kadar je ob istem dogodku oškodovanih več zavarovancev, ne sme pridržati pravice, da sam izbere pravnega zastopnika vseh zadevnih zavarovancev.

(1) UL C 197, 2.8.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/19

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 10. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hessisches Finanzgericht, Kassel – Nemčija) – Plantanol GmbH & Co.KG proti Hauptzollamt Darmstadt

(Zadeva C-201/08) (1)

(Direktiva 2003/30/ES - Pospeševanje rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza - Direktiva 2003/96/ES - Okvir Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije - Mešanica rastlinskega olja, aditiva in goriva - Biogoriva - Nacionalna ureditev - Davčna oprostitev - Nadomestitev oprostitve z obveznostjo spoštovanja minimalnega deleža biogoriva v gorivih - Skladnost z Direktivama 2003/30/ES in 2003/96/ES - Splošni načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj)

2009/C 267/33

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Hessisches Finanzgericht, Kassel

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Plantanol GmbH & Co.KG

Tožena stranka: Hauptzollamt Darmstadt

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hessisches Finanzgericht (Nemčija) – Razlaga člena 3 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/30/ES z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza (UL L 123, str. 42) in načel pravne varnosti ter varstva legitimnih pričakovanj – Nacionalna ureditev, ki pred predvidenim koncem veljavnosti predhodne ureditve nadomešča sistem davčnih oprostitev za biogoriva, ki so sestavni del mešanih goriv, z obveznostjo dodajanja biogoriv v konvencionalna goriva, zaradi česar so proizvajalci, ki so izkoristili te oprostitve, v manj ugodnem gospodarskem položaju

Izrek

Člen 3 Direktive 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki iz sistema davčnih oprostitev, določenih za biogoriva, izključuje proizvod, kot je ta v postopku v glavni stvari, pridobljen iz mešanice rastlinskega olja, fosilnega plinskega olja in posebnih aditivov.

Splošni načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj načeloma ne nasprotujeta temu, da država članica za proizvod, kot je ta v postopku v glavni stvari, pred prvotno določenim koncem veljavnosti nacionalne ureditve ukine sistem davčnih oprostitev, ki se je nanašal nanj. V nobenem primeru se za tako ukinitev ne zahteva obstoj izjemnih okoliščin. Vendar mora predložitveno sodišče v okviru celostne in in concreto presoje preučiti, ali sta bili navedeni načeli spoštovani v zadevi v glavni stvari, ob upoštevanju vseh z njo povezanih upoštevnih okoliščin.

(1) UL C 183, 19.7.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/20

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 10. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Thüringer Oberlandesgericht – Nemčija) – Wasser – und Abwasserzweckverband Gotha und Landkreisgemeinden (WAZV Gotha) proti Eurawasser Aufbereitungs – und Entsorgungsgesellschaft mbH

(Zadeva C-206/08) (1)

(Postopki za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev - Javna služba oskrbe s pitno vodo in čiščenje odpadnih voda - Koncesija za storitve - Pojem - Prenos tveganja, povezanega z opravljanjem zadevne službe, na sopogodbenika)

2009/C 267/34

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Thüringer Oberlandesgericht

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Wasser - und Abwasserzweckverband Gotha und Landkreisgemeinden (WAZV Gotha)

Tožena stranka: Eurawasser Aufbereitungs - und Entsorgungsgesellschaft mbH

Ob udeležbi: Stadtwirtschaft Gotha GmbH, Wasserverband Lausitz Betriebsführungs GmbH (WAL)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Thüringer Oberlandesgericht – Razlaga člena 1(2)(a) in (3)(b) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, str. 1) – Javni razpis, ki se nanaša na opravljanje javne službe v obliki koncesije za javne storitve na področju proizvodnje, transporta in oskrbe s pitno vodo ter na področju odstranjevanja in čiščenja odplak – Merila za razlikovanje med javnim naročilom storitev in koncesijo za javne storitve

Izrek

V primeru pogodbe o opravljanju storitev okoliščina, da naročnik ne plača neposredno sopogodbeniku, temveč ta pridobi pravico, da od tretjih oseb zahteva plačilo, zadostuje za to, da se ta pogodba šteje za „koncesijo za storitve“ v smislu člena 1(3)(b) Direktive 2004/17 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, če je sicer poslovno tveganje, ki je nastalo na strani naročnika, zaradi javnopravne ureditve službe vnaprej zelo omejeno, vendar pa to tveganje v celoti ali vsaj v znatnem delu nosi sopogodbenik.

(1) UL C 247, 27.9.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/20

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 10. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de lo Social de Madrid – Španija) – Francisco Vicente Pereda proti Madrid Movilidad SA

(Zadeva C-277/08) (1)

(Direktiva 2003/88/ES - Organizacija delovnega časa - Pravica do plačanega letnega dopusta - Odsotnost z dela zaradi bolezni - Sovpadanje letnega dopusta in odsotnosti z dela zaradi bolezni - Pravica izrabiti letni dopust v drugem obdobju)

2009/C 267/35

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Social de Madrid

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Francisco Vicente Pereda

Tožena stranka: Madrid Movilidad SA

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Juzgado de lo Social de Madrid – Razlaga člena 7(1) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 229, str. 9) - Delavec, odsoten z dela zaradi bolezni v obdobju letnega dopusta, ki ga določi podjetje, zaradi nesreče pri delu, ki se je zgodila pred letnim dopustom – Pravica delavca, da izrabi letni dopust v drugem obdobju.

Izrek

Člen 7(1) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim določbam ali kolektivnim pogodbam, v katerih je določeno, da delavec, ki je odsoten z dela zaradi bolezni med obdobjem letnega dopusta, določenega z načrtom dopustov v podjetju, v katerem je zaposlen, ko se vrne na delo, nima pravice do izrabe letnega dopusta v drugem obdobju, kot je bilo prvotno določeno, oziroma če to možnost ima, da je ne more izkoristiti zunaj ustreznega referenčnega obdobja.

(1) UL C 223, 30.8.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/21

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 10. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-286/08) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Direktivi 2006/12/ES in 91/689/EGS - Nevarni odpadki - Obveznost izdelave in sprejetja načrta za ravnanje z nevarnimi odpadki - Obveznost vzpostavitve celovitega in primernega omrežja obratov za odstranjevanje nevarnih odpadkov - Direktiva 1999/31/ES - Odlaganje odpadkov - Odstranjevanje nevarnih odpadkov)

2009/C 267/36

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in J.-B. Laignelot, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika (zastopnik: E. Skandalou, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 1(2) in 6 Direktive Sveta z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (91/689/EGS) (UL L 377, str. 20) ter členov 5(1) in (2) ter 2, 7(1), 4 in 8 Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (UL L 114, str. 9) (prej Direktiva Sveta z dne 15. julija 1975 o odpadkih (75/442/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 8. marca 1991) – Kršitev členov 3(1), od 6 do 9, 13 in 14 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, str. 1) – Neizdelava načrta za ravnanje z nevarnimi odpadki v skladu z zahtevami zakonodaje Skupnosti in nevzpostavitev celovitega in primernega omrežja obratov za odstranjevanje nevarnih odpadkov – Neizpolnitev obveznosti v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odlaganjem

Izrek

Helenska republika

—

s tem, da v razumnem roku ni izdelala in sprejela načrta za ravnanje z nevarnimi odpadki v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti in da ni vzpostavila celovitega in primernega omrežja obratov za odstranjevanje nevarnih odpadkov, ki omogoča, da se taki odpadki odstranijo na najprimernejši način za zagotovitev visoke stopnje varstva okolja in javnega zdravja, in

—

da glede ravnanja z nevarnimi odpadki ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za zagotovitev spoštovanja členov 4 in 8 Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih ter členov 3(1), od 6 do 9, 13 in 14 Direktive 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih,

ni izpolnila obveznosti iz, prvič, členov 1(2) in 6 Direktive Sveta z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (91/689/EGS) v povezavi s členoma 5(1) in (2) ter 7(1) Direktive 2006/12/ES, drugič, člena 1(2) Direktive 91/689 v povezavi z določbami členov 4 in 8 Direktive 2006/12 ter, tretjič, členov 3(1), od 6 do 9, 13 in 14 Direktive 1999/31.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 223, 30.8.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/22

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 10. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – German Graphics Graphische Maschinen GmbH proti Alice van der Schee, stečajni upraviteljici Holland Binding BV

(Zadeva C-292/08) (1)

(Insolventnost - Uporaba prava države članice, v kateri je bil uveden postopek - Pridržek lastninske pravice - Položaj premoženja)

2009/C 267/37

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: German Graphics Graphische Maschinen GmbH

Tožena stranka: Alice van der Schee, stečajna upraviteljica Holland Binding BV

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden – Razlaga členov 4(2)(b), 7(1) in 25 Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primerih insolventnosti (UL L 160, str. 1) ter člena 1(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnostih in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, str. 1) – Področje stvarne uporabe uredb – Pravo „države, v kateri je postopek uveden“ – Pridržek lastninske pravice – Položaj premoženja – Izključitev iz področja uporabe Uredbe Bruselj I

Izrek

Člen 25(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti je treba razlagati tako, da izraz „pod pogojem, da se navedena konvencija uporablja“ pomeni, da je treba – preden se lahko ugotovi, da se za druge odločbe, ki niso navedene v členu 25(1) Uredbe št. 1346/2000, uporabijo pravila o priznavanju in izvrševanju iz Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – preveriti, ali niso navedene odločbe zunaj področja stvarne uporabe Uredbe št. 44/2001.

Izjemo, določeno v členu 1(2)(b) Uredbe št. 44/2001, v povezavi s členom 7(1) Uredbe št. 1346/2000, ob upoštevanju določb člena 4(2)(b) slednje, je treba razlagati tako, da se ne uporablja za tožbo prodajalca, vloženo na podlagi določbe o pridržku lastninske pravice zoper kupca, ki je v stečaju, kadar je premoženje, na katerega se nanaša ta določba, ob uvedbi postopka v primeru insolventnosti v državi članici, v kateri je bil zoper navedenega kupca uveden ta postopek.

(1) UL C 272, 25.10.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/22

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 17. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landesgericht Feldkirch – Avstrija) – Vorarlberger Gebietskrankenkasse proti WGV- Schwäbische Allgemeine Versicherungs AG

(Zadeva C-347/08) (1)

(Uredba (ES) št. 44/2001 - Člena 9(1)(b) in 11(2) - Pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem - Prometna nesreča - Subrogacija po zakonu pravic žrtve na organ socialne varnosti - Regresni zahtevek proti zavarovalnici domnevno odgovorne osebe - Cilj zaščite šibkejše stranke)

2009/C 267/38

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesgericht Feldkirch

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vorarlberger Gebietskrankenkasse

Tožena stranka: WGV- Schwäbische Allgemeine Versicherungs AG

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Landesgericht Feldkirch – Razlaga členov 9(1)(b) in 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, str. 1) – Pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem – Tožba organa socialne varnosti, vložena na podlagi subrogacije po zakonu pri sodišču kraja sedeža tega organa zoper zavarovalnico na ozemlju druge države članice

Izrek

Napotilo iz člena 11(2) Uredbe št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah na člen 9(1)(b) te uredbe je treba razlagati tako, da organ socialne varnosti, ki je po zakonu prevzemnik pravic osebe, ki je bila neposredno oškodovana v prometni nesreči, pred sodišči države članice, v kateri ima svoj sedež, ne more vložiti neposredne tožbe zoper zavarovalnico osebe, domnevno odgovorne za to nesrečo, ki ima svoj sedež v drugi državi članici.

(1) UL C 272, 25.10.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/23

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 10. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht München – Nemčija) – Zentrale zur Bekämpfung unlauteren Wettbewerbs eV proti Adolf Darbo AG

(Zadeva C-366/08) (1)

(Usklajevanje zakonodaj - Direktiva 95/2/ES - Priloga III, del A - Direktiva 2001/113/ES - Priloga I, del II, drugi odstavek - Ekstra džem, pri katerem je vsebnost topnih snovi 58 % in ki kot konzervans vsebuje kalijev sorbat (E 202) - Pojem ‚džem z nizko vsebnostjo sladkorja‘)

2009/C 267/39

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht München

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Zentrale zur Bekämpfung unlauteren Wettbewerbs eV

Tožena stranka: Adolf Darbo AG

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberlandesgericht München – Razlaga Priloge III, dela A, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/2/ES z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil (UL L 61, str. 1) in priloge I, dela II, drugega stavka, Direktive Sveta 2001/113/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi (UL L 10, str. 67) – Možnost trženja džema, pri katerem je vsebnost topnih snovi 58 % in ki kot konzervans vsebuje kalijev sorbat (E 202), pod oznako „ekstra džem“ – Pojem „džem z nizko vsebnostjo sladkorja“

Izrek

Pojem „džemi z nizko vsebnostjo sladkorja“, naveden v delu A priloge III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/2/ES z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil, kakor je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/72/ES z dne 15. oktobra 1998, zajema džeme z oznako „džemi“ oziroma „ekstra džemi“, pri katerih je vsebnost sladkorja občutno zmanjšana v primerjavi z referenčno vrednostjo 60 %. Glede proizvodov z oznako „ekstra džemi“, pri katerih je vsebnost sladkorja 58 %, ni mogoče šteti, da imajo majhno vsebnost sladkorja v smislu te določbe.

(1) UL C 272, 25.10.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/23

Sklep Sodišča z dne 9. julija 2009 – Fornaci Laterizi Danesi SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva C-498/08 P) (1)

(Pritožba - Ničnostna tožba - Rok za vložitev tožbe - Začetek teka - Nedopustnost zaradi nepravočasnosti - Očitno neutemeljena pritožba)

2009/C 267/40

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Fornaci Laterizi Danesi SpA (zastopnik: M. Salvi, odvetnik)

Nasprotna stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Zadra in D. Recchia, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča prve stopnje (prvi senat) z dne 9. septembra 2008 v zadevi Fornaci Laterizi Danesi proti Komisiji (T-224/08) – s katerim je Sodišče prve stopnje kot nedopusten zavrglo predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2008/25/ES z dne 13. novembra 2007 o sprejetju prvega posodobljenega seznama območij, pomembnih za Skupnost, za celinsko biogeografsko regijo v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS (UL L 12, str. 383) v delu, v katerem je v naveden seznam pod številko IT20A0018 vpisano zemljišče, ki je v lasti pritožnice.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Fornaci Laterizi Danesi SpA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 69, 21.3.2009.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Köln (Nemčija) 13. julija 2009 – Wienand Meilicke, Frau Heidi Christa Weyde in Marina Stöffler proti Finanzamt Bonn-Innenstadt

(Zadeva C-262/09)

2009/C 267/46

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Köln

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Wienand Meilicke, Frau Heidi Christa Weyde in Marina Stöffler

Tožena stranka: Finanzamt Bonn-Innenstadt

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali prosti pretok kapitala iz členov 56(1) ES ter 58(1)(a) in (3) ES, načelo učinkovitosti in načelo effet utile nasprotujejo ureditvi – kot je člen 36(2), drugi stavek, točka 3, EStG (v različici, ki je veljala v upoštevnih letih) – v skladu s katero se davek od dohodkov pravnih oseb v višini 3/7 bruto dividend odbije od dohodnine, če te ne izvirajo iz izplačil, za katera lastni kapital šteje za uporabljen v smislu člena 30(2), točka 1, KStG (v različici, ki je veljala v upoštevnih letih), čeprav dejansko plačani davek od dohodkov pravnih oseb, ki bremeni dividendo, prejeto od družbe s sedežem v tujini v ES, dejansko ni ugotovljiv in bi lahko bil višji?

Ali prosti pretok kapitala iz členov 56(1) ES ter 58(1)(a) in (3) ES, načelo učinkovitosti in načelo effet utile nasprotujejo ureditvi – kot je člen 36(2), drugi stavek, točka 3, četrti stavek, točka b, EStG (v različici, ki je veljala v upoštevnih letih) – v skladu s katero se za odbitek davka od dohodkov pravnih oseb zahteva predložitev potrdila o plačanem davku od dohodkov pravnih oseb v smislu člena 44 in naslednjih KStG (v različici, ki je veljala v upoštevnih letih), ki mora med drugim vsebovati znesek odbitnega davka od dohodkov pravnih oseb ter sestavo plačila, izkazano po različnih delih uporabljivega lastnega kapitala na podlagi posebne razčlenitve lastnega kapitala v smislu člena 30 KStG (v različici, ki je veljala v upoštevnih letih), čeprav dejansko plačanega tujega davka od dohodkov pravnih oseb praktično ni mogoče ugotoviti in je potrdilo glede tujih dividend praktično nemogoče pridobiti?

Ali načelo prostega pretoka kapitala iz členov 56(1) ES ter 58(1)(a) in (3) ES – kadar dejansko ni mogoče predložiti potrdila o plačanem davku od dohodkov pravnih oseb v smislu člena 44 KStG (v različici, ki je veljala v upoštevnih letih) in ugotoviti dejansko plačanega davka od dohodkov pravnih oseb, ki bremeni tujo dividendo – terja, da se oceni višina obremenitve z davkom od dohodkov pravnih oseb in se pri tem po potrebi upoštevajo tudi posredne obremenitve z davkom od dohodkov pravnih oseb?

(a)

Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen in je potrebno potrdilo o plačanem davku od dohodkov pravnih oseb:

ali je treba načelo učinkovitosti in načelo effet utile razumeti tako, da nasprotujeta ureditvi – kot je člen 175(2), drugi stavek, AO v povezavi s členom 97, točka 9(3), EGAO – v skladu s katero se med drugim predložitev potrdila o plačanem davku od dohodkov pravnih oseb od 29. oktobra 2004 ne šteje več za retroaktiven dogodek, s čimer je procesnopravno onemogočen odbitek tujega davka od dohodkov pravnih oseb pri dohodninskih odmernih odločbah, ki so postale dokončne, ne da bi bil določen prehodni rok za uveljavljanje odbitka tujega davka od dohodkov pravnih oseb?

(b)

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen in potrdilo o plačanem davku od dohodkov pravnih oseb ni potrebno:

ali je treba prosti pretok kapitala iz člena 56 ES, načelo učinkovitosti in effet utile razumeti v tem smislu, da nasprotujejo ureditvi – kot je člen 175(1), točka 1, AO1 –, v skladu s katero je treba odmerno odločbo spremeniti, če nastopi retroaktiven dogodek – kot je denimo predložitev potrdila o plačanem davku od dohodkov pravnih oseb – in je s tem glede domačih dividend odbitek davka od dohodkov pravnih oseb možen tudi pri dohodninskih odmernih odločbah, ki so postale dokončne, medtem ko to pri tujih dividendah zaradi pomanjkanja potrdila o plačanem davku od dohodkov pravnih oseb ne bi bilo možno?

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/26

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het Bedrijfsleven (Nizozemska) 10. junija 2009 – Stichting Natuur en Milieu, Vereniging Mileudefensie in Vereniging Goede Waar & Co. proti College voor de toelating van gewasbeschermingsmiddelen en biociden, drugi stranki v postopku: Bayer CropScience BV in Nederlandse Stichting voor Fytopharmacie

(Zadeva C-266/09)

2009/C 267/47

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

College van Beroep voor het Bedrijfsleven

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke

Stichting Natuur en Milieu

Vereniging Mileudefensie

Vereniging Goede Waar & Co

Tožena stranka

College voor de toelating van gewasbeschermingsmiddelen en biociden

Drugi stranki

Bayer CropScience BV

Nederlandse Stichting voor Fytopharmacie

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba pojem „informacije o okolju“ iz člena 2 Direktive 2003/4 (1) razlagati tako, da obsega tudi informacije, ki so posredovane v okviru nacionalnega postopka za registracijo (ali za razširitev registracije) fitofarmacevtskega sredstva glede določitve najvišje vrednosti fitofarmacevtskega sredstva, njegove sestavine ali njegovih razgradnih produktov v hrani in pijači?

Če je take informacije treba obravnavati kot „informacije o okolju“ v smislu člena 2 Direktive 2003/3: kakšno razmerje obstaja med členom 14 Direktive 91/414/EGS (2) in Direktivo 2003/4 glede informacij v smislu prvega vprašanja, zlasti ali se člen 14 Direktive 91/414 lahko uporabi le, če se s tem ne bi negativno vplivalo na obveznosti iz člena 4(2) Direktive 2003/4?

Če iz odgovora na prvo in drugo vprašanje izhaja, da mora tožena stranka v obravnavani zadevi uporabiti člen 4 Direktive 2003/4, ali ta člen potem določa, da se v njem zahtevano tehtanje med javnim interesom, ki mu služi razkritje, in posebnim interesom, ki mu služi zavrnitev razkritja, opravi na stopnji uporabe prava, ali pa se to lahko opravi tudi na ravni nacionalne zakonodaje?

(1) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, str.26).

(2) Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, str.1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/26

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Session (Scotland), Edinburgh (Združeno kraljestvo) 14. julija 2009 – Macdonald Resorts Limited proti The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

(Zadeva C-270/09)

2009/C 267/48

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Session (Scotland), Edinburgh

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Macdonald Resorts Limited

Tožena stranka: The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se dobave, ki jih opravlja MRL v skladu z določbami statuta Kluba in z njim povezanimi pogodbami, v obliki prenosa pogodbenih pravic („točkovna upravičenja“), ki dajejo kupcu pravico do točk, ki jih lahko letno unovči za prebivanje v objektih v časovnem zakupu v počitniških zmogljivostih MRL in uporabo teh objektov, opredelijo:

(a)	kot lizing ali dajanje v najem nepremičnin v smislu člena 13B(b) Šeste direktive o DDV (postal člen 135(1)(l) Direktive 2006/112 (1)) ali

(b)	kot članstvo v klubu ali

(c)	kako drugače?

Ali na odgovor na prvo vprašanje vpliva, da:

(a)	se v nekaterih primerih pogodbene pravice pridobijo v zameno za to, da stranka že obstoječe pravice za prebivanje v objektu v časovnem zakupu v nekem kraju za enega ali več stalnih tednov deponira pri MRL?

(b)

se lahko stranka v katerem koli letu odloči, da svojega upravičenja do točk za tisto leto v celoti ali delno ne bo unovčila za nobeno pravico za prebivanje, in lahko namesto tega izbere povečanje svojega upravičenja v naslednjem letu ali pa lahko, glede na pogodbene pogoje programa v vsakem letu, poveča svoje upravičenje v tem letu tako, da si točke „izposodi“ od svojega upravičenja do točk v naslednjem letu?

(c)	se nepremičnine, ki predstavljajo nastanitvene zmogljivosti, lahko spremenijo v času od pridobitve točkovnih upravičenj do unovčenja točk za pravico do prebivanja v nepremičnini?

(d)	lahko izvajalec, ki opravlja storitev, spreminja število točk, do katerih je stranka upravičena vsako leto, v skladu s pogodbenimi pogoji programa?

(e)	lahko pritožnica občasno omogoči osebam s točkovnimi upravičenji dostop do članstva v zunanjem programu izmenjave pravic do uporabe počitniških objektov na podlagi časovnega zakupa?

(f)	lahko pritožnica občasno omogoči osebam s točkovnimi upravičenji, da zamenjajo svoje točke za nastanitve v hotelih, ki jih upravlja pritožnica, ali za druge ugodnosti, ki jih ta zagotavlja?

Če davčni zavezanec opravlja storitve, opisane v vprašanjih 1 in 2 zgoraj:

(a)	ali so to „storitve v zvezi z nepremičninami“ v smislu člena 9(2)(a) Šeste direktive o DDV (postal člen 45 Direktive 2006/112);

(b)

če je odgovor na vprašanje 3(a) pritrdilen: kako se določi kraj opravljanja storitve v okoliščinah, ko lahko člani Kluba uresničujejo svoje pogodbene pravice tako, da prebivajo v objektu v časovnem zakupu v več kot eni državi članici, v času opravljanja storitve pa ni znano, v katerem objektu bo član prebival?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1)

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/27

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank Haarlem (Nizozemska) 16. julija 2009 – Premis Medical BV proti Inspectueur van de Belastingdienst/Douane Rotterdam, kantoor Rotterdam Laan op Zuid

(Zadeva C-273/09)

2009/C 267/49

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank Haarlem

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Premis Medical BV

Tožena stranka: Inspecteur van de Belastingdienst/Douane Rotterdam, kantoor Rotterdam Laan op Zuid

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je Uredba Komisije (ES) št. 729/2004 (1) z dne 15. aprila 2004 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 113, str. 5), s popravkom v UL L 173 z dne 7. maja 2004, str. 9, veljavna v smislu, da je priloga k popravku veljavna priloga? Če je odgovor pritrdilen:

Ali je Uredba Komisije (ES) št. 729/2004 z dne 15. aprila 2004 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 113, str. 5), s popravkom v UL L 173 z dne 7. maja 2004, str. 9, neveljavna, ker je Komisija v tej uredbi omejila področje uporabe tarifne številke 9021? Če je ta uredba veljavna:

3.	Ali je Uredba Komisije (ES) št. 729/2004 z dne 15. aprila 2004 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 113, str. 5), s popravkom v UL L 173 z dne 7. maja 2004, str. 9, neveljavna, ker Komisija ni pravilno uvrstila hojce v KN?

