Evropski parlament
ZASEDANJE 2008—2009
Seje: 22—24. april 2008
SPREJETA BESEDILA
Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 154 E, 19. 6. 2008.
Sprejeta besedila z dne 22. aprila 2008, ki zadevajo razrešnice v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto 2006, so bila objavljena v UL L 88 z dne 31.3.2009.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/1

Darovanje in presajanje organov: politični ukrepi na ravni EU

P6_TA(2008)0130

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU (2007/2210(INI))

(2009/C 259 E/01)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 152(4)(a) Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU (KOM(2007)0275) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen sporočilu: Povzetek ocene učinkov SEK(2007)0705),

—	ob upoštevanju Direktive 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic (1),

—	ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2),

—	ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (3),

—	ob upoštevanju Direktive 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi (4),

—	ob upoštevanju vodilnih načel Svetovne zdravstvene organizacije o presajanju človeških organov,

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino in njenega dodatnega protokola o presaditvi človeških organov in tkiv,

—	ob upoštevanju poročila Sveta Evrope o reševanju pomanjkanja organov: sedanje stanje in strategije za povečanje darovanja organov (1999),

—	ob upoštevanju poročila Sveta Evrope o napotkih za zagotavljanje varnosti in kakovosti organov, tkiv in celic (5),

—	ob upoštevanju dokumenta s prvega srečanja nacionalnih strokovnjakov o darovanju in presajanju organov na ravni Skupnosti (6), ki je potekalo v Bruslju 13. septembra 2007,

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0090/2008),

ker potrebe po presajanju organov v Evropski uniji naraščajo brez prestanka in hitreje, kot število darovanih organov; ker je na čakalnih listah v EU več kot 60 000 bolnikov, ki potrebujejo presaditev organov, in ker veliko število bolnikov zaradi kroničnega pomanjkanja organov umre; ker se čakalni seznami kljub porastu števila darovalcev niso skrajšali,

B.	ker se trgovina z organi, komercializacija in presaditveni turizem hitro razraščajo, kar ni v skladu s spoštovanjem človekovega dostojanstva; ker obstaja povezava med pomanjkanjem organov ter trgovino z njimi; ker je potrebnih več podatkov o trgovini z organi,

C.	ker se pri izvajanju nezakonitih komercialnih presaditev organov varnostna vprašanja pogosto ne upoštevajo, kar lahko ogrozi življenje tako darovalca kot prejemnika,

ker štiri države članice še niso ratificirale konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, pet držav članic ni ratificiralo protokola o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem ženskami in otroki, ki dopolnjuje omenjeno konvencijo (Palermski protokol), devet držav članic ni ratificiralo izbirnega protokola h konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije, 17 držav članic pa še ni ratificiralo Konvencije Sveta Evrope o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi,

E.	ker postaja trgovina z organi in tkivi, kljub sedanjim razmeroma nizkim ocenam v primerjavi z drugimi oblikami nezakonite trgovine, vse večji svetovni problem, ki se pojavlja znotraj nacionalnih meja in sega čeznje, in ker jo usmerja povpraševanje (v EU je po ocenah 150–250 primerov letno),

ker je trgovina z organi in tkivi oblika trgovine z ljudmi, ki vključuje resne kršitve temeljnih človekovih pravic, zlasti človekovega dostojanstva in telesne integritete, in ker lahko zmanjša zaupanje državljanov v zakoniti sistem za presajanje organov, kar lahko vodi v nadaljnje pomanjkanje prostovoljno darovanih organov in tkiv,

G.	ker so kakovost, varnost, učinkovitost in preglednost bistvene, če želi družba izkoristiti možnosti, ki jih lahko presajanje ponudi kot vrsta zdravljenja,

H.	ker je presajanje organov edini način zdravljenja, ki je na voljo ob dokončni odpovedi organov, kot so jetra, pljuča in srce, in ker je tako zdravljenje pri dokončni ledvični odpovedi stroškovno najučinkovitejše; ker je mogoče s presaditvijo organa rešiti življenje in izboljšati njegovo kakovost,

ker obstajajo med državami članicami in v državah samih pomembne razlike v številu presaditev in virih organov (ali je daroval živi ali umrli darovalec) ter celo neskladja v zahtevah glede kakovosti in minimalnih varnostnih zahtevah pri darovanju in presajanju organov, hkrati pa se organizacijski pristop k presajanju od države članice do države članice razlikuje, zaradi česar v EU obstajajo neenotni standardi,

J.	ker se pravni sistemi v državah članicah razlikujejo (nekater države članice imajo sistem privolitev, druge pa sistem zavrnitve) in izkušnje različnih držav članic kažejo, da je vpliv pravnega sistema na število darovalcev precej omejen,

K.	ker lahko presaditev pogosto nadomesti le intenzivna nega, ki je za bolnika neprijetna in obremeni zdravstveni sistem ter družino in negovalce bolnikov,

L.	ker sta darovanje in presajanje organov občutljivi in zapleteni vprašanji, ki ne vključujeta le medicinskih, ampak tudi pravne in etične vidike ter za svoj razvoj potrebujeta sodelovanje celotne civilne družbe,

M.	ker pri uporabi organov za zdravljenje obstaja tveganje prenosa nalezljivih in drugih bolezni,

N.	ker se med državami članicami že izmenjuje veliko organov in že obstajajo različne evropske organizacije za izmenjavo organov (npr. Eurotransplant, Scandiatransplant),

O.	ker obstoječe izkušnje (na primer. španski model, belgijski projekt GIFT, DOPKI in Zveza za darovanje in presajanje organov) kažejo, da so rezultati dobri in jih je treba upoštevati,

P.	ker imajo ozaveščanje javnosti, jasne in pozitivne informacije ter visoke izobraževalne in komunikacijske sposobnosti strokovnjakov pomembno vlogo pri povečevanju pripravljenosti za darovanje organov,

Q.	ker je treba uvesti učinkovite ukrepe javnega zdravja za pospešitev zgodnjega odkrivanja in obvladovanja kroničnih bolezni, ki povzročajo odpovedi organov, kot je kronična bolezen ledvic, da bi karseda zmanjšali število ljudi, ki bodo v prihodnje potrebovali presaditev organov ali ledvic,

1. pozdravlja zgoraj omenjeno Sporočilo Komisije, v katerem je predlagan zelo dobrodošel integriran tristebrni pristop;

Pravni instrument

2. pričakuje predlog direktive Komisije, ki bo določil zahteve glede kakovosti in varnosti darovanja, pridobivanja, testiranja, shranjevanja, prevoza in dodeljevanja organov po vsej EU in sredstva, potrebna za izvajanje teh zahtev; vseeno poudarja, da prihodnji zakonodajni okvir ne sme dodatno upravno obremeniti držav članic ali ponudnikov storitev niti ogroziti uporabe sedanjih primerov dobre prakse ali prakse, prilagojene najpogostejšim pogojem in okoliščinam v posameznih državah članicah, ali vsebovati zahtev, zaradi katerih bi se zmanjšalo število potencialnih in dejanskih darovalcev;

3. poudarja, da bi morala nova direktiva dopolniti in okrepiti prizadevanje držav članic za doseganje dejavne in učinkovite metode usklajevanja, ne da bi se pri tem preprečevala uvedba ali ohranitev strožjih ukrepov;

4. poudarja, da bi morala direktiva upoštevati napredek medicinske znanosti;

Sodelovanje med državami članicami

5. je zaskrbljen, ker je človeških organov za presaditev na voljo premalo, da bi zadovoljili potrebe bolnikov; meni, da je omejitev pomanjkanja organov in darovalcev glavni izziv, s katerim se soočajo države članice v zvezi s presajanjem organov; opozarja, da je trenutno na tisoče bolnikov vpisanih na čakalne sezname v Evropi, na katerih je stopnja umrljivosti zelo visoka;

6. ugotavlja, da mora dodeljevanje organov temeljiti na zdravstveni sposobnosti bolnika za sprejem organa; meni, da je diskriminacija zaradi invalidnosti, ki ne vpliva na možnosti bolnika, da bo njegovo telo organ sprejelo, nesprejemljiva;

7. poudarja, da je darovanje organov darilo in da je zato pri iskanju rešitve za resno pomanjkanje organov v EU izjemno pomembno spoštovati in varovati svobodo izbire pri odločanju o tem, ali bo nekdo daroval organe ali ne;

8. je seznanjen s pomembnimi razlikami v zvezi z virom organov (umrli ali živi darovalci) v EU, precejšnimi razlikami med državami članicami pri uspešnosti širjenja kroga darovalcev, neskladnosti med državami članicami pri zahtevah glede kakovosti in varnosti, različnimi organizacijskimi pristopi k darovanju in presajanju organov ter razlikami v izobrazbi in usposobljenosti medicinskega in paramedicinskega osebja; meni, da neskladja delno pojasnjuje kombinacija gospodarskih, strukturnih, upravnih, kulturnih, etičnih, verskih, zgodovinskih, družbenih in pravnih dejavnikov, čeprav je odločilen dejavnik očitno to, kako poteka celoten postopek pred darovanjem in presaditvijo;

9. zato trdno verjame, da imajo države članice veliko možnosti za delitev strokovnega znanja in izkušenj, z namenom povečanja števila darovalcev ter izenačenja dostopa do presajanja v vsej EU; zato pričakuje akcijski načrt Komisije za okrepljeno sodelovanje med državami članicami, da se

—	poveča razpoložljivost organov,

—	izboljšata učinkovitost in dostopnost sistemov za presajanje organov,

—	poveča javna osveščenost,

—	zagotovita kakovost in varnost;

10. zato poudarja, da sta oblikovanje dobro strukturiranih operativnih sistemov in spodbujanje uspešnih modelov znotraj držav članic in med njimi ter, če je smotrno, na mednarodni ravni izredno pomembna; predlaga, da so operativni sistemi setavljeni iz ustreznega pravnega okvira, tehnične in logistične infrastrukture, psihološke in organizacijske podpore in ustrezne organizacijske strukture na bolnišnični in nadbolnišnični ravni, v kateri bo visoko usposobljeno osebje, in povezani z jasnimi določbami o sledljivosti ter pravičnim, učinkovitim in poštenim sistemom dodeljevanja in dostopa do sistema za presajanje organov;

Povečanje razpoložljivosti organov

11. poudarja, da so države članice same odgovorne za svoj pravni model; ugotavlja, da v EU obstajata dva modela, ki imata vsak še različne oblike; meni, da pravnih sistemov ni treba prilagajati ali usklajevati; poziva države članice, naj sprejmejozakonodajo, ki omogoča določitev nacionalnega predstavnika, ki lahko odloča o darovanju po tem, ko oseba umre;

12. poziva države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti posmrtnega darovanja; zato poziva države članice, naj čim več vlagajo v izboljšanje svojih organizacijskih sistemov, tako da:

—	osveščajo, izobražujejo in usposabljajo medicinsko in paramedicinsko osebje,

—	finančno podpirajo bolnišnice pri imenovanju internih koordinatorjev presaditev (zdravniki na oddelkih intenzivne nege, ki jim pomaga medicinska ekipa) čigar naloga bi bila aktivna določitev možnih darovalcev in stik z njihovimi družinami,

—	izvajajo programe za izboljšanje kakovosti v vseh bolnišnicah ali skupinah bolnišnic v EU, kjer se pokažejo možnosti za darovanje organov;

13. poziva države članice, naj za povečanje razpoložljivosti organov ocenijo uporabo razširjenega kroga darovalcev (starejših darovalcev ali darovalcev z nekaterimi boleznimi) in pri tem upoštevajo vidike kakovosti in varnosti;

14. meni, da so mogoče presaditve neoptimalnih organov; v takih primerih bi morala imeti skupina za presajanje po posvetu z bolnikom in/ali njegovo družino možnost na osnovi analize tveganj in koristi odločati o uporabi organov za posamezne bolnike;

15. poziva države članice, ki dovoljujejo darovanje organov živih darovalcev, naj upoštevajo vidike kakovosti in varnosti; kljub temu poudarja, da mora biti takšno darovanje zgolj dopolnilo k posmrtnemu darovanju;

16. ugotavlja, da so zdravniki zaskrbljeni, ker se bodo z razširjenim krogom darovalcev verjetno pogosteje srečevali z zavračanjem organov in postopnim zmanjšanjem delovanja presajenih organov, zato Komisijo in države članice poziva, naj podprejo metode preprečevanja in zdravljenja zavračanja organov, da bodo zdravniki z zaupanjem uporabljali razširjeni krog darovalcev;

17. se zaveda, da biotehnologija že ponuja rešitve za tveganje zavrnitve presajenih organov, na primer z zdravljenjem, ki zmanjšuje stopnjo zavrnitve, kar bo hkrati prispevalo k večji razpoložljivosti organov, saj bodo zdravniki zavračanje lahko zdravili ali celo preprečevali; meni, da to podpira uporabo organov razširjenega kroga darovalcev, saj se zmanjšuje tveganje, ki je povezano s programi za te kroge;

18. poziva države članice, naj do januarja 2010 odpravijo zakonodajo, ki omejuje uporabo darovanih organov zgolj na svojo državo članico;

19. poziva države članice, naj storijo vse potrebno na področjih izobraževanja in usposabljanja, skupinskega dela in plačila transplantacijskih kirurgov;

20. poudarja, da je treba pridobivanje in presajanje organov financirati iz namenskih proračunskih postavk, da bolnišnic ne bi začeli odvračati od presajanj;

21. poudarja, da je treba zagotoviti, da bo darovanje organov ostalo strogo nekomercialno;

22. podpira ukrepe, katerih cilj sta zaščita živih darovalcev z medicinskega, psihološkega in družbenega vidika in zagotovitev, da je darovanje organov nesebično in prostovoljno, in ki izključujejo plačila med darovalci in prejemniki, razen nadomestila, ki je strogo omejeno na povrnitev stroškov in neprijetnosti v zvezi z darovanjem; poziva države članice naj, kadar nacionalna zakonodaja omogoča taka darovanja, zagotovijo anonimnost umrlih darovalcev in živih darovalcev, ki niso genetsko ali čustveno povezani s prejemniki; poziva države članice, naj opredelijo pogoje, pod katerimi se lahko dodeli nadomestilo;

23. odločno poziva države članice, naj sprejmejo ali ohranjajo stroge zakonske določbe o presajanju organov živih darovalcev, ki niso sorodniki, da bo sistem pregleden in bo izključeval možnosti za nezakonito prodajo organov in prisilo darovalcev; tako se organi živih darovalcev, ki niso sorodniki, lahko darujejo samo v skladu z zahtevami nacionalnega prava in po odobritvi ustrezne neodvisne ustanove;

24. odločno poziva države članice, naj zagotovijo, da, zlasti v zavarovalniških sistemih, živi darovalci niso diskriminirani;

25. odločno poziva države članice, naj živim darovalcem zagotovijo povračilo stroškov socialnega varstva;

26. meni, da bo biotehnologija, če bo zagotovljena sledljivost, raziskovalcem v prihodnosti omogočila, da pridobivajo organe iz obstoječih tkiv in celic bolnikov ali darovalcev tkiv; poziva Komisijo, naj spodbuja takšne raziskave, ki jih pogosto izvajajo novonastala mala in srednje velika biotehnološka podjetja EU, v kulturnih in etičnih okvirih, ki veljajo v državah članicah, ter v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Konvencijo Sveta Evrope o človekovih pravicah in biomedicini;

27. ugotavlja, da več kliničnih poskusov na ljudeh dokazuje učinkovitost zdravljenja z izvornimi celicami odraslih v številnih primerih zdravljenja z nadomeščanjem celic;

Učinkovitost in dostopnost sistemov za presajanje organov

28. je seznanjen, da kjlub temu, da je več držav članic uvedlo obvezno registracijo dejavnosti presajanja in obstaja tudi nekaj prostovoljnih registrov, ni na voljo obsežnega sistema za zbiranje podatkov o različnih vrstah presaditev in njihovih rezultatih; zelo priporoča vzpostavitev nacionalnih kontrolnih registrov živih darovalcev in postopkov presaditve; poudarja, da je navedene registre treba redno posodabljati; poudarja pomen primerljivosti podatkov med državami članicami;

29. poziva Komisijo, naj državam članicam priporoči nekaj smernic v zvezi z registracijo in tako zagotovi, da bodo registrirane osebe sporočale določene svoje anamnestične podatke, hkrati pa skrbi za kakovost in varnost organov darovalcev, saj registracija ni zgolj preprost vnos imena, ampak ima tudi posledice za darovalca in prejemnika;

30. poziva Komisijo, naj pospeši razvoj bistvenih tehničnih in etičnih standardov na področju darovanja in presajanja organov za upravljanje varnosti, kakovosti in učinkovitosti darovanja organov, ki se lahko uporabljajo kot model za države članice; Komisijo prav tako poziva, naj oblikuje mehanizem EU, ki bi spodbujal usklajevalne dejavnosti v zvezi z darovanjem in presajanjem organov med državami članicami;

31. meni, da dodatno korist sodelovanja med državami članicami, ki v zgoraj omenjenem Sporočilu Komisije ni dovolj poudarjena, predstavlja potencialna vrednost izmenjave organov med državami članicami v smislu medicinskih in tehničnih možnosti, kljub temu, da se zaveda geografskih omejitev pri takih izmenjavah in morebitnih vplivov na viabilnost organov; pri tem opozarja na pozitivne rezultate mednarodnih sistemov; verjame, da je lahko izmenjava organov zelo koristna, zlasti kar zadeva težke presaditve (na primer v primerih zelo občutljivih bolnikov ali nujnih primerov in bolnikov s posebnimi boleznimi, za katere se težko najde ustrezen darovalec);

32. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami izvede študijo o vseh vprašanjih v zvezi s presaditvijo organov pri nerezidentih EU v državah članicah, in izdela kodeks ravnanja, ki bo določal pravila in pogoje, po katerih se lahko organi, ki so jih darovali umrli darovalci EU, dodelijo nerezidentom EU;

33. poudarja, da je dobro sodelovanje med zdravstvenimi delavci in pristojnimi organi nujno ter zagotavlja dodano vrednost; poziva Komisijo, naj olajša povezovanje nacionalnih organizacij za presajanje v državah članicah, ki bo vključevalo pravno, etično in tehnično sodelovanje; priznava, da nekaterih razmer na področju presajanja v državah članicah z omejenim krogom darovalcev ni mogoče ustrezno obravnavati; verjame, da lahko imajo zlasti majhne države članice nedvomno korist od evropskega sodelovanja;

34. poziva k izdelavi darovalske kartice EU, ki bi dopolnjevala obstoječe nacionalne sisteme;

35. meni, da je mednarodno sodelovanje pri spodbujanju razpoložljivosti in varnosti organov zaželeno; pri tem poudarja, da bi bila koristna splošna pravila, ki veljajo za najboljšo medicinsko prakso, diagnostnične tehnike in shranjevanje; poziva države članice, naj aktivno spodbujajo takšno sodelovanje in uporabljajo ta sistem splošnih pravil;

Krepitev javne osveščenosti

36. poudarja pomen večjega osveščanja javnosti o darovanju in presajanju organov z namenomolajšanja opredelitev darovalcev in tako poveča razpoložljivost organov; zato poziva Komisijo, države članice in civilno družbo, naj strukturno okrepijo spodbujanje darovanja organov, med drugim med mladimi v šolah; predlaga, da se v ta namen uporabijo znane osebnosti (na primer športniki in športnice) in izobraževalni svežnji;

37. poudarja, da je treba informacije o darovanju in presajanju organov predstaviti na pregleden, nepristranski in nevsiljiv način in da morajo vsebovati obseg darovanja organov, npr. da lahko darovanje obsega več organov ali tkiva;

38. poudarja, da je svoboda odločanja o tem, ali bo nekdo daroval organ ali ne, izključna pravica darovalca in jo je treba spoštovati ter da je treba darovanje organov obravnavati kot darilo enega človeškega bitja drugemu; poudarja, da se mora to odražati v jeziku, ki se pri tem uporablja, zato se je treba izogibati ekonomskim izrazom, ki bi napeljevali na misel, da se lahko z organi ravna kot z blagom na notranjem trgu;

39. poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi obstoječo evropsko spletno stran o darovanju organov (7), kakor tudi stran Svetovne zdravstvene organizacije (8) razvila in razširila tako, da bo zajemala vse države članice in vse uradne jezike EU, da bi bile na voljo vse potrebne informacije in podatki o darovanju in presajanju organov;

40. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo dan darovalcev in priporoča izvedbo ukrepov, ki bodo poudarjali dobre rezultate in pomen presajanja organov;

41. je prepričan, da se lahko razpoložljivost organov zelo učinkovito poveča s tem, da se javnosti zagotovi več informacij tudi na lokalni in regionalni ravni; poziva Komisijo, države članice in organizacije civilne družbe, cerkve, verske in humanistične skupnosti, naj sodelujejo pri tem prizadevanju za ozaveščanje javnosti o možnosti darovanja organov ob upoštevanju kulturnih posebnosti posameznih držav članic; poudarja pomen, ki ga imajo registrirani darovalci pri pospeševanju darovanja organov, s tem ko družinske člane in prijatelje spodbujajo, naj tudi oni postanejo darovalci;

42. priznava, da je pomembno izboljšati komunikacijske sposobnosti zdravstvenih delavcev, na primer z oblikovanjem informacijskih smernic; poudarja potrebo po strokovnem odnosu do komunikacije in podpori strokovnjakov na tem področju; posebno pozornost je treba nameniti vsebini sporočila in najboljšim načinom obravnavanja najspornejših tem; poudarja pomen rednih srečanj s predstavniki medijev za predstavitev dobrih rezultatov in pomena presajanja organov;

43. podpira vzpostavitev telefonske linije za presajanje z eno samo telefonsko številko, ki bi jo vodila nacionalna organizacija za presajanja, kjer ta obstaja, in na kateri bi ekipa ustrezno usposobljenih in izkušenih strokovnjakov vsem zainteresiranim 24 ur na dan zagotavljala hitre, ustrezne in natančne medicinske in pravne informacije;

44. poziva Komisijo, naj podpre raziskave o darovanju in presajanju organov prek nacionalnih meja, naj obravnava vpliv narodnosti, države izvora, vere, stopnje izobrazbe in družbeno-gospodarskega razreda na odločitev o darovanju organov; poziva Komisijo in države članice, naj rezultate navedenih raziskav hitro razširijo z namenom obveščanja javnosti in odpravljanja napačnega razumevanja;

Izboljšanje kakovosti in varnosti

45. priznava, da je zelo pomembno zagotoviti kakovost in varnost darovanja ter presajanja organov; poudarja, da bo to imelo vpliv v smisluzmanjšanja tveganja pri presajanju in poseldično zmanjšanja škodljivih učinkov; priznava, da lahko ukrepi v zvezi s kakovostjo in varnostjo vplivajo na razpoložljivost organov in obratno; poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam razviti zmogljivost za oblikovanje in razvijanje nacionalnih predpisov in regulativnega okvira za izboljšanje kakovosti in varnosti, ne da bi to negativno vplivalo na razpoložljivost organov za presaditev;

46. priznava, da je treba rezultate po opravljeni presaditvi in darovanju spremljati in oceniti; poudarja, da je treba spodbujati skupno metodologijo analize podatkov na osnovi najboljših praks, ki se uporabljajo v državah članicah, da se omogoči čim večja primerljivost rezultatov med državami članicami;

47. poziva države članice, naj podaljšajo čas spremljanja bolnikov po presaditvi na več let in po možnosti, dokler je bolnik živ in/ali presadek deluje;

48. poziva Komisijo naj v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) zagotovi sredstva za podporanje raziskav boljših in bolj natančnih diagnostičnih tehnik, ki bodo omogočale zgodnje in učinkovito odkrivanje nevarnih bolezni, kot so HIV/AIDS, hepatitis in druge, saj je zavarovanje pred različnimi škodljivimi dejavniki in povzročitelji bolezni v organih darovalca pomemben vidik pri presajanju organov;

Trgovina z organi

49. poudarja, da obstaja povezava med pomanjkanjem organov in trgovino z organi, ker trgovina z organi spodkopava verodostojnost sistema potencialnih prostovoljnih in neplačanih darovalcev; poudarja, da je vsako komercialno izkoriščanje organov neetično in neskladno z najosnovnejšimi človeškimi vrednotami; poudarja, da darovanje organov, ki so ga spodbudili iz finančni razlogi, zmanjšuje vrednost podarjenega organa na navadno blago, kar je kršitev človekovega dostojanstva in v nasprotju s členom 21 Konvencije o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino ter je prepovedano s členom 3(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

50. v zvezi s tretjimi državami poziva Komisijo, naj se bori proti trgovini z organi in tkivi, ki jo je treba po vsem svetu prepovedati, tudi presajanju organov in tkiv mladoletnikov, duševno prizadetih oseb ali usmrčenih zapornikov; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo ozaveščenost mednarodne javnosti o tem vprašanju;

51. meni, da je treba v boju proti trgovini z organi v revnejših delih sveta sprejeti dolgoročno strategijo za odpravo socialne neenakosti, na katerih temeljijo takšne prakse; poudarja, da je treba v boju proti praksi prodaje organov za denar (zlasti v državah sveta v razvoju) vzpostaviti mehanizme sledljivosti, da se prepreči vnos teh organov v EU;

52. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje „presaditvenega turizma“ z oblikovanjem smernic, ki bodo najrevnejše in najranljivejše darovalce zaščitile, da ne bi postali žrtve trgovine z organi, ter sprejetjem ukrepov, ki povečujejo razpoložljivost zakonito pridobljenih organov, in z izmenjavo vpisov na čakalne sezname med obstoječimi organizacijami za izmenjavo organov, ki bo preprečevala podvajanje seznamov; poziva Komisijo, da prek območja svobode, varnosti in pravice spodbuja skupen pristop, katerega cilj je združevanje informacij o nacionalni zakonodaji o trgovini z organi, ter opredeli glavne težave in mogoče rešitve; v zvezi s tem poudarja, da je treba oblikovati sistem sledljivosti in odgovornosti za človeške snovi;

53. odločno poziva države članice, naj po potrebi svoje kazenske zakonike prilagodijo tako, da bodo zagotavljali ustrezen kazenski pregon zoper osebe, odgovorne za trgovino z organi, in vanje vključijo kazni za zdravstveno osebje, ki sodeluje pri presaditvah organov iz nezakonite trgovine, istočasno pa naj si kar najbolj prizadevajo možne prejemnike organov odvrniti od iskanja organov in tkiv iz nezakonite trgovine; poudarja, da bi bilo potrebno preučiti možnost uvedbe kazenske odgovornosti za evropske državljane, ki so kupili organe v Uniji ali izven nje;

54. poziva države članice, naj storijo vse potrebno, da bo zdravstvenemu osebju preprečeno spodbujati trgovanje z organi in tkivi (npr. z napotitvijo pacientov k tujim službam za presaditve, ki bi lahko bile vpletene v nezakonito trgovino), zdravstvenim zavarovalnicam pa podpiranje dejavnosti, ki neposredno ali posredno spodbujajo trgovino z organi, na primer s povrnitvijo stroškov, nastalih z nezakonitim presajanjem organov;

55. meni, da morajo države članice urediti izobraževanje za nacionalne organe pregona ter zdravstveno osebje o trgovini z organi, da bodo o vsakem znanem primeru obvestili policijo;

56. države članice poziva, naj podpišejo, ratificirajo in izvajajo konvencijo Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi in Palermski protokol, če tega še niso storile;

57. obžaluje, da Europol ni predložil študije o prodaji organov in trgovini z njimi zato, ker trdi, da ni dokumentiranih primerov; se sklicuje na poročila Sveta Evrope in Svetovne zdravstvene organizacije, ki navajajo jasne dokaze, da je trgovina z organiproblem tudi držav članic EU, ter poziva Komisijo in Europol, naj izboljšata spremljanje primerov trgovine z organi in prideta do potrebnih ugotovitev;

58. zahteva, naj Komisija in Svet posodobita akcijski načrt o trgovini z ljudmi in vanj vključita tudi akcijski načrt za boj proti trgovini z organi, kar bo omogočilo tesnejše sodelovanje pristojnih organov;

59. poziva tudi, naj se akcijski načrt navezuje na pravilne in verodostojne podatke o količinah, vrstah in izvoru organov iz nezakonite trgovine;

* *

60. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetovni zdravstveni organizaciji, Svetu Evrope in parlamentom držav članic.

(1) UL L 102, 7.4.2004, str. 48.

(2) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(3) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(4) UL L 121, 1.5.2001, str. 34.

(5) Tretja izdaja, 2007.

(6) SANCO C6 EFZ/gsc D (2007) 360346.

(7) www.eurodonor.org (in/ali www.eurocet.org).