(1) Uredba Komisije (ES) št. 729/2004 z dne 15. aprila 2004 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 113, str. 5).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/28

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht München (Nemčija) 20. julija 2009 – Privater Rettungsdienst und Krankentransport Stadler proti Zweckverband für Rettungsdienst und Feuerwehralarmierung Passau – Intervenienta: Malteser Hilfsdients e. V. in Bayerisches Rotes Kreuz

(Zadeva C-274/09)

2009/C 267/50

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht München

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Privater Rettungsdienst in Krankentransport Stadler

Tožena stranka: Zweckverband für Rettungsdienst in Feuerwehralarmierung Passau

Intervenienta: Malteser Hilfsdients e. V. in Bayerisches Rotes Kreuz

Vprašanji za predhodno odločanje

Sodišču Evropskih skupnosti se v skladu s členom 234(1) ES predložijo ta vprašanja o razlagi Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (1):

„1.

Ali je treba pogodbo o opravljanju storitev (v obravnavanem primeru o storitvah reševalne službe), v kateri je določeno, da javni naročnik ne plača neposredno pogodbeniku, temveč

(a)	se nadomestilo za koriščenje storitev, ki jih je treba opraviti, določi s pogajanji med ponudnikom in tretjimi osebami, ki so same javni naročniki (v obravnavanem primeru nosilci socialnega zavarovanja),

(b)	je v primeru nesoglasja predvidena odločitev za to predvidenega arbitražnega organa, katerega odločbe nadzirajo državna sodišča, in

(c)	nadomestila ponudniku ne izplačajo neposredno uporabniki, temveč centralni organ za obračune – katerega storitve mora ponudnik uporabiti v skladu z zakonom – v obliki rednih plačil predujma,

samo zato šteti za koncesijo za storitve v smislu člena 1(4) Direktive, za razliko od javnega naročila storitev v smislu člena 1(2)(a) in (d) Direktive?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali gre za koncesijo za storitve, če je tveganje, povezano z javno storitvijo, omejeno, ker:

(a)	se morajo v skladu z zakonsko ureditvijo nadomestila za koriščenje izračunati na podlagi stroškov po mikroekonomskih načelih, ki ustrezajo pravilnemu opravljanju storitev, gospodarnemu in varčnemu poslovanju ter učinkoviti organiziranosti,

(b)	nadomestila za koriščenje dolgujejo plačilno sposobni nosilci socialnega zavarovanja,

(c)	je zagotovljeno izključno koriščenje na pogodbeno določenem območju,

ponudnik pa to omejeno tveganje popolnoma prevzame?“

(1) UL L 134, str. 114.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/28

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Belgija) 21. julija 2009 – Brussels Hoofdstedelijk Gewest in drugi proti Vlaamse Gewest; Druga stranka: Brussels International Airport Company NV, sedaj The Brussels Airport Company NV

(Zadeva C-275/09)

2009/C 267/51

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka

Brussels Hoofdstedelijk Gewest in drugi

Tožena stranka

Vlaamse Gewest

Druga stranka

Brussels International Airport Company NV, sedaj

The Brussels Airport Company NV

Vprašanja za predhodno odločanje

Če so na eni strani za dela na infrastrukturi letališča z vzletno stezo osnovne dolžine 2 100 m ali več in na drugi strani za obratovanje tega letališča predpisana različna dovoljenja in se zadnje navedeno dovoljenje – okoljsko dovoljenje – izda le za določeno časovno obdobje, ali je potem treba pojem „gradnja“ v smislu točke 7(a) priloge k Direktivi Sveta 85/337/EGS (1) z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997, razlagati tako, da presoje vplivov na okolje ni treba opraviti le za dela na infrastrukturi, ampak tudi za obratovanje letališča?

2.	Ali ta obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje velja tudi za podaljšanje okoljskega dovoljenja za letališče, to pomeni v primeru, da podaljšanje ni povezano s spremembo ali razširitvijo obratovanja, ter tudi v primeru, da je takšna sprememba ali razširitev načrtovana?

Ali je treba obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje v okviru podaljšanja okoljskega dovoljenja za letališče presojati drugače, če je bila takšna presoja vplivov na okolje opravljena že prej, na primer zaradi izdaje obratovalnega dovoljenja, ali če je letališče že obratovalo pred uvedbo obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje, ki jo je določil zakonodajalec Skupnosti ali nacionalni zakonodajalec?

(1) UL L 175, str. 40.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/29

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (Chancery Division) (England and Wales) 20. julija 2009 – T-Mobile (UK) Ltd proti The Commisioners for Her Majesty's Revenue & Customs

(Zadeva C-276/09)

2009/C 267/52

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (Chancery Division) (England and Wales)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: T-Mobile (UK) Ltd

Tožena stranka: The Commisioners for Her Majesty's Revenue & Customs

Vprašanja za predhodno odločanje

Kakšne so značilnosti oprostitve, ki ima „učinek prenosa sredstev in povzroči […] spremembe v pravnem in finančnem položaju“? Zlasti:

(a)	Ali se oprostitev uporablja za storitve, ki jih sicer ne bi bilo treba opravljati nobeni od finančnih institucij, ki (i) knjižijo v breme enega računa, (ii) opravijo ustrezni dobropis na drug račun ali (iii) opravijo vmesno nalogo med (i) ali (ii)?

(b)	Ali se oprostitev uporablja za storitve, ki ne vključujejo opravljanja nalog knjiženja v breme računa in ustreznega dobropisa na drug račun, ki pa se lahko, če pride do prenosa sredstev, razumejo kot vzrok tega prenosa?

Ali oprostitev iz člena 13B(d)(3) Šeste direktive (1) za „transakcije v zvezi s plačili [ali] transferji“ velja za storitve pridobivanja in izvrševanja plačil s kreditnimi ali plačilnimi karticami, kot so tiste, kot jih opravlja davčni zavezanec v tej zadevi? Podrobneje, ali bi te storitve sodile v področje uporabe člena 13B(d)(3), če bi imel prenos datotek stanja na koncu vsakega dne s strani davčnega zavezanca učinek, da samodejno povzroči obremenitev računa stranke in dobropis na račun davčnega zavezanca?

3.	Ali je odgovor na vprašanje 2 odvisen od tega, ali davčni zavezanec pridobi avtorizacijske kode za nadaljnji prenos ali pridobi te kode s posredovanjem svoje banke pridobiteljice?

4.	Ali oprostitev iz člena 13B(d)(1) Šeste direktive za „posredovanje v zvezi s krediti“ velja za storitve, kot so tiste, ki jih v tej zadevi ponuja davčni zavezanec v zvezi s plačili s kreditno kartico, če je kot posledica teh storitev račun kartice stranke obremenjen z nadaljnjimi zneski dobropisa?

5.	Ali oprostitev za „transakcije v zvezi s plačili [ali] transferji“ velja za storitve sprejemanja in izvrševanja plačil, opravljenih z uporabo posrednikov tretje osebe, kot so tiste, ki jih v tej zadevi ponuja davčni zavezanec preko poštnega urada in sheme „PayPoint“?

6.	Ali oprostitev za „transakcije v zvezi s plačili [ali] transferji“ velja za storitve pridobivanja in izvrševanja plačil, opravljenih s čekom, poslanim davčnemu zavezancu ali njegovemu posredniku, katerega plačila mora izvršiti davčni zavezanec ali njegova banka?

7.	Ali oprostitev za „transakcije v zvezi s plačili [ali] transferji“ velja za storitve, kot so tiste, ki jih v tej zadevi ponuja davčni zavezanec, prejemanja in izvrševanja plačil, opravljenih preko bančnega okenca za dobropis preko bančnega sistema na bančni račun davčnega zavezanca?

Katere posebne elemente je treba upoštevati pri odločanju, ali je plačilo (kot je plačilo stroškov vodenja v tej zadevi), ki ga zaračunava davčni zavezanec svoji stranki glede na odločitev stranke, da bo plačevala davčnemu zavezancu z uporabo določenega načina plačila, ki je posamezno opredeljen v pogodbeni dokumentaciji in posebej naveden na računih, izdanih strankam, ločena dobava za namene DDV?

(1) Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/30

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Session (Scotland), Edinburgh (Združeno kraljestvo) 21. julija 2009 – The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs proti RBS Deutschland Holdings GmbH

(Zadeva C-277/09)

2009/C 267/53

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Session (Škotska), Edinburgh

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

Nasprotna stranka: RBS Deutschland Holdings GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

V okoliščinah, kot so podane v tej zadevi, ko

(a)	je nemška hčerinska družba banke iz Združenega kraljestva kupila v Združenem kraljestvu avtomobile zaradi lizinga za te avtomobile za nepovezano družbo v Združenem kraljestvu in je za te nakupe plačala davek na dodano vrednost;

(b)

so bile v skladu z upoštevno zakonodajo Združenega kraljestva dobave, ki se nanašajo na najem avtomobilov, obravnavane kot opravljanje storitev v Nemčiji, zato niso bile predmet davka na dodano vrednost v Združenem kraljestvu. Po nemškem pravu so bile te dobave obravnavane kot dobave blaga, opravljene v Združenem kraljestvu, zato niso bile predmet davka na dodano vrednost v Nemčiji. Posledično na te dobave ni bil obračunan davek na dodano vrednost v nobeni od teh držav članic;

(c)	je banka iz Združenega kraljestva izbrala nemško hčerinsko družbo za lizingodajalca in določila trajanje pogodb o lizingu, da bi pridobila davčno ugodnost v smislu neobračunanega DDV na obroke lizinga:

1.	Ali je treba člen 17(3)(a) Šeste direktive (1) (zdaj člen 169(a) Glavne direktive o DDV) razlagati tako, da omogoča davčnim organom Združenega kraljestva, da nemški hčerinski družbi ne dovolijo odbiti DDV, ki ga je v Združenem kraljestvu plačala pri nakupu teh avtomobilov?

2.	Ali mora nacionalno sodišče pri odgovoru na prvo vprašanje razširiti svojo presojo tako, da upošteva možno uporabo načela prepovedi zlorabe?

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali bi bil odbitek vstopnega davka na nakup avtomobilov v nasprotju z namenom upoštevnih določb Šeste direktive in bi bil tako izpolnjen prvi pogoj za zlorabo, kot je opisan v točki 74 sodbe Sodišča v zadevi Halifax plc in drugi proti Customs & Excise Commissioners (C-255/02), če se med drugimi načeli upošteva načelo nevtralnosti obdavčitve?

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali bi moralo sodišče upoštevati, da je bistveni namen transakcij pridobiti davčno prednost – tako da je izpolnjen drugi pogoj za zlorabo, kot je opisan v točki 75 navedene sodbe Sodišča – če je pri poslovni transakciji med strankama, ki poslujeta kot medsebojno neodvisna subjekta, izbira nemške hčerinske družbe glede lizinga za vozila za stranko iz Združenega kraljestva in določitev pogojev pogodbe o lizingu opravljena zato, da bi se pridobila davčna prednost v smislu neobračunanega izstopnega davka na obroke lizinga?

(1) Šesta direktiva sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL L 145, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/31

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kammergerichts Berlin (Nemčija) 22. julija 2009 – DEB Deutsche Energiehandels- und Beratungsgesellschaft mbH proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-279/09)

2009/C 267/54

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Kammergerichts Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: DEB Deutsche Energiehandels- und Beratungsgesellschaft mbH

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Vprašanje za predhodno odločanje

Sodišču ES se v skladu s členom 234 ES v predhodno odločanje predloži to vprašanje:

Ali glede na to, da pridobitev odškodnine v skladu z načeli odškodninskega zahtevka na podlagi prava Skupnosti iz naslova odškodninske odgovornosti države ne sme biti dejansko onemogočena ali pa vsaj prekomerno otežena zaradi načina, kako države članice na nacionalni ravni oblikujejo predpostavke za odškodninsko odgovornost in postopek za uveljavljanje odškodninskega zahtevka na podlagi prava Skupnosti iz naslova odškodninske odgovornosti države, obstajajo pomisleki zoper nacionalno ureditev, v skladu s katero je sodno uveljavljanje odvisno od plačila predujma stroškov in se pravni osebi, ki ne more dati tega predujma, ne sme odobriti brezplačne pravne pomoči?

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/31

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 24. julija 2009 – Kazenski postopek zoper R

(Zadeva C-285/09)

2009/C 267/55

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranka v kazenskem postopku v glavni stvari

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 28c(A)(a) Šeste direktive (1) razlagati tako, da za dobavo blaga v smislu tega člena prepoveduje oprostitev od davka na dodano vrednost, če je bilo blago sicer dejansko dobavljeno, vendar je na podlagi objektivnih okoliščin gotovo, da je prodajalec, ki je zavezan za plačilo davka,

(a)	vedel, da je v okviru dobave udeležen pri transakciji z blagom, katere namen je utaja davka na dodano vrednost, ali

(b)	nameraval s svojimi ravnanji prikriti dejanskega kupca, da bi njemu ali komu tretjemu omogočil utajo davka na dodano vrednost?

(1) Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), UL L 145, str. 1.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/31

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hof van Cassatie van België 29. julija 2009 – Vlaamse Gemeenschap proti M. Baesen

(Zadeva C-296/09)

2009/C 267/57

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hof van Cassatie van België

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vlaamse Gewest

Tožena stranka: M. Baesen

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali je treba pri uporabi člena 12(2)(d) Uredbe št. 1408/71 (1) izraz „državni uradniki ali osebe, ki se obravnavajo kot take“ razlagati na podlagi nacionalnega sistema socialne varnosti, ki mu zadevna oseba pripada?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: Ali zadevna oseba, ki je zaposlena pri delodajalcu v javnem sektorju na podlagi pogodbe o zaposlitvi in za katero velja v skladu z nacionalnim sistemom v povezavi z nekaterimi področji socialne varnosti v smislu člena 4(1) navedene uredbe ureditev socialne varnosti za delavce, v povezavi s področji socialne varnosti v smislu člena 4(1)(e) iste uredbe pa posebne določbe za državne uradnike, obravnavati kot osebo, ki se obravnava kot [državni uradnik] v smislu člena 13(2)(d) Uredbe št. 1408/71?

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 149, str.2).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/32

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Bíróság Gazdasági Kollégiuma (Madžarska) 29. julija 2009 – RANI Slovakia s.r.o. proti Hankook Tire Magyarország Kft.

(Zadeva C-298/09)

2009/C 267/58

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Bíróság Gazdasági Kollégiuma

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: RANI Slovakia s.r.o.

Tožena stranka: Hankook Tire Magyarország Kft.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se uvodno izjavo 19 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES (1) z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev – ob upoštevanju členov 3, točka (c), in 59 Rimske pogodbe – lahko razlaga tako, da lahko država članica v svojem nacionalnem pravu za dejavnost podjetji za začasno zaposlovanje svobodno določi pogoje, pod katerimi delodajalec (podjetje) lahko opravlja tako dejavnost na ozemlju zadevne države članice, in ali lahko v zvezi s tem nacionalno pravo omeji delovanje podjetji za začasno zaposlovanje na podjetja s sedežem na navedenem ozemlju?

2.	Ali se člen 1(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES lahko razlaga tako, da se podjetja s sedežem v državi članici glede dovoljenja za opravljanje dejavnosti lahko obravnava ugodneje kot podjetja s sedežem v drugi državi članici?

Ali se člene 59, 62 in 63 Rimske pogodbe v medsebojni povezavi lahko razlaga tako, da se omejitve, ki so obstajale v trenutku pristopa k Evropski uniji, lahko ohranijo, ne da bi se štelo, da kršijo pravo Skupnosti, dokler Svet ne sprejme programa, s katerim določi pogoje za liberalizacijo te vrste storitev, ali direktive, s katero se zahteva izvršitev navedenega programa?

Ali v primeru negativnega odgovora na prejšnja vprašanja obstaja splošni interes, s katerim se lahko upraviči omejitev, da lahko dejavnost podjetji za začasno zaposlovanje opravljajo le podjetja, ustanovljena v zadevni državi članici, in tako omogoča, da se navedeno omejitev šteje za združljivo s členoma 59 in 65 Rimske pogodbe?

(1) UL 1997 L 18, str. 1.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/32

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nejvyšší správní soud (Češka republika) 30. julija 2009 – DAR Duale Abfallwirtschaft und Verwertung Ruhrgebiet GmbH proti Ministerstvo životního prostředí

(Zadeva C-299/09)

2009/C 267/59

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Nejvyšší správní soud

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: DAR Duale Abfallwirtschaft und Verwertung Ruhrgebiet GmbH

Tožena stranka: Ministerstvo životního prostředí

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 2(i) in (k) Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti (1), v Skupnost in iz nje v povezavi s členom 1(e) in (f) Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (2) in s točko D10 priloge II A in točko R1 priloge II B k tej direktivi razlagati tako, da se prvo merilo, ki ga je Sodišče postavilo v sodbi z dne 13. februarja 2003 v zadevi Komisija proti Luksemburgu (C-458/00, Recueil, str. I-1553) – in sicer da se lahko sežiganje odpadkov šteje za predelavo odpadkov zaradi pridobivanja energije v smislu točke R1 priloge II B k tej Direktivi (to pomeni, da mora biti glavni cilj postopka omogočiti koristnost odpadkov, in sicer pridobivanje energije) – lahko izpolni tudi, če ni podana nobena od okoliščin, ki jih je Sodišče v tej sodbi navedlo kot dejavnike, ki pričajo o predelavi odpadkov, to pomeni, ko upravljavec obrata, v katerem sežigajo odpadke, za ta postopek dobavitelju ne plača in obrat ni tehnično prilagojen temu, da bi bilo mogoče ob pomanjkanju odpadkov postopek opraviti s primarnimi viri energije?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, pod katerimi pogoji je mogoče v takem primeru postopek šteti za predelavo odpadkov?

(a)

Ali je sploh mogoče povsem zanemariti vidik plačila za ravnanje z odpadki ali pa je za to, da bi se ta postopek lahko štelo za predelavo odpadkov, potrebno vsaj to, da dohodek upravljavca obrata iz prodaje toplotne ali električne energije, pridobljene s sežigom določene količine odpadkov, presega dohodek upravljavca obrata, ki ga je dobil kot plačilo za prejem odpadkov?

(b)

Ali je glede narave obrata prejemnika odpadkov mogoče za zadosten dejavnik, ki kaže na postopek predelave odpadkov, šteti to, da je v odločbi, s katero je bilo dovoljeno delovanje obrata, le-ta uradno razvrščen kot obrat za predelavo odpadkov v energetske namene in da se je upravljavec obrata pogodbeno zavezal za dovajanje določene količine toplotne energije v omrežje in bi mu bila ob kršitvi te obveznosti naložena pogodbena kazen, ali pa je minimalni pogoj za to, da se postopek šteje za predelavo odpadkov, ta, da je upravljavec obrata z zakonskega, tehničnega in gospodarskega vidika vsaj začasno dejansko sposoben obrat upravljati z uporabo drugih goriv in ne odpadkov?

(1) UL L 30, str. 1.

(2) UL L 194, str. 39.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/34

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 3. avgusta 2009 – Vicoplus SC PUH, druga stranka: Minister van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

(Zadeva C-307/09)

2009/C 267/62

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vicoplus SC PUH

Druga stranka: Minister van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člena 49 in 50 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi kot je tista iz člena 2 Wet arbeid vreemdelingen v povezavi s členom 1e(1)(c) Uredbe o izvajanju Wet arbeid vreemdelingen, v skladu s katero je za napotitev delavcev v smislu člena 1(3)(c) Direktive 96/71/ES (1) potrebno dovoljenje za zaposlitev?

2.	Na podlagi katerih meril je treba ugotoviti, ali gre za napotitev delavcev v smislu člena 1(3)(c) Direktive 96/71/ES?

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL 1997, L 18, str.1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/34

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 3. avgusta 2009 – B.A.M. Vermeer Contracting sp. z o.o., druga stranka: Minister van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

(Zadeva C-308/09)

2009/C 267/63

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: B.A.M. Vermeer Contracting sp.z o.o.

Druga stranka: Minister van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

Vprašanji za predhodno odločanje

2.	Na podlagi katerih meril je treba ugotoviti, ali gre za napotitev delavcev v smislu člena 1(3)(c) Direktive 96/71/ES?

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL 1997, L 18, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/34

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 3. avgusta 2009 – Olbek Industrial Services sp. z o.o., druga stranka: Minister van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

(Zadeva C-309/09)

2009/C 267/64

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Olbek Industrial Services sp. z o.o.

Druga stranka: Minister van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

Vprašanji za predhodno odločanje

2.	Na podlagi katerih meril je treba ugotoviti, ali gre za napotitev delavcev v smislu člena 1(3)(c) Direktive 96/71/ES?

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL 1997, L 18, str.1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/35

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 7. avgusta 2009 – Stadt Graz proti Strabag AG, Teerag-Asdag AG, Bauunternehmung Granit GesmbH

(Zadeva C-314/09)

2009/C 267/65

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Stadt Graz

Tožene stranke: Strabag AG, Teerag-Asdag AG, Bauunternehmung Granit GesmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali člena 1(1) in 2(1)(c) Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (1) ali druge določbe v tej direktivi nasprotujejo nacionalni ureditvi, v skladu s katero so odškodninski zahtevki na podlagi naročnikove kršitve prava Skupnosti o javnem naročanju odvisni od krivde tudi, če se ta ureditev uporablja tako, da je treba načeloma krivdo organov naročnika domnevati in da se ta ne more sklicevati na neobstoj individualnih sposobnosti in s tem na neobstoj subjektivne odgovornosti?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:

Ali je treba člen 2(7) Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje razlagati tako, da v skladu z zahtevo zagotavljanja učinkovitosti pri izvajanju odločb, sprejetih v revizijskem postopku, ki je določena v tem členu, odločba organa za nadzor nad oddajo javnih naročil zavezuje vse udeležence v postopku, torej tudi naročnika?

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen:

Ali je v skladu s členom 2(7) Direktive Sveta št 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje dovoljeno, da naročnik ne upošteva pravnomočne odločbe organa za nadzor nad oddajo javnih naročil, oziroma ali je celo dolžan tako ravnati; če je tako, pod katerimi pogoji?

(1) UL L 395, str. 33.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/35

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 10. avgusta 2009 – Bundesgerichtshof proti MSD Sharp & Dohme GmbH

(Zadeva C-316/09)

2009/C 267/66

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: MSD Sharp & Dohme GmbH

Tožena stranka: Merckle GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

Sodišču Evropskih skupnosti se v zvezi z razlago Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (1), nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 (2), v predhodno odločanje predloži to vprašanje:

Ali člen 88(1)(a) Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini prepoveduje tudi oglaševanje zdravil na recept širši javnosti, če vsebuje le podatke, ki so bili organu za izdajo dovoljenja za promet z zdravilom predloženi v okviru postopka izdaje takšnega dovoljenja in so vsakomur, ki zdravilo kupi, v vsakem primeru dostopni, ter če podatki zainteresirani osebi niso vsiljeni, ampak so na svetovnem spletu dostopni le tistemu, ki jih sam poišče?

(1) UL L 311, str. 67.

(2) UL L 81, str. 51.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/36

Pritožba, ki jo je 10. avgusta 2009 vložil ArchiMEDES zoper sodbo Sodišča prve stopnje (peti senat), razglašeno 10. junija 2009 v združenih zadevah T-396/05 in T-397/05, ArchiMEDES proti Komisiji

(Zadeva C-317/09 P)

2009/C 267/67

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Architecture, Microclimat, Énergies Douces Europe et Sud, sarl (ArchiMEDES) (zastopnik: P.-P. Van Gehuchten, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice

ArchiMEDES Sodišču Evropskih skupnosti predlaga razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 10. junija 2009 v združenih zadevah T-396/05 in T-397/05 in ugoditev tem tožbenim predlogom pritožnice:

—	razglasi naj se ničnost odločbe Komisije iz dopisa z dne 5. oktobra 2005, vročenega pritožnici 10. oktobra 2005, s katero je uveljavljala pobotanje medsebojnih terjatev, in

—	razglasi naj se ničnost odločbe o vračilu iz dopisov z dne 30. avgusta 2005 in opomina št. 3240705638 z dne 23. avgusta 2005, ki so bili pritožnici vročeni 2. septembra 2005,

—	odpravi naj se odločbo Komisije o razdrtju pogodbe dne 30. avgusta 2005,

—	Komisiji naj se naloži plačilo 125 906 EUR in zakonitih zamudnih obresti od 12. februarja 2002,

—	podredno, Komisiji naj se naloži plačilo 103 551,90 EUR in zakonitih zamudnih obresti od 12. februarja 2002,

—	Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov na obeh stopnjah

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

ArchiMEDES v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.

Pritožnica kot prvi pritožbeni razlog glede predloga za razglasitev ničnosti odločbe, s katero je uveljavljala pobotanje medsebojnih terjatev, zajete v dopisu z dne 5. oktobra 2005, navaja, da je Sodišče prve stopnje kršilo člen 230 ES, člen 1291 francoskega civilnega zakonika (Code civil) in napačno oziroma ni obrazložilo izpodbijano sodbo. Pritožnica namreč meni, da je odločba o uveljavljanju pobotanja akt, ki ga je mogoče izpodbijati v smislu člena 230 ES, in da je bila obravnavana odločba Komisije sprejeta v nasprotju pogoji, določenimi s členom 1291 francoskega civilnega zakonika – ki se uporablja za pogodbo, sklenjeno med družbo ArchiMEDES in Komisijo – v skladu s katerim v primeru spora glede terjatve ta postane nesporna šele, ko je dolžniku s sodbo naloženo, da jo mora plačati upniku. Sodišče prve stopnje naj bi napačno razlagalo ti določbi, ker je presodilo, da pritožnica ni upravičena zahtevati razveljavitev odločbe z dne 5. oktobra 2005, ker naj bi šlo za nezakonit enostranski akt.

Pritožnica kot drugi pritožbeni razlog navaja kršitev člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, člena 64 Poslovnika Sodišča prve stopnje, splošnega načela litis denuntiatio, pravice do obrambe in pravice do poštenega sojenja, ker je Sodišče prve stopnje brez obrazložitve zavrnilo njen predlog, naj se pozove na obravnavo druge pogodbene stranke in naj bo sodba enaka za vse. Ta zavrnitev naj bi de facto kršila načelo enakopravnosti strank pogodbe med Komisijo in več strankami, saj naj bi Komisija lahko vložila tožbo zoper vse sopogodbenice, kar pa naj ne bi bilo mogoče, kadar ena od njih vloži tožbo.

Pritožnica kot tretji pritožbeni razlog, ki je sestavljen iz dveh očitkov, navaja, da je Sodišče prve stopnje kršilo člena 1134 in 1165 civilnega zakonika, načelo verodostojnosti aktov, člena 1.1 in 10 pogodbe BU/209/95, člene 2.1, 2.2, 21.1 in 21.4 Priloge II k tej pogodbi in da je napačno oziroma ni obrazložilo izpodbijane sodbe. Pritožnica trdi, da je Sodišče prve stopnje kršilo te določbe, prvič s tem, da je posebej obravnavalo pravice in obveznosti različnih pogodbenic, medtem ko so te solidarno odgovorne za izvrševanje pogodbe BU/209/95, in drugič s tem, da je pritožnico zaradi njenega položaja podizvajalca obravnavalo kot tretjo osebo, čeprav je nedvomno pogodbena stranka.

Pritožnica kot četrti pritožbeni razlog navaja, da je Sodišče prve stopnje kršilo člena 1134 in 1184 civilnega zakonika, načelo verodostojnosti aktov, člen 5 Priloge II k pogodbi BU/209/95, da v izpodbijani sodbi ni bilo obrazložitve in da je ta v nasprotju sama s seboj, saj je to sodišče Komisiji dopustilo, da enostransko razdre pogodbo z dne 30. avgusta 2005, medtem ko naj bi ugotovilo, da je Komisija implicitno potrdila končno poročilo več kot tri leta pred tem.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/37

Pritožba, ki jo je 11. avgusta 2009 vložila A2A SpA, prej ASM Brescia SpA, zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi razširjeni senat), razglašeno 11. junija 2009 v zadevi ASM Brescia SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-189/03)

(Zadeva C-318/09 P)

2009/C 267/68

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: A2A SpA, prej ASM Brescia SpA (zastopniki: A. Santa Maria, A. Giardina, C. Croff, G. Pizzonia, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice

—	Sodba, razglašena v zadevi T-189/03, naj se razveljavi zaradi kršitve prava Skupnosti, zlasti člena 87 ES, in zaradi neobstoja obrazložitve, ker je v njej opredeljena triletna oprostitev davka od dohodka družb kot državna pomoč;

—	sodba naj se razveljavi zaradi napačne in kontradiktorne uporabe prava Skupnosti, ker v njej triletna oprostitev od dohodka družb ni opredeljena kot obstoječa pomoč;

—	sodba naj se razveljavi zaradi kršitve prava Skupnosti, ker potrjuje zakonitost zahteve za vračilo iz odločbe; in zato

—

naj se razglasi ničnost Odločbe (1) v delu, v katerem potrjuje, da je prehodna ureditev davčne kontinuitete za lokalna javna storitvena podjetja z večinskim javnim kapitalom nezdružljiva s skupnim trgom (člen 2 Odločbe), in/ali v delu, v katerem nalaga Italiji, da od upravičencev izterja navedene pomoči (člen 3 Odločbe);

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

A2A S.p.A. s prvim pritožbenim razlogom zatrjuje kršitev člena 87(1) ES s strani Sodišča prve stopnje in neobstoj obrazložitve, ker je v sodbi opredeljena triletna oprostitev davka od dohodka družb kot državna pomoč. Pritožnica zlasti trdi, da Komisija v Odločbi ni dokazala, da sta v tem primeru izpolnjena dva pogoja, ki jih določa člen 87(1) ES, in sicer izkrivljanje konkurence in vplivanje na trgovino med državami članicami. Sodišče prve stopnje ni pravilno preučilo domnev, na katerih je Komisija utemeljila opredelitev „pomoč“, kot bi jih Sodišče prve stopnje moralo z uporabo „popolnega“ nadzora, ki ga zahteva sodna praksa.

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom, podredno, očita Sodišču prve stopnje, da je kršilo člen 88 ES in obveznost obrazložitve ter s tem v zvezi predlaga razveljavitev sodbe ker je v njej opredeljena triletna oprostitev davka od dohodka družb kot „nova pomoč“. Sodišče prve stopnje, ki je samo ponovilo trditve Komisije, je zlasti zavrnilo, da bi bili ukrepi triletne oprostitve v korist municipaliziranih podjetij, ki so bila preoblikovana v delniške družbe, lahko opredeljeni kot „obstoječa pomoč“. Če bi menili, da se ureditev zadevne davčne oprostitve, ki je bila uvedena pred začetkom veljavnosti Pogodbe ES, uporablja tudi za municipalizirana podjetja in da so, kot je priznala Komisija sama, navedena podjetja enaki gospodarski subjekti kot družbe iz zakona št. 142/90, bi morali priti do nasprotnega zaključka.

Na koncu, A2A s tretjim pritožbenim razlogom povsem podredno predlaga razveljavitev sodbe zaradi kršitve prava Skupnosti in njegovih načel, ker potrjuje zakonitost zahteve za vračilo iz odločbe. Po mnenju pritožnice je treba sodbo razveljaviti, ker s kršitvijo sodne prakse sodišč Skupnosti potrjuje zakonitost splošne zahteve iz Odločbe in v bistvu potrjuje, da nacionalni organi nimajo nobene diskrecijske pravice.

(1) Odločba Komisije 2003/193/ES z dne 5. junija 2002 o državni pomoči, ki jo je Italija v obliki davčnih oprostitev in posojil pod ugodnejšimi pogoji dodelila javnim storitvenim podjetjem v večinski javni lasti (UL 2003, L 77, str. 21).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/38

Pritožba, ki jo je 11. avgusta 2009 vložila ACEA SpA zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi senat), razglašeno 11. junija 2009 v zadevi T-297/02, ACEA S.p.A proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva C-319/09 P)

2009/C 267/69

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnica: ACEA SpA (zastopniki: L. Radicati di Brozolo, A. Giardina in T. Ubaldi, odvetniki)

Druge stranke v postopku: Komisija Evropskih skupnosti, ACSM Como SpA, AEM - Azienda Energetica Metropolitana Torino - SPA

Predlogi pritožnice

—

sodbo v zadevi T-297/02 naj se razveljavi v delu, v katerem ne graja tega, da ni bil izvršen diferenciran preizkus različnih primerov uporabe triletne oprostitve plačila davka od dobička pravnih oseb in v delu, kjer je bila splošna in abstraktna opredelitev triletne oprostitve potrjena kot državna pomoč;

—	sodbo naj se razveljavi v delu, v katerem ne priznava kot veljavno pomoč opredelitve triletne oprostitve plačila davka od dobička pravnih oseb, v skladu s členom 1(b)(v) Uredbe (ES) št. 659/1999 (1);

—	sodbo naj se razveljavi v delu, v katerem je potrjena zakonitost odredbe o vračilu, v skladu s členom 3 Odločbe (2);

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v podporo svoji pritožbi navaja štiri razloge.

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na pravno napačno uporabo člena 88 ES in Uredbe (ES) št. 659/1999 ter na pomanjkljivo utemeljitev izpodbijane sodbe v zvezi z neizvršenim diferenciranim preizkusom različnih primerov uporabe triletne oprostitve plačila davka od dobička pravnih oseb, v skladu s členom 3, alinea 70, zakona št. 549/95 in člena 66, alinea 14, uredbe-zakona št. 331/93. Sodišče prve stopnje naj bi namreč napačno uporabilo pravo in pomanjkljivo utemeljilo sodbo s tem, da z vidika specifičnih okoliščin primera in informacij, s katerimi je razpolagala Komisija, ni grajalo abstraktnega in nepopolnega preizkusa in zaključkov Komisije v sporni odločbi, ob sklicevanju na različne primere, v katerih se uporabi davčna oprostitev.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo člena 87(1) ES s strani Sodišča prve stopnje ter nezadostno utemeljitev v delu, v katerem je bila kot državna pomoč potrjena splošna in abstraktna opredelitev triletne oprostitve. Sodišče prve stopnje zlasti ni pravilno preučilo okoliščin primera in predpostavk, na podlagi katerih je Komisija zadevni ukrep opredelila kot državno pomoč, k čemur pa je bilo zavezano na podlagi neomejenega pooblastila za preizkus. Sodišče prve stopnje je torej potrdilo odločbo Komisije, čeprav ni bilo dokazano, da sta izpolnjena dva od pogojev – vsaj kar zadeva nekatere od področij uporabe – navedenih v členu 87(1) ES: zmožnost izkrivljanja konkurence in vplivanja na trgovino med državami članicami.

Tretji pritožbeni razlog se nanaša na pomanjkljivo in protislovno utemeljitev ter pravno napačno razlago ter uporabo člena 88(1) ES in člena 1(b)(v) Uredbe (ES) št. 659/1999 zaradi opredelitve kot državne pomoči triletne oprostitve plačila davka od dobička pravnih oseb. Sodišče prve stopnje namreč ni grajalo, da tukaj preizkušeni primer ni bil opredeljen kot veljavne državne pomoči v smislu člena 1(b)(v) Uredbe (ES) št. 659/1999, čeprav je iz konteksta in okoliščin tega primera izhajalo, da opredelitev kot nove pomoči, vsaj glede nekaterih področij uporabe, na katere se nanaša triletna oprostitev, ni bila upravičena.

Četrti pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in nezadostno utemeljitev v zvezi z zakonitostjo zahteve za vračilo, v skladu s členom 3 Odločbe. Zaradi okoliščin tega primera je Sodišče prve stopnje namreč zmotno menilo, da je zahteva za vračilo, v izreku Odločbe, lahko kar najbolj obsežna in popolnoma brezpogojna, čeprav naj bi odločba vsebovala zgolj abstraktno, splošno in nepopolno presojo davčne oprostitve.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

(2) Odločba Komisije 2003/193/ES z dne 5. junija 2002 o državni pomoči, ki jo je Italija v obliki davčnih oprostitev in posojil pod ugodnejšimi pogoji dodelila javnim storitvenim podjetjem v večinski javni lasti (UL 2003, L 77, str. 21).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/39

Pritožba, ki jo je družba A2A SpA, prej ASM Brescia SpA, 11. avgusta 2009 vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi razširjeni senat), razglašeno 11. junija 2009 v zadevi T-301/02, AEM proti Komisiji

(Zadeva C-320/09 P)

2009/C 267/70

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: A2A SpA, prej ASM Brescia SpA (zastopniki: A. Giardina, A. Santa Maria, C. Croff in G. Pizzonia, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—	Sodba v zadevi T-301/02 naj se razveljavi, ker je bilo kršeno pravo Skupnosti, še posebej člen 87 Pogodbe ES, in ker v delu, v katerem je za državno pomoč opredeljena triletna oprostitev davka od dohodka družb, ni obrazložena;

—	sodba naj se razveljavi zaradi nepravilne in protislovne uporabe prava Skupnosti v delu, v katerem za veljavno pomoč ni opredeljena oprostitev davka od dohodka družb v obdobju treh let;

—	sodba naj se razveljavi zaradi kršitve prava Skupnosti v delu, v katerem je bila potrjena zakonitost v Odločbi (1) navedene odreditve vračila; in kot posledica tega

—

naj se razglasi ničnost Odločbe v delu, v katerem je navedeno, da je prehodni sistem davčne kontinuitete v zvezi z družbami za opravljanje lokalnih javnih storitev v večinski javni lasti državna pomoč, ki je nezakonita in nezdružljiva s skupnim trgom (člen 2 Odločbe), in/ali v delu, v katerem je Italiji naloženo, naj od prejemnikov izterja navedene pomoči (člen 3 Odločbe);

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S prvim pritožbenim razlogom družba A2A S.p.A. zatrjuje, da je Sodišče kršilo člen 87(1) ES in da izpodbijana sodba v delu, v katerem je za državno pomoč opredeljena oprostitev davka od dohodka družb v obdobju treh let, ni obrazložena. Zlasti naj Komisija v Odločbi ne bi dokazala, da sta v obravnavani zadevi podana dva pogoja iz člena 87(1) ES, in sicer izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med državami članicami. Sodišče prve stopnje ni pravilno preverilo predpostavk, na katere je Komisija oprla opredelitev „pomoči“, kar pa bi pri „popolnem“ nadzoru, ki ga zahteva sodna praksa Skupnosti, morala storiti.

Z drugim, podrednim, pritožbenim razlogom tožeča stranka zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje kršilo člen 88 ES in obveznost obrazložitve, ter zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe v delu, v katerem je za „novo pomoč“ opredeljena triletna oprostitev davka od dohodka družb. Zlasti naj bi Sodišče prve stopnje s ponavljanjem trditev Komisije zanikalo, da bi bilo ukrepe triletnega moratorija v korist občinskih podjetij, preoblikovanih v delniške družbe, mogoče opredeliti za „veljavne pomoči“. Do nasprotne ugotovitve pa je mogoče priti, če se šteje, da se je pred začetkom veljavnosti Pogodbe ES zadevni sistem davčne oprostitve uporabljal tudi za občinska podjetja, ki so, kot je navedla Komisija, isti gospodarski subjekti kot družbe iz zakona št. 142/90.

S tretjim, tudi podrednim, pritožbenim razlogom družba A2A predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe zaradi kršitve prava Skupnosti in njegovih načel v delu, v katerem je bila potrjena zakonitost v Odločbi navedene odreditve vračila. Po mnenju tožeče stranke je treba izpodbijano sodbo razveljaviti, ker v nasprotju s sodno prakso sodišč Skupnosti potrjuje zakonitost splošnega naloga, ki ga vsebuje Odločba, in v bistvu potrjuje popolni neobstoj diskrecijske pravice nacionalnih organov.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/40

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England and Wales) 12. Avgusta 2009 – L'Oreal SA, Lancôme parfums et beauté & Cie SNC, Laboratoire Garnier & Cie, L'Oréal (UK) Limited proti eBay International AG, eBay Europe SARL, eBay (UK) Limited, Stephan Potts, Tracy Ratchford, Marie Ormsby, James Clarke, Joanna Clarke, Glen Fox, Rukhsana Bi

(Zadeva C-324/09)

2009/C 267/71

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (England and Wales), Chancery Division

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: L'Oréal SA, Lancôme parfums et beauté & Cie SNC, Laboratoire Garnier & Cie, L'Oréal (UK) Limited

Tožene stranke: eBay International AG, eBay Europe SARL, eBay (UK) Limited, Stephan Potts, Tracy Ratchford, Marie Ormsby, James Clarke, Joanna Clarke, Glen Fox, Rukhsana Bi

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali gre pri poskusnih vzorcih parfumov in kozmetike (to je vzorcev, ki jih uporabljajo pri predstavitvi proizvodov potrošnikom na maloprodajnih mestih) ter stekleničk za ponovno polnjenje (to je stekleničk, iż katerih se lahko pretoči brezplačne, 5-mililitrske vzorce za potrošnike), ki niso namenjeni za prodajo potrošnikom (in so velikokrat označeni z „ni za prodajo“ ali „ni za posamično prodajo“) in so pooblaščenim distributerjem imetnika blagovne znake dobavljeni brezplačno, za „dajanje na trg“ v smislu člena 7(1) Prve Direktive Sveta 89/104/EGS (1) z dne 21. decembra 1988 (v nadaljevanju: Direktiva o blagovnih znamkah) in člena 13(1) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (2) z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (v nadaljevanju: Uredba o znamki Skupnosti)?

Ali gre v primerih, ko so bile parfumom in kozmetiki škatle (ali druga zunanja embalaža) odstranjene brez soglasja imetnika blagovne znamke, za „zakonit razlog“, da lahko imetnik blagovne znamke nasprotuje nadaljnji prodaji nezapakiranih izdelkov, v smislu člena 7(2) Direktive o blagovnih znamkah in člena 13(2) Uredbe o znamki Skupnosti?

Ali se odgovor na zgoraj navedeno vprašanje 2 spremeni, če:

(a)

kot posledica odstranitve škatel (ali druge zunanje embalaže) na nezapakiranih proizvodih ni podatkov, zahtevanih v členu 6(1) Direktive Sveta 76/768/EGS (3) z dne 27. julija 1976 [o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki] (v nadaljevanju: Direktiva o kozmetičnih izdelkih), zlasti če ni naveden seznam sestavin ali rok trajanja izdelka?

(b)	zaradi nenavedbe teh podatkov ponudba ali prodaja nezapakiranih izdelkov na podlagi prava države članice Skupnosti, v kateri so dani na trg ali jih prodajajo tretje stranke, pomeni kaznivo dejanje?

4.	Ali se odgovor na zgoraj navedeno vprašanje 2 spremeni, če nadaljnje trgovanje škoduje ali bi lahko škodovalo podobi blaga in zato ugledu blagovne znamke? Če je odgovor pritrdilen, ali se lahko tak učinek domneva ali ga mora imetnik blagovne znamke dokazati?

Ali prikaz znaka v sponzorirani povezavi – če trgovec, ki upravlja spletni trg, pridobi pravico do uporabe znaka, ki je enak registrirani blagovni znamki, kot ključne besede iz iskalnika, tako da iskalnik uporabniku prikazuje znak na sponzorirani povezavi do spletnega mesta upravitelja spletnega trga – pomeni „uporabo“ znaka v smislu člena 5(1)(a) Direktive o blagovnih znamkah in člena 9(1)(a) Uredbe o znamki Skupnosti?

Če klik na sponzorirano povezavo iz zgoraj navedenega vprašanja 5 uporabnika vodi neposredno do oglasov ali ponudb blaga, ki je enako tistemu, za katerega je blagovna znamka registrirana pod znakom, ki so ga na spletnem mestu objavile druge stranke, od katerih nekatere s pomočjo različnih statusov zadevnih vrst blaga kršijo blagovno znamko, nekatere pa ne, ali to pomeni, da upravitelj spletnega trga uporablja znak „za“ blago, ki je predmet kršitve, v smislu člena 5(1)(a) Direktive o blagovnih znamkah in člena 9(1)(a) Uredbe o znamki Skupnosti?

Ali je – če blago, ki se oglašuje in prodaja na spletnem mestu, omenjenem v zgoraj navedenem vprašanju 6, vključuje blago, ki ga na trg znotraj EGP ni dal imetnik blagovne znamke ali ni bilo dano z njegovim soglasjem – za to, da se za tako uporabo uporabi člen 5(1)(a) Direktive o blagovnih znamkah in člen 9(1)(a) Uredbe o znamki Skupnosti ter da ostane zunaj področja uporabe člena 7(1) Direktive o blagovnih znamkah in člena 13(1) Uredbe o znamki Skupnosti, dovolj, da je oglas ali ponudba usmerjena na potrošnike na ozemlju, za katerega je bila registrirana blagovna znamka, ali mora imetnik blagovne znamke dokazati, da oglas ali ponudba nujno pomeni dajanje spornega blaga na trg znotraj ozemlja, za katerega je bila registrirana blagovna znamka?

8.	Ali je odgovor na zgoraj navedena vprašanja od 5 do 7 drugačen, če uporaba, ki ji nasprotuje imetnik blagovne znamke, obsega prikazovanje znaka na samem spletnem mestu upravitelja spletnega trga, in ne v sponzorirani povezavi?

Ali je za to, da taka uporaba spada na področje uporabe člena 5(1)(a) Direktive o blagovnih znamkah in člena 9(1)(a) Uredbe o znamki Skupnosti ter da ostane zunaj področja uporabe člena 7(1) Direktive o blagovnih znamkah in člena 13(1) Uredbe o znamki Skupnosti, dovolj, da je oglas ali ponudba usmerjena na potrošnike na ozemlju, za katerega je bila registrirana blagovna znamka:

(a)

ali taka uporaba vsebuje ali vključuje „shranjevanje podatkov, ki jih zagotovi prejemnik storitve“ v smislu člena 14(1) [Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (v nadaljevanju: Direktiva o elektronskem poslovanju)]?

(b)

če uporaba ne obsega izključno aktivnosti, ki spadajo na področje uporabe člena 14(1) Direktive o elektronskem poslovanju, ampak jih vključuje, ali je upravitelj spletnega trga oproščen odgovornosti, če jih uporaba obsega, in, če je tako, ali naj se v zvezi s tako uporabo prizna odškodnina ali druga denarna nadomestila, če ni oproščen odgovornosti?

(c)

v okoliščinah, v katerih upravitelj spletnega trga ve, da je bilo blago oglaševano, ponujano in prodano na njegovem spletnem mestu s kršitvijo registriranih blagovnih znamk in da se bodo kršitve takih registriranih blagovnih znamk verjetno še dogajale, ko bodo isto ali podobno blago oglaševali, ponujali in prodajali isti ali drugi uporabniki spletnega mesta, ali to pomeni „dejansko vednost“ ali „zavedanje“ v smislu člena 14(1) Direktive o elektronskem poslovanju?

10.

Če storitve posrednika, na primer upravitelja spletnega mesta, uporablja tretja stranka, da bi kršila registrirano blagovno znamko, ali člen 11 [Direktive 2004/48 (4) Evropskega parlamenta in Sveta] z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (v nadaljevanju: Direktiva o uveljavljanju pravic) od držav članic zahteva zagotovilo, da lahko imetnik blagovne znamke zoper zadevno osebo doseže izdajo sodne odredbe, da bi preprečil nadaljnje kršitve omenjene blagovne znamke, in ne samo nadaljevanje te specifične kršitve, in če je tako, kakšen je obseg sodne odredbe, ki se jo lahko zahteva?

(1) Prva Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 40, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1).

(3) Direktiva Sveta z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (UL L 262, str. 169).

(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, str. 45).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/41

Pritožba, ki jo je 17. avgusta 2009 vložila Iride SpA prej AMGA SpA zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi razširjeni senat), razglašeno 11. junija 2009 v zadevi AMGA proti Komisiji (T-300/02)

(Zadeva C-329/09 P)

2009/C 267/72

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnica: Iride SpA prej AMGA SpA (zastopnika: L. Radicati di Brozolo in T. Ubaldi, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Komisija Evropskih skupnosti, A2A SpA, prej ASM Brescia SpA

Predlogi pritožnice:

—

sodba, razglašena v zadevi T-300/02, naj se razveljavi zaradi izkrivljanja elementov iz spisa in zaradi napačnih pravnih posledic, ki jih je Sodišče prve stopnje izpeljalo iz navedenih elementov, v delu v katerem je navedeno, da izpodbijana odločba (1) ni posamično zadevala Azienda Mediterranea Gas e Acqua S.p.A. (AMGA) in da je tožba, ki jo je ta vložila v zadevi T-300/02, nedopustna;

—	tožba, ki je bila vložena v zadevi T-300/02, naj se razglasi za dopustno in naj se zadeva vrne Sodišču prve stopnje, da o njej meritorno odloči v smislu člena 61 Statuta Sodišča;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov obeh postopkov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev predlogov pritožnica navaja en pritožbeni razlog v zvezi z izkrivljanjem elementov iz spisa in napačnimi pravnimi posledicami, ki jih je Sodišče prve stopnje izpeljalo iz nepravilnih ugotovitev v sodbi, v smislu člena 230, četrti odstavek, ES in upoštevne sodne prakse Skupnosti. Po mnenju Iride je Sodišče prve stopnje zlasti popolnoma izkrivilo elemente, ki jih je predložila v presojo Sodišču prve stopnje za potrditev opredelitve AMGA kot dejanske upravičenke do individualne pomoči, ki jo je prejela na podlagi sporne ureditve in za katero je Komisija odredila vračilo. Zaradi tega izkrivljanja elementov iz spisa je torej Sodišče prve stopnje izpeljalo napačno pravno posledico, da izpodbijana odločba Iride ne zadeva posamično in da je zato njena tožba nedopustna.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/42

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Meiningen (Nemčija) 24. avgusta 2009 – Frank Scheffler proti Landkreis Wartburgkreis

(Zadeva C-334/09)

2009/C 267/73

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Meiningen

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Frank Scheffler

Tožena stranka: Landkreis Wartburgkreis

Vprašanje za predhodno odločanje

Na podlagi člena 234, drugi odstavek, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (ES) se Sodišču Evropskih skupnosti v predhodno odločanje predloži to vprašanje:

Ali sme država članica v skladu s členoma 1(2) ter 8(2) in (4) Direktive 91/439/EGS izvajati svoje pooblastilo na podlagi člena 8(2) Direktive 91/439/EGS – to je uporabiti svoje nacionalne predpise o omejitvi, začasnem odvzemu, odvzemu ali preklicu pravice do vožnje za imetnika vozniškega dovoljenja druge države članice – v zvezi s spričevalom o zmožnosti za vožnjo, ki ga je predložil imetnik vozniškega dovoljenja in ga je izdala druga država članica, če je bilo spričevalo izdano po izdaji vozniškega dovoljenja in poleg tega temelji na strokovnem pregledu, ki je bil izveden po izdaji vozniškega dovoljenja, se pa nanaša na okoliščine iz obdobja pred njegovo izdajo?