(8) www.transplant-observatory.org.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/9

Prispevek prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji

P6_TA(2008)0131

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji (2007/2149(INI))

(2009/C 259 E/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju četrtega poročila o gospodarski in socialni koheziji (KOM(2007)0273),

—	ob upoštevanju Sklepa št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o vzpostavitvi programa za obdobje 2007–2013 Evropa za državljane za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva (1),

—	ob upoštevanju Sklepa št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o ustanovitvi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013 (2),

—	ob upoštevanju Odločbe Sveta 2006/144/ES z dne 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013) (3),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji (4),

—	ob upoštevanju Resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 13. novembra 2006 o uresničevanju skupnih ciljev na področju participacije in informiranja mladih s ciljem spodbujanja njihovega dejavnega evropskega državljanstva (5) ,

—	ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi (KOM(2007)0498),

—	ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost (KOM(2006)0571),

—	ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta 2001/613/ES z dne 10. julija 2001 o mobilnosti študentov, udeležencev usposabljanja, prostovoljcev, učiteljev in vodij usposabljanja v Skupnosti (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo (7),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji (8),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o prostovoljni dejavnosti: vloga in vpliv v evropski družbi (9),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij o vlogi prostovoljnih organizacij – prispevek k evropski družbi (10),

—	ob upoštevanju členov 158 in 159 Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A6-0070/2008),

A.	ker zanesljive ocene kažejo, da je v EU več kot sto milijonov državljanov vključenih v prostovoljne dejavnosti (11),

B.	ker začetne ugotovitve, ki izhajajo iz izvajanja priročnika Združenih narodov za neprofitne organizacije, kažejo, da gospodarski prispevek neprofitnih organizacij v povprečju znaša 5 % BDP in da celo po previdnih ocenah čas prostovoljcev predstavlja več kot četrtino tega zneska (12),

C.	ker je prostovoljstvo pomembno za razvoj civilne družbe in krepitev solidarnost – ene temeljnih vrednot EU, pa tudi bistvene sestavine pri podpiranju razvojnih programov skupnosti, zlasti v tistih državah članicah, ki sedaj izhajajo iz prehodnega postkomunističnega obdobja,

D.	ker je nedavna študija o evropskih organizacijah, ki vključujejo prostovoljce, pokazala visoko stopnjo dodane vrednosti: za vsak euro, ki so ga organizacije porabile za podporo prostovoljcem, so prejele v povprečju 3–8 EUR (13),

E.	ker je treba znatni prispevek prostovoljstva pri ustvarjanju družbenega kapitala v celoti priznati,

F.	ker je trajnostno financiranje, zlasti za upravne namene, temeljnega pomena za prostovoljne organizacije in za prostovoljno delo na splošno,

G.	ker je bilo v nedavnem poročilu Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer ugotovljeno, da je družbeni kapital bistveni element pri razvijanju politik za podpiranje gospodarskega razvoja podeželja (14),

H.	ker je v nedavni študiji o uspešnem programu Urban v Aahrusu poudarjeno, da so bili lokalno prebivalstvo in prizadevanja prostovoljcev osrednjega pomena za uspešno izvajanje programa (15),

I.	ker ima prostovoljstvo izmerljivo gospodarsko vrednost, poleg tega pa lahko prinese tudi znaten prihranek za javne storitve; ker je v zvezi s tem pomembno zagotoviti prostovoljno dejavnost poleg javnih storitev in ne kot njihovo zamenjavo,

J.	ker prostovoljstvo prispeva k osebnemu in družbenemu razvoju prostovoljca in pozitivno vpliva na skupnost, na primer na medosebne odnose v skupnosti,

K.	ker imajo prostovoljci pomembno vlogo pri doseganju cilja lizbonske strategije glede družbeno-ekonomske kohezije, ker prispevajo k finančnemu vključevanju, na primer z ustanovitvijo reguliranih kreditnih sindikatov, neprofitnih finančnih zadrug, s katerimi upravljajo prostovoljci,

L.	ker je družbena odgovornost podjetij pomembno gonilo za poslovanje, predstavlja pa tudi bistveno sestavino evropskega socialnega modela,

M.	ker sta prostovoljstvo in trajnostni razvoj povezana,

N.	ker je pomembno spodbujati in podpirati najboljšo prakso pri upravljanju prostovoljnega dela med organizacijami, ki vključujejo prostovoljce,

O.	ker prostovoljstvo vodi v neposredno vključevanje državljanov v lokalni razvoj in torej lahko odigra pomembno vlogo pri spodbujanju civilne družbe in demokracije,

P.	ker v zgoraj omenjeni resoluciji o dejavnem državljanstvu Svet spodbuja večjo udeležbo mladih v državljanskem življenju, participativnih strukturah in prostovoljnem delu,

Q.	ker demografske spremembe v Evropi pomenijo veliko število morebitnih starejših prostovoljcev,

R.	ker lahko prostovoljstvo pozitivno vpliva na zdravje ljudi (16); ker lahko take koristi za zdravje uživajo osebe vseh starosti in lahko pripomorejo k preprečevanju telesnih in duševnih obolenj,

S.	ker je prostovoljstvo pomembno za podpiranje pobud za lokalni razvoj in za lažje uspešno izvajanje številnih pobud, ki jih financira Skupnost, kot so programi Leader, Interreg in Peace

1. spodbuja države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj priznajo vrednost prostovoljstva pri spodbujanju socialne in gospodarske kohezije; nadalje jih spodbuja, naj delujejo v partnerstvu s prostovoljnimi organizacijami ter upoštevajo pomembnost posvetovanja s sektorjem prostovoljnega dela, da se razvijejo načrti in strategije za priznavanje, vrednotenje, podpiranje, omogočanje in spodbujanje prostovoljstva; prav tako poziva države članice, naj oblikujejo stabilen in institucionalen okvir za udeležbo nevladnih organizacij v javni razpravi;

2. poziva zadevne strokovnjake Komisije, naj jasneje ločujejo med prostovoljnimi in nevladnimi organizacijami, katerih dejavnosti niso organizirane na enaki prostovoljni podlagi, ter poziva k celoviti vseevropski preiskavi o naravi, ravni in notranjih mehanizmih družbene participacije, vključno s prostovoljno participacijo in financiranjem za te namene;

3. poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj si resnično prizadevajo, da se prostovoljnim organizacijam omogoči dostop do zadostnih in trajnostnih finančnih sredstev za namene upravnega financiranja in projekte, brez čezmernega izpolnjevanja obrazcev, formalnosti in birokracije, vendar z ohranitvijo ustreznih kontrol glede porabe javnega denarja;

4. poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj v vsakem kraju spodbujajo oblikovanje prostovoljnih služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih, da se zagotovi hiter odziv na naravne in druge nesreče;

5. opozarja Komisijo na dejstvo, da načelo partnerstva v strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013) in strateških smernicah Skupnosti o koheziji na nacionalni ravni ni vedno upoštevano (17) in zato poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne upravne in institucionalne ukrepe, da zagotovi, da se njene politike, postopki in protokoli dejansko upoštevajo in uporabljajo pri posvetovalnih pogajanjih o strukturnih skladih in pri poznejših ukrepih;

6. priporoča, naj države članice redno pripravljajo satelitske račune za neprofitne organizacije in naj se prostovoljno delo vključi v te račune, da bodo oblikovalci politike lahko upoštevali neprofitne organizacije pri pripravi politike; poziva Komisijo, naj razmisli, kako bi prostovoljstvo lahko vključili kot posebno kategorijo v statistike finančnih računov Eurostata;

7. odločno podpira stališče, da prostovoljstvo in prostovoljne dejavnosti ne bi smele nadomestiti plačanega dela;

8. poziva Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje sistema za vse sklade Skupnosti, v katerem je prostovoljna dejavnost lahko priznana kot prispevek k sofinanciranim projektom, ter določi mehanizme, s katerimi bo mogoče prostovoljno delo ustrezno stroškovno ovrednotiti; pozdravlja prizadevanja nekaterih generalnih direktoratov Komisije, da bi sprejeli prožnejši pristop k sprejemanju prostovoljnega dela kot prispevka za pridobivanje sredstev Skupnosti za skupno financirane projekte;

9. poziva Komisijo, naj spodbuja priložnosti za starejše prostovoljce in razvije program Seniorji v akciji za vse večje število starejših državljanov s širokimi izkušnjami, ki so pripravljeni biti prostovoljci, ki bi lahko potekal vzporedno z zgoraj omenjenim programom Mladi v akciji in kot njegovo dopolnilo, ter naj spodbuja specifične programe za medgeneracijsko prostovoljstvo in za mentorstvo;

10. spodbuja države članice, naj podpirajo in olajšajo prostovoljstvo v vseh skupnostih, tako resničnih kot virtualnih, na primer družinsko prostovoljstvo ali prostovoljstvo v marginaliziranih skupinah ali skupinah, ki se navadno ne vključujejo v prostovoljne dejavnosti, da se zagotovi njegova skladnost z družinskim in poklicnim življenjem;

11. spodbuja podjetja in druge zasebne izvajalce, naj kot del svoje strategije za družbeno odgovornost podjetij finančno podpirajo pobude, ki spodbujajo in krepijo prostovoljstvo ter poziva države članice, naj v zvezi s podjetniškim prostovoljstvom zagotovijo spodbude, da bo zasebni sektor financiral in podpiral prostovoljni sektor in tako pomagal zagotoviti prenos poslovne usposobljenosti in strokovnega znanja iz zasebnega v javni sektor in izboljšati kakovost življenja na lokalni ravni s spodbujanjem samopomoči pri reševanju lokalnih težav;

12. poziva Komisijo, naj poveča priznavanja prostovoljstva kot primerne dejavnosti za pridobivanje znanj in spretnosti s programom Youthpass s povezavo na Europass, pri tem pa zagotovi, da prostovoljstvo ne bo obravnavano kot alternativa za uradno usposabljanje, ampak kot njegovo dopolnilo; nadalje poziva k nacionalnim in lokalnim instrumentom za povečanje mobilnost prostovoljcev;

13. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo zamudo pri sprejetju predlagane evropske listine prostovoljstva, ki bi opredelila vlogo prostovoljnih organizacij in določila njihove pravice in odgovornosti; priporoča oblikovanje letnega strokovnega pregleda rezultatov za ocenjevanje prostovoljnega dela, ki ga opravijo države članice v določenih sektorjih in organizacijah;

14. priporoča, naj Komisija in države članice vzpostavijo evropsko zbirko podatkov, ki bo zagotavljala osnovne podatke o prostovoljskih organizacijah, pa tudi podrobnosti o zgledih najboljše prakse, da se zagotovi koristne smernice za izboljšanje prostovoljskih sistemov;

15. poziva ustrezne organe, naj zagotovijo, da so prostovoljci ustrezno kriti z nezgodnim zavarovanjem in zavarovanjem osebne odgovornosti glede svojih prostovoljnih dejavnosti in da so kriti vsi dogovorjeni stroški prostovoljcev v zvezi z njihovimi prostovoljnimi dejavnostmi;

16. poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj spodbujajo prostovoljstvo v izobraževanju na vseh ravneh z ustvarjanjem priložnosti za prostovoljne dejavnosti na zgodnji stopnji izobraževalnega sistema, da bo veljalo za običajen prispevek k življenju skupnosti ter še naprej spodbujajo take dejavnosti pri starejših študentih, da se olajša učenje s služenjem skupnosti, kjer študenti delajo v partnerstvu s prostovoljnimi skupinami ali skupinami iz skupnosti v sklopu svojega študijskega programa, da se spodbudi povezave med sektorjema prostovoljnega dela in izobraževanja na vseh ravneh in da se prizna učenje v prostovoljstvu kot del vseživljenjskega učenja;

17. poziva Komisijo, naj ob upoštevanju revizije določb o DDV v zvezi z javnimi organi in oprostitvami pri socialnih storitvah, načrtovane za leto 2010, v sodelovanju z državami članicami obravnava tehtne socialne razloge za uvedbo oprostitev plačevanja DDV za prostovoljne organizacije s sedežem v državah članicah za nakupe, s katerimi izpolnjujejo svoje cilje, pa tudi razloge za posamezne primere oprostitve plačila DDV za izdelke in storitve, darovane prostovoljnim organizacijam;

18. poziva države članice, naj v skladu z načelom subsidiarnosti vzpostavijo trajnostno prostovoljsko infrastrukturo, ki se bo spoprijemala z vprašanji, kot je osrednje financiranje za prostovoljne organizacije;

19. priporoča, naj bo leto 2011 razglašeno za evropsko leto prostovoljstva;

20. priznava raznolikost prostovoljstva v državah članicah, vseeno pa spodbuja države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj se ob vsaki priložnosti učijo ena od druge z izmenjavo zgledov najboljše prakse;

21. poziva Komisijo, naj uvede programe podpore za vzpostavitev učinkovitejših sistemov sodelovanja in oblikovanja omrežij med prostovoljnimi organizacijami in okrepi programe izmenjave prostovoljcev, kar bi lahko v nekaterih primerih prispevalo k doseganju razvojnih ciljev tisočletja; zlasti poziva k vzpostavitvi programov za pomoč pri ponovnem spodbujanju prostovoljnih dejavnosti v državah članicah, kjer se je te dejavnosti začelo povezovati z dejavnostmi obvezne narave;

22. priporoča spodbujanje čezmejnih prostovoljskih projektov;

23. poziva Komisijo, naj bo razumevajoča do položaja prostovoljcev na vseh področjih politike in zakonodaje;

24. poziva pomembne lokalne in regionalne interesne skupine, prostovoljne organizacije in medije, naj državljanom zagotovijo ustrezne informacije o možnostih za opravljanje prostovoljnih dejavnosti, hkrati z ustreznim usposabljanjem, s posebnim poudarkom na ranljivih in marginaliziranih skupinah v družbi in na potrebah oddaljenih in nedostopnih regij;

25. poziva Komisijo, naj poleg načrta D za demokracijo, dialog in debato vzpostavi še načrt V za vrednotenje, potrjevanje in zagotavljanje vidnosti za prostovoljce;

26. poziva Komisijo, naj pregleda svojo vizumsko politiko za udeležence iz tretjih držav, ki sodelujejo v priznanih programih EU za prostovoljstvo, da bi se uvedel svobodnejši vizumski režim, zlasti za prostovoljce iz sosednjih držav EU;

27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

(1) UL L 378, 27.12.2006, str. 32.

(2) UL L 327, 24.11.2006, str. 30.

(3) UL L 55, 25.2.2006, str. 20.

(4) UL L 291, 21.10.2006, str. 11.

(5) UL C 297, 7.12.2006, str. 6.

(6) UL L 215, 9.8.2001, str. 30.

(7) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 45.

(8) UL C 105, 25.4.2008, str. 11.

(9) UL C 325, 30.12.2006, str. 46.

(10) UL C 180, 11.6.1998, str. 57.

(11) Poročilo Eurobarometer. Pregled stanja družbene realnosti, februar 2007.

(12) Poročilo univerze Johna Hopkinsa Measuring Civil Society and Volunteering, september 2007. www.jhu.edu/ccss.

(13) Prostovoljstvo deluje (Volunteering works), Inštitut za raziskave na področju prostovoljstva (Institute for volunteering research and volunteering), Anglija, september 2007.

(14) Glej Mandl, I., Oberholzner, T., Dörflinger, C. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. http://www.eurofound.europa.eu/pubdocs/2007/18/en/1/ef0718en.pdf.

(15) Vestergaard Poulsen, L. From Deprived Neighbourhood to Sustainable Community angleški povzetek. Program Urban II Aarhus 2002–2007.

(16) Glej The Health Benefits of Volunteering – A Review of Recent Research (Corporation for National and Community Service, 2007).