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/42

Pritožba, ki jo je Acegas-APS SpA, prej Acqua, Elettricità, Gas e servizi SpA (Acegas) 21. avgusta 2009 vložil zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi razširjeni senat), z dne 11. junija 2009 v zadevi, Acegas proti Komisiji (T-309/02)

(Zadeva C-341/09 P)

2009/C 267/74

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Acegas-APS SpA, prej Acqua, Elettricità, Gas e servizi SpA (Acegas) (zastopniki: F. Ferletic in F. Spitaleri, odvetnika, L. Daniele, profesor)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—	sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. junija 2009 v zadevi ACEGAS proti Komisiji (T-309/02), naj se razveljavi in zadeva naj se vrne pred Sodišče prve stopnje, da odloči o pritožbi;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka pritožbe in pridrži naj se odločitev glede stroškov postopka na prvi stopnji;

Če Sodišče odloči, da stanje postopka omogoča odločanje o vsebini spora,

—	Odločba Komisije z dne 5. junija 2002, 2003/193/CE (1) o davčnih oprostitvah in posojilih pod ugodnejšimi pogoji, ki jih Italija dodeli javnim storitvenim podjetjem v večinski javni lasti, naj se razglasi za nično;

—	podredno, člen 3 izpodbijane odločbe naj se razglasi za ničen v delu, v katerem je Italiji naložena obveznost, da od prejemnikov zahteva vračilo dodeljene pomoči;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 230, četrti odstavek, ES – izključitev posamičnega interesa družbe ACEGAS-APS na podlagi napačnih in neupoštevnih dejstev.

Družba ACEGAS-APS poudarja, da je v ustaljeni sodni praksi Sodišča procesno upravičenje za izpodbijanje odločb Komisije o sistemih pomoči odvisno od dveh pogojev: pritožnik mora biti dejanski prejemnik pomoči, dodeljene na podlagi sistema iz odločbe; odločba mora vsebovati določbo o vračilu pomoči. Družba ACEGAS-APS ugotavlja, da sta v obravnavanem primeru oba pogoja izpolnjena. Sodišče prve stopnje je zato, s sklicevanjem na napačne ostale dejanske okoliščine, ki so neupoštevne in zunaj njegove pristojnosti, napačno presodilo, ko je ugotovilo nedopustnost tožbe.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev člena 230, četrti odstavek, ES – Zmotno upoštevanje, zaradi presoje posamičnega interesa tožeče stranke, dejstev in okoliščin po datumu sprejetja odločbe.

Družba ACEGAS-APS zatrjuje, da morajo pogoji za procesno upravičenje obstajati v času sprejetja izpodbijane odločbe. Sodišče prve stopnje je zato napačno izključilo posamični interes družbe ACEGAS-APS za vložitev tožbe, s sklicevanjem na dejanske okoliščine, ki so poznejšte, in ki se nanašajo na postopek, ki so ga sprožili pristojni italijanski organi za vračilo domnevne dodeljene pomoči.

Tretji pritožbeni razlog: kršitev pravic tožeče stranke do obrambe – napake v postopku pred Sodiščem prve stopnje, ki škodujejo interesom pritožnice - izkrivljanje dokazov – napaka zaradi nepopolne in protislovne obrazložitve.

Sodišče prve stopnje je med postopkom na prvi stopnji na družbo ACEGAS-APS in na Italijansko republiko naslovilo dve pisni vprašanji, s katerima je zahtevalo sporočitev zneska domnevne pomoči, ki jo je prejela pritožnica. Sodišče prve stopnje je z zastavitvijo navedenih vprašanj kršilo pravice do obrambe družbe ACEGAS-APS. Sodišče prve stopnje je poleg tega izkrivilo vsebino predloženih odgovorov, s katerimi je bilo potrjeno, da je bila pritožnica „dejanska prejemnica“ iz sistema oprostitve davka od dohodkov pravnih oseb (IRPEG), čemur ugovarja Komisija.

(1) UL 2003, L 77, str.21.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/43

Pritožba, ki jo je 26. avgusta 2009 vložil Victor Guedes – Indústria e Comércio, SA zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi senat), razglašeno 11. junija 2009 v zadevi Guedes – Indústria e Comércio proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Consorci de l'Espai Rural de Gallecs, T-151/08

(Zadeva C-342/09)

2009/C 267/75

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Victor Guedes - Indústria e Comércio, SA (zastopnik: B. Braga da Cruz, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Consorci de l'Espai Rural de Gallecs

Predlogi pritožnice

—

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. junija 2009 v zadevi T-151/08 (Povezani zadevi: odločba R 986/2007-2 drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 16. januarja 2008; odločba oddelka za znamke Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 27. aprila 2007, sprejeta v postopku z ugovorom št. B 828634) naj se razveljavi v skladu z upoštevnimi predpisi prava Skupnosti;

—	zavrne naj se zahteva za registracijo znamke Skupnosti št. 3 710 597 v zvezi s proizvodi iz razredov 29 in 31;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Oddelek za znamke UUNT je v odločbi štel, da so nekateri zadevni proizvodi enaki ali očitno sorodni, vendar je potrdil, da sta nasprotujoči si znamki različni, ne da bi pri tem preverilo ugled prejšnje znamke „GALLO“.

Drugi odbor za pritožbe je potrdil to odločbo in trdil, da sta zadevni znamki različni, tudi če bi bil ugled prejšnje znamke „GALLO“ ustrezno dokazan.

Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti je potrdilo ugotovitev odbora za pritožbe glede dejstva, da sta zadevni znamki različni s fonetičnega, grafičnega in pojmovnega vidika.

Pritožnica to ugotovitev izpodbija ker meni, da znamki GALLO in GALLECS označujeta proizvode, ki so enaki ali očitno sorodni in so podobni.

Obstaja namreč cela vrsta odločitev Sodišč Skupnosti, da znamke, katerim so skupni enaki začetni elementi, povzročajo zmedo, in zato ne morejo soobstajati na trgu.

Poleg tega je bilo upoštevano in ugotovljeno, da ima znamka GALLO ugled, na podlagi katerega ima na Portugalskem prejšnja znamka večji razlikovalni učinek.

Vendar pa obstaja dejanska možnost, da bi tožena stranka brez upravičenega razloga pridobila koristi zaradi ugleda prejšnje portugalske znamke pritožnice „GALLO“.

Pritožnica zato trdi, da so z izpodbijano sodbo kršene določbe iz člena 8(1)(b) in 5 Uredbe o znamki Skupnosti.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/44

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Divison (Administrative Court) 26. avgusta 2009 – Afton Chemical Limited proti Secretary of State for Transport

(Zadeva C-343/09)

2009/C 267/76

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Divison (Administrative Court)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Afton Chemical Limited

Tožena stranka: Secretary of State for Transport

Vprašanja za predhodno odločanje

V zvezi z določbami glede kovinskih dodatkov iz Direktive 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (v nadaljevanju: Direktiva) (1):

Ali je v zvezi z delom člena 1(8), s katerim je bil v Direktivo 98/70 (2) vstavljen nov člen 8(a)(2), ki omejuje uporabo trikarbonil metil ciklopentadienil mangana v gorivu na 6 mg Mn na liter od 1. januarja 2011 in na 2 mg Mn na liter od 1. januarja 2014, določitev takih mejnih vrednosti:

1.	nezakonita, ker temelji na očitni napaki pri presoji;

2.	nezakonita, ker krši pogoje za uporabo previdnostnega načela;

3.	nezakonita zaradi nesorazmernosti;

4.	nezakonita, ker nasprotuje načelu enakega obravnavanja;

5.	nezakonita, ker je v nasprotju z načelom pravne varnosti?

Ali je v zvezi z delom člena 8(1), s katerim je bil v Direktivo 98/70 vstavljen nov člen 8(a)(4), 8(a)(5) in 8(a)(6), ki zahteva označevanje vseh goriv, ki vsebujejo kovinske dodatke, s stavkom „Vsebuje kovinske dodatke“, določitev tovrstne dolžnosti označevanja:

1.	nezakonita, ker temelji na očitni napaki pri presoji;

2.	nezakonita zaradi nesorazmernosti?

(1) UL L 140, str. 88.

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 350, str. 58).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/45

Tožba, vložena 28. avgusta 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Malti

(Zadeva C-351/09)

2009/C 267/77

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: S. Pardo Quintillán, K. Xuereb, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Malta

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da je Republika Malta

(a)	s tem, da ni uvedla programov za spremljanje stanja celinskih površinskih voda in da ti niso bili pripravljeni za izvedbo v skladu s členom 8(1) in (2) Direktive 2000/60/ES (1), ter

(b)	s tem, da ni izpolnila obveznosti predložitve zbirnih poročil o programih spremljanja stanja celinskih površinskih voda v skladu s členom 15(2) te direktive,

—	kršila člena 8 in 15 navedene direktive;

—	Republiki Malti naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Na podlagi člena 15(2) Direktive je bil zadnji rok za predložitev zbirnih poročil o programih spremljanja stanja 22. marec 2007. Nadalje, obveznost predložitve zbirnih poročil o programih spremljanja stanja celinskih voda je neodvisna od kakršne koli obveznosti predložitve prvega načrta upravljanja povodja. Do danes zbirno poročilo o programih spremljanja stanja celinskih površinskih voda ni na voljo. Zato Komisija meni, da Republika Malta ni izpolnila obveznosti iz člena 15(2) Direktive.

Poleg tega je Komisija na podlagi zgoraj navedene informacije, ki jo je posredovala Republika Malta, in ob neobstoju informacij glede zbirnega poročila o programih spremljanja stanja celinskih površinskih voda, ki ga je Republika Malta dolžna predložiti, zavzela stališče, da Republika Malta do danes ni uvedla programov za spremljanje stanja celinskih površinskih voda in da ti niso pripravljeni za izvedbo v skladu s členom 8(1) in (2) Direktive. Ti programi so bistveni za ureditev skladnega in izčrpnega pregleda stanja voda na vsakem vodnem območju (2).

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, str.1).

(2) Člen 8(1) Direktive 2000/60/ES.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/45

Pritožba, ki jo je 2. septembra 2009 vložila Perfetti Van Melle SpA zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi senat), razglašeno 1. julija 2009 v zadevi T-16/08, Perfetti Van Melle SpA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) in Cloetta Fazer AB

(Zadeva C-353/09 P)

2009/C 267/78

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Perfetti Van Melle SpA (zastopnika: P. Perani in P. Pozzi, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanja na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) in Cloetta Fazer AB

Predlogi pritožnice:

Pritožnica predlaga, naj Sodišče:

—	pritožbi ugodi in v skladu s členom 61 Statuta Sodišča in členom 113 Poslovnika v celoti razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje v zadevi T-16/08;

—

če je mogoče glede na stanje postopka, dokončno odloči tako, da razveljavi odločbo oddelka za izbris (UUNT) z dne 24. novembra 2005 o zahtevi za izbris št. 941 C 973065, in toženima strankama naloži plačilo stroškov pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem ter stroškov, ki so nastali pred UUNT v postopku za ugotovitev ničnosti.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1. Pravni razlogi

Družba Perfetti Van Melle S.p.A. s pritožbo izpodbija sodbo Sodišča prve stopnje, razglašeno 1. julija 2009 in vročeno 2. julija 2009, v zadevi T-16/08.

V podporo pritožbi pritožnica meni, da je Sodišče prve stopnje v sodbi, zoper katero je vložena pritožba, napačno razlagalo ter uporabilo člen 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (1) v povezavi s členom 53(1)(a) te uredbe.

1.1 Prvi pritožbeni razlog: pritožnica trdi, da Sodišče prve stopnje ni preučilo zadevnih znamk na podlagi merila „celovite presoje“ ali „celotnega vtisa“.

Ustaljeno načelo je, da mora celovita presoja verjetnosti zmede glede vidne, glasovne ali pojmovne podobnosti zadevnih znamk temeljiti na celotnem vtisu, ki ga te ustvarijo, pri čemer je treba zlasti upoštevati razlikovalne in prevladujoče elemente. Pritožnica trdi, da Sodišče prve stopnje ni uporabilo navedenega načela ter da je zlasti ugotovilo verjetnost zmede tako, da je njegova presoja temeljila izključno na dejstvu, da imata ti znamki skupen element „CENTER“.

Sodišče prve stopnje v sodbi, zoper katero je vložena pritožba, ni preučilo znamk s „celovito presojo“ in „celotnim vtisom“, ki ga ti ustvarita. Namesto tega je v tej sodbi uporabilo analitičen pristop in preučilo znamko „CENTER“ na eni strani ter prvi besedni element „CENTER“ izpodbijane znamke na drugi strani, pri čemer je zanikalo vsakršno pomembnost drugega besednega dela „SHOCK“. Res je v tej sodbi omenjeno merilo celovite presoje in celotnega vtisa, vendar pa je tudi res, da omemba in ponovitev pravnega merila ne zadostuje. Za pravilno ravnanje je pomembno, da se pravnemu merilu sledi ter da se ga primeru pravilno uporabi. To ni bilo storjeno v sodbi, zoper katero je vložena pritožba. V tej sodbi je Sodišče prve stopnje le ugotovilo, da sta znamki, ki se primerjata, podobni, ker imata skupen besedni element „CENTER“, ne da bi pojasnilo, zakaj besedni element „SHOCK“ ne zadostuje za izključitev verjetnosti zmede.

Zaradi teh razlogov pritožnica tudi trdi, da so v sodbi, zoper katero je vložena pritožba, izkrivljena dejstva ter da je v njej kršena obveznost obrazložitve.

1.2 Drugi pritožbeni razlog: pritožnica trdi, da Sodišče prve stopnje v sodbi, zoper katero je vložena pritožba, ni obravnavalo nekaterih zelo pomembnih in upoštevnih dejavnikov.

S to sodbo je bil kršen tudi člen 8(1)(b), ker Sodišče prve stopnje ni presojalo dejavnikov, ki so bili zelo relevantni pri ugotovitvi verjetnosti zmede med znamkama. Zlasti ni upoštevalo dolgega obdobja, v katerem znamki, ki se primerjata, hkrati obstajata in neobstoja dejanske zmede, kot je bilo obširno pojasnjeno v tožbi pred Sodiščem prve stopnje.

Poleg tega Sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo še enega pomembnega dejavnika, in sicer stopnje pozornosti upoštevne javnosti. Bilo je namreč nelogično, da je Sodišče prve stopnje menilo, da povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, ne bi opazil besede „SHOCK“ in spoznal, da imata znamki, ki se preučujeta, vidne in glasovne razlike ter tudi drugačna pomena, in sicer znamka „CENTER“, pri kateri se s to besedo nakazuje na „nekaj, kar je v sredini“, in znamka „CENTER SHOCK“, s katero se zaradi besede „SHOCK“, ki je najbolj razlikovalni del, nakazuje na idejo močnega občutka (shock), ki ga bo potrošnik začutil, ko bo žvečil sredino žvečilnega gumija.

2. Pritožbeni predlogi

—	pritožbi naj se ugodi in naj se v skladu s členom 61 Statuta Sodišča in členom 113 Poslovnika v celoti razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje;

—

če je mogoče glede na stanje postopka, naj se dokončno odloči tako, da se razveljavi odločbo oddelka za izbris (UUNT) z dne 24. novembra 2005 o zahtevi za izbris št. 941 C 973065, in naj se toženima strankama v skladu s členom 1222 Poslovnika naloži plačilo stroškov pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem ter stroškov, ki so nastali pred UUNT v postopku za ugotovitev ničnosti;

—	podredno, če navedeno glede na stanje postopka ni mogoče, naj se zadeva vrne Sodišču prve stopnje, da ponovno odloči v skladu z zavezujočimi merili, ki jih določi Sodišče.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/46

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 7. septembra 2009 – Said Shamilovich Kadzoev proti Ministerstvo na vatreshnite raboti

(Zadeva C-357/09)

2009/C 267/79

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofija-grad

Stranki v postopku v glavni stvari

Said Šamilovich Kadzoev

Ministerstvo na vatrešnite raboti

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 15(5) in (6) Direktive 2008/115/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav razlagati tako, da:

(a)

kadar nacionalno pravo države članice pred prenosom zahtev navedene direktive ni določalo najdaljšega možnega obdobja pridržanja niti razlogov za podaljšanje pridržanja in ob prenosu Direktive ni bilo predvideno, da imajo nove določbe retroaktivni učinek, se začnejo te zahteve te direktive uporabljati in začne obdobje teči šele z njihovim prenosom v nacionalno pravo države članice;

(b)

se med obdobja, določena za pridržanje v posebnem centru z namenom odstranitve v smislu navedene direktive, ne šteje obdobje, med katerim je bila prekinjena izvršitev odločbe o odstranitvi [z ozemlja] države članice na podlagi izrecne določbe zaradi poteka postopka dodelitve pravice do azila na prošnjo državljana tretje države, čeprav je med tem postopkom še naprej bival v tem posebnem centru za pridržanje, če nacionalna zakonodaja države članice to dovoljuje?

Ali je treba člen 15(5) in (6) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav razlagati tako, da se med obdobja, določena za pridržanje v posebnem centru z namenom odstranitve v smislu navedene direktive, ne šteje obdobje, med katerim je bila izvršitev odločbe o odstranitvi [z ozemlja] države članice prekinjena na podlagi izrecne določbe, ker zoper navedeno odločbo poteka sodni postopek, čeprav je ta državljan tretje države med tem postopkom še naprej bival v tem posebnem centru za pridržanje, če nima veljavnih osebnih dokumentov in zato obstaja dvom o njegovi identiteti, nima sredstev za preživljanje in se poleg tega vede agresivno?

Ali je treba člen 15(4) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav razlagati tako, da odstranitev ni razumno mogoča, če:

(a)	je ob sodnem pregledu zakonitosti pridržanja država, katere državljan je zadevni tujec, zavrnila izdajo potne listine za njegovo vrnitev in do takrat s tretjimi državami ni bilo dogovora o njegovem sprejemu, čeprav upravni organi države članice nadaljujejo svoja prizadevanja glede tega;

(b)

je ob sodnem pregledu zakonitosti pridržanja obstajal sporazum o ponovnem sprejemu, sklenjen med Evropsko unijo in državo, katere državljan je zadevni tujec, vendar se zaradi novega dokaza – in sicer rojstnega lista zadevnega tujca – država članica ni sklicevala na določbe navedenega sporazuma, zadevni tujec pa se ne želi vrniti;

(c)	so možnosti za podaljšanje pridržanja, določene v členu 15(6) Direktive, izčrpane, če ob sodnem pregledu zakonitosti njegovega pridržanja s tretjimi državami ni bil sklenjen nikakršen sporazum o ponovnem sprejemu ob upoštevanju člena 15(6)(b) te direktive?

(a)

ni treba odrediti njegove takojšnje izpustitve, čeprav so kumulativno izpolnjeni ti pogoji: zadevni tujec nima veljavnih osebnih dokumentov ne glede na trajanje njihove veljavnosti in zato obstaja dvom glede njegove identitete, vede se agresivno, nima nikakršnih sredstev za preživljanje in ni nobene tretje osebe, ki bi mu preživljanje zagotavljala;

(b)	bi bilo pri odločanju o njegovi izpustitvi treba temeljito presoditi, ali ima državljan tretje države v skladu z določbami nacionalnega prava države članice potrebna sredstva za bivanje na ozemlju države članice in naslov možnega prebivališča?

(1) UL L 348, str. 98.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/48

Tožba, vložena 11. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-363/09)

2009/C 267/80

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Parpala in F. Jimeno Fernández, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predloga tožeče stranke:

—	Ugotovi naj se, da Kraljevina Španija s tem, da je obdržala v veljavi člen 38 zakona 43/2002 z dne 20. novembra 2002 o varstvu zdravja rastlin, ni izpolnila obveznosti iz člena 13 Direktive 91/414/EGS (1)

—	Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Direktiva 91/414/EGS je bila sprejeta zaradi potrebe po uskladitvi nacionalnih predpisov glede dajanja fitofarmacevtskih sredstev v promet. Zato so z njo določena enotna pravila o pogojih in postopkih za registracijo takih proizvodov.

Člen 13 te direktive določa, prvič, pravila glede podatkov, ki jo morajo predložiti vlagatelj prijave določenega fitofarmacevtskega sredstva, in drugič, pravila glede uporabe in varovanja teh podatkov, tako da je, razen v določenih izjemah, zagotovljena njihova zaupnost.

Direktiva je področje popolnoma uskladila, zato država članica ne sme sprejeti predpisov na državni ravni, ki bi nalagala gospodarskim subjektom, da morajo deliti podatke, ki jih je predložil prvi vlagatelj, razen v primerih določenih s členom 13(7).

Kljub temu je s členom 38 zakona 43/2002 dovoljen dostop do podatkov iz študij in poskusov tudi v primerih, ki niso določeni z Direktivo.

Komisija meni, da glede na to, da država Španija ni imela diskrecijske pravice pri prenosu člena 13 Direktive 91/414/EGS v nacionalno zakonodajo in da ni začela postopka za ugotovitev ničnosti te določbe, je odstopanje od ureditve dostopa do podatkov priloženih k vlogam za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, če to odstopanje ni določeno z zadevno direktivo, kršitev prava Skupnosti.

(1) Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/48

Pritožba, ki jo je 14. septembra 2009 vložila Mineralbrunnen Rhön-Sprudel Egon Schindel GmbH zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi senat) z dne 8. julija 2009 v zadevi T-226/08, Mineralbrunnen Rhön-Sprudel Egon Schindel GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli); druga stranka v postopku: Schwarzbräu GmbH

(Zadeva C-364/09 P)

2009/C 267/81

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica

Mineralbrunnen Rhön-Sprudel Egon Schindel GmbH (zastopnik: P. Wadenbach, odvetnik)

Drugi stranki v postopku

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Schwarzbräu GmbH

Predlogi pritožnice

Pritožnica predlaga, naj

1.	se sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 8. julija 2009 v zadevi T-226/08 razveljavi;

2.	se odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 8. aprila 2008 (zadeva R 1124/2004-4) razveljavi;

3.	se znamka Skupnosti št. 505503 „ALASKA“ zaradi absolutnih razlogov za zavrnitev registracije v celoti izbriše;

4.	se toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Podredno k tretjemu predlogu pritožnica predlaga, naj

se znamka Skupnosti št. 505503 „ALASKA“ razglasi za nično vsaj za te proizvode: „mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače iz razreda 32“.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Obravnavana pritožba je vložena zoper sodbo Sodišča prve stopnje, s katero je bila zavrnjena tožba pritožnice zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 8. aprila 2008. S to odločbo je odbor za pritožbe zavrnil zahtevo pritožnice za razglasitev ničnosti besedne znamke Skupnosti „ALASKA“ za vse proizvode, zajete z registracijo (mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač).

Stranki se v bistvu ne strinjata o vprašanju obstoja absolutnega razloga za zavrnitev registracije, in sicer zahteve po razpoložljivosti označbe geografskega izvora.

Pritožnica s pritožbo graja, da je Sodišče prve stopnje napačno razlagalo člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 40/94, zlasti glede načel, ki jih je razvila sodna praksa.

V skladu z besedilom zgoraj navedene določbe Uredbe št. 40/94 je registracija znamke Skupnosti izključena že, če jo sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo geografski izvor proizvodov, zajetih s prijavo. Iz tega naj bi izhajalo, da morajo geografska imena, ki jih lahko uporabijo druga podjetja, za njih ostati razpoložljiva kot označbe geografskega izvora za zadevne skupine proizvodov. Uporaba navedene določbe Uredbe št. 40/94 naj ne bi predpostavljala, da mora obstajati konkretna, aktualna in resna zahteva po razpoložljivosti.

Če bi Sodišče prve stopnje za obravnavani primer uporabilo člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 in načela, ki jih je razvila sodna praksa, brez pravnih napak, bi moralo ugotoviti, da je Aljaska največji vir pitne vode v Združenih državah Amerike, da upoštevna javnost Aljasko povezuje z naravnim izobiljem čiste vode v različnih oblikah, da proizvodnja mineralne vode na Aljaski poteka v gospodarskem pomembnem obsegu in da se že trži v Skupnosti ter da je treba resno upoštevati nadaljnjo prodajo. Zato naj bi bilo nedvoumno, da bi lahko konkurenti v prihodnje uporabili označbo „ALASKA“ kot navedbo izvora.

Namesto tega pa je Sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 in načela iz sodne prakse, saj je s tem, da je opravilo preizkus primernosti, to je ali je trženje mineralne vode iz Aljaske v Skupnosti z gospodarskih vidikov (konkurenčni položaj, transportni stroški) smiselno ali ne, postavilo dodatne zahteve, ki presegajo opisana načela. Te razširjene zahteve naj bi bile v smislu ureditve iz člena 7(1)(c), njegovega besedila in zlasti v smislu načel, razvitih v sodni praksi, previsoko postavljene in naj bi vodile k preširoki razlagi, ki ni v skladu z namenom ureditve iz prava Skupnosti.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/49

Pritožba, ki jo je 14. septembra 2009 vložil Mineralbrunnen Rhön-Sprudel Egon Schindel GmbH zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi senat), izdano 8. julija 2009 v zadevi T-225/08, Mineralbrunnen Rhön-Sprudel Egon Schindel GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli); druga stranka v postopku: Schwarzbräu GmbH

(Zadeva C-365/09 P)

2009/C 267/82

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Mineralbrunnen Rhön-Sprudel Egon Schindel GmbH (zastopnik: P. Wadenbach, odvetnik)

Drugi stranki v postopku:

—	Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

—	Schwarzbräu GmbH

Predlogi pritožnice:

Pritožnica predlaga:

1.	razveljavi naj se sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 8. julija 2009 v zadevi T-225/08;

2.	razveljavi naj se odločbo četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 8. aprila 2008 (zadeva R 877/2004-4);

3.	v celoti naj se izbriše znamko Skupnosti št. 505552 „ALASKA“ zaradi obstoja absolutnih razlogov za zavrnitev;

4.	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta pritožba je vložena zoper sodbo Sodišča prve stopnje, s katero je bila zavrnjena tožba pritožnice zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 8. aprila 2008. S to odločbo je odbor za pritožbe potrdil zavrnitev zahteve, ki jo je pritožnica vložila za razglasitev ničnosti znamke Skupnosti „ALASKA“, s strani oddelka za izbris. Zahteva pritožnice je bila vložena zoper vse proizvode, ki so zajeti v razredu 32 (mineralne in gazirane vode ter druge nealkoholne pijače; sirupi in drugi preparati za izdelavo pijač).

Stranki v sporu si v bistvu nasprotujeta glede vprašanja obstoja absolutnega razloga za zavrnitev v obliki zahteve po razpoložljivosti geografskega izvora.

Pritožnica s svojo pritožbo izpodbija napačno razlago člena 7(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (v nadaljevanju: Uredba), ki naj bi jo podalo Sodišče prve stopnje in to še posebej glede na temeljna načela, ki jih je razvila sodna praksa.

V skladu z besedilom zgoraj navedene določbe Uredbe o znamki skupnosti, za zavrnitev registracije znamke Skupnosti zadošča, da je ta sestavljena iz znakov ali podatkov, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo geografski izvor zajetega blaga. Iz tega izhaja, da morajo tudi geografske označbe, ki bi jih podjetja lahko uporabila, ostati na razpolago za zadevne skupine blaga. Navedena določba Uredbe ne predvideva, da mora obstajati konkretna, aktualna ali resna zahteva po razpoložljivosti.

Če bi Sodišče prve stopnje v tem primeru pravilno uporabilo člen 7(1)(c) Uredbe in temeljna načela, ki jih je razvila sodna praksa, bi moralo ugotoviti, da je Aljaska največji rezervoar pitne vode Združenih držav, da upoštevna javnost Aljasko povezuje z naravnim izobiljem čiste vode v različnih oblikah, da se mineralna voda na Aljaski izdeluje v gospodarsko pomembnem obsegu ter da se je v Skupnosti že prodajala, zato bi nadaljnje trženje resno prišlo v poštev. Iz tega naj bi bilo jasno razvidno, da bi oznako „ALASKA“ za geografski izvor v prihodnosti lahko uporabljali tudi konkurenti.

Namesto tega naj bi Sodišče prve stopnje napačno uporabilo člen 7(1)(c) Uredbe, s tem, da je z izvajanjem preizkusa oportunosti, to je, ali naj bi bila prodaja mineralne vode iz Aljaske v Skupnosti glede na določene vidike poslovne ekonomike (konkurenčni položaj, prevozni stroški) smiselna ali ne, postavilo dodatne zahteve, ki presegajo že navedena temeljna načela. Te razširjene zahteve naj bi bile v smislu člena 7(1)(c) Uredbe, njegovega besedila in še posebej v smislu temeljnih načel, ki jih je razvila sodna praksa, uvrščene previsoko in naj bi imele za posledico razlago, ki gre predaleč in ki ni povezana z namenom Skupnostne ureditve.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/50

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England and Wales), Chancery Division, 14. septembra 2009 – Commisioners for Her Majesty's Revenue and Customs proti Isaac International Limited

(Zadeva C-371/09)

2009/C 267/84

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (England and Wales), Chancery Division

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožniki: Commisioners for Her Majesty's Revenue and Customs

Nasprotna stranka: Isaac International Limited

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je v okoliščinah te zadeve, v katerih je uvoznik ustanovljen in deluje v dveh državah članicah ter uvaža blago v eno državo članico in ga nemudoma odpošlje v drugo državo članico, pri dovoljenju za posebno uporabo, ki se zahteva za oprostitev protidampinške dajatve na podlagi člena 14(c) Uredbe Komisije 88/97 (1), vključen več kot en carinski organ za potrebe člena 292(3) Uredbe Komisije 2454/93 (2)?

2.	Ali je v okoliščinah te zadeve, v katerih uvoznik ni pridobil potrebnega dovoljenja za uporabo postopka glede posebne uporabe iz člena 14(c) Uredbe Komisije 88/97, kljub temu mogoče uporabiti oprostitev protidampinške dajatve v skladu s členom 212a Uredbe Sveta 2913/92 (3)?

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali so pri presoji, ali je trgovec v položaju, v kakršnem je družba Isaac, očitno malomaren,

(a)	določbe člena 14(c) Uredbe Komisije 88/97 in člena 292(3) Uredbe Komisije 2454/93 dovolj jasne, da je treba trgovca, ki ob pregledu Uradnega lista ni ugotovil, da zaradi sodelovanja več kot enega carinskega organa ne more uporabiti poenostavljenega postopka, šteti za očitno malomarnega?

(b)	Podredno, če je treba upoštevne določbe šteti za zapletene, ali je trgovec dolžan zahtevati pojasnilo od davčnih organov, preden začne opravljati uvoz? Ali je odgovor na to vprašanje odvisen od tega, da je trgovec subjektivno, vendar napačno ugotovil, da je uporaba upoštevnih določb jasna?

(c)	Kako je v položaju, v kakršnem je družba Isaac, mogoče oceniti izkušenost trgovca, čigar glavna dejavnost je uvažanje delov za kolesa iz Kitajske, ki je za opravljanje uvozov zaposlil pet oseb in je v 16 mesecih opravil 33 podobnih uvozov? Predvsem, ali je treba takega trgovca šteti za izkušenega?

(d)

Ali se lahko davčni organi države članice pri oceni, ali je bil trgovec v položaju, v kakršnem je družba Isaac, očitno malomaren, sklicujejo na objavljeno zakonodajo, kot je Tarifa Združenega kraljestva, ki je kljub temu, da je brez doplačila dostopna za pregledovanje pri določenih uslužbencih davčnih organov in drugih javnih knjižnicah, na spletu dostopna le, če se plača letna naročnina?

(1) Uredba Komisije (ES) št. 88/97 z dne 20. januarja 1997 o dovoljenju za oprostitev plačila uvozne dajatve na uvoz nekaterih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93 in razširjene z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 o protidampinški dajatvi (UL L 17, str. 17).

(2) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, str. 1).

(3) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti

(UL L 302, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/51

Tožba, vložena 22. septembra 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Malti

(Zadeva C-376/09)

2009/C 267/85

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Alcover San Pedro, E. Depasquale, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Malta

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Republika Malta s tem, da ni razgradila protipožarnih sistemov in gasilnih aparatov, ki vsebujejo halone za nujno uporabo, na ladjah in da teh halonov ni zajela, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(4)(v) Uredbe (ES) št. 2037/2000 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč;

—	Republiki Malti naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Iz člena 4(4)(v) in 16 Uredbe v povezavi s členom 2 Akta o pristopu je razvidno, da bi morala Republika Malta razgraditi protipožarne sisteme in gasilne aparate, ki vsebujejo halone, pred 1. majem 2004, razen za nujno uporabo iz Priloge VII k tej uredbi, in te halone zajeti z ustreznimi tehnologijami.

Ker ni nobenega podatka o tem, da je Republika Malta razgradila protipožarne sisteme in gasilne aparate, ki vsebujejo halone za nujno uporabo, na vseh ladjah s seznama, priloženega k odgovoru na pisni opomin, in te halone zajela, Komisija sklepa, da Republika Malta ni izpolnila obveznosti iz členov 4(4)(v) in 16 Uredbe.

(1) UL L 244, str. 1.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/53

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-341/05) (1)

(„Kmetijstvo - Skupna ureditev trga mleka in mlečnih proizvodov - Odprava izvoznih nadomestil za mlečne izdelke, namenjene v Ceuto ali Melillo - Pogoji - Načelo prepovedi diskriminacije - Sorazmernost“)

2009/C 267/89

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnika: J. Cárcamo in M. Muñoz Pérez, abogados del Estado)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Cattabriga in F. Jimeno Fernández, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Uredbe Komisije (ES) št. 909/2005 z dne 16. junija 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode (UL L 154, str. 10), v delu, v katerem priloga k tej uredbi Ceuto in Melillo omenja med namembnimi kraji, razvrščenimi v skupino L01.

Izrek

1.	Priloga Uredbe Komisije (ES) z dne 16. junija 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode se razglasi za nično v delu, v katerem Ceuto in Melillo omenja med namembnimi kraji, razvrščenimi v skupino L01.

2.	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 271, 29.10.2005.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/53

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – Transnáutica proti Komisiji

(Zadeva T-385/05) (1)

(„Carinska unija - Operacije zunanjega tranzita Skupnosti - Tovor tobaka in etilnega alkohola, namenjen tretjim državam - Goljufija - Zahtevek za odpust uvoznih dajatev - Člen 239 Uredbe (EGS) št. 2913/92 - Člen 905 Uredbe (EGS) št. 2454/93 - Klavzula pravičnosti - Obstoj posebnega primera - Splošno jamstvo“)

2009/C 267/90

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Transnáutica – Transportes e Navegação, SA (Matosinhos, Portugalska) (zastopniki: C. Fernández Vicién, I. Moreno-Tapia Rivas, D. Ortigão Ramos in B. Aniceto Silva, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: X. Lewis in J. Hottiaux, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije REM 05/2004 z dne 6. julija 2005, s katero sta bila zavrnjena povračilo in odpust nekaterih carin.

Izrek

1.	Odločba Komisije REM 05/2004 z dne 6. julija 2005 se razglasi za nično.

2.	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 330, 24.12.2005.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/54

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – Phildar proti UUNT – Comercial Jacinto Parera (FILDOR)

(Zadeva T-99/06) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti FILDOR - Prejšnja nacionalna polfigurativna znamka PHILDAR - Prejšnja nacionalna besedna znamka FILDOR - Prejšnji mednarodni, besedna in polfigurativna, znamki PHILDAR - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Členi 8(1)(b), 62 in 73 Uredbe (ES) št. 40/94 (postali členi 8(1)(b), 64 in 75 Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/91

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Phildar SA (Roubaix, Francija) (zastopnik: E. Baud, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Comercial Jacinto Parera SA (Barcelona, Španija)

Predmet

Tožba zoper Odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 16. januarja 2006 (zadeva R 245/2004-2) glede postopka z ugovorom med družbama Phildar SA in Comercial Jacinto Parera SA.

Izrek

1.	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 16. januarja 2006 (zadeva R 245/2004-2), se razveljavi.

2.	UUNT se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 121. 20.5.2006.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/54

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. septembra 2009 – Hipp & Co proti UUNT – Laboratorios Ordesa (Bebimil)

(Zadeva T-221/06) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti Bebimil - Prejšnji skupnostna in nacionalna besedna znamka BLEMIL - Prejšnja nacionalna besedna znamka BLEMIL 1 - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Verjetnost zmede“)

2009/C 267/92

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Hipp & Co KG (Sachseln, Švica) (zastopnika: M. Kinkeldey in A. Bognár, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: S. Laitinen in A. Folliard-Monguiral, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje: Laboratorios Ordesa, SL (Sant Boi de Llobregat, Španija) (zastopnika: R. Thierie in E. Sugrañes Coca, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 2. junija 2006 (R 571/2005-1), ki se nanaša na postopek z ugovorom med Laboratorios Ordesa, SL in Hipp & Co. KG.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Hipp & Co KG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 237, 30.9.2006.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/55

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – Dongguan Nanzha Leco Stationery proti Svetu

(Zadeva T-296/06) (1)

(„Damping - Uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz Kitajske - Določitev stopnje dampinga - Status v tržnem gospodarstvu delujočega podjetja - Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno - Uporaba metode, ki se razlikuje od tiste, ki je bila uporabljena med prvotno preiskavo - Člen 2(7)(a) in (10) Uredbe (ES) št. 384/96“)

2009/C 267/93

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Dongguan Nanzha Leco Stationery Mfg. Co., Ltd (Dongguan, Kitajska) (zastopnik: A. Bentley, QC)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnik: J.-P. Hix, zastopnik, skupaj z G. Gerrischom, odvetnik)

Intervenienti v podporo tožene stranke: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. van Vliet in T. Scharf, zastopnika); IML Industria Meccanica Lombarda Srl (Offanengo, Italija); Interkov spol. s r.o. (Bráník, Češka republika); MI.ME.CA. Srl (Ricengo, Italija); in NIKO – kovinarsko podjetje, d.d., Železniki (Železniki, Slovenija) (zastopnik: R. Bierwagen, odvetnik)

Predmet

Predlog za delno razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1136/2006 z dne 24. julija 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 205, str. 1), v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Dongguan Nanzha Leco Stationery Mfg. Co., Ltd nosi svoje stroške in stroške, ki so jih priglasili Svet Evropske unije, IML Industria Meccanica Lombarda Srl, Interkov spol. s r.o., MI.ME.CA. Srl in NIKO – kovinarsko podjetje, d.d., Železniki.

3.	Komisija Evropskih skupnosti nosi svoje stroške.

(1) UL C 310, 16.12.2006.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/55

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – Arcandor proti UUNT – dm drogerie markt (S-HE)

(Zadeva T-391/06) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti S-HE - Prejšnja nacionalna besedna znamka SHE, prejšnja nacionalna figurativna znamka She in prejšnja mednarodna figurativna znamka She - Relativni razlogi za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Neobstoj podobnosti med znaki - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 [sedaj člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009“)

2009/C 267/94

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Arcandor AG, prej Karstadt Quelle AG (Essen, Nemčija) (zastopniki: V. von Bomhard, W. Renck in T. Dolde, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: R. Pethke, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: dm drogerie markt GmbH (Wals, Avstrija) (zastopnika: N. Dick in M. Dyck, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 26. septembra 2006 (zadeva R 301/2006-1), ki se nanaša na postopek z ugovorom med družbo Karstadt Quelle AG in dm drogerie markt GmbH.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Arcandor AG, nekdanji družbi Karstadt Quelle AG, se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 42, 24.2.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/56

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. septembra 2009 – Zero Industry proti UUNT – zero Germany (zerorh+)

(Zadeva T-400/06) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti zerorh+ - Prejšnja nacionalna figurativna in besedna znamka zero - Verjetnost zmede - Podobnost znakov - Člen 8 (1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8 (1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/95

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Zero Industry Srl (Mariano Comense, Italija) (zastopnika: M. Rapisardi in N. Colombo, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje: zero Germany GmbH & Co. KG, prej zero International Holding GmbH & Co. KG (Bremen, Nemčija) (Zastopnik: W.-D. Kuntze, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 5. oktobra 2006 (R 958/2005-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med zero Germany GmbH & Co. KG in Zero Industry Srl.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Zero Industry Srl se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 56, 10.3.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/56

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. septembra 2009 – JanSport Apparel proti UUNT (BUILT TO RESIST)

(Zadeva T-80/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Prijava besedna znamke Skupnosti BUILT TO RESIST - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/96

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: JanSport Apparel Corp. (Wilmington, Delaware, Združene države) (zastopniki: C. Bercial Arias, C. Casalonga in K. Dimidjian-Lecompte, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: najprej S. Laitinen, nato O. Mondéjar Ortuño, zastopnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 12. januarja 2007 (zadeva R 1090/2006-2) glede zahteve za registracijo besedne znamke BUILT TO RESIST kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	JanSport Apparel Corp. se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 95, 28.4.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/56

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – Fratex Industria e Comércio proti UUNT – USA Track & Field (TRACK & FIELD USA)

(Zadeva T-103/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti TRACK & FIELD USA - Prejšnja nacionalna figurativna znamka TRACK & FIELD - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Neobstoj podobnosti znakov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/97

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Fratex industria e Comércio, Ltda (São Paolo, Brazilija) (zastopnik: B. Braga da Cruz, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: O. Mondéjar Ortuño, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje: USA Track & Field, Inc. (Indiana, Združene države)

Predmet

Tožba zoper Odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 18. januarja 2007 (zadeva R 1061/2005-4) glede postopka družbama Fratex Indústria e Comércio, Ltda in USA Track & Field, Inc.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Fratex Indústria e Comércio, Ltda se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 140, 23.6.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/57

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. septembra 2009 – Pigasos Alieftiki Naftiki Etaireia proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-162/07) (1)

(„Nepogodbena odgovornost - Carinska unija - Dokazilo o statusu Skupnosti izdelkov morskega ribolova - Nezmožnost predložitve nekaterih dokumentov kot dokaz - Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice - Odgovornost Skupnosti, če njeni organi niso ravnalni nezakonito“)

2009/C 267/98

Jezik postopka: grščina

Stranke

Tožeča stranka: Pigasos Alieftiki Naftiki Etaireia (Moschato, Grčija) (zastopnika: N. Skandamis in E. Perakis, odvetnika)

Toženi stranki: Svet Evropske unije (zastopniki: sprva F. Florindo Gijón in M.-M. Joséphidès, nato F. Florido Gijón in M. Balta, zastopniki); in Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: sprva E. Cujo, S. Schønberg in M. Konstantinidis, nato S. Schønberg in M. Patakia, zastopniki)

Predmet

Odškodninska tožba za vračilo škode, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka zaradi tega, ker Svet in Komisija nista sprejela predpisov, ki bi carinskim organom države članice, zlasti grškim carinskim organom, dopuščali, da kot dokaz zato, da ima blago, ki ga je ujela grška ladja, ki je last tožeče stranke, poreklo Skupnosti, sprejmejo dokumente, ki jih je izdala tretja država in niso dokument T2M, ki je določen z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, str. 1).

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Pigasos Alieftiki Naftiki Etaireia se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 155, 7.7.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/57

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. septembra 2009 – Promomadrid proti UUNT (MADRIDEXPORTA)

(Zadeva T-180/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Prijava figurativne znamke Skupnosti MADRIDEXPORTA - Absolutni razlogi za zavrnitev - Opisni značaj - Člen 7 (1)(c) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/99

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Promomadrid Desarrollo Internacional de Madrid, SA (Madrid, Španija) (zastopnik: M. Aznar Alonso, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: S. Palmero Cabezas, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 7. marca 2007 (zadeva R 1130/2006-1) glede zahteve za registracijo figurativne znamke MADRIDEXPORTA kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 7. marca 2007 (zadeva R 1130/2006-1) se razveljavi.

2.	UUNT se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 155, 7.7.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/58

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – Poljska proti Komisiji

(Zadeva T-183/07) (1)

(„Okolje - Direktiva 2003/87/ES - Sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov - Nacionalni načrt za razdelitev pravic do emisije za Poljsko, za obdobje od leta 2008 do leta 2012 - Trimesečni rok - Pristojnosti držav članic oziroma Komisije - Enako obravnavanje - Obveznost obrazložitve - Člen 9(1) in (3) ter člen 11(2) Direktive 2003/87“)

2009/C 267/100

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopniki: sprva E. Ośniecka-Tamecka, nato T. Nowakowski, nato T. Kozek, nato M. Dowgielewicz in nazadnje M. Dowgielewicz, M. Jarosz in M. Nowacki, zastopniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: U. Wölker in K. Herrmann, zastopnika)

Intervenientke v podporo tožeči stranki: Republika Madžarska (zastopniki: J. Fazekas, R. Somssich in M. Fehér, zastopnik); Republika Litva (zastopnik: D. Kriaučiūnas, zastopnik); in Slovaška republika (zastopnika: J. Čorba in B. Ricziová, zastopnika)

Intervenientka v podporo toženi stranki: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: sprva Z. Bryanston-Cross in C. Gibbs, zastopnika, skupaj s H. Mercer, barrister, nato I. Rao in S. Ossowski, zastopnika, skupaj z J. Maurici, barrister)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti – v celoti ali deloma – Odločbe Komisije C(2007) 1295 konč. z dne 26. marca 2007 o nacionalnem načrtu za razdelitev pravic do emisij toplogrednih plinov, ki ga je Republika Poljska v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, str. 32) priglasila za obdobje od leta 2008 do leta 2012.

Izrek

Odločba Komisije C(2007) 1295 konč. z dne 26. marca 2007 o nacionalnem načrtu za razdelitev pravic do emisij toplogrednih plinov, ki ga je Republika Poljska v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES priglasila za obdobje od leta 2008 do leta 2012, se razglasi za nično.

2.	Komisija poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasila Republika Poljska.

3.	Republika Madžarska, Republika Litva, Slovaška republika in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 155, 7.7.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/58

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 29. septembra 2009 – Thomson Sales Europe proti Komisiji

(Združeni zadevi T-225/07 in T-364/07) (1)

(„Carinska unija - Vzporedni uvoz barvnih televizijskih sprejemnikov, izdelanih na Tajskem - Odpust uvoznih dajatev - Očitna malomarnost - Nemožnost naknadne izterjave uvoznih dajatev - Ničnostna tožba - Akt, ki posega v položaj - Nedopustnost“)

2009/C 267/101

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Thomson Sales Europe (Boulogne-Billancourt, Francija) (zastopnika: F. Goguel in F. Foucault, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: v zadevi T-225/07 X. Lewis, H. van Vliet in S. Schønberg in v zadevi T-364/07 X. Lewis in M. Patakia, zastopniki)

Predmet

V zadevi T-225/07 razglasitev ničnosti Odločbe Komisije št. REM 03/05 z dne 7. maja 2007, s katero je bilo francoskim organom navedeno, da odobritev odpusta uvoznih dajatev za barvne televizijske sprejemnike, izdelane na Tajskem, na katere se je nanašala njihova prošnja z dne 14. septembra 2005, ni upravičena, in v zadevi T-364/07 predlog razglasitve ničnosti dopisa Komisija z dne 20. julija 2007, s katerim ni potrdila ugodnosti nemožnosti naknadne izterjave uvoznih dajatev za navedene aparate.

Izrek

1.	Tožbi se zavržeta.

2.	Thomson Sales Europe se naloži plačilo svojih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila Komisija Evropskih skupnosti.

(1) UL C 211, 8.9.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/59

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – Estonija proti Komisiji

(Zadeva T-263/07) (1)

(„Okolje - Direktiva 2003/87/ES - Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov - Nacionalni načrt razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov Estonije za obdobje od 2008 do 2012 - Pristojnosti držav članic in Komisije - Enako obravnavanje - Člena 9(1) in (3) in 11(2) Direktive 2003/87“)

2009/C 267/102

Jezik postopka: estonščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Estonija (zastopnik: L. Uibo, zastopnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: U. Wölker in T. Tamme, odvetnika)

Intervenientke v podporo tožeči stranki: Republika Litva (zastopnik: D. Kriaučiūnas, zastopnik); in Slovaška republika (zastopnika: najprej J. Čorba, nato B. Ricziová, zastopnika)

Intervenient v podporo tožene stranke: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: najprej Z. Bryanston-Cross, nato L. Seeboruth in na koncu S. Ossowski, zastopniki, skupaj z J. Mauricijem, barrister)

Predmet

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 4. maja 2007 o nacionalnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, ki ga je za obdobje od 2008 do 2012 Estonija priglasila v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, str. 32).