(17) Glej Civil Society as a Partner in European Union Structural Funds. European Citizen Action Service, november 2004.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/14

Letno poročilo EIB (2006)

P6_TA(2008)0132

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2006 (2007/2251(INI))

(2009/C 259 E/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 266 in 267 Pogodbe ES, ki se nanašajo na Evropsko investicijsko banko (EIB), in ob upoštevanju protokola (št. 11) o statutu EIB (1),

—	ob upoštevanju člena 248 Pogodbe ES, ki se nanaša na vlogo Računskega sodišča,

—	ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki so jo 13. decembra 2007 podpisali voditelji držav in vlad držav članic Evropske unije,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o letnem poročilu EIB za leto 2005 (2),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/247/ES z dne 19. aprila 2007 o udeležbi Skupnosti pri povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada (EIS) (3),

—	ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 10. julija 2003 glede pristojnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za preiskovanje EIB (4),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/1016/ES z dne 19. decembra 2006 (5), na podlagi katerega je bil EIB podeljen nov mandat, s katerim je dobila pooblastilo za dodeljevanje posojil v znesku 12,4 milijarde EUR v državah, ki so sosede Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (6) in Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (7) (ki zadevajo Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja),

—	ob upoštevanju podpisa sporazuma z dne 11. januarja 2008 med EIB in Komisijo o sodelovanju pri oblikovanju instrumenta garancij za posojila za projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja,

—	ob upoštevanju Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (8),

—	ob upoštevanju 49. letnega poročila (2006) EIB in njene politike razkrivanja podatkov z dne 28. marca 2006,

—	ob upoštevanju evropskih okoljskih načel, ki jih je EIB uvedla leta 2006,

—	ob upoštevanju delovnega načrta banke za obdobje 2007–2009, kot ga je odobril svet direktorjev na svoji seji 12. decembra 2006,

—	ob upoštevanju govora, ki ga je imel Philippe Maystadt, predsednik EIB, 11. septembra 2007 pred Odborom za proračunski nadzor,

—	ob upoštevanju sprejetih finančnih izkazov za proračunsko leto 2006 in pozitivnega revizijskega mnenja neodvisnega revizorja ter revizijske komisije EIB,

—	ob upoštevanju študije o novih finančnih instrumentih za evropsko prometno infrastrukturo in storitve (9),

—	ob upoštevanju dela in zaključkov simpozija, ki je potekal v Clermont-Ferrandu (Francija) 14. decembra 2007 na temo: Urejanje in razvoj ozemlja Evropske unije: izziv za naložbe v Unijo in njihovo financiranje – vloga Evropske investicijske banke,

—	ob upoštevanju napredka EIB pri pregledu svojih politik in postopkov na področju boja proti goljufijam, ki trenutno poteka,

—	ob upoštevanju Pariške deklaracije z dne 2. marca 2005 o učinkovitosti pomoči ter Evropskega soglasja o razvoju (10),

—	ob upoštevanju člena 45 in člena 112(2) svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0079/2008),

A.	ker je naloga EIB prispevati k uravnoteženemu in nemotenemu razvoju notranjega trga, pri čemer uporablja tako trg kapitala kot lastna sredstva,

B.	ob upoštevanju vloge EIB pri harmoničnem razvoju celotne Evropske unije ter pri zmanjševanju razlik v razvoju različnih regij, vključno z najbolj oddaljenimi regijami,

C.	ob upoštevanju zneska vpisanega kapitala EIB, ki je 31. decembra 2006 znašal 163,7 milijarde EUR, in od katerega so države članice vplačale 8,2 milijarde EUR,

D.	ker statut EIB predvideva, da celotni znesek posojil in jamstev, ki jih dodeli EIB, ne sme presegati 250 % zneska vpisanega kapitala,

E.	ker za EIB ne veljajo obveznosti iz sporazuma Basel II, vendar si je prostovoljno naložila pravila, ki se nanašajo na njene dejavnosti,

ob upoštevanju sporazuma luksemburške nadzorne komisije za finančni sektor o pozornem spremljanju politike upravljanja in obvladovanja tveganja, ki jo izvaja EIB, vendar samo v vlogi neuradnega in strogo posvetovalnega organa, pri tem pa se EIB prepušča opredelitev okvira za uporabo sporazuma Basel II glede na lastne potrebe,

ker je poleg ekonomske in socialne kohezije, podpore raziskavam, tehnologiji in inovacijam, vseevropskega omrežja na področju energetike in prometa, dolgoročne okoljske trajnosti, boja proti podnebnim spremembam in pomoči za mala in srednje velika podjetja varna, konkurenčna in trajnostna energetska oskrba ena izmed prednostnih nalog EIB,

H.	ob upoštevanju pomembnih potreb Evropske unije na področju financiranja infrastruktur, ki so ocenjene na 600 milijard EUR (9),

I.	ob upoštevanju bistvene vloge EIB pri razvoju vseevropskih omrežij, saj daje na voljo različne instrumente in mehanizme,

J.	ob upoštevanju težav, na katere je EU naletela pri financiranju projektov z evropsko razsežnostjo, kot je na primer projekt Galileo,

K.	ob upoštevanju kakovosti človeških virov EIB, zlasti na področju finančnega inženiringa in pomoči pri izvedbi projektov,

L.	ob upoštevanju pomembne vloge, ki jo je imela EIB pri financiranju projektov v državah v razvoju,

Splošne opombe

1. čestita EIB za poročilo o dejavnostih za leto 2006 in jo spodbuja k nadaljevanju dela v korist razvoju evropskega gospodarstva, da se zagotovi rast, ustvarjanje delovnih mest, medregionalna in socialna kohezija;

2. pozdravlja preglednost in popolno sodelovanje EIB s Parlamentom;

3. poziva, da najmanj enkrat na leto med EIB in Odborom za proračunski nadzor Evropskega parlamenta poteka informacijski sestanek glede izvajanja mehanizma za naložbe Evropskega razvojnega sklada, in to vzporedno s postopkom za podelitev razrešnice Evropskemu razvojnemu skladu;

Proračunski nadzor in izvrševanje proračuna

4. poziva EIB, da se potrudi za ohranitev ocene za najvišjo kreditno sposobnost (AAA), ki zagotavlja opravljanje njenih dejavnosti in najboljše obrestne mere za posojila, ter posledično prilagodi svojo preudarno politiko ter pri tem ne zapostavi zelo dolgoročnih naložb;

5. poudarja, da EIB izvaja politiko ničelne strpnosti glede goljufij in korupcije, ter pozdravlja povečanje števila preiskav kot tudi okrepljeno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) poziva EIB, da pri sprejemanju svoje politike in postopkov na področju boja proti goljufijam vključi ukrepe za:

i)	upravni mehanizem izključitve za podjetja, pri katerih EIB in druge multilateralne razvojne banke ugotovijo korupcijo,

ii)	politiko zaščite notranjih informatorjev, in

iii)	pregled sedanjih smernic za izvedbo javnih naročil;

6. pozdravlja ustanovitev urada za pritožbe, ki obravnava zunanje pritožbe, kot tudi mehanizma za pritožbe, ki so bile naslovljene prek Evropskega varuha človekovih pravic; pozdravlja in dejavno podpira dialog med Evropskim varuhom človekovih pravic in EIB; poziva EIB, da zato pregleda svoj notranji mehanizem za pritožbe in izda nove smernice za pritožbeni mehanizem, razširjene na vse dejavnosti, ki jih financira EIB;

7. pozdravlja željo po preglednosti EIB v okviru njene politike razkrivanja podatkov in zagotavljanje številnih informacij širši javnosti, vključno z letno predložitvijo seznamov financiranih projektov s kratkim opisom teh projektov; spodbuja EIB k razvijanju dejavnosti svoje službe za vrednotenje poslovanja, ki izvaja naknadno vrednotenje reprezentativnega vzorca projektov in programov;

Mehanizmi revizije, varnostni mehanizmi in mehanizmi za merjenje rezultatov

8. je seznanjen s pozitivno oceno zunanje revizije in sklepi letnega poročila revizijske komisije; ponavlja željo, da bi EIB upoštevala enaka previdnostna pravila kot kreditne institucije in bi imela resnično previdnostno kontrolo, čeprav ugotavlja, da se ta pravila ne uporabljajo za primerljive mednarodne finančne institucije;

9. poziva, da se ustanovi neodvisni regulatorni organ, da bi omogočili spremljanje kakovosti finančnega položaja EIB, natančno merjenje rezultatov in upoštevanje pravil dobrega poklicnega ravnanja; priporoča, da se to izvede med krepitvijo neodvisne revizijske komisije EIB;

10. predlaga, da EIB odboru evropskih bančnih nadzornikov predloži zahtevo za mnenje o tej regulativni nalogi, ki bi moralo pojasniti, kdo bo izvajal to nalogo v pričakovanju ustanovitve uradnega evropskega bančnega regulatorja; predlaga, da se predvidijo različne rešitve, na primer: vključitev odbora evropskih bančnih nadzornikov, vključitev nacionalnega regulatorja, vključitev nacionalnih regulatorjev po sistemu letne rotacije;

11. čestita EIB za prizadevanja pri vključevanju mednarodnih standardov računovodskega poročanja (računovodskih standardov MSRP) v svoje konsolidirane zaključne račune, kakor tudi v zaključni račun Evropskega investicijskega sklada, ki je v proračunskem letu 2006 prvič uporabil računovodske standarde MSRP;

12. pod pogojem, da se vse informacije dajo na voljo tretjim osebam, se pridružuje oklevanju EIB glede pospeševanja izvajanja računovodskih standardov MSRP za zakonske računovodske izkaze, dokler ne bo prišlo do širokega soglasja na tem področju v državah članicah, zlasti glede računovodenja po pošteni vrednosti, ki lahko uvede veliko nestanovitnost pri določanju nekonsolidiranih finančnih rezultatov EIB;

13. vendar priporoča, da se to vprašanje spremlja s tehničnega stališča, saj bo postalo bistveno v smislu predstavitve, odobritve in uporabe računovodskih rezultatov z razvojem operacij tveganega kapitala, financiranja MSP, kakor tudi potrebnega finančnega inženirstva, ki ga bo morala EU vzpostaviti za financiranje svojih infrastruktur;

14. je seznanjen z metodološko izbiro EIB za ocenjevanje kreditnih tveganj, da bi tako premostila ovire, ki izhajajo iz pomanjkanja izkušenj na področju kreditnih izgub, ter hkrati opozorila na potrebo po sprejetju preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja v zvezi z največjo mogočo zaščito finančnih sredstev, da se zagotovi izvajanje ciljev evropske politike;

15. je seznanjen s prizadevanji za premostitev teh težav na podlagi tehnik za prevzem notranjih in zunanjih parametrov, ter želi biti obveščen o novi metodologiji, ki je bila uvedena za klasifikacijo strank EIB in ocenjevanje kreditnih tveganj; glede poslov listinjenja ugotavlja, da bo treba poenostavljeni pristop, ki je trenutno v uporabi, v prihodnje revidirati;

16. glede uporabe sporazuma Basel II želi, da bi lahko EIB dokazala sposobnost za izvajanje svojega poslanstva s svojimi lastnimi sredstvi, ki znašajo 33,5 milijarde EUR, in da bi ohranila oceno za najvišjo kreditno sposobnost, AAA;

Strategija in cilji

17. pozdravlja usmeritve nove strategije za obdobje 2007–2009, ki vključuje okrepitev dodane vrednosti, postopno povečanje sprejemanja tveganja, med drugim v okviru dejavnosti v korist MSP in lokalne skupnosti, uporabo novih finančnih instrumentov in pospešitev sodelovanja s Komisijo; brez zadržkov podpira načrt dejavnosti EIB za obdobje 2007–2009;

Nove strateške prednostne naloge in instrumenti

18. pozdravlja vključitev spodbujanja varne, konkurenčne in trajnostne energije v osnovne smernice načrta dejavnosti EIB, vključno z nadomestnimi in obnovljivimi viri energije, ter poziva k razvoju okolju prijaznih meril za financiranje, ki so v skladu s strateškimi cilji EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

19. pozdravlja dejstvo, da trajnostni razvoj ostaja bistvena zahteva za EIB; EIB čestita za njene izredne dosežke na področju posojilnih dejavnosti, ki zadevajo varovanje okolja in socialno ter ekonomsko kohezijo; spodbuja EIB, da dodatno okrepi svojo okoljsko in socialno politiko, da izboljša in posodobi svoje sedanje standarde, zlasti standarde v zvezi z dejavnostmi podeljevanja zunanjih posojil; poziva EIB, da pojasni cilje in metodologijo svojega ocenjevalnega postopka in da vključi širšo paleto družbenih in okoljskih dejavnikov v svoje dejavnosti ter zagotovi skladnost teh dejavnosti, zlasti na afriški celini, z Evropskim soglasjem o razvoju in doseganjem razvojnih ciljev tisočletja, ki so jih sprejeli Združeni narodi; poziva EIB, naj si prizadeva za aktivno delovanje v civilni družbi, tudi prek postopka posvetovanja;

20. čestita EIB za okvirne pogodbe, ki jih je podpisala s Komisijo: o Skladu za financiranje na osnovi delitve tveganja (ESFF) in instrumentu garancij za posojila za projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja (LGTT); spodbuja Komisijo in EIB, naj še naprej razvijata skupne instrumente, ki podpirajo politike EU, ter si hkrati prizadevata za pridobitev več zasebnega kapitala, da se zagotovi polna uresničitev prednostnih ciljev EIB;

Financiranje obsežnih infrastrukturnih projektov

21. opozarja, da se mora EIB kljub temu, da njene dejavnosti dopolnjujejo dejavnosti zasebnega sektorja, pri iskanju optimalnega učinka vzvoda za financiranje evropskih projektov izogibati vsem oblikam konkurence z zasebnim sektorjem;

22. ponavlja svojo spodbudo EIB, da je treba dati prednost financiranju vseevropskih omrežij, zlasti čezmejnim infrastrukturam, ki omogočajo medsebojno povezanost nacionalnih mrež, ki so bistven element za razvoj tržnega gospodarstva, usmerjenega v socialno kohezijo; poziva EIB, naj v zvezi s financiranjem vseevropskih omrežij prednost zagotovi infrastrukturnim ali prometnim projektom, pri katerih so emisije ogljika majhne ali jih ni;

23. predlaga, da Komisija, ob upoštevanju kakovosti človeških virov EIB, njene nepristranskosti in njenih izkušenj na področju financiranja obsežnih infrastruktur, zaupa banki nalogo izvajanja strateške presoje glede financiranja infrastruktur ob upoštevanju potrebe po uravnoteženem regionalnem razvoju in brez izključitve katere koli možnosti: subvencije, sprostitve zneskov, ki so jih države članice vpisale za kapital EIB, posojila (tudi posojila EIB, na primer posojila, financirana s posebnimi posojili držav članic (11)), inovativni instrumenti, kot sta Instrument garancij za posojila za projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja in Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, finančni inženiring, prilagojen dolgoročnim projektom, ki nimajo takojšnjega donosa, razvoj jamstvenih sistemov, oblikovanje oddelka za vlaganje v proračunu EU, finančni konzorciji med evropskimi, nacionalnimi in lokalnimi organi, javno-zasebna partnerstva itd.;