Izrek

Odločba Komisije z dne 4. maja 2007 o nacionalnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, ki ga je za obdobje od 2008 do 2012 Republika Estonija uradno priglasila v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, se razglasi za nično.

2.	Komisija poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasila Republika Estonija.

3.	Republika Litva, Slovaška republika in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 223, 22.9.2007 (Popravek C 247, 20.10.2007).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/59

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – Viñedos y Bodegas Príncipe Alfonso de Hohenlohe proti UUNT – Byass (ALFONSO)

(Zadeva T-291/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti ALFONSO - Znamke Skupnosti in prejšnje nacionalne besedne znamke PRINCIPE ALFONSO - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Obseg preučitve, ki jo mora opraviti odbor za pritožbe - Obveznost v celoti odločiti o pritožbi - Člen 62(1) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 64(1) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/103

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Viñedos y Bodegas Príncipe Alfonso de Hohenlohe, SA (Cenicero, Španija) (zastopnika: M. Lobato García-Miján in B. Díaz de Escauriaza, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (zastopnika: S. Palmero Cabezas in J. Laporta Insa, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: González Byass, SA (Cádiz, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 29. maja 2007 (zadeva R 1110/2006-2), ki se nanaša na postopek z ugovorom med Viñedos y Bodegas Príncipe Alfonso de Hohenlohe, SA in González Byass, SA.

Izrek

1.	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 29. maja 2007 (zadeva R 1110/2006-2) se razveljavi.

2.	UUNT se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 235, 6.10.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/60

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. septembra 2009 – Offshore Legends proti UUNT – Acteon (OFFSHORE LEGENDS v črno-beli tehniki in OFFSHORE LEGENDS v modri, črni in zeleni tehniki)

(Združeni zadevi T-305/07 in T-306/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava dveh figurativnih znamk Skupnosti OFFSHORE LEGENDS, ene v črno-beli tehniki in druge v modri, črni in zeleni tehniki - Prejšnja nacionalna figurativna znamka OFFSHORE 1 - Relativni razlogi za zavrnitev - Verjetnost zmede - Podobnost proizvodov in znakov - Neobstoj zahteve za dokaz o resni in dejanski uporabi prejšnje znamke - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Člen 43(2) in (3) Uredbe (ES) št. 40/94, v povezavi s členom 15(2)(a) Uredbe (ES) št. 40/94 (postala člen 42(2) in (3) in člen 15(1), drugi pododstavek, (a), Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/104

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Offshore Legends (Nevele, Belgija) (zastopnika: P. Maeyaert in N. Clarembeaux, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje: Acteon (Saint-Tropez, Francija) (zastopnik: M. Milon, odvetnik)

Predmet

Tožbi zoper odločbi drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT), z dne 29. maja 2007 (zadevi R 1031/2006-2 in R 1038/2006-2), ki se nanašata na postopek z ugovorom med Acteon in Offshore Legends.

Izrek

1.	Tožbi se zavrneta.

2.	Offshore Legends se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 269, 10.11.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/60

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. septembra 2009 – Alber proti UUNT (Ročaj)

(Zadeva T-391/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Prijava tridimenzionalne znamke Skupnosti - Ročaj - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Obveznost obrazložitve - Člen 73 Uredbe št. 40/94 (postal člen 75 Uredbe št. 207/2009) - Načelo ugotavljanja dejanskega stanja po uradni dolžnosti - Člen 74(1) Uredbe št. 40/94 (postal člen 76(1) Uredbe št. 207/2009)“)

2009/C 267/105

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Alfons Alber (Verano, Italija) (zastopnik: S. Schneller, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: G. Schneider, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 16. avgusta 2007 (zadeva R 361/2007-4) in zoper odločbo preizkuševalca UUNT z dne 16. januarja 2007 v isti zadevi v delu, v katerem je bila zavrnjena prijava znamke Skupnosti št. 4396727 za nekatere od proizvodov, na katere se je nanašala.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Alfonsu Alberju se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 315, 22.12.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/61

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – Cohausz proti UUNT – Izquierdo Faces (acopat)

(Zadeva T-409/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek razveljavitve - Figurativna znamka Skupnosti acopat - Prejšnje nacionalne besedne znamke COPAT - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj resne uporabe prejšnjih znamk - Člen 56(2) in (3) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 57(2) in (3) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/107

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Helge B. Cohausz (Düsseldorf, Nemčija) (zastopniki: sprva I. Friedhoff, nato S. von Petersdorff-Campen in H. Timmann, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenient pred Sodiščem prve stopnje: José Izquierdo Faces (Bilbao, Španija) (zastopnik: H. Bock, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper Odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 6. septembra 2007 (zadeva R 289/2006-1) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med Helge B. Cohausz in José Izquierdo Faces.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Helge B. Cohausz se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 8, 12.1.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/61

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. septembra 2009 – Dominio de la Vega proti UUNT – Ambrosio Velasco (DOMINIO DE LA VEGA)

(Zadeva T-458/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti DOMINIO DE LA VEGA - Prejšnja figurativna znamka Skupnosti PALACIO DE LA VEGA - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/108

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Dominio de la Vega, SL (Requena, Španija) (zastopnika: E. Caballero Oliver in A. Sanz-Bermell y Martínez, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (zastopnik: J. Laporta Insa, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje: Ambrosio Velasco, SA (Dicastillo, Španija) (zastopnika: E. Armijo Chávarri in A. Castán Pérez-Gómez, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) z dne 3. oktobra 2007 (zadeva R 1431/2006-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Ambrosio Velasco, SA in Dominio de la Vega, SL.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Dominio de la Vega, SL se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 51, 23.2.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/62

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – GlaxoSmithkline in drugi proti OHMI – Serono Genetics Institute (FAMOXIN)

(Zadeve T-493/07, T-26/08 in T-27/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Besedna znamka Skupnosti FAMOXIN - Prejšnje nacionalne besedne znamke LANOXIN - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Člena 8(1)(b) in 52(1)(a) Uredbe (ES) št. 40/94 (postala člena 8(1)(b) in 53(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Dokaz uporabe - Člen 56(2) in (3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 57(2) in (3) Uredbe št 207/2009)“)

2009/C 267/109

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: GlaxoSmithkline SpA (Verona, Italija); Laboratórios Wellcome de Portugal, Lda (Algés, Portugalska); in The Wellcome Foundation Ltd (Greenford, Middlesex, Združeno kraljestvo) (zastopnik: R. Gilbey, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: A. Folliard-Monguiral in D. Botis, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Serono Genetics Institute SA (Évry, Francija)

Predmet

Tri tožbe proti odločbam prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 14. septembra 2007 (zadeva R 8/2007-1), z dne 20. novembra 2007 (zadeva R 10/2007-1) in z dne 19. novembra 2007 (zadeva R 9/2007-1) glede postopkov za ugotovitev ničnosti med GlaxoSmithkline SpA, Laboratórios Wellcome de Portugal, Lda in The Wellcome Foundation Ltd na eni ter Serono Genetics Institute SA na drugi strani.

Izrek

1.	Zadeve T-493/07, T-26/08 in T-27/08 se za potrebe te sodbe združijo.

2.	Pritožbe se zavrnejo.

3.	GlaxoSmithkline SpA, Laboratórios Wellcome de Portugal, Lda in The Wellcome Foundation Ltd se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 51, 23.2.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/62

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2009 – Evets proti UUNT (DANELECTRO in QWIK TUNE)

(Združeni zadevi T-20/08 in T-21/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Besedna znamka Skupnosti DANELECTRO in figurativna znamka Skupnosti QWIK TUNE - Neupoštevanje roka za vložitev zahteve za podaljšanje registracije znamk - Zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - Reformatio in peius - Pravica do obrambe - Pravica do izjave - Členi 61(2), 73, drugi stavek, in 78 Uredbe (ES) št. 40/94 (postali členi 63(2), 75, drugi stavek, in 81 Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/110

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evets Corp. (Irvine, Kalifornija, Združene države Amerike) (zastopnik: S. Ryan, solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbi četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 5. novembra 2007 (zadevi R 603/2007-4 in R 604/2007-4) o zahtevi tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje

Izrek

1.	Tožbi se zavrneta.

2.	Družbi Evets Corp. se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 64, 8.3.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/62

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. septembra 2009 – Gres La Sagra proti UUNT – Ceramicalcora (VENATTO MARBLE STONE)

(Zadeva T-130/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti VENATTO MARBLE STONE - Prejšnje nacionalne figurativne znamke VENETO CERÁMICAS - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/111

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Gres La Sagra, SL (Alameda de la Sagra, Španija) (zastopnika: T. Villate Consonni in J. Calderón Chavero, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. Crespo Carrillo, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Ceramicalcora, SA (Alcora, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 30. januarja 2008 (zadeva R 1609/2006-4) o postopku z ugovorom med Ceramicalcora, SA in Gres La Sagra, SL.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Gres La Sagra, SL se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 116, 9.5.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/63

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 29. septembra 2009 – The Smiley Company proti UUNT (Predstavljanje polovice nasmeha smiley)

(Zadeva T-139/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska skupnost - Figurativna znamka, ki predstavlja polovico nasmeha smiley - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člena 146(1) in 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postala člena 151(1), in 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2009/C 267/112

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: The Smiley Company SPRL (Bruselj, Belgija) (zastopnik: A. Deutsch, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. Crespo Carrillo, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 7. februarja 2008 (R 958/2007-4) glede mednarodne registracije, v kateri je imenovana Evropska skupnost, figurativne znamke, ki predstavlja polovico nasmeha smiley.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	The Smiley Company SPRL se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški, povezanimi z njenim vstopom v postopek namesto Franklina Loufranija.

(1) UL C 142, 7.6.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/63

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. septembra 2009 – Boudova in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-271/08 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Nekdanji pomožni uslužbenci - Imenovanje - Razporeditev v naziv - Natečaj, objavljen pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov - Razvrstitev uradnikov v drug naziv, ki jo opravi druga institucija - Zavrnitev razvrstitve v drug naziv - Načelo enakega obravnavanja - Ničnostna tožba - Akt, ki ga ni mogoče izpodbijati - Potrditveni akt - Neobstoj novih in bistvenih dejstev - Neobstoj opravičljive zmote - Nedopustnost“)

2009/C 267/113

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Stanislava Boudova (Howald, Luksemburg); Iveta Adovica (Luxembourg, Luksemburg); Juraj Kuba (Konz, Nemčija); Heinrihs Puciriuss (Luksemburg); Agnieszka Strzelecka (Arlon, Belgija); Izabela Szyprowska (Berbourg, Luksemburg); Timea Tibai (Luxembourg, Luksemburg); in Birute Vaituleviciene (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: M.-A. Lucas, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in G. Berscheid, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 21. aprila 2008 v zadevi Boudova in drugi proti Komisiji (F-78/07, še neobjavljen v ZOdl.), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Stanislava Boudova, Iveta Adovica, Juraj Kuba, Heinrihs Puciriuss, Agnieszka Strzelecka, Izabela Szyprowska, Timea Tibai in Birute Vaituleviciene nosijo svoje stroške ter stroške, ki jih je priglasila Komisija v okviru tega postopka.

(1) UL C 260, 11.10.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/64

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 2. septembra 2009 – E.ON Ruhrgas in E.ON Főldgaz Trade proti Komisiji

(Zadeva T-57/07) (1)

(„Tožba za razglasitev ničnosti - Konkurenca - Koncentracija - Odločba o razglasitvi koncentracije za združljivo s skupnim trgom - Zaveze - Dopisi Komisije o zavezah - Neizpodbojni akti - Nedopustnost“)

2009/C 267/114

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: E.ON Ruhrgas International AG (Essen, Nemčija) in E.ON Földgáz Trade Zrt (Budimpešta, Madžarska) (zastopnika: G. Wiedemann in T. Lübbig, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Bouquet in V. Di Bucci, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločb, ki naj bi izhajale iz dopisov Komisije z dne 19. decembra 2006 in 16. januarja 2007 o zavezah, ki jih je sprejela družba E.ON Ruhrgas International AG, na katere se nanaša člen 3 Odločbe Komisije z dne 21. decembra 2005, s katero je ta koncentracijo razglasila za združljivo s skupnim trgom in Sporazumom o EGP (zadeva COMP/M.3696 – E.ON/MOL).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Družbi E.ON Ruhrgas International AG in E.ON Földgáz Trade Zrt nosita svoje stroške ter stroške, ki jih je priglasila Komisija Evropskih skupnosti.

(1) UL C 95, 28.4.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/64

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 4. septembra 2009 – Pioneer Hi-Bred International proti Komisiji

(Zadeva T-139/07) (1)

(„Približevanje zakonodaj - Namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje - Postopek izdaje dovoljenja za dajanje v promet - Nepredložitev osnutka ukrepov regulativnemu odboru s strani Komisije - Tožba zaradi nedelovanja - Tožba, ki nima več predmeta spora - Ustavitev postopka“)

2009/C 267/115

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Pioneer Hi-Bred International, Inc. (Iowa, Združene države) (zastopnik: J. Temple Lang, solicitor)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: najprej D. Lawunmi in C. Zadra, zastopnika, nato P. Oliver in C. Zadra, zastopnika)

Predmet

Predlog za ugotovitev, v skladu s členom 232 ES, da Komisija s tem, da regulativnemu odboru v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, str. 23) ni predložila osnutka potrebnih ukrepov glede prijave tožeče stranke v zvezi z dajanjem v promet gensko spremenjene koruze 1507, ni izpolnila obveznosti iz člena 18(1) Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, str. 1).

Izrek

1.	Postopek se ustavi.

2.	Komisija Evropskih skupnosti nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila družba Pioneer Hi-Bred International, Inc.

(1) UL C 155, 7.7.2007.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/64

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 7. septembra 2009 – LPN proti Komisiji

(Zadeva T-186/08) (1)

(„Ničnostna in odškodninska tožba - Okolje - Direktiva 92/43/EGS - Ustavitev postopka - Neuvedba postopka zaradi neizpolnitve obveznosti - Dostop do dokumentov - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Očitna nedopustnost - Ustavitev postopka“)

2009/C 267/116

Jezik postopka: portugalščina

Stranke

Tožeča stranka: Liga para Protecção da Natureza (LPN) (Lizbona, Portugalska) (zastopnik: P. Vinagre e Silva, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: P. Costa de Oliviera in D. Recchia, zastopnika)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Portugalska republika (zastopniki: L. Inez Fernandes, T. Moreira in A. de Oliveira Mendonça, zastopniki, skupaj z de D. Abecasis in A. Marques, odvetnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti, po eni strani, odločbe Komisije z dne 28. februarja 2008, kot je omenjena v dopisu Komisije z dne 3. aprila 2008, naslovljenem na tožečo stranko pod številko ENV.A.2/MAS/mm/D (2008) 5542, s katero je izrazila svoj namen, da ustavi postopek glede domnevne neskladnosti projekta izgradnje jezu na reki Sabor (Portugalska) z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7) (Pritožba št. 2003/4523 – projekt zajezitve,„Baixo Sabor“), ter, po drugi strani, domnevne odločbe zaradi molka Komisije, s katero je ta tožeči stranki odklonila dostop do določenih dokumentov, kot tudi dodelitev odškodnine.

Izrek

1.	Postopek v zvezi z razglasitvijo ničnosti domnevne odločbe zaradi molka glede odklonitve dostopa do dokumentov na podlagi člena 8(3) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije se ustavi.

2.	V ostalem delu se tožba kot očitno neutemeljena zavrže.

3.	Liga para Protecção da Natureza (LPN) nosi svoje stroške in stroške Komisije Evropskih skupnosti.

4.	Portugalska republika nosi svoje stroške.

(1) UL C 183, 19.7.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/65

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 9. septembra 2009 – Nijs proti Računskemu sodišču

(Zadeva T-375/08 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Odločba Računskega sodišča, da svojemu generalnemu sekretarju mandat podaljša - Odločba, da pritožnik v napredovalnem obdobju 2004 ne napreduje - Pritožba, ki je delno očitno nedopustna, delno pa očitno neutemeljena“)

2009/C 267/117

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Bart Nijs (Bereldange, Luksemburg) (zastopnika: F. Rollinger in A. Hertzog, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Računsko sodišče Evropskih skupnosti (zastopniki: T. Kennedy, J. M. Steiner in G. Corstens, zastopniki)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 26. maja 2008 v zadevi Nijs proti Računskemu sodišču (F-108/07, še neobjavljen v ZOdl.), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrže.

2.	Bart Nijs nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v tem postopku priglasilo Računsko sodišče Evropskih skupnosti.

(1) UL C 301, 22.11.2008.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/65

Tožba, vložena 4. avgusta 2009 – Sanyō Denki proti UUNT – Telefónica O2 Germany (eneloop)

(Zadeva T-309/09)

2009/C 267/118

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Sanyō Denki Kabushiki Kaisha (Osaka, Japonska) (zastopniki: M. De Zorti, M. Koch in T. Grimm, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Telefónica O2 Germany GmbH & Co. OHG (München, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Izpodbijana odločba drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 6. maja 2009 v zadevi R 794/2008-2 naj se razveljavi;

—	stroške postopka naj se naloži UUNT;

—	stroške postopka, vključno s stroški, nastalimi med pritožbenim postopkom, naj se naloži intervenientki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „eneloop“ za proizvode iz razreda 9 (prijava št. 4 620 225)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Telefónica O2 Germany GmbH & Co. OHG

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: med drugim nemška besedna znamka „LOOP“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 38 in 42 (znamka št. 3 041 665 4,5)

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker naj med nasprotujočima si znamkama ne bi obstajala verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/66

Tožba, vložena 10. avgusta 2009 – Hoelzer proti UUNT (SAFELOAD)

(Zadeva T-315/09)

2009/C 267/119

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Oliver Hoelzer (Remscheid, Nemčija) (zastopnika: G. Rother in J. Vogtmeier, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 3. junija 2009 (R 1157/2008-4) naj se razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški, ki so nastali med pritožbenim postopkom.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka „SAFELOAD“ za proizvode iz razredov 6 in 12 (prijava št. 6 330 831)

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker besedni element prijavljene znamke naj ne bi opisoval lastnosti zadevnih proizvodov.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/66

Tožba, vložena 14. avgusta 2009 – Concord Power Nordal proti Komisiji

(Zadeva T-317/09)

2009/C 267/120

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Concord Power Nordal GmbH (Hamburg, Nemčija) (zastopniki: C. von Hammerstein, C.-S. Schweer in C. Wünschmann, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožeče stranke

—	Odločba tožene stranke z dne 12. junija 2009 z oznako spisa CAB D(2009) naj se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na projekt izgradnje plinovoda Ostseepipeline-Anbindungsleitung (v nadaljevanju: OPAL);

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, nosilka projekta izgradnje plinovoda NORDAL, se pritožuje zoper dopis, ki ga je Komisija 12. junija 2009 poslala nemškemu regulativnemu organu na področju energetike, Bundesnetzagentur, v katerem ga je pozvala, naj v nekaterih delih spremeni odobritev odstopanja, izdano za OPAL v skladu s členom 22 Direktive 2003/55/ES (1). Tožeča stranka se pritožuje, ker Komisija ni odločno ugovarjala oprostitvi regulacije za določene transportne zmogljivosti OPAL na Češko.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Najprej tožeča stranka navaja očitek, da OPAL ne izpolnjuje pogojev člena 22(1) Direktive 2003/55/ES, ker ni povezovalni plinovod, ne povečuje konkurence in zanesljivosti oskrbe, ne pomeni neobičajnega tveganja, povezanega z investicijo, in krši načelo dekartelizacije. V zvezi s tem trdi tudi, da bi izvzetje škodilo konkurenci, učinkovitemu obratovanju notranjega trga in reguliranega omrežja.

Drugič, tožeča stranka navaja, da pogoji za odobritev odstopanja glede preprečevanja izkrivljanja konkurence niso ustrezni oziroma izpolnljivi.

Dalje tožeča stranka zatrjuje kršitev člena 82 ES, njenih temeljnih pravic (namreč pravice do gospodarske pobude in do zasebne lastnine) in načela lojalnosti Skupnosti.

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (UL L 176, str. 57).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/67

Tožba, vložena 14. avgusta 2009 – Audi in Volkswagen AG proti UUNT (TDI)

(Zadeva T-318/09)

2009/C 267/121

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeči stranki: Audi AG (Ingolstadt, Nemčija), Volkswagen AG (Wolfsburg, Nemčija (zastopnik: P. Kather, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožečih strank

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 14. maja 2009 v zadevi R 226/2007-1 naj se razveljavi;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „TDI“ za proizvode iz razreda 12 (prijava št. 3 179 058)

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi:

—	Kršitev člena 7(3) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker naj bi prijavljena znamka imela potreben razlikovalni učinek;

—	kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009, ker naj bi prijavljena znamka imela potreben razlikovalni učinek;

—	kršitev člena 76(1), prvi stavek, Uredbe št. 207/2009, ker naj tožena stranka ne bi obravnavala dokaznih predlogov tožeče stranke;

—	kršitev člena 75 Uredbe št. 207/2009.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/67

Tožba, vložena 14. avgusta 2009 – Planet proti Komisiji

(Zadeva T-320/09)

2009/C 267/122

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Planet AE Anonymi Etairia Parochis Symvouleftikon Ypiresion (zastopnik: V. Christianos, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Razglasitev ničnosti obeh odločbe Komisije (OLAF), s katerima se je zahtevala uvrstitev tožeče stranke najprej v kategorijo W1a, potem pa v kategorijo W1b sistema zgodnjega opozarjanja (Early Warning System – EWS),

—	naložitev plačila stroškov Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožba se nanaša na razglasitev ničnosti, najprej odločbe Komisije, s katero je bila zahtevana uvrstitev tožeče stranke v kategorijo W1a sistema zgodnjega opozarjanja (EWS), in drugič, odločbo Komisije, s katero je bila zahtevana sprememba prve odločbe v smislu uvrstitve tožeče stranke, od 25. marca 2009 dalje, v manj ugodno kategorijo W1b.

Tožeča stranka uveljavlja, da sta izpodbijani odločbi kršili bistvene določbe glede obličnosti, ker nista izpolnjevali obličnostnih pogojev iz Sklepa 2008/969/ES (1), ki bi morali biti izpolnjeni, da bi bile uvrstitve v EWS skladne s pravom ES. Tožeča stranka zlasti poudarja, da naj bi bil pristojni organ Komisije, pristojen za sklepanje pogodb, zavezan, da o tem vnaprej seznani fizične ali pravne osebe, za katere je bil zahtevan vnos opozorila v EWS. Nadalje je treba v skladu s členom 3(1)(c) Sklepa vnos pravilno utemeljiti.

Neupoštevanje pogojev iz člena 8 Sklepa 2008/969/ES poleg tega pomeni kršitev temeljnih načel in pravic, priznanih s pravom Skupnosti. Ravnanje Komisije naj bi prav tako kršilo pravico do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker tožeče stranke v smislu člena 8(1) Sklepa 2008/969/ES ni pravilno in vnaprej obvestila ter ji tako vzela možnost, da se izjasni. Komisija naj bi s tem kršila tudi načelo dolžne skrbnosti. Ravnanje Komisije poleg tega krši člen 1 kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropske Komisije v razmerju do javnosti.

Komisija naj bi nazadnje kršila pravico do izjave, pravico do obrambe in domnevo nedolžnosti, ker tožeča stranka ni imela možnosti podati svojega stališča in ugovorov glede odločb o vnosu v EWS, ki ju je sprejel pristojni organ Komisije.

(1) 2008/969/ES, Euratom: Sklep Komisije z dne 16. decembra 2008 o sistemu zgodnjega opozarjanja za odredbodajalce Komisije in izvajalske agencije (UL L 344, str. 125).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/68

Tožba, vložena 14. avgusta 2009 – skytron energy proti UUNT (arraybox)

(Zadeva T-321/09)

2009/C 267/123

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: skytron energy GmbH & Co. KG (Berlin, Nemčija) (zastopnik: H.-J. Omsels, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 4. junija 2009 v zadevi R 1680/2008-1 naj se razveljavi;

—	podredno, zadevo naj se vrne Uradu za usklajevanje na notranjem trgu;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „arraybox“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 37, 38 in 42 (prijava št. 6 710 479)

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009 (1), ker naj prijavljeni znak ne bi bil označevalne narave in naj bi imel potreben razlikovalni učinek.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/68

Tožba, vložena 18. avgusta 2009 – Connefroy in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-327/09)

2009/C 267/124

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Philippe Connefroy (Le Rozel, Francija), Jean-Guy Gueguen (Carantec, Francija) in EARL de Cavagnan (Bouglon, Francija) (zastopnik: C. Galvez, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožečih strank

—	Izpodbijana odločba naj se razglasi za nično na podlagi člena 230, četrti odstavek, Pogodbe ES;

—	Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke predlagajo razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C (2009)203 konč. z dne 28. januarja 2009 (1), s katero je Komisija državne pomoči, ki jih je Francoska republika dodelila proizvajalcem sadja in zelenjave v okviru „načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih“ za olajšanje trženja kmetijskih proizvodov iz Francije, razglasila za nezdružljive s skupnim trgom, ter Francoski republiki naložila izterjavo zadevnih pomoči.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve, ki jih navajajo tožeče stranke so enaki ali podobni tistim, ki jih te navajajo v zadevi T-243/09, Fedecom proti Komisiji (2).

(1) UL L 127, str. 11 – objavljena pod št. 2009/402/ES.

(2) UL 2009, C 205, str.43.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/69

Tožba, vložena 19. avgusta 2009 – Producteurs de Légumes de France proti Komisiji

(Zadeva T-328/09)

2009/C 267/125

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Les Producteurs de Légumes de France (Pariz, Francija) (zastopnik: O. Fachin, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Izpodbijana odločba naj se na podlagi člena 230, četrti odstavek, Pogodbe ES razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2009) 203 konč. z dne 28 januarja 2009 (1), s katero je Komisija državne pomoči, ki jih je Francoska republika dodelila proizvajalcem sadja in zelenjave na podlagi „načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih“ za olajšanje trženja kmetijskih proizvodov iz Francije, razglasila za nezdružljive s skupnim trgom in Francoski republiki naložila izterjavo zadevnih pomoči.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja dva tožbena razloga:

—	kršitev načela legitimnih pričakovanj, saj bi se Komisija lahko med letoma 1992 in 2002 seznanila z načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, pa kljub temu ni sprožila postopka, zaradi česar so lahko proizvajalci pričakovali, da so ti načrti pravilni;

—	napako v znesku vračila, zahtevanega za leto 2001, ki je vplivala na skupni znesek vračil in na izterljive obresti.

(1) UL L 127, str. 11. – objavljena pod št. 2009/402/ES.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/69

Tožba, vložena 24. avgusta 2009 – Fédération Internationale des Logis proti UUNT (rjav izbočen štirikotnik)

(Zadeva T-329/09)

2009/C 267/126

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Fédération Internationale des Logis (Pariz, Francija) (zastopnik: C. Champagner Katz, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 11. junija 2009 v zadevi R 0202/2009-1 naj se razveljavi in dovoli naj se registracija prijavljene znamke,

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Znamka, ki predstavlja rjav izbočen kvadrat za proizvode in storitve iz razredov 3, 18, 24, 43 in 44 – prijava št. 6468722

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009, saj naj bi imela upodobitev štirikotnika z izbočenimi robovi posebne in značilne rjave barve razlikovalni učinek glede proizvodov in storitev, za katere je bila zahtevana registracija znamke, ker naj bi bila znamka za te proizvode in storitve zaradi teh elementov posebna

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/69

Tožba, vložena 19. avgusta 2009 – RapidEye proti Komisiji

(Zadeva T-330/09)

2009/C 267/127

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: RapidEye AG (Brandenburg an der Havel, Nemčija) (zastopnik: T. Jestaedt, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožeče stranke

—

Odločba Komisije iz dopisa z dne 9. junija 2009 z oznako spisa „Državna pomoč CP 183/2009 – Nemčija, RapidEye AG (naknadni nadzor MSR 1998 – N 416/2002)“ naj se razglasi za nično v delu, v katerem Komisija državno pomoč z intenzivnostjo 35 % bruto ekvivalenta dotacije in v znesku 44 199 321,36 EUR šteje za nedopustno ter za pomoč, ki presega intenzivnost 30,22 % oziroma najvišji dovoljeni znesek pomoči 37 316 000 EUR, zahteva novo priglasitev;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z Odločbo C(2002) 3570 z dne 2. oktobra 2002 dokončno odobrila državno pomoč družbi RapidEye AG (državna pomoč št. N 416/2002 – Nemčija (Brandenburg), državna pomoč za družbo RapidEye AG) v skladu z večsektorskim okvirom za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom (1), s katero naj bi bila določena najvišja dovoljena intenzivnost in znesek pomoči (v nadaljevanju: Odločba Komisije z dne 2. oktobra 2002).

V tem postopku se tožeča stranka sklicuje na dopis Komisije D(2009) 569 z dne 9. junija 2009 o državni pomoči CP 183/2009 – Nemčija, RapidEye AG (naknadni nadzor MSR 1998 – N 416/2002). V tem dopisu so bili nemški organi zlasti pozvani, naj upoštevajo intenzivnost in znesek pomoči, odobrene z Odločbo Komisije z dne 2. oktobra 2002, in potrdijo, da je bilo zahtevano vračilo vseh izplačanih zneskov, ki so te najvišje vrednosti presegli.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Najprej tožeča stranka očita kršitev členov 87 ES in 88 ES ter člena 2(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 (2), saj se je po njenem mnenju odločba Komisije z dne 2. oktobra 2002 nanašala na pomoč z najvišjo dovoljeno intenzivnostjo 35 %.

Dalje tožeča stranka navaja, da je tožena stranka zlorabila svoje pooblastilo, s tem da v nasprotju s svojo odločbo z dne 2. oktobra 2002 pomoči z intenzivnostjo do 35 % ni hotela odobriti brez nove priglasitve.

Tretjič, tožeča stranka navaja kršitev načela varstva legitimnega pričakovanja, saj je tožeča stranka izvedla naložbo, ki jo je pomoč spodbujala, v pričakovanju, da ji bo dodeljena pomoč z intenzivnostjo do 35 %.

Podredno tožeča stranka navaja kršitev člena 88(3) ES. V zvezi s tem trdi, da čeprav bi bilo treba Odločbo Komisije z dne 2. oktobra 2002 razlagati tako, da dopušča le intenzivnost pomoči 30,22 %, gre pri zvišanju intenzivnosti na 35 % le za nepomembno spremembo pomoči, ki ne potrebuje nove priglasitve.

Nazadnje tožeča stranka podredno navaja kršitev člena 3 Uredbe (ES) št. 800/2008 (3). Glede tega Komisiji očita, da je pri zvišanju pomoči na 35 % intenzivnosti vztrajala pri novi priglasitvi, ne da bi preverila, ali je pomoč na podlagi člena 3 Uredbe št. 800/2008 izvzeta.

(1) UL 1998, C 107, str. 7.

(2) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L 214, str. 3).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/70

Tožba, vložena 25. avgusta 2009 – Novartis proti UUNT – Sanochemia Pharmazeutika (TOLPOSAN)

(Zadeva T-331/09)

2009/C 267/128

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Novartis AG (Basel, Švica) (zastopnik: N. Hebeis, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Sanochemia Pharmazeutika AG

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe z dne 18. junija 2009 v zadevi R 1601/2007-1 naj se razveljavi;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Sanochemia Pharmazeutika AG

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „TOLPOSAN“ za proizvode iz razreda 5 (prijava št. 4 134 383)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: mednarodna registracija besedne znamke „TONOPAN“ za proizvode iz razreda 5 (št. 227 508)

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker med nasproti si stoječima znamkama obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/71

Tožba, vložena 20. avgusta 2009 – Electrabel proti Komisiji

(Zadeva T-332/09)

2009/C 267/129

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Electrabel (zastopnika: M. Pittie in P. Honoré, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Tožba naj se razglasi za dopustno in utemeljeno;

—	izpodbijana odločba naj se v celoti razglasi za nično;

—	podredno, člena 2 in 3 izpodbijane odločbe naj se razglasita za nična oziroma naj se vsaj zmanjša globa, ki je bila tožeči stranki naložena na podlagi člena 2 izpodbijane odločbe;

—	v vsakem primeru naj se Komisiji naloži plačilo vseh stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka v zvezi s tem postopkom.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2009) 4416 konč. z dne 10. junija 2009, v kateri je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka kršila člen 7(1) Uredbe št. 4064/89 (1), s tem da je izvedla koncentracijo na ravni Skupnosti, preden jo je priglasila in preden je bila razglašena za združljivo s skupnim trgom. Tožeča stranka podredno predlaga razglasitev ničnosti ali vsaj zmanjšanje globe, ki ji je bila naložena v členu 2 izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja štiri tožbene razloge:

—	nepravilna opredelitev kršitve, zlasti zaradi zmede, ki je nastala glede kršitve v zvezi z opustitvijo priglasitve in v zvezi s prezgodnjo izvedbo koncentracije in zato zaradi protislovja v obrazložitvi med opredelitvijo kršitve in presojo njenega trajanja;

—

kršitev členov 3(3) in 14(2) Uredbe št. 4064/89 ter smernic Komisije v zvezi s pojmom koncentracije, s tem da je ta ugotovila obstoj dejanskega izključnega nadzora družbe Compagnie Nationale du Rhône s strani družbe Electrabel na dan 23. decembra 2003. Tožeča stranka zatrjuje, da Komisija (i) ni upoštevala upoštevnih dejavnikov obravnavane zadeve, zlasti da je družba Compagnie Nationale du Rhône javna, (ii) je nepopolno in napačno uporabila opredelitev dejanskega izključnega nadzora, ki jo je določila v svojih smernicah v zvezi s pojmom koncentracije ter (iii) je storila več očitnih napak pri presoji zlasti v zvezi z vodilnimi organi družbe Compagnie Nationale du Rhône;

—	zastaranje pooblastila Komisije za naložitev sankcije v obravnavani zadevi ter

—	nespoštovanje načel sorazmernosti, dobrega upravljanja in zaupanja v pravo, s tem da je tožeči stranki naložila tako visoko globo za kršitev, ki nikakor ni vplivala na konkurenco.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 395, str. 1, ponovno v celoti objavljena v UL 1990, L 257, str. 13, kot je bila popravljena).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/71

Tožba, vložena 20. avgusta 2009 – Republika Poljska proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva T-333/09)

2009/C 267/130

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopnik: M. Dowgielewicz, zastopnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Priloga I k Odločbi Komisije 2009/444/ES z dne 10. junija 2009 (notificirana pod dokumentarno številko K(2009)4375) o dodelitvi zneskov, ki izhajajo iz modulacije, določene v členih 7 in 10 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, državam članicam za leta 2009 do 2012 (1), naj se v delu, ki se nanaša na dodelitev zneskov, ki za leto 2012 v skladu s členom 9(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 izhajajo iz modulacije, razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev delne ničnosti Odločbe Komisije 2009/444/ES in v podporo svoji tožbi navaja te razloge.

Prvič, tožeča stranka Komisiji očita, da je s tem, da je sprejela ukrepe, ki so v nasprotju s členom 9(2) Uredbe št. 73/2009 (2), kršila načela hierarhije predpisov. Tožeča stranka glede tega navaja, da se z izpodbijano odločbo zneski, določeni za celotno obdobje od leta 2009 do leta 2012, dodelijo izključno med petnajst starih držav članic, medtem ko člen 9(2) Uredbe št. 73/2009 določa, da od leta 2012 te države ne bodo edine države članice, na katere se nanaša modulacija. Tožeča stranka tako meni, da bi zato za leto 2012 v navedeni mehanizem morale biti vključene tudi nove države članice.

Drugič, tožeča stranka očita kršitev načela razdelitve sredstev iz modulacije po objektivnih merilih, ki izhaja iz uvodne izjave 14 Uredbe št. 73/2009 in člena 9(2) te uredbe, in načela solidarnosti.

Tretjič, tožeča stranka očita kršitev načela prepovedi diskriminacije, saj po njenem mnenju merila, ki jih Komisija uporabila za razdelitev sredstev iz modulacije za leto 2012 (kot so, datum pristopa dane države članice k Evropski uniji in prispevna stopnja države članice za pridobitev sredstev iz modulacije) in na podlagi katerih so bile Republika Poljska in druge države članice izključene iz udeležbe v teh sredstvih, niso objektivna in ne zagotavljajo sorazmerne razdelitve bremen in koristi, ki izhajajo iz mehanizma modulacije.

Četrtič, tožeča stranka meni, da je izpodbijana odločba v nasprotju s členom 253 ES, saj Komisija razlogov za izključitev novih držav članic pri udeležbi v letu 2012 v delu sredstev, ki izhajajo iz modulacije in jih je treba na podlagi objektivnih meril razdeliti med vse države članice, ki uporabljajo mehanizem modulacije, ni pojasnila niti v vsebini izpodbijane odločbe, in sicer zlasti v njenih uvodnih izjavah, niti med pripravo te odločbe.

Petič, tožeča stranka toženi strani očita, da je s tem, da je izpodbijano odločbo sprejela v nasprotju s poslovnikom Upravljalnega odbora za neposredna plačila in členom 3 Uredbe št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (3), kršila bistveno pravilo postopka. Tožeča stranka Komisiji očita, da kljub izrecni prošnji predloga izpodbijane odločbe predstavniku Republike Poljske ni predložila v poljščini, kar je tožeči stranki otežilo presojo predloga in izvedbo nujnih posvetovanj.

(1) 2009/444/ES: Odločba Komisije z dne 10. junija 2009 o dodelitvi zneskov, ki izhajajo iz modulacije, določene v členih 7 in 10 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, državam članicam za leta 2009 do 2012 (UL L 148, 11.6.2009, str. 29).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

(3) UL L 17, 6.10.1958, str. 385.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/72

Tožba, vložena 24. avgusta 2009 – Groupement Adriano, Jaime Ribeiro, Conduril - Construção proti Komisiji

(Zadeva T-335/09)

2009/C 267/131

Jezik postopka: portugalščina

Stranke

Tožeče stranke: Groupement Adriano, Jaime Ribeiro, Conduril – Construção, ACE (Póvoa de Varzim, Portugalska) (zastopnika: A. Pinto Cardoso in L. Fuzeta da Ponte, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožečih strank

—

Razglasitev ničnosti Odločbe Komisije, ki obsega Opomin dolžniku št. 3230905272 z dne 12. junija 2009, in odločbe, ki obsega nalog tožeči stranki, da plača ta opomin v 15 dne skupaj z zamudnimi obrestmi v zvezi z izvrševanjem pogodbe AH 04/2004, ki je bila sklenjena za izgradnjo odseka ceste Tanger in Saida („Projekt mediteranskega obvoza“), ki ga Skupnost financira v okviru programa MEDA I;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zoper te ukrepe je mogoče vložiti tožbo, ker se z njimi odloča, so dokončni, imajo zavezujoči učinek, stranke pa imajo procesno upravičenje.

Pri obeh ukrepih je podana:

Absolutna nepristojnost: tožena stranka ni „Pouvoir adjudicateur“ (naročnik), saj ni nobene pogodbene določbe, ki bi dajala podlago za ravnanje tožene stranke. Zato tožena stranka ne samo, da ni pristojna, temveč tudi ne more biti udeležena v tem postopku.

Bistvena kršitev postopka zlasti obveznosti obrazložitve: kot je določeno v členu 253 ES mora Skupnost za svoje ukrepe navesti razloge. V skladu z sodno prakso mora biti obrazložitev izrecna, jasna, dosledna in upoštevna. Ukrep ne more biti impliciten ali temeljiti na nenavedenih razlogih niti ne more biti zavit v nejasnost. Ne sme biti protislovja v okviru obrazložitve ali med obrazložitvijo in izrekom. Izpodbijani odločbi pa sploh nista obrazloženi. Bistvena kršitev postopka je podana tudi s tem, da ni pravnega pouka.

Kršitev pravil Pogodbe, in sicer členov od 211 do 219 Poslovnika tožene stranke in načela „pacta sunt servanda“.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/73

Tožba, vložena 27. avgusta 2009 – Müller-Boré & Partner proti UUNT – Popp in drugi (MBP)

(Zadeva T-338/09)

2009/C 267/132

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Müller-Boré & Partner (München, Nemčija) (zastopnika: C. Osterrieth in T. Schmitz, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druge stranke pred odborom za pritožbe: E. Popp (München, Nemčija), W. E. Sajda (München), J. Bohnenberger (München), V. Kruspig (München)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 23. junija s številko spisa R 1176/2007-4 naj se razveljavi in spremeni tako, da se pritožba in ugovor v celoti zavrneta;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „MBP“ za storitve iz razredov 35 in 42 (prijava št. 1 407 857)

Imetniki znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: E. Popp, W. E. Sajda, J. Bohnenberger in V. Kruspig

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: besedna znamka „ip_law@mbp.“ za storitve iz razreda 42 in posebna blagovna znamka „mbp.de“ po nemškem pravu o blagovnih znamkah (znamka Skupnosti št. 667 105) in sowie die besondere Geschäftsbezeichnung „mbp.de“ nach dem deutschen Markengesetz

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: delna ugoditev ugovoru

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 (1), ker med nasprotujočima si znamkama ne obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/73

Tožba, vložena 19. avgusta 2009 – Evropaïki Dynamiki proti Uradu za publikacije Evropskih skupnosti

(Zadeva T-340/09)

2009/C 267/133

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropaïki Dynamiki - Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (Atene, Grčija) (zastopnika: N. Korogiannakis in M. Dermitzakis, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za publikacije Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba OPOCE, s katero so bile zavrnjene ponudbe tožeče stranke, ki so bile vložene v postopku javnega razpisa št.10017 „CORDIS“, sklop B „Uredniške storitve in storitve objave“ in sklop C „Zagotavljanje novih digitalnih informacijskih storitev“, in s katero je bila izbrana ponudba tožeče stranke, ki je bila vložena v postopku javnega razpisa št. 10017 „CORDIS“, sklop E „Razvoj in vzdrževanje temeljnih storitev“, za oddajo javnega naročila kot tretjega pogodbenika v kaskadnem sistemu (UL 2008/S 242-321376 spremenjena z UL 2009/S 40-057377), ki je bila tožeči stranki posredovana z dopisom z dne 9. junija 2009, ter vse nadaljnje povezane odločbe OPOCE, vključno s tisto, ki zadevna naročila dodeljuje uspešnim ponudnikom, naj se razglasijo za nične;

—	OPOCE naj se naloži plačilo škode, ki jo je tožeča stranka utrpela zaradi postopka oddaje zadevnega javnega naročila, v višini 7 215 405 EUR (5 291 935 EUR za sklop B, 975 000 EUR za sklop C in 948 470 EUR za sklop E);

—	OPOCE naj se naloži plačilo sodnih in drugih stroškov, ki so nastali tožeči stranki v zvezi s to tožbo, čeprav bi bila ta zavrnjena.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti odločbe OPOCE, s katero a) so bile zavrnjene ponudbe tožeče stranke, ki so bile vložene v postopku javnega razpisa št. 10017 „CORDIS“, sklop B „Uredniške storitve in storitve objave“, in sklop C „Zagotavljanje novih digitalnih informacijskih storitev“, b) je bila izbrana ponudba tožeče stranke, ki je bila vložena v postopku javnega razpisa št. 10017 „CORDIS“, sklop E „Razvoj in vzdrževanje temeljnih storitev“, za oddajo javnega naročila kot tretjega pogodbenika v kaskadnem sistemu (UL 2008/S 242-321376, spremenjena z UL 2009/S 40-057377).

Tožeča stranka navaja, prvič, glede sklopa B, da je bila obravnava ponudnikov diskriminatorna, glede na to, da eden izmed članov konzorcija, kateremu je bilo oddano javno naročilo, ni izpolnjeval izločitvenih meril, zaradi česar bi moralo biti ugotovljeno, da resno krši svoje pogodbene obveznosti nasproti Komisiji. Poleg tega tožeča stranka navaja, da je naročnik kršil člena 93(1)(f) in 94 Finančne uredbe (1) ter načelo dobre uprave in da bi morala Komisija uporabiti sankcije, določene v členu 96 Finančne uredbe in členih 133a in 134b pravil za izvajanje (2).

Drugič, tožeča stranka navaja, da ji naročnik ni sporočil, zakaj je bila ponudba uspešnega ponudnika ugodnejša od njene ponudbe.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je Komisija pri presoji ponudbe storila nekaj očitnih napak ter da je s tem, ko je uvedla novo merilo presoje, ki ni bilo vsebovano v razpisnih pogojih („RP“), kršila načelo enakega obravnavanja. Nadalje tožeča stranka zatrjuje, da je naročnik kršil člen 148(1) in (3) pravil za izvajanje ter načelo dobre uprave.

Glede sklopa C tožeča stranka navaja, da je bila obravnava ponudnikov diskriminatorna, glede na to, da je eden izmed članov konzorcija, ki je v kaskadnem sistemu zasedel tretje mesto, ni izpolnjeval izločitvenih meril, zaradi česar bi moralo biti ugotovljeno, da resno krši svoje obveznosti iz prejšnjih pogodb. Drugič, tožeča stranka navaja, da ji naročnik ni sporočil, zakaj je bila ponudba uspešnega ponudnika ugodnejša od njene ponudbe, ter da je kršil načelo dobre uprave.

Glede sklopa E tožeča stranka navaja, da eden izmed članov uspešnega konzorcija ni bil v skladu z izločitvenimi merili, saj bi moralo biti ugotovljeno, da je resno kršil prejšnjo pogodbo, in da bi moral biti drug član istega konzorcija izločen iz vseh javnih naročil za dve leti, saj je bil spoznan za krivega nezakonitih dejavnosti. Poleg tega tožeča stranka navaja, da eden izmed članov uspešnega konzorcija uporablja izvajalce, ki niso člani WTO/GPA (3), s čimer krši RP javnega naročila, načelo preglednosti in prepovedi diskriminacije ter člena 106 in 107 Finančne uredbe. Tožeča stranka navaja, da družbam, ki niso članice STO/GPA, ne bi smelo biti dovoljeno sodelovati v postopkih oddaje javnih naročil evropskih institucij, neposredno ali posredno, niti kot podizvajalec za katerokoli delo, ki spada pod Finančno uredbo ali Direktivo 2004/18/ES (4).

Nazadnje tožeča stranka trdi, da naročniku ni pojasnil razlogov za svojo odločitev, da je pri presoji ponudbe storil nekaj očitnih napak, da je uvedel novo merilo presoje, ki ni bilo vsebovano v RP, ter je pri oceni ponudbe tožeče stranke ter drugega ponudnika kršil načelo enakega obravnavanja.

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, str 1).

(2) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, spremenjena z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 478/2007 z dne 23. aprila 2007 (UL L 111, str. 13).

(3) Večstranski Sporazum o javnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

(4) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL 2004 L 134, str. 114).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/75

Tožba, vložena 1. septembra 2009 – Amecke Fruchtsaft proti UUNT – Beate Uhse (69 Sex up)

(Zadeva T-343/09)

2009/C 267/134

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Amecke Fruchtsaft GmbH & Co. KG (Menden, Nemčija) (zastopnika: R. Kaase in J.-C. Plate, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Beate Uhse Einzelhandels GmbH

Predlogi tožeče stranke

—	Tožba, vložena zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 11. junija 2009 v zadevi R 1728/2008-1, naj se razglasi za dopustno;

—	izpodbijana odločba naj se zaradi neskladnosti s členom 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški postopka z ugovorom in pritožbenega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Beate Uhse Einzelhandels GmbH

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „69 Sex up“ za proizvode in storitve iz razredov 32 in 41 (prijava št. 5 274 303)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nemška besedna znamka „sex:h:up“ za proizvode iz razredov 5, 29, 30 in 32 (št. 30 531 669), pri čemer je bil ugovor vložen le zoper registracijo za proizvode iz razreda 32.

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev izpodbijane odločbe in zavrnitev ugovora

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (1), ker med nasproti si stoječima znamkama obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/75

Tožba, vložena 31. avgusta 2009 – Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-347/09)

2009/C 267/135

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: M. Lumma in B. Klein)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožeče stranke

—	Odločba Komisije SG-Greffe (2009) D/3985 v postopku glede državnih pomoči št. NN 8/2009 z dne 2. julija 2009 naj se razglasi za nično v delu, v katerem so priglašeni ukrepi opredeljeni kot državne pomoči v smislu člena 87(1) ES;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka nasprotuje Odločbi Komisije K(2009) 5080 konč. z dne 2. julija 2009 o shemi pomoči, ki obsega, prvič, brezplačen prenos zveznih površin nacionalne naravne dediščine in, drugič, spodbujanje projektov za varstvo okolja (državna pomoč NN 8/2009 – Nemčija – naravovarstvena zemljišča). V tej odločbi Komisija meni, da je priglašena shema pomoči v skladu s členom 86(2) ES združljiva s trgom Skupnosti. Tožeča stranka izpodbija odločbo v delu, v katerem so priglašeni ukrepi opredeljeni kot pomoči v smislu člena 87(1) ES.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja, da je tožena stranka v več pogledih napačno uporabila člen 87(1) ES. V zvezi s tem med drugim navaja, da je tožena stranka organizacije za varstvo okolja nepravilno opredelila kot podjetja in napačno opustila predpisani celostni preizkus priglašenih ukrepov. Poleg tega naj organizacije za varstvo okolja s priglašenimi ukrepi ne bi imele nobene prednosti v zvezi z državnimi pomočmi. Tožeča stranka dalje očita napačno uporabo četrtega merila iz sodbe Sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi C-280/00 (Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg, Recueil, I-7747).