Pomoč MSP

24. poziva EIB, naj poskrbi, da bo zadostna količina tveganega kapitala dana na razpolago MSP, ki imajo težave s privabljanjem takega kapitala; pozdravlja začetek pobude Skupna evropska sredstva za mikro do srednje velika podjetja (JEREMIE), ki jo je leta 2005 razvil generalni direktorat za regionalno politiko Komisije in EIB, da bi se podjetjem omogočil boljši dostop do shem finančnega inženirstva, in spodbuja razvoj programov za konkurenco in inovacije v okviru prednostnih nalog Lizbonske agende;

25. opozarja, da je potrdil udeležbo EU pri povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada (EIS), da bi tako dal na voljo sredstva, ki jih EIS potrebuje za opravljanje svoje misije ter izvajanje politike ekonomske in socialne kohezije;

26. podpira potrebo po boljšem odzivu na pomanjkljivosti trga za financiranje MSP in spodbuja Komisijo, EIB in EIS, da nadaljujejo z razpršitvijo finančnih instrumentov Skupnosti v začetni fazi (prenos tehnologije) in končni fazi (dolžniško-lastniško financiranje) uporabe tveganega kapitala, kakor tudi spodbujajo razvoj mikrokredita v Evropi v okviru nove evropske pobude za razvoj mikrokreditov za spodbujanje rasti in zaposlovanja (KOM(2007)0708);

Pomoč pri izvedbi projektov

27. poudarja svetovalno vlogo EIB pri izvedbi projektov, zlasti zahvaljujoč se programu za skupno pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah (JASPERS); opozarja, da znatna dodana vrednost EIB izhaja iz njene sposobnosti inženirstva pri pripravi financiranja projektov in javno-zasebnih partnerstev, zlasti v okviru evropskega svetovalnega centra za javno-zasebna partnerstva (EPEC), in poziva EIB, da bolje komunicira z odgovornimi za projekte na lokalni ravni glede tehnične pomoči, ki jo lahko nudi;

28. čestita EIB za odprtje novih pisarn v državah članicah, ki ji bodo omogočile boljšo vidnost in večjo bližino z odgovornimi za projekte in tako olajšale izvajanje projektov ter EIB pomagale pri oblikovanju tesnejših stikov z organizacijami, institucijami in lokalnimi organi za ugodnejši razvoj politike EU glede uravnoteženega regionalnega razvoja in večje vključevanje držav, ki so se EU pridružile po letu 2004;

Poslovanje izven Evropske unije

29. z zadovoljstvom ugotavlja pozitivne ugotovitve pregleda dejavnosti Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP); na podlagi te ocene pozdravlja poziv Sveta k nadaljnji okrepitvi FEMIP-a, da se okrepi evro-sredozemsko partnerstvo; v zvezi s tem upa, da bo mandat za posojila, ki je za obdobje 2007–2013 zaupan EIB, dopolnjen s primernimi proračunskimi sredstvi, omogočil pospešitev procesa regionalnega gospodarskega povezovanja;

30. poziva EIB, da v regijah v razvoju deluje v skladu z načeli iz Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči in da zagotovi skladnost z Evropskim soglasjem o razvoju, zlasti z zagotavljanjem učinkovite pomoči, izboljševanjem vzajemne odgovornosti in sprejetjem merljivih kazalnikov razvoja;

31. meni, da bi moral FEMIP ostati temelj na katerem se oblikujejo vse evropske pobude v korist nove perspektive za razvoj sredozemskega območja;

32. spodbuja EIB, da nadaljuje svojo politiko izdajanja obveznic v različnih svetovnih valutah, vključno z valutami držav v razvoju, medtem ko istočasno nadaljuje politiko kritja valutnih tveganj;

* *

33. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Protokoli, ki so priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(2) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 544.

(3) UL L 107, 25.4.2007, str. 5.

(4) Zadeva C-15/00 Komisija/EIB, Rec. 2003, str. I-07281.

(5) UL L 414, 30.12.2006, str. 95.

(6) UL L 162, 22.6.2007, str. 1.

(7) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(8) UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

(9) PE 379.207, IP/B/TRAN/IC/2006-184.

(10) Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: „Evropsko soglasje“ – Evropsko soglasje o razvoju (UL C 46, 24.2.2006, str. 1).

(11) Člen 6 Statuta EIB.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/22

Vloga civilne družbe v politiki na področju drog v EU

P6_TA(2008)0169

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o Zeleni knjigi o vlogi civilne družbe v politiki na področju drog v Evropski uniji (2007/2212(INI))

(2009/C 259 E/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju priporočila Svetu in Evropskemu Svetu z dne 15. decembra 2004 o strategiji EU za boj proti drogam (2005–2012) (1),

—	ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 26. junija 2006 o vlogi civilne družbe v politiki na področju drog v Evropski uniji (KOM(2006)0316),

—	ob upoštevanju poročila in prejetih odgovorov na rezultate odprtega posvetovanja, ki je potekalo v okviru navedene zelene knjige, objavljenih 18. aprila 2007 (2) ,

—	ob upoštevanju naslova VI Pogodbe EU ter zlasti člena 29 in člena 31(1)(e) Pogodbe,

—	ob upoštevanju mednarodnih, evropskih in nacionalnih instrumentov za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zlasti varstvo pravice do življenja in zdravja,

—

ob upoštevanju enotne konvencije Združenih narodov o mamilih z dne 30. marca 1961, spremenjene z ženevskim protokolom z dne 25. marca 1972; in ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh z dne 21. februarja 1971 in konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet z mamili in drugimi psihotropnimi snovmi z dne 19. decembra 1988,

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (3), ki preoblikuje prejšnjo zakonodajo,

—	ob upoštevanju letnega poročila Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti iz leta 2007 (4),

—	ob upoštevanju Sklepa št. 1150/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. septembra 2007 o vzpostavitvi posebnega programa „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje za obdobje 2007–2013“ v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ (5) in zlasti členov 2 do 7 Sklepa,

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta službe Komisije z naslovom „Pregled napredka za leto 2006 o izvajanju Akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2005–2008)“ z dne 21. decembra 2006 (SEC(2006)1803),

—	ob upoštevanju Sporočila Komisije o pregledu napredka za leto 2007 o izvajanju Akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2005–2008) z dne 10. decembra 2007 (KOM(2007)0781),

—	ob upoštevanju akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2005–2008), ki ga je Svet sprejel junija 2005 (6),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad psihoaktivnimi snovmi (7),

—	ob upoštevanju Strategije EU za boj proti drogam (2005–2012), ki jo je Evropski svet odobril 16. in 17. decembra 2004 (8),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah (9),

—	ob upoštevanju Politične deklaracije o drogah in resolucij, sprejetih na izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov z dne 8. in 10. junija 1998,

—	ob upoštevanju dejavnosti Združenih narodov in zlasti 51. zasedanja Komisije za droge, ki bo potekalo od 10. do 14. marca 2008 (10),

—

ob upoštevanju bele knjige o evropskem upravljanju (KOM(2001)0428) in sporočil Komisije z naslovom „Krepitev kulture posvetovanja in dialoga – splošna načela in minimalni standardi za posvetovanje Komisije z zainteresiranimi stranmi“ (KOM(2002)0704) in „Strateški cilji 2005–2009, Evropa 2010: Partnerstvo za evropsko obnovo, blaginjo, solidarnost in varnost“ (KOM(2005)0012),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0073/2008),

ker bi bilo treba spodbujati temeljitejši dialog z različnimi elementi civilne družbe in med njimi (na nadnacionalni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni) v evropskem merilu ter z njim izboljšati oblikovanje, izvajanje in vrednotenje odločitev v zvezi s politiko na področju drog na ravni držav članic in na ravni EU,

B.	ker ima organizacija civilne družbe na evropski ravni očitno dodano vrednost glede na nacionalne, regionalne in lokalne organizacije civilne družbe,

C.	ker zlasti civilna družba lahko prispeva obsežne izkušenj v zvezi s posameznimi vidiki politike na področju drog, kot so preprečevanje, zagotavljanje informacij, pomoč pri premagovanju odvisnosti in ponovno vključevanje v družbo,

D.	ker je prednostni cilj strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012 zagotavljanje točnih informacij in krepitev vloge civilne družbe v zvezi z drogami,

E.	ker sta zelena knjiga o vlogi civilne družbe v politiki na področju drog v EU in ustanovitev foruma civilne družbe o drogah prvi praktični ukrep za doseganje tega cilja,

F.	ker je bil odziv večine organizacij, ki so se odzvale na posvetovanje Komisije v zvezi z zamislijo o tematskem povezovanju obstoječih mrež, zelo dober,

G.	ker je pomembno, da obstaja večja sinergija med civilno družbo ter institucijami in organi EU za vzpostavitev odnosa, ki temelji na stalnem posvetovanju in spodbujanju izmenjave informacij in najboljših praks, s posebnim poudarkom na znanstvenih prispevkih,

H.	ker je treba poudariti bistven pomen ukrepa in krepitve vloge organizacij civilne družbe, ki so vključene v sodelovanje s tretjimi državami in spodbujanje nadomestnih, trajnostnih strategij za obravnavo vprašanj o drogah,

I.	ker je treba odprt medij, kot je internet, vključiti v vsako predlagano strukturo za dialog ali posvetovanje z izbranimi mrežami o posebnih vprašanjih, ki se podprejo z odprtim posvetovanjem z vsemi zainteresiranimi stranmi,

J.	ker mora pomembna vloga, ki jo lahko ima civilna družba na tem področju, dopolnjevati in krepiti veliko odgovornost držav članic in mednarodnih organizacij, da sodelujejo v boju proti proizvodnji drog in trgovanju z njimi, kot to počnejo v primeru terorizma,

K.	ker bi tesnejše sodelovanje institucij EU s civilno družbo na področju politike o drogah pripomoglo, da bi te institucije ustrezno ocenile sedanje strategije,

L.	ker naj bi pojem „droge“ pokrival prepovedane droge in psihotropne snovi, kot jih opredeljuje jo zgoraj omenjene konvencije Združenih narodov,

M.	ker uživanje drog pri mladih ženskah in mladostnicah predstavlja posebna zdravstvena tveganja, še posebej v zvezi z nosečnostjo ali s prenosom virusa HIV/AIDS,

N.	ker je v programih zdravljenja odvisnosti udeleženih veliko več moških kot žensk in ker ženske predstavljajo okoli 20 % oseb, ki se danes v EU odločijo za zdravljenje odvisnosti,

O.	ker so bile med moškimi in ženskami ugotovljene velike razlike v ravni in vzorcih uživanja drog; ker študije kažejo na velike razlike med spoloma pri fizioloških in psihosocialnih faktorjih, povezanih z razvojem odvisnosti, tveganim obnašanjem in iskanjem pomoči,

1. priznava ključno vlogo civilne družbe pri podpiranju oblikovanja, opredeljevanja, izvajanja, vrednotenja in spremljanja politik na področju drog; poudarja zlasti dodano vrednost, ki jo ustvarjajo njene praktične izkušnje, inovativna sposobnost ter možnosti na področju izmenjave informacij in najboljših praks, ki so znanstveno preskušene in dokumentirane, pri dejanskem izvajanju politike na področju drog;

2. poziva vlade vseh držav članic, nevladne organizacije, civilno družbo ter starševska in strokovna združenja, naj izvedejo izčrpne informacijske kampanje o:

—	tveganjih in telesni ter duševni škodi, ki jo povzročajo droge, zlasti pri mladih ženskah, nosečnicah, doječih materah in otrocih,

—	zdravju mater in prehodu drog iz matere v zarodek,

—	zdravljenju, ki je na voljo zasvojenim mladoletnikom in prestopnikom,

—	podpori staršem, katerih otroci uživajo droge;

3. priznava, da so cerkve in verske skupnosti zelo dejavne v boju proti drogam, zato je treba njihove izkušnje upoštevati pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju politik na področju drog;

4. vztraja pri krepitvi vloge civilne družbe pri razvijanju politike na področju drog, ki bo vključevala evropski pristop, kar je glavni cilj strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012;

5. poudarja pomen vloge interneta pri zagotavljanju preglednega in skladnega načina izmenjave informacij o izvajanju in razvoju strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012, ki omogoča vključevanje civilne družbe in zagotavlja njeno sodelovanje (vključno z uporabniki in družbenimi skupinami) pri izvajanju zgoraj omenjenega akcijskega načrta na vseh ravneh in v forumu civilne družbe o drogah, s čimer se izboljšuje dostop do programov za preprečevanje in njihova učinkovitost ter se povečuje ozaveščenost;

6. poudarja bistven pomen sodelovanja z mediji, vključno z elektronskimi mediji, pri razširjanju znanstvenih dognanj o tveganjih, ki jih uživanje drog, še zlasti med mladimi ženskami in nosečnicami, prinaša fizičnemu in duševnemu zdravju; spodbuja tovrstne medije, da zaradi svojega vpliva na mlade generacije postanejo glavni partnerji v kampanjah proti drogam;

7. pozdravlja izvajanje posebnega programa za preprečevanje uporabe drog in obveščanje za obdobje 2007–2013 in poudarja, da je poseben cilj tega programa vključevanje civilne družbe v izvajanje in razvoj strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012;

8. obžaluje, da je pri izvajanju financiranja, ki je na voljo v povezavi s tem programom, nastala zamuda;

9. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo nova zdravstvena strategija za obdobje 2008–2013 upoštevala različne učinke drog na ženske, še posebej pri financiranju informacijskih kampanj proti drogam, za katere skrbijo organizacije civilne družbe;

Forum – strukturna razsežnost

10. poudarja pomen ustanovitve foruma civilne družbe o drogah kot prvega koraka k bolj praktičnemu in konstruktivnemu vključevanju evropskih združenj civilne družbe v dejavnosti EU v zvezi s politiko za preprečevanje uporabe drog in boj proti drogam;

11. obžaluje, da so postopek izbire udeležencev v forumu civilne družbe o drogah nekatere organizacije obravnavale kot nepregleden, in poziva Komisijo, da razmisli o načinu za rešitev te težave, in upa, da bodo prihodnje širitve foruma potekale bolj pregledno;

12. meni, da mora biti forum civilne družbe o drogah vključevalen in ne izključevalen ter predstavljati širok razpon mnenj in njihovo uravnoteženost;

13. poudarja, da namen foruma civilne družbe o drogah ni ustanovitev skupščine za različne ideologije, ampak vzpostavitev dialoga in neposrednih stikov z združenji, ki so v ospredju boja proti drogam na ravni preprečevanja in zdravljenja, zagotovitev praktičnih načinov podpore oblikovanju in izvajanju politike za preprečevanje uporabe drog in boj proti njim na podlagi uspešnih izkušenj ter analiza čezmejnih težav v Evropski uniji, ki jih povzročajo razlike med nacionalnimi zakonodajami, zlasti na obmejnih območjih;

14. poziva države članice k izmenjavi najboljših praks, ki se trenutno uporabljajo pri boju proti drogam, preventivi in informiranju otrok in mladih, ter k spodbujanju njihovega razvoja v sodelovanju s predstavniki civilne družbe;

15. obžaluje premajhno sodelovanje organizacij iz novih držav članic v tem forumu; vztraja pri potrebi po ozaveščanju in obsežnejšem vključevanju civilne družbe v novih državah članicah zaradi pomembnosti teh držav v razširjeni EU;

16. obžaluje, da na prvem forumu civilne družbe o drogah, ki je potekal decembra 2007, niso sodelovale nevladne nacionalne organizacije in mednarodne mreže, zlasti tiste, ki združujejo ženske, matere in mladostnice, ter organizacije, ki se ukvarjajo s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami; poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja sodelovanje teh organizacij kakor tudi organizacij, ki imajo dragocene izkušnje v zvezi z drogami in uživanjem drog, da bi tako zagotovili čim bolj dosegljive specializirane službe;

17. podpira prizadevanje Komisije, da določi vlogo foruma civilne družbe o drogah v evropskem pristopu k drogam, da se lahko razjasnijo dokončni cilji, ki naj bi se jih doseglo s posvetovanji v forumu;

18. meni, da mora imeti forum civilne družbe o drogah jasno določen mandat, dobro opredeljen program, pregledne postopke in izvedljiv delovni načrt, ki resnično prispevajo k procesu oblikovanja politike;

19. upa, da bo dialog s civilno družbo občutno vplival na postopek sprejemanja odločitev EU; zato meni, da je treba civilni družbi dodeliti uradni status v zvezi s cilji, določenimi v strategiji EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012, in s prihodnjimi pobudami, med drugim:

—	s sodelovanjem foruma, poleg drugih neodvisnih organov, pri vrednotenju akcijskega načrta za obdobje 2005–2008, ki ga bo Komisija izvajala v letu 2008;

—	s tesnejšimi in preglednejšimi odnosi z državami članicami, da bodo forum in države članice lahko resnično sodelovale;

—	s stalno prisotnostjo foruma na srečanjih, ki jih organizira predsedstvo EU z nacionalnimi koordinatorji na področju drog;

—	s stalnimi stiki s Parlamentom ter letno konferenco, ki jo organizira Parlament in vključuje ta forum in druge skupine ter institucije EU, ki delujejo na področju drog, in z ocenjevanjem rezultatov;

—	z močno sinergijo med dejavnostmi foruma in Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ki bi v svoje letno poročilo lahko vključil poglavje v zvezi z dejavnostmi civilne družbe EU;

20. poziva Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, da v svojem letnem poročilu zbere statistične podatke glede uživanja drog med ženskami v Evropski uniji, preuči gibanja in upošteva različne učinke glede na spol, saj bi tako zagotovili boljše informacije in bi bolje ozavestili evropsko civilno družbo;

21. spodbuja tematsko povezovanje obstoječih mrež zunaj foruma civilne družbe o drogah ali v obliki delovnih skupin ali podskupin, organiziranih v okviru tega foruma;

22. poziva k finančni zavezi EU za podporo dejavnosti evropske civilne družbe v zvezi s sedanjimi projekti in prihodnjimi pobudami na tem področju, pod pogojem, da se izvaja proračunski nadzor;

23. poziva države članice, da razširijo določbe v zvezi z državnim financiranjem storitev, ki jih zagotavljajo civilne strokovne organizacije, kadar je to mogoče in odvisno od izpolnjevanja ustreznih meril za zagotavljanje kakovosti, in sicer ne le v primeru zdravstvenih ali socialnih storitev, ampak tudi v primeru storitev za zmanjšanje škode in nizkopražnih storitev; meni, da bi se tako lahko zagotovila načrtovanje in trajnost izvajanja storitev ter njihova skladnost s standardi kakovosti;

24. poudarja, kako je za družbo pomembno, da prispeva sredstva za prostovoljske organizacije in starševska združenja, ki se borijo proti uživanju drog, še posebej med mladimi;

Civilna družba – notranja razsežnost

25. poudarja pomen delovanja civilne družbe pri doseganju ciljev iz strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012 v zvezi s politikami za preprečevanje, zagotavljanje informacij, obvladovanje težav, povezanih z odvisnostjo od drog, ter spremljanje ustreznega izvajanja teh politik;

26. poziva vse vključene strani na ravni EU in držav članic, da namenijo večjo pozornost inovativnim vidikom, ki jih lahko izkušnje civilne družbe prispevajo k doseganju ciljev iz strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012, s posebnim poudarkom na pobudah za ozaveščanje javnosti, politiki za zmanjšanje škode, politiki za pomoč pri premagovanju odvisnosti in politiki ponovnega vključevanja v družbo;

27. pripisuje pomen krepitvi dialoga z organizacijami, ki predstavljajo uživalce drog, na ravni EU, kar je nujno pri vsakem odzivu na izzive ponovnega vključevanja v družbo in pomoči pri premagovanju odvisnosti;

28. poziva Komisijo in države članice, da skupaj s civilno družbo spodbujajo enak dostop do programov, zanesljivo vključevanje skritih populacij in marginaliziranih skupin ter delovanje, usmerjeno v krepitev zmogljivosti, za zagotovitev trajnosti in učinkovitosti programov, ki se izvajajo;

29. poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo pobude organizacij civilne družbe za:

—	okrepitev preprečevanja in zagotavljanja informacij o tveganjih v zvezi z uporabo narkotikov in psihotropnih snovi na delovnem mestu in pri mladih;

—	zdravljenje odvisnikov od drog, ki prestajajo zaporno kazen;

—	vzpostavitev načinov in sredstev za preprečevanje uporabe narkotikov in psihotropnih snovi na mestnih območjih tveganja in zlasti pri mladih, ob podpori socialnih in sindikalnih organizacij, tako da se izpolnijo potrebe za telesno in duševno zdravje na teh območjih;

—	pripravo kampanj za obveščanje in preprečevanje v zvezi z drogami in škodljivimi učinki za zdravje in družbeno življenje, v sodelovanju s starševskimi, dijaškimi in učiteljskimi organizacijami ter znanstveniki, ki bodo potekale v šolah in bodo usmerjene na različne demografske skupine;

—	izvajanje politike za zmanjšanje škode z neposrednimi dejavnostmi na ulici in na prikrajšanih območjih krajev in mest;

—	oblikovanje in izvajanje posebnih projektov za ponovno vključevanje otrok z ulice in socialno prikrajšanih družin v družbo;

30. opozarja na naraščajočo zaskrbljenost, da ženske ne morejo priti do ustrezne nege zaradi pomanjkanja družbene in ekonomske podpore ter še posebej obveznosti pri skrbi za otroka, zaradi česar, kot je bilo ugotovljeno, ne gredo na zdravljenje odvisnosti od drog; poudarja, da imajo službe, ki nudijo varstvo za otroke med odvisniki, ki se zdravijo, večji delež žensk kot pa tiste, ki tega ne nudijo;

31. poziva Komisijo in države članice, da namenijo posebno pozornost obmejnim regijam, ki se pogosto srečujejo z učinki razlik med nacionalnimi zakonodajami na področju drog;

32. spodbuja organizacije civilne družbe, da se premišljeno borijo proti uporabi drog in njihovih derivatov s strani mladoletnikov;

33. poziva Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, da izvede analizo o vplivih politike proti drogam in oceni njeno učinkovitost ter ali in v kolikšni meri je ta politika presegla meje in pomenila kršitev osebnih pravic;

34. poudarja potrebo po tem, da politike na področju drog temeljijo na zanesljivih znanstvenih dokazih, pridobljenih s sodelovanjem civilne družbe na področju raziskav v zvezi z drogami, ter priznava potrebo po razvoju politik, ki temeljijo na raziskavah in dejstvih, in izvajanju dejavnosti, ki temeljijo na dokazih, vključno z dejavnostmi za preprečevanje in zmanjšanje škode za zdravje;

35. poziva države članice, da okrepijo skupne dejavnosti in izvajalske storitve organov kazenskega pregona in organizacij civilne družbe, zlasti na ravni lokalnih skupnosti;

Civilna družba – zunanja razsežnost

36. priznava pomen vloge civilne družbe v povezavi z zunanjo razsežnostjo evropske politike na področju drog in spoštuje dejstvo, da je EU vodilna v svetu v boju proti drogam, kar zadeva financiranje zunanjih programov in pobud;

37. poziva k obravnavi in podpori zunanje strategije EU, ki bo trajnostno, oprijemljivo in praktično vplivala na razmere v regijah, kjer se proizvajajo surovine za droge;

38. poudarja izkušnje evropskih organizacij, ki so vključene v spodbujanje preusmeritve lokalne pridelave za terapevtsko in medicinsko uporabo, ter hkrati opozarja, da je treba takšno pridelavo stalno strogo nadzorovati;

39. poziva Komisijo in države članice, da raziščejo načine za sodelovanje z evropskimi organizacijami civilne družbe, ki so vključene v pospeševanje zakonite uporabe snovi iz listov koke kot sredstva za učinkovito prispevanje (z absorpcijo surovin) k mednarodnemu ukrepu proti trgovanju z drogami, pri čemer se zahteva varna uporaba takih snovi;

40. poziva Komisijo in države članice, da nadalje ukrepajo v zvezi s priporočilom Svetu z dne 25. oktobra 2007 o pridelavi opija za medicinske namene v Afganistanu (11) in podprejo pobude civilne družbe za sodelovanje z državami, ki proizvajajo droge, v boju proti drogam ter morebitne pozitivne učinke za proces demokratizacije v teh državah; poudarja pomen spodbujanja a pilotnih programov, kot so „mak za zdravila“, namenjenih za preusmerjanje dela sedanje nezakonite pridelave maka k industrijski proizvodnji zakonitih sredstev proti bolečinam na osnovi opija in upošteva koristi, ki jih ima lahko izdaja dovoljenj za uporabo makovih semen v medicinske namene, in za določanje, kako se to lahko izvede in ob kakšnem nadzoru, za kar so odgovorni Združeni narodi;

41. poziva Komisijo, da skupaj s civilno družbo preuči možnosti za boj proti nezakonitemu gojenju maka s škropljenjem, ki ne škoduje ljudem, živalim ali okolju;

42. poziva Komisijo in države članice, da izkoristijo vključevanje znanstvenih inštitutov držav članic, znanstvenih organizacij in medicinskih raziskav ter študijskih centrov, združenj, strokovnih inštitutov in nosilcev dejavnosti civilne družbe, ki so v zadnjih letih zagotovili referenčno točko politiki za boj proti trgovanju z drogami ter za analizo geopolitičnih razmer in gospodarskih tokov, ki temeljijo na mednarodni trgovini z narkotiki;

43. pripisuje pomen pospeševanju sodelovanja med združenji EU in mednarodnimi mrežami združenj proti drogam, da se spodbudi izmenjava izkušenj in informacij;

44. ugotavlja izkušnje urada za droge dunajske nevladne organizacije – urad nevladne organizacije, ki zastopa civilno družbo pri Uradu Združenih narodov za droge in kriminal, in upa, da bo pri dejavnostih tega urada sodelovalo več organizacij in posameznikov, ob upoštevanju predlogov, kot je „Beyond 2008“ (Po letu 2008) – pobude, katere glavni cilj je pospeševanje vloge civilne družbe v desetletnem spreminjanju parametrov, določenih leta 1998 na izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov o drogah; predlaga vzpostavitev podobnega posvetovanja med evropskimi združenji za spremembo strategije EU za boj proti drogam po letu 2012;

45. meni, da je treba deset let po izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov o drogah leta 1998, katere glavni cilj je bil svet brez drog, za pridobitev izkušenj za prihodnje strategije oceniti dejanske rezultate sedanjih politik na področju drog za ugotovitev, katere strategije so bile uspešne;

* *

46. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in v vednost Evropskemu svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Svetu Evrope ter Združenim narodom in njihovim strokovnim agencijam.

(1) UL C 226 E, 15.9.2005, str. 233.

(2) http://ec.europa.eu/justice_home/news/consulting_public/news_consulting_public_en.htm.

(3) UL L 376, 27.12.2006, str. 1.

(4) http://www.emcdda.europa.eu/html.cfm/index407EN.html.

(5) UL L 257, 3.10.2007, str. 23.

(6) UL C 168, 8.7.2005, str. 1.

(7) UL L 127, 20.5.2005, str. 32.

(8) dok. 15074/1/04.

(9) UL L 47, 18.2.2004, str. 1.

(10) http://www.unodc.org/documents/commissions/CND-Session51/CND-51_Info_Participants.pdf.