Tožeča stranka podredno zatrjuje kršitev obveznosti obrazložitve v skladu s členom 253 ES.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/76

Tožba, vložena 3. septembra 2009 – PAGO International proti UUNT – Tirol Milch (Pago)

(Zadeva T-349/09)

2009/C 267/136

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: PAGO International GmbH (Celovec, Avstrija) (zastopnika: C. Hauer in C. Schumacher, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Tirol Milch reg.Gen.mbH Innsbruck (Innsbruck, Avstrija)

Predloga tožeče stranke

—

Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 1. julija 2009, ki se nanaša na postopek za izbris št. 2025 C (znamka Skupnosti št. 915 488), naj se spremeni tako, da bo pritožba, ki jo je zoper odločbo oddelka za izbris z dne 4. avgusta 2008 vložila družba Tirol Milch, zadruga z omejeno odgovornostjo, zavrnjena, družbi Tirol Milch, zadrugi z omejeno odgovornostjo, pa naj se naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka;

—	podredno, odločba četrtega odbora za pritožbe naj se razveljavi in zadevo vrne Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) v ponovno odločanje.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: barvna figurativna znamka „Pago“ za proizvode iz razreda 32 (znamka Skupnosti št. 915 488)

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: Tirol Milch, zadruga z omejeno odgovornostjo

Odločba oddelka za izbris: delna razveljavitev znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: delna razveljavitev odločbe oddelka za izbris in razveljavitev znamke Skupnosti

Navajani tožbeni razlogi:—

—	Kršitev člena 51 v povezavi s členom 15(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 (1), ker je bilo napačno ugotovljeno, da uporaba za ohranitev pravic v zvezi z znamko iz tega postopka naj ne bi bila dokazana;

—	kršitev člena 75 Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 in temeljnih pravic Skupnosti, zlasti pravice do poštenega sojenja.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/76

Tožba, vložena 4. septembra 2009 – ICO Satellite proti Komisiji

(Zadeva T-350/09)

2009/C 267/137

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ICO Satellite Ltd (Slough, Združeno kraljestvo) (zastopnik: S. Tupper, Solicitor)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožeče stranke

—	Odločba Komisije 2009/449/ES z dne 13. maja 2009 o izbiri obratovalcev vseevropskih sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS) naj se razglasi za nično v skladu z določbami členov 230 in 231 ES;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov in Sodišče prve stopnje naj odredi karkoli drugega, kar se mu zdi primerno.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tožbo predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2009/449/ES z dne 13. maja 2009 o izbiri obratovalcev vseevropskih sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS) (1).

Tožeča stranka navaja, da ji je z izpodbijano odločbo odvzeta lastninska pravica, ki jo je pridobila po mednarodnem pravu. Tožeča stranka dalje zatrjuje, da je izpodbijana odločba nezakonita, kajti Komisija je:

(a)	tožečo stranko diskriminirala s tem, da je v postopek sprejemanja odločitve vključila nekdanjega predsednika uprave družbe Inmarsat Ventures Limited Council (v nadaljevanju: Inmarsat), s čimer je kršila bistvene postopkovne zahteve in načelo enakega obravnavanja; in

(b)	ravnala nerazumno s tem, da je namesto tožeče stranke izbrala družbi Inmarsat in Solaris Mobile Limited, čeprav je domnevno tožeča stranka v objektivno boljšem položaju za opravljanje MSS.

Po mnenju tožeče stranke je tožena stranka s sprejetjem izpodbijane odločbe ravnala nesorazmerno in diskriminatorno ter v nasprotju z legitimnim pričakovanjem tožeče stranke. Tožeča stranka dalje navaja, da ji je z izpodbijano odločbo kršena pravica do spoštovanja njenega premoženja, ki ji je zagotovljena na podlagi člena 1 Protokola 1 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ter pravico do spoštovanja njenih civilnih pravic, vključno z lastninskimi pravicami in pravico do poštenega sojenja, ki je določena v člen 6 EKČP.

(1) Odločba Komisije z dne 13. maja 2009 o izbiri obratovalcev vseevropskih sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS) (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 3746) (UL 2009 L 149, str. 65).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/77

Tožba, vložena 14. septembra 2009 – Novácke chemické závody proti Komisiji

(Zadeva T-352/09)

2009/C 267/138

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Novácke chemické závody, a.s. (Nováky, Slovaška republika) (zastopnik: A. Černejová, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Izpodbijana odločba naj se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko in naj se zato globo, ki je bila naložena tožeči stranki, odpravi;

—	podredno, globo, ki je bila naložena tožeči stranki s členom 2 Odločbe, naj se odpravi ali vsaj znatno zmanjša; in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 22. julija 2009 (zadeva št. COMP/F/39.396– kalcijevi in magnezijevi reagenti za uporabo v jeklarski in plinski industriji) na podlagi katere je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka skupaj z drugimi podjetji, odgovorna za kršitev člena 81 ES in člena 53 EGP zaradi delitve trgov, kvot, razdelitve strank, določanja cen in zaradi izmenjave občutljivih tržnih informacij med dobavitelji kalcijevega karbida in magnezijevih granulatov. Tožeča stranka podredno predlaga odpravo ali zmanjšanje globe, ki ji je bila naložena v skladu s členom 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003.

Tožba temelji na naslednjih tožbenih razlogih:

Prvič, tožeča stranka trdi, da je Komisija s tem, da je tožeči stranki naložila prekomerno in nesorazmerno globo, kršila načeli sorazmernosti in enakega obravnavanja, ki sta splošni načeli prava Skupnosti.

Drugič, tožeča stranka trdi, da Komisija ni preučila finančnih zmožnosti tožeče stranke za plačilo globe in nevarnosti, da bi jo taka globa spravila v stečaj. Tožeča stranka zlasti trdi, da je Komisija bistveno kršila postopek, ker ni ustrezno preučila dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, iz katerih je razvidna neposredna nevarnost uvedbe stečajnega postopka, če ji Komisija naloži globo. Komisija naj bi torej s tem, da glede tožeče stranke ni ugotavljala navedene nevarnosti in uporabila točko 35 smernic, storila očitno napako pri presoji.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da bo naložitev globe neposredno vodila v njen stečaj in njeno odstranitev kot konkurentke z upoštevnega trga. Zato naj bi, kot navaja tožeča stranka, Komisija kršila člen 3(1)(g) ES, ker naj bi izkrivila oziroma izključila konkurenco na upoštevnem trgu.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/78

Tožba, vložena 16. septembra 2009 – Komisija proti Association Fédération Club B2A

(Zadeva T-356/09)

2009/C 267/139

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: A. M. Rouchaud-Joët in N. Bambara, zastopnika, skupaj z E. Bouttier, odvetnik)

Tožena stranka: Association Fédération Club B2A (Étupes, Francija)

Predlogi tožeče stranke

—	zvezi Fédération, ki jo zastopa njen predsednik, naj se naloži plačilo zneska […] EUR (…), ki ustreza glavnici 62 500 EUR, in zneska […] EUR (…) zamudnih obresti zapadlih dne […];

—	zvezi Fédération naj se naloži plačilo zneska 7 000 EUR za pokritje stroškov Evropske komisije, ki jih je imela z izterjavo dolga;

—	zvezi Fédération naj se naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Evropska skupnost, ki jo zastopa Komisija, je s toženo stranko sklenila pogodbo o subvencioniranju projekta Ustanovitev in delovanje zveze regionalnih mrež Buisness Angels za vzhodno Francijo. Projekt, v času katerega je Komisija kot predplačilo toženi stranki izplačala 62 500 EUR, je bil končan 30. septembra 2002.

V okviru te pogodbe se je tožena stranka med drugim zavezala predložiti končno poročilo. Ker je bilo to pomanjkljivo, je Komisija toženo stranko pozvala, naj predloži poročilo v skladu s cilji. Ker tožena stranka ni odgovorila na ta poziv, kot tudi ne na številne dopise, ji je Komisija poslala opomin glede dolga in nato še nalog za vračilo zneska 62 500 EUR.

Ker je dolg ostal neplačan, Komisija predlaga, da se toženi stranki naloži plačilo dolgovanega zneska in povrnitev vseh stroškov, ki so Komisiji nastali z izterjavo dolga, pri čemer trdi (i) da tožena stranka ni izpolnila pogodbenih obveznosti, ker ni predložila popolnega končnega poročila in da (ii) je Komisija izplačala znesek 62 500 EUR kot predplačilo do prejetja končnega poročila.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/78

Tožba, vložena 15. septembra 2009 – Pucci International proti UUNT – El Corte Inglés (Emidio Tucci)

(Zadeva T-357/09)

2009/C 267/140

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Emilio Pucci International BV (Baarn, Nizozemska) (Zastopniki: M. Boletto, E. Gavuzzi, G. Lazzeretti in P. Roncaglia, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: El Corte Inglés, SA (Madrid, Španija)

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 18. junija 2009 v združenih zadevah R-770/2008 2 in R-826/2008 2, naj se v delu, v katerem je bila z njo dovoljena registracija znamke Skupnosti št. 3679594 „Emidio Tucci“ za proizvode in storitve iz razredov 1, 2, od 4 do 17, 19, 20, 21, 22, 23 in od 26 do 45, razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov, ki so nastali tožeči stranki v tem postopku; in

—	drugi stranki pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov, ki so nastali tožeči stranki v postopkih pred oddelkom za ugovore in odborom za pritožbe UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „Emidio Tucci“ za proizvode iz razredov od 1 do 45

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: El Corte Inglés, SA

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: figurativna znamka Skupnosti „Emilio Pucci“ registrirana za proizvode iz razredov 18 in 24; italijanska besedna znamka „EMILIO PUCCI“ registrirana za proizvode iz razredov 3, 14, 18, 21, 24, 25 in 33; italijanska besedna znamka „EMILIO PUCCI“ registrirana za proizvode iz razredov 9, 12, 18, 20, 26, 27 in 34; italijanska figurativna znamka „EMILIO PUCCI“ registrirana za proizvode iz razredov 14, 18, 24 in 25

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: delna ugoditev pritožb v zadevah R-826/2008 2 in R-770/2008 2; zavrnitev pritožbe v preostalem

Navajani tožbeni razlogi: kršitev členov 8(1)(b) in 8(5) Uredbe Sveta št. 207/2009 (1) saj naj bi odbor za pritožbe napačno sklenil, da se te pravne določbe ne uporabijo za zadevno znamko Skupnosti za proizvode in storitve iz razredov 1, 2, od 4 do 17, 19, 20, 21 (delno), 22, 23 in od 26 do 45.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/79

Tožba, vložena 16. septembra 2009 – Sociedad Agricola Requingua proti UUNT – Consejo Regulador de la Denominación de Origen Toro (TORO DE PIEDRA)

(Zadeva T-358/09)

2009/C 267/141

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sociedad Agricola Requingua Ltda (Santiago, Čile) (Zastopnik: E. Vorbuchner, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Consejo Regulador de la Denominación de Origen Toro (Toro, Španija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 18. junija 2009 v zadevi R-1117/2008 2 naj se razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov, in sicer v postopkih pred oddelkom za ugovore, odborom za pritožbe in v tem postopku; in

—	druga stranka pred odborom za pritožbe naj nosi svoje stroške.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „TORO DE PIEDRA“ za proizvode iz razreda 33

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Consejo Regulador de la Denominación de Origen Toro

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: figurativna znamka Skupnosti „D. ORIGEN TORO“ registrirana za proizvode iz razreda 33; španska figurativna znamka „Denominación de Origen TORO“ registrirana za proizvode iz razreda 33

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009 (1), saj je odbor za pritožbe nepravilno ugotovil, da obstaja verjetnost zmede med zadevnima znamkama; Kršitev člena 75(2) Uredbe Sveta št. 207/2009 in pravice do izjave, saj odbor za pritožbe ni upošteval zadnjega predloga tožeče stranke; kršitev obveznosti obrazložitve v skladu s členom 75(1) Uredbe Sveta št. 207/2009, saj odbor za pritožbe ni obrazložil zakaj ni upošteval zadnjega predloga tožeče stranke.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1)

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/80

Tožba, vložena 14. septembra 2009 – Jurašinović proti Svetu

(Zadeva T-359/09)

2009/C 267/142

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Ivan Jurašinović (Angers, Francija) (zastopnik: A. Beguin, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—

Za nični naj se razglasita izrecna odločba z dne 17. junija 2009 in poznejša odločba zaradi molka organa, s katero je bil tožeči stranki zavrnjen dostop do naslednjih dokumentov:

—	poročil opazovalcev Evropske unije, ki so bili na Hrvaškem ozemlju na območju Knina od 1. do 31. avgusta 1995;

—	dokumentov navedenih kot „ECMM RC Knin Log Reports“;

—	Svetu EU – generalni sekretariat naj se naloži, naj omogoči elektronski dostop do zahtevanih dokumentov;

—	Svetu EU naj se naloži, naj tožeči stranki plača znesek 2 000 EUR brez davkov, kar pomeni 2 392 EUR z davki za sodne stroške skupaj z obrestmi po obrestnimeri ECB na dan vpisa tožbe v register.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tožbo predlaga razglasitev ničnosti izrecne odločbe z dne 17. junija 2009 in poznejše odločbe Sveta zaradi molka organa, s katero ji je bil zavrnjen dostop do poročil opazovalcev Evropske unije, ki so bili na Hrvaškem ozemlju na območju Knina od 1. do 31. avgusta 1995 in do dokumentov navedenih kot „ECMM RC Knin Log Reports“.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja dva tožbena razloga, ki se nanašata na to, da:

—

varstvo javnega interesa kar zadeva mednarodne odnose v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001 (1) ni bilo oslabljeno, ker:

—	ker za zahtevane dokumente ne bi mogla veljati nobena posebna zaščita; in

—	tudi v primeru, če bi za te dokumente lahko veljala posebna zaščita, je polovica najdaljšega obdobja varstva, določenega v členu 4(7) Uredbe št. 1049/2001 že potekla, kar naj bi opravičevalo dopustitev dostopa do zahtevanih dokumentov;

—	poleg tega, ker za zadevne dokumente ni bila določena zaščita, ne bi mogli spadati v kategorijo dokumentov občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe št. 1049/2001;

—

varstvo sodnih postopkov in pravnih nasvetov v skladu s členom 4(2) Uredbe št. 1049/2001 ni bilo oslabljeno, ker:

—	naj bi se ta izjema nanašala na varstvo sodnih postopkov Evropske unije in držav članic, medtem ko naj bi v obravnavanem primeru Svet utemeljeval zavrnitev dostopa s sodnim postopkom pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo;

—	naj bi bili zahtevani dokumenti že sporočeni strankam postopka Gotovina pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, kar naj bi tudi upravičevalo dostop tožeče stranke do dokumentov;

—	naj ne bi bila naloga Sveta, da zagotovi dober potek postopka pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo; in

—	večji javni interes naj bi upravičil razkritje zahtevanih dokumentov.

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/80

Tožba, vložena 17. septembra 2009 – Longevity Health Products proti UUNT – Gruppo Lepetit (RESVEROL)

(Zadeva T-363/09)

2009/C 267/143

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Longevity Health Products, Inc. (Nassau, Bahami) (zastopnik: J. Korab, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Gruppo Lepetit SpA (Lainate, Italija)

Predlogi tožeče stranke

—	Pritožbo tožeče stranke naj se sprejme;

—	Odločbo drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 9. julija 2009 v zadevi R 1204/2008 2 naj se razveljavi, zahtevo za ugotovitev ničnosti, ki jo je vložila druga stranka pred odborom za pritožbe, glede znamke Skupnosti 5 244 512 pa naj se zavrne; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „RESVEROL“ za proizvode in storitve iz razredov 3, 5 in 35

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: registracija znamke „LESTEROL“ kot nacionalne znamke za proizvode iz razreda 5

Odločba oddelka za ugovore: ugovoru se ugodi

Odločba odbora za pritožbe: pritožba se zavrne

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009 (1) zaradi zmotnega mnenja odbora za pritožbe, da glede zadevnih blagovnih znamk obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/81

Tožba, vložena 17. septembra 2009 – Michalakopoulou Ktimatiki Touristiki proti UUNT – Free (FREE)

(Zadeva T-365/09)

2009/C 267/144

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Michalakopoulou Ktimatiki Touristiki AE (Atene, Grčija) (zastopnika: A. Koliothomas and K. Papadiamantis, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Free SAS (Pariz, Francija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 11. junija 2009 v zadevi R 1346/2008-1 naj se razveljavi;

—	ugovor naj se zavrne;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem prve stopnje; in

—	drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov, ki so nastali v navedenem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „FREE“ za proizvode iz razreda 16

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Free SAS

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: registracija francoske besedne znamke „FREE“ za storitve iz razreda 38; registracija francoske figurativne znamke „FREE LA LIBERTÉ N’A PAS DE PRIX“ za storitve iz razredov 35 in 38

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev odločbe oddelka za ugovore in zavrnitev prijave znamke Skupnosti v celoti

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta 207/2009 (1), ker je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da obstaja verjetnost zmede med zadevnimi znamkami; kršitev člena 75 Uredbe Sveta 207/2009, ker odbor za pritožbe ni navedel razlogov za svojo ugotovitev, da obstaja podobnost med proizvodi in storitvami iz razreda 16, ki jih označuje zadevna znamka Skupnosti, in storitvami iz razreda 38, ki jih označuje prejšnja znamka.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/82

Tožba, vložena 18. septembra 2009 – Tecnoprocess proti Komisiji in Delegaciji Evropske komisije v Republiki Nigeriji

(Zadeva T-367/09)

2009/C 267/145

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Tecnoprocess Srl (Rim, Italija) (zastopnik: A. Majoli, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti, Delegacija Evropske komisije v Republiki Nigeriji

Predlogi tožeče stranke

—	Ugotovi naj se nedelovanje Delegacije EU v Abuyi in Evropske komisije v smislu člena 232 ES;

—	v skladu s členom 288 ES naj se ugotovi nepogodbeno odgovornost Delegacije in Komisije do tožeče stranke in naj se jima naloži solidarno povračilo škode v znesku 600 000 (šesto tisoč) EUR.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tej zadevi je družba, ki je vložila tožbo tudi v zadevi Tecnoprocess proti Komisiji in Delegaciji Evropske komisije v Kraljevini Maroko (1).

Predmet spora so okoliščine v zvezi z izvršitvijo pogodbe „EuropeAid 123511/D/SUP/NG – Supply, Installation, delivery, Comisioning and After-Sale Service of 114 27 Kva Generators to the EC Assisted Prime Project in Nigeria“ za dobavo in namestitev sto štirinajstih generatorjev z močjo 27 kW ter opravljanjem poprodajnih storitev za „National Authorising Officer, National Planning Commission“ in zlasti za sedeže navedenih organov, ki se nahajajo v šestih glavnih geografskih območjih Nigerije.

Tožeča stranka trdi, da toženi stranki pri nadzoru okoliščin, v katerih se je izvrševala zadevna pogodba, nista ravnali skrbno, ker nista prišli do zadovoljive rešitve za njene interese pri izvršitvi zadevne pogodbe.

V utemeljitev svojih predlogov tožeča stranka navaja podobne tožbene razloge in bistvene trditve kot v zgoraj navedeni zadevi T-264/09.

(1) UL C 220, 12.9.2009, str. 16.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/83

Sodba Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 24. septembra 2009 – Brown proti Komisiji

(Zadeva F-37/05) (1)

(Javni uslužbenci - Notranji natečaj v instituciji - Pogoji za pripustitev - Pomožni uslužbenci - Zavrnitev prijave)

2009/C 267/148

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Michael Brown (Overijse, Belgija) (zastopnik: L. Vogel, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. Tserepa-Lacombe in K. Herrmann, zastopnika)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe komisije za natečaj COM/PB/04 za prehod iz kategorije C v kategorijo B, s katero tožeči stranki ni bilo dovoljeno opravljanje preizkusa v fazi predizbora za ta natečaj, ker naj ne bi izpolnila obveznega pogoja iz Kadrovskih predpisov glede roka za vložitev prijav.

Izrek sodbe

1.	Tožba se zavrne.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 193, 6.8.2005, str. 36 (zadeva, prvotno registrirana pri Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti pod številko T-208/05 in nato prenesena na Sodišče za uslužbence Evropske unije s sklepom z dne 15. 12. 2005).

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/83

Sodba Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 10. septembra 2009 – Rosenbaum proti Komisiji

(Zadeva F-9/08) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Imenovanje - Razvrstitev v naziv - Predlog za ponovno razvrstitev - Področje uporabe člena 13 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom - Upoštevanje delovnih izkušenj - Zaposlitev v naziv iz natečaja - Člen 31 Kadrovskih predpisov - Načelo prepovedi diskriminacije - Prosto gibanje delavcev)

2009/C 267/150

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Eckehard Rosenbaum (Bonn, Nemčija) (zastopnik: H.-J. Rüber, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in B. Eggers, zastopnika)

Intervenient v podporo tožene stranke: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Simm in M. Bauer, zastopnika)

Predmet zadeve

Javni uslužbenci – Razglasitev ničnosti odločbe o razvrstitvi tožeče stranke, uspešnega kandidata na natečaju za sestavo čakalnega seznama za zaposlovanje administratorjev z nazivom A7/A6, v delu, v katerem ji je bil dodeljen naziv AD 6/2, in predlog za ponovno razvrstitev.

Izrek sodbe

1.	Tožba se zavrne.

2.	E. Rosenbaum nosi svoje stroški in stroške Komisije Evropskih skupnosti.

3.	Svet Evropske unije, intervenient, nosi svoje stroške.

(1) UL C 64, 8.3.2008, str. 70.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/84

Sklep Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 15. septembra 2009 – Hartwig proti Komisiji

(Zadeva F-141/06) (1)

(Imenovanje - Začasni uslužbenci, imenovani v uradnike - Kandidati, vpisani na čakalni seznam natečaja, ki je bil objavljen pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov - Razvrstitev v naziv na podlagi novih, manj ugodnih pravil - Prehodni ukrepi iz Priloge XIII h Kadrovskim predpisom)

2009/C 267/152

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Marc Hartwig (Bruselj, Belgija) (zastopnik: T. Bontinck, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in H. Krämer, zastopnika)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločb Komisije in Parlamenta, ki učinkujeta od 16.4.2006, s katerima je bila tožeča stranka – začasni uslužbenec, uvrščen v naziv B*7, z uspešno opravljenim zunanjim natečajem PE/34/B – na podlagi določb Priloge XIII h Kadrovskim predpisom imenovana za uradnika z nazivom B*3, plačilni razred 2.

Izrek sklepa

1.	Postopek glede tožbe F-141/06 v zadevi Hartwig proti Komisiji se ustavi.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 20, 27.01.2007, str. 40.

7.11.2009

Uradni list Evropske unije

C 267/85

Tožba, vložena 11. septembra 2009 – Wenig proti Komisiji

(Zadeva F-75/09)

2009/C 267/155

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Fritz Harald Wenig (Bruselj, Belgija) (zastopnika: Georges-Albert Dal in Dominique Voillemont, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predmet in opis spora

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe zaradi molka organa, s katero je bila zavrnjena prošnja za pomoč, ki jo je tožeča stranka vložila 23. septembra 2008 pri Evropski Komisiji, in predlog za razglasitev ničnosti odločbe Evropske Komisije o zavrnitvi z dne 14. novembra 2008.

Predlogi tožeče stranke

—

Razglasi naj se ničnost odločbe zaradi molka organa, s katero je bila zavrnjena prošnja za pomoč, ki jo je tožeča stranka vložila 23. septembra 2008 pri Evropski Komisiji, da bi ji ta pomagala v zvezi s kršitvijo njenih pravic z žaljivim in sramotilnim člankom, ki je bil objavljen 7. septembra 2008 na spletni strani britanskega dnevnika Sunday Times, in v zvezi z nezakonitim ravnanjem avtorjev tega članka;

—

če bi ta odločba štela za izrecno odločbo o zavrnitvi prošnje za pomoč, ki jo je vložila tožeča stranka, naj se razglasi ničnost odločbe Komisije z dne 14. novembra 2008 v delu, v katerem je zavrnjena prošnja tožeče stranke za pomoč v okviru organizacije „Worst Conflicts of Interest Award“, ki jo obravnava in posega v njeno integriteto in domnevo nedolžnosti;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo odškodnine za njeno nepremoženjsko in premoženjsko škodo;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.267.slv
Uradni list Evropske unije		C 267

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 7. november 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Sodišče
2009/C 267/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unijeUL C 256, 24.10.2009	1

2009/C 267/02	Prisega novih članov Sodišča	1

2009/C 267/03	Izvolitev predsednika Sodišča	2

2009/C 267/04	Izvolitev predsednikov senatov	2

2009/C 267/05	Imenovanje prvega generalnega pravobranilca	2

2009/C 267/06	Razporeditev sodnikov v senate	2

2009/C 267/07	Seznam sestave senatov	3

2009/C 267/08	Določitev senata, ki obravnava zadeve iz člena 104b Poslovnika Sodišča	5

2009/C 267/09	Prisega novih članov Sodišča prve stopnje	5

2009/C 267/10	Prisega nove članice Sodišča za uslužbence Evropske unije	5

	Sodišče prve stopnje
2009/C 267/11	Izvolitev predsednika senata	6

2009/C 267/12	Razporeditev sodnikov v senate	6