(11) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0485.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/29

Načrtovanje izvedbe 10. Evropskega razvojnega sklada

P6_TA(2008)0171

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o načrtovanju izvedbe 10. Evropskega razvojnega sklada (2007/2138(INI))

(2009/C 259 E/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000 (1) („sporazum iz Cotonouja“),

—

ob upoštevanju notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katera se uporablja četrti del Pogodbe ES (2),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 617/2007 z dne 14. maja 2007 o izvajanju 10. evropskega razvojnega sklada v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES (3),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun (A6-0042/2008),

ker je načrtovanje izvedbe 10. evropskega razvojnega sklada (ERS) povezano z zaključkom postopka ratifikacije vseh držav članic EU ter dveh tretjin članic skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) najkasneje 30. novembra 2007 in začetkom veljavnosti 1. januarja 2008 (člen 93(3) sporazuma iz Cotonouja),

B.	ker „klavzula o zapadlosti“ ne omogoča več izkoriščanja neporabljenih sredstev iz prejšnjih ERS,

C.	ker se je Komisija zavezala, da bodo sredstva iz 9. ERS v celoti porabljena pred 31. decembrom 2007,

D.	ker je ERS do zdaj še vedno izključen iz proračuna EU kljub zahtevam Evropskega parlamenta za njegovo vključitev v proračun,

E.	ker Evropski parlament in nacionalni parlamenti ne izvajajo uradnega nadzora nad ERS, ki ni vključen v proračun EU, kar pomeni demokratični primanjkljaj,

F.	ker študija Komisije v 64 državah AKP o združevanju nevladnih akterjev pri načrtovanju programa 10. ERS kaže, da so bile vse države obveščene, vendar je pravo sodelovanje potekalo le v polovici držav zajetih v študiji,

ker se upošteva oblikovanje novega strateškega partnerstva Afrika-EU in akcijskega načrta 2008–2010, ki temelji na „načelih enotnosti Afrike, soodvisnosti Afrike in Evrope, skupnem prilagajanju in odgovornosti, spoštovanju človekovih pravic in načel demokracije, pravne države in pravice do razvoja“, na vrhunskem srečanju EU-Afrika v Lizboni (8. in 9. decembra 2007) in ob tej priložnosti sprejetje skupne deklaracije Evropskega parlamenta in vseafriškega parlamenta, ki poziva k okrepitvi vloge parlamentov v novi strategiji,

H.	ker se upoštevajo politične obveznosti EU in držav članic v zvezi z razvojno pomočjo, zlasti v korist Afrike, ter učinkovitostjo pomoči,

I.	ker se je obveznost EU za zvišanje pomoči za trgovino povečala na 2 000 000 000 EUR na leto do leta 2010 (1 000 000 000 EUR prispeva Komisija, 1 000 000 000 EUR države članice),

ker se upošteva okvirna razdelitev sredstev iz 10. ERS, in sicer približno 30 % za splošno proračunsko pomoč, 30 % za infrastrukturo, 15 % za upravljanje (vključno za ohranjanje miru in varnosti), 8 % za kmetijstvo in razvoj podeželja, 8 % za socialni sektor in socialno kohezijo, medtem ko se preostanek porazdeli med gospodarski razvoj, institucionalno pomoč in okolje,

K.	ker se je del sredstev iz 10. ERS, namenjen sektorjema osnovnega izobraževanja in zdravstva, rahlo zmanjšal glede na sredstva iz 9. ERS,

Pomen in cilji 10. ERS

1. poudarja pomen izziva, ki ga predstavlja izvajanje ERS v obdobju 2008–2013, zlasti v zvezi s politično obveznostjo EU in držav članic glede razvojne pomoči, med prehodom k prenovi partnerstva med Evropo in Afriko ter prispevkom EU k uresničitvi razvojnih ciljev novega tisočletja do leta 2015;

2. v celoti podpira poglavitni cilj sodelovanja, določen v členu 1 Uredbe (ES) št. 617/2007, ki je „izkoreninjenje revščine v partnerskih državah in regijah v okviru trajnostnega razvoja, vključno z doseganjem razvojnih ciljev tisočletja“; se mu zdi izredno pomembno, da se ti prednostni cilji preoblikujejo v otipljiva dejanja preko vseh instrumentov in načinov izvajanja, predvidenih v omenjeni uredbi, ter obžaluje, da so le delno vključeni v določbe strateških dokumentov držav in strateških dokumentov regij;

3. zahteva, da se izvajanje ERS šteje v okvir mednarodnih obveznosti EU iz člena 177(3) Pogodbe ES;

4. vztraja, da je izvajanje ERS usklajeno s priporočili programa Združenih narodov za razvoj v zvezi z uporabo javne razvojne pomoči in da se iz načrtovanja izključi vsaj vsak ukrep, ki ne izpolnjuje veljavnih meril za javno razvojno pomoč, ki jih določa Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj; zahteva ustrezno spremembo člena 2(3) Uredbe (ES) št. 617/2007;

5. z zadovoljstvom pozdravlja skrb za poenostavitev in usklajevanje, ki je sprožila pripravo nove Uredbe (ES) št. 617/2007; meni, da mora ta skrb za uskladitev instrumenta za razvojno sodelovanje (4) prispevati k okrepitvi vloge Parlamenta pri spremljanju in nadzoru izvajanja ERS;

6. je naklonjen vključitvi ERS v proračun EU, da bi okrepili skladnost, preglednost in učinkovitost razvojnega sodelovanja ter zagotovili demokratičen nadzor nad njim; poudarja, da je vključitev ERS v proračun tudi ustrezen odziv na ponavljajoče se zaplete, povezane s težavnostjo in počasnostjo medvladnega procesa ratifikacije; poziva Svet, naj predvidi vključitev ERS v proračun kot del vmesnega pregleda finančnega okvira leta 2009;

7. pozdravlja črtanje člena 179(3) Pogodbe ES, ki ERS izključuje s področja uporabe te pogodbe, v izbonski pogodbi, s čimer se omogoči vključitev ERS v proračun EU;

8. poudarja svojo zavezanost usklajenosti razvojne politike in evropskim obveznostim za zagotavljanje, da cilji razvojne politike niso v nasprotju z drugimi cilji politike EU, ki vplivajo na to politiko (trgovina, okolje, varnost, kmetijstvo itd.);

9. poziva Komisijo, naj nameni večjo pozornost izseljevanju kvalificirane delovne sile iz držav AKP v EU in predlaga ustrezne ukrepe, s katerimi ji bo pomagala ostati ali vrniti se v domovino;

10. poudarja svojo zavezanost načelom lastništva in udeležbe, ki so bistvo sporazuma iz Cotonouja in evropskega soglasja o razvoju (5);

Časovni načrt

11. poziva države AKP, ki tega še niso storile, naj ratificirajo notranji sporazum in revidirani sporazum iz Cotonouja, da bi se 10. ERS začel izvajati čim prej;

12. je seznanjen z zavezo Komisije, da bodo sredstva iz 9. ERS v celoti porabljena do zastavljenega roka 31. decembra 2007; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za to, da noben del sredstev ne bo „zapadel“ in da se zagotovi neprekinjeno financiranje;

13. poudarja, da ta omejevalni časovni načrt ni dopustil polne udeležbe civilne družbe in parlamentov pri načrtovanju ter vztraja, naj se te pomanjkljivosti iz procesa posvetovanja popravijo v fazi izvajanja;

Strateški dokumenti in prednostna področja ukrepanja

14. poudarja, da se mora za doseganje ciljev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 617/2007 v načrtovanju programov dati prednost ukrepom za zmanjšanje revščine, s posebnim poudarkom na področjih, povezanih z razvojnimi cilji tisočletja, kot so socialni sektorji, zlasti zdravju in osnovnemu izobraževanju; poudarja, da bi morala obveznost, prevzeta v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, da se 20 % sredstev nameni področju zdravja in osnovnega izobraževanja do leta 2009, veljati za vse izdatke evropske razvojne politike, vključno z ERS, zaradi uskladitve;

15. je seznanjen z namenom Komisije, da ta cilj doseže s proračunsko podporo, vendar obžaluje, da ni bila skupaj z državami prejemnicami izdelana globalna strategija za vključitev zdravstvenega in izobraževalnega sektorja med prednostne naloge v strateških dokumentih držav; poziva, naj se to vprašanje znova pretehta ob vmesnemu pregledu doseganja cilja 20 %;

16. poudarja, da je mogoče trajno zmanjšati revščino le v razmerah trajnostnega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja; razen tega poudarja, da morajo biti vse dejavnosti ERS del razvojnega procesa s ciljem ustvarjanja močnega gospodarstva, ki varuje okolje in vsem zagotavlja osnovne storitve socialnega varstva;

17. poudarja, da trajnostnega razvoja v celoti ni mogoče doseči v vojnih razmerah, civilnih sporih ali med politično nestabilnostjo; zato meni, da bi morale imeti prednost širjenje demokracije in prizadevanje za ohranitev ali podporo miru, pravne države, stabilne in demokratične institucije ter tudi popolno spoštovanje človekovih pravic;

18. meni, da bi morali biti strateški dokumenti držav predmet demokratičnega nadzora, torej se ne bi izdelali in izvajali brez parlamentarnega nadzora; meni, da je prenos strateških dokumentov držav v skupno parlamentarno skupščino AKP-EU pomemben prispevek k doseganju lastništva, enega od ciljev sporazuma iz Cotonouja, in je pozitiven korak pri dodeljevanju institucionalnih pristojnosti skupni parlamentarni skupščini AKP in Evropskemu parlamentu v okviru komitologije; poziva Komisijo, da skupni parlamentarni skupščini zagotovi materialna sredstva za dobro opravljanje njenega dela v zvezi s strateškimi dokumenti držav in da poročilo Komisije o spremljanju obravnava njena mnenja;

19. obžaluje, da Uredba (ES) št. 617/2007 ob pripravi spremljanja in presoje strateških dokumentov držav izrecno ne predvideva udeležbe Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov, lokalnih organov in nevladnih akterjev niti posvetovanja z njimi; poziva Svet in Komisijo, naj takšno posvetovanje sistematično vključita v načrtovanje programov;

Vprašanja, povezana s spolom

20. obžaluje, da ta tema ni ostala specifično področje ukrepanja; poziva, naj se ta odločitev znova pretehta ob vmesnem pregledu izvajanja ERS v soglasju partnerskih držav AKP;

21. poziva Komisijo, naj spoštuje obveznosti v zvezi z enakostjo spolov v ključnih dokumentih politike, kot so Evropsko soglasje o razvoju in skupna strategija Afrika-EU ter seveda sporazum iz Cotonouja, ter tako zagotovi, da bodo vprašanja, povezana s spolom, med prednostnimi področji politik partnerstva AKP-EU, z ustrezno pozornostjo in financiranjem v okviru vključevanja tega načela v politike; vztraja pri večji vidnosti vprašanja vidika spola tako, da se v letno poročilo Komisije doda novo poglavje in uvedejo specifični kazalniki, kar bo omogočilo boljše spremljanje doseženega napredka in nadzor nad njim;

Proračunska podpora

22. meni, da lahko proračunska podpora prispeva k izkoreninjenju revščine in doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti kadar so sredstva osredotočena na sektor osnovnega zdravja in izobraževanja; skupaj s Komisijo si želi, da se proračunska pomoč opredeli kot vzvod za povečanje dela nacionalnih proračunov, namenjenega tem sektorjem;

23. želi spomniti, da je proračunska podpora učinkovita in legitimna ob izpolnjevanju strogih predpogojev, zlasti ob okrepljenem sodelovanju med donatorji na eni strani in na drugi strani ob delovanju po demokratičnih pravilih, dobrem upravljanju in če upravljanje z javnimi financami v državi prejemnici nadzira demokratično izvoljen parlament; poziva Komisijo, naj navedene pogoje natančno upošteva, preden se obveže za kakršen koli program proračunske podpore;

24. pozdravlja zavezanost Komisije, da poveže proračunsko pomoč neposredno z napredkom pri uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja in da spodbuja uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja s pogodbami razvojnih ciljev novega tisočletja, ki predvidevajo zagotovljeno financiranje v daljšem obdobju, kar prispeva k okrepitvi predvidljivosti pomoči;

25. poziva, da se ocena proračunske pomoči na podlagi zanesljivih in preglednih kazalnikov ter kazalnikov, ki omogočajo merjenje napredka razvojnih ciljev novega tisočletja, vključi v letno poročilo, ki se predloži Evropskemu parlamentu, skupni parlamentarni skupščini AKP, nacionalnim parlamentom in nevladnim akterjem;

26. poziva, naj se znotraj proračunske podpore namenijo posebna sredstva krepitvi zmogljivosti vseh parlamentov držav AKP za proračunsko spremljanje;

Motivacijski delež

27. želi spomniti na svojo predanost spodbujanju dobrega upravljanja, zato podpira načelo „premije za dobro upravljanje“ v političnem dialogu iz člena 8 sporazuma iz Cotonouja pod pogojem, da so merila in načini njegovega izvajanja jasni in pregledni;

28. ugotavlja, da se z več merili, ki jih je Komisija opredelila za dodelitev motivacijskega deleža, daje prednost interesom Severa, in nasprotuje vsakršni obliki pogojevanja pomoči, ki ne temelji izključno na merilih dobrega upravljanja;

29. izraža zaskrbljenost glede razlage meril gospodarskega in socialnega upravljanja; nasprotuje postavljanju „skritih pogojev“ na gospodarskem in socialnem področju ter meni, da analiza zakonodaje in javne politike na tem področju ne sme privesti do zahtev po liberalizaciji in deregularizaciji; priporoča, da se profilom upravljanja dodajo merila, povezana z obstojem in kakovostjo javnih storitev; želi spomniti, da stališče držav ali regij AKP o končni odločitvi o sodelovanju v sporazumih o gospodarskem partnerstvu ne sme biti merilo;

30. poziva Komisijo, da pojasni postopek odločanja, ki ureja dodelitev sredstev motivacijskega deleža, in oblikuje predloge za zagotavljanje informacij Evropskemu parlamentu in nevladnim akterjem na tem področju;

Regionalno povezovanje, pomoč za trgovino in sporazumi o gospodarskem partnerstvu

31. želi spomniti, da se je Evropska unija zavezala, da bo povečala pomoč za trgovino na 2 000 000 000 EUR letno in 50 % te dodatne pomoči namenila državam AKP, to povečanje pa se mora kriti iz dodatnih sredstev; pripisuje velik pomen spoštovanju zavez Evropske unije glede pomoči za trgovino in poziva Komisijo in Svet, naj povzameta trenutno stanje zavez Evropske unije in držav članic za doseganje tega cilja;

32. vztraja pri tem, da so vse države in regije AKP, neodvisno od njihove končne odločitve o sodelovanju v sporazumih o gospodarskem partnerstvu, enakopravno udeležene pri financiranju regionalnih programov združevanja; nasprotuje kakršnemu koli pogojevanju pri dodeljevanju omenjenih sredstev, povezanemu s sodelovanjem v sporazumih o gospodarskem partnerstvu;

33. ponovno poziva, da se posebne potrebe, povezane s prilagajanjem gospodarstev držav AKP na sporazume o gospodarskem partnerstvu, zajamejo v dodatnih sredstvih ERS;

Sodelovanje

34. poudarja, da je naknadna obravnava razrešnice ERS v Evropskem parlamentu nezadostna oblika demokratičnega nadzora in poziva Svet, naj ob pričakovanju vključitve ERS v proračun EU Parlamentu nameni institucionalno vlogo v celotnem postopku spremljanja in vrednotenja načrtovanja programov;

35. obžaluje, da je opredelitev pravil o vlogi akterjev v programiranju pomoči Skupnosti še posebej ohlapna in dvoumna (glej člen 2(3) Uredbe (ES) št. 617/2007); poziva, naj predstavniki Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov, lokalnih organov in nedržavnih akterjev sodelujejo v procesu programiranja, spremljanja in nadzora izvajanja ERS;

36. poziva nacionalne parlamente držav EU in AKP, naj izvajajo dosleden parlamentarni nadzor nad izvršnimi organi glede načrtovanja programov ERS; poziva Komisijo, naj zagotovi dejavno posvetovanje z nacionalnimi parlamenti pri vseh korakih oblikovanja in spremljanja strateških dokumentov;

37. ponovno izraža svojo podporo zahtevi skupne parlamentarne skupščine, ki jo je izrazila na svojem 9. zasedanju aprila 2005, da se v interesu trajnostne krepitve dobrega upravljanja, pravne države, demokratičnih struktur in sodelovanja med vlado in opozicijo v pluralističnih demokracijah, ki temeljijo na svobodnih volitvah, ustrezen delež sredstev ERS nameni izobraževanju in političnemu usposabljanju poslancev ter političnih, gospodarskih in socialnih voditeljev;

Spremljanje in vrednotenje rezultatov

38. poziva k posvetovanju z Evropskim parlamentom, nacionalnimi parlamenti in nevladnimi akterji leta 2010 ob vmesni presoji izvajanja ERS in obveščanju Evropskega parlamenta o rezultatih vmesne ocene sklada za spodbujanje naložb;

39. z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija pripravila letno poročilo o uporabi pomoči iz naslova ERS, ki je bilo posredovano Evropskemu parlamentu, in ga bo zelo pozorno preučil z vidika učinka pomoči na izkoreninjenje revščine in prispevek k doseganju razvojnih ciljev tisočletja; poziva, da ga prejmejo tudi skupna parlamentarna skupščina, nacionalni parlamenti in predstavniki nevladnih akterjev;

40. pozdravlja namen Komisije in Evropske investicijske banke, da bosta redno ocenjevali rezultate, s posebnim poudarkom na doseženem napredku pri uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja, in med ocenjevanjem pomoči Skupnosti povezali vse zadevne akterje, vključno z nevladnimi akterji, kar seveda vključuje Evropski parlament, nacionalne parlamente in skupno parlamentarno skupščino; poziva Komisijo, naj pojasni, na kakšen način in kako pogosto se bodo ocenjevanja izvajala;

41. poudarja, da so v času krize ali konflikta izkušnje ter strokovno znanje poslancev in predstavnikov civilne družbe toliko bolj potrebni, in poziva Komisijo, naj se posvetuje z njimi pred sprejetjem posebnih ukrepov iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 617/2007;

Učinkovitost pomoči

42. je izrazil zadovoljstvo, da je bila omenjena pariška deklaracija o učinkovitosti razvojne pomoči, in vztraja pri usklajevanju načrtovanja izvajanja ERS na podlagi priporočil iz te deklaracije; vendar poudarja, da oblikovanje uravnoteženega in enakovrednega partnerstva med EU in AKP ne more temeljiti le na usklajevanju in prilagajanju donatorjev, ampak mora spodbujati zlasti medsebojne obveznosti in vzajemno zavezanost, zlasti v zvezi z upravljanjem;

43. spodbuja Komisijo, naj udejanji svojo namero natančnega spremljanja napredka na tem področju in pripravi posebno poročilo v okviru priprav na vrhunsko srečanje v Akri septembra 2008; poziva, naj se o presoji učinkovitosti redno pripravlja poročila in se jih posreduje Evropskemu parlamentu;

44. se zaveda, da so prizadevanja Komisije za pospešitev izplačil sredstev omogočila občutno večjo stopnjo izvajanja ERS; vendar poudarja, da je na tem področju še potreben napredek, in poziva države članice, naj k tem dejavno prispevajo; poziva Komisijo, naj vsake tri mesece posreduje povzetek izplačil sredstev Evropskemu parlamentu in skupni parlamentarni skupščini;

45. se popolnoma strinja z željo po okrepitvi predvidljivosti pomoči v okviru izvajanja ERS;

Mirovna pomoč za Afriko

46. trdno podpira mirovno pomoč za Afriko in poziva, naj pravila o upravljanju tega instrumenta pomenijo okrepitev političnega partnerstva med EU in Afriško unijo v skladu s smernicami nove skupne strategije EU-Afrika;

47. poudarja, da je treba mirovno pomoč za Afriko obravnavati kot instrument skupne zunanje in varnostne politike, ki ne temelji na razvoju po merilih Odbora za razvojno pomoč; v zvezi s tem močno obžaluje odločitev Sveta z dne 11. aprila 2006, ki določa financiranje mirovne pomoči iz ERS;

48. poziva Komisijo in Svet, naj predvidita nadomestno obliko financiranja, najkasneje ob presoji postopka financiranja mirovne pomoči za Afriko, ki naj bi se izvedla leta 2010; poziva, naj se v okviru te presoje posvetujeta z njim;

49. poziva k posvetovanju z Evropskim parlamentom in skupno parlamentarno skupščino o akcijskem programu za obdobje 2008–2010 in letnem poročilu Komisije o uporabi sredstev;

Sofinanciranje in skladnost z drugimi instrumenti

50. odobri možnost, ki jo omogoča načrtovanje izvajanja 10. ERS, za sofinanciranje razvojnih projektov z državami članicami ali drugimi donatorji sredstev;

51. priporoča, da se to omogoči drugim finančnim instrumentom EU, in ponovno poziva, da se oblikuje nov vseafriški finančni okvir, ki bo načrtovan in predvidljiv ter bo temeljil na sredstvih ERS, tematskih instrumentih razvojnega sodelovanja in instrumentu evropske sosedske politike, za financiranje in podporo izvajanju nove skupne strategije EU-Afrika;

52. želi, da se začnejo izvajati skupni programi AKP-EU na podlagi sofinanciranja, s čimer bi se skupaj odzvali na glavne svetovne izzive, kot so dostop do svetovnih javnih dobrin ali podnebne spremembe, in prispevali h krepitvi partnerske politike v okviru sporazuma iz Cotonouja;

* *

53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. Revidiran sporazum s sporazumom, podpisanim 25. junija 2005 (UL L 209, 11.8.2005, str. 27).

(2) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(3) UL L 152, 13.6.2007, str. 1.

(4) Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).

(5) Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije „Evropsko soglasje“ (UL C 46, 24.2.2006, str. 1).

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/35

Poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007

P6_TA(2008)0172

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007 (2007/2268(INI))

(2009/C 259 E/07)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2003 v Solunu, na katerem je bilo vsem državam zahodnega Balkana obljubljeno, da se bodo priključile Evropski uniji,

—	ob upoštevanju resolucij 817 (1993) z dne 7. aprila 1993 in 845 (1993) z dne 18. junija 1993 varnostnega sveta Združenih narodov,

—	ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dodeli status države kandidatke za članstvo v EU, ter sklepov predsedstev Evropskih svetov z dne 15. in 16. junija 2006 ter 14. in 15. decembra 2006,

—	ob upoštevanju začasnega sporazuma med Republiko Grčijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo iz leta 1995,

—	ob upoštevanju sklepov četrtega srečanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija z dne 24. julija 2007,

—	ob upoštevanju deklaracije EU-zahodni Balkan, potrjene v Salzburgu dne 11. marca 2006,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2008 Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Zahodni Balkan: okrepitev evropske perspektive“ (KOM(2008)0127),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/212/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz evropskega partnerstva z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (1),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007 z dne 6. novembra 2007 (SEK(2007)1432),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2006 o sporočilu Komisije o širitveni strategiji in njenih glavnih izzivih v obdobju 2006–2007 (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2006 (3),

—	ob upoštevanju priporočil Skupnega parlamentarnega odbora EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija z dne 29. in 30. januarja ter 26. in 27. novembra 2007,

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 24. oktobra 2007 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje (4),

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 24. oktobra 2007 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o ponovnem sprejemu (5),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0059/2008),

ker kljub temu, da je bil Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dodeljen status kandidatke za pristop k EU že leta 2005, doslej še ni bil določen datum začetka pristopnih pogajanj; ker trajanje takega stanja prispeva k občutkom razočaranja in negotovosti, ob upoštevanju hitrih reform, ki so se jih v zadnjem času lotile oblasti v Skopju,

ob upoštevanju deklaracije EU-zahodni Balkan, ki so jo soglasno sprejeli vsi zunanji ministri držav članic EU in zunanji ministri držav zahodnega Balkana dne 11. marca 2006 v Salzburgu, ponovno potrjuje pomen dobrih sosedskih odnosov ter potrebo po vzajemno sprejemljivih rešitvah za odprta vprašanja s sosednjimi državami,

C.	ker sta država članica, Grčija, in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sredi pogajanj, ki se odvijajo pod okriljem Združenih narodov, da bi dosegli vzajemno sprejemljivo rešitev v zvezi z imenom države kandidatke,

1. pozdravlja obnovljeno politično soglasje za pristop te države k Evropski uniji ter znatni napredek, ki je bil dosežen od zadnjega poročila o napredku, ki ga je Komisija objavila novembra 2007;

2. pozdravlja sprejetje zakona o državnih tožilcih ter zakona o tožilskem svetu kot tudi zakona o odboru za medskupnostne odnose, ki našteva zakone, ki morajo biti sprejeti s pravilom o dvojni večini (z uporabo Badinterjevega načela), ter odločitev o dokončnem imenovanju sodnega sveta;

3. pozdravlja vzpostavitev nacionalnega sveta za evropsko povezovanje, katerega cilj je doseči medstrankarsko podporo za reforme, povezane z EU, in ki ga vodi vodja opozicije, kot pomembne gonilne sile za postopkom pristopa k EU; ugotavlja, da nacionalni svet določa institucionalne prednostne naloge države v pripravljalni fazi pogajalskega procesa z natančno razporeditvijo potrebne institucionalne strukture, človeških virov in proračunskega financiranja; spodbuja vlado in parlament, da ohranijo zagon reform in naj v duhu sodelovanja in soglasja o ključnih vprašanjih evropske agende države nadaljujejo s stalnim, rednim in tvornim dialogom med vsemi vključenimi zainteresiranimi stranmi;

4. pozdravlja stalna prizadevanja in dosežke vlade in parlamenta pri izvrševanju ohridskega okvirnega sporazuma in večje priznavanje večetničnega značaja države; pozdravlja zavezanost vlade in parlamenta k nadaljnjemu spodbujanju medetničnih odnosov, kar je imelo za posledico sprejetje zakonodaje, kot so denimo spremembe zakona o državnih praznikih z dne 8. februarja 2007, ki določa različne etnične in verske praznike, in povečane proračunske postavke za spodbujanje kulturnih vrednot in tradicij nevečinskih skupnosti; izpostavlja, da je treba izboljšati pravično zastopanje članov nevečinskih skupin, zlasti v javni upravi, policiji in vojaških silah, ter pozdravlja soglasje, ki je bilo doseženo o 45 osnutkih zakonov, ki jih je mogoče sprejeti le z Badinterjevo večino;

5. izpostavlja, da je nov politični zagon v smeri evropske integracije v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji rezultat močne zaveze, ki so jo izrazile vse politične sile; pozdravlja reden in intenziven dialog, ki poteka med voditelji štirih največjih političnih strank (VMRO-DPMNE, SDSM, DPA in DUI) in ki je omogočil sprejetje več zakonov ter ukrepov, pomembnih za nadaljnje vključevanje v EU;

6. nadalje pozdravlja dejstvo, da je v skladu z ohridskim okvirnim sporazumom v javni upravi več zastopnikov etničnih manjšin, in upa, da se bo ta sporazum še naprej dosledno izvajal;

7. pozdravlja zavezanost voditeljev večjih političnih strank, ki so zastopane v parlamentu, da si še naprej prizadevajo za reševanje spornih vprašanj, glede katerih obstajajo nesoglasja, kot so uporaba jezikov in socialni paketi za žrtve spora iz leta 2001;

8. pozdravlja dejstvo, da je bil v letu 2007 dosežen pomemben napredek v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji, prav tako je bil dosežen pomemben napredek v boju proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju drog; poziva vlado, naj nadaljuje z izvrševanjem protikorupcijske zakonodaje in reforme sodstva, kar bo vodilo do krepitve neodvisnosti in splošne zmogljivosti sodnega sistema;

9. želi pohvaliti vlado za napredek, ki ga je dosegla na gospodarskem področju, pri čemer je ohranila makroekonomsko stabilnost; pozdravlja davčno politiko in izboljšano davčno disciplino, ki so omogočile večje prilive v državni proračun; pozdravlja izboljšano poslovno ozračje ter prizadevanje za zmanjšanje pravnih in upravnih omejitev pri ustanavljanju podjetij;

10. pozdravlja sprejetje novega zakona o bankah v skladu s pravnim redom EU; ugotavlja, da je treba leta 2008 sprejeti nov zakon o centralni banki, ki bo povečal njeno neodvisnost in upravno usposobljenost za nadzor;

11. je zaskrbljen zaradi ravni brezposelnosti, ki ostaja visoka, in poziva vlado, naj se loti reševanja tega vprašanja; opaža zlasti razmere v vaseh ob kosovski meji, kjer je reševanje težave brezposelnosti življenjskega pomena zato, da ima lokalno prebivalstvo možnost zakonitega zaslužka;

12. opozarja, da je treba stalno izvajati ohridski okvirni sporazum kot instrument za krepitev nadnacionalnega zaupanja, ki je ključ za stabilnost v regiji;

13. ponovno opozarja, da zakon o uporabi zastav skupnosti iz leta 2005 dovoljuje manjšinskim skupnostim, ki v občini predstavljajo večinsko prebivalstvo, da uporabljajo svojo zastavo; ugotavlja, da je sodba ustavnega sodišča z dne 24. oktobra 2007 potrdila pravico skupnosti, da svojo zastavo razobesi poleg državne zastave, razširila pravico razobešanja etničnih zastav na vse etnične skupnosti v občini in potrdila pravico etničnih Albancev, da uporabljajo albansko državno zastavo kot svoj etnični simbol; poudarja, da si je sodišče prav tako prizadevalo, da bi pojasnilo omejitev te pravice, ker je menilo, da imajo državne zastave in zastave skupnosti drugačen pomen, ter sklenilo, da zastave skupnosti ne smejo biti razobešene stalno, na primer med uradnimi državniškimi obiski ali na državnih zgradbah; poziva vse strani, naj o tem vprašanju razpravljajo v duhu ohridskega okvirnega sporazuma in mednarodnih standardov;

14. pozdravlja ukrep, ki ga je vlada sprejela, da bi se čim prej odzvala na priporočila Komisije iz poročila o napredku v leta 2007 ter sprejela spremenjen nacionalni načrt za prevzem pravnega reda v skladu s prednostnimi nalogami predlaganega partnerstva za pristop v letu 2008;

15. pozdravlja delo, ki ga javna uprava opravlja pri pripravah na pogajalski postopek za pristop k EU; poziva oblasti, naj nadaljujejo z reformo javne uprave, da se zagotovi njena depolitizacija, profesionalnost, strokovnost in učinkovitost, ter da se vzdržijo vsakršnih ukrepov, ki lahko ogrozijo že vzpostavljeno upravno usposobljenost;

16. meni, da je skupni izziv vseh političnih sil in etničnih skupnosti v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji prikazati, da v državi ni več sporov, ki se doma in v tujini štejejo za negativne ter presegajo običajne politične razlike, vključno z bojkotiranjem demokratičnih vladnih institucij, in tako prikazati, da je država pripravljena na vključevanje v Evropsko unijo;

17. podpira pobudo Centra za demokracijo in spravo v jugovzhodni Evropi s sedežem v Solunu in fundacije Soros, da objavita učbenike o balkanski zgodovini v albanskem in makedonskem jeziku, namenjene učiteljem zgodovine in dijakom v srednjih šolah, ki naj bi vključevali različna stališča o skupni preteklosti ter tako ponudili uravnotežen pogled in spodbujali spravo;

18. ugotavlja, da je bil osnutek zakona o spremembi volilnega zakonika, ki bi zagotovil razširitev parlamenta za 13 sedežev, da bi bile lahko zastopane manjše etnične manjšine in državljani, ki živijo v tujini, obravnavan 27. septembra 2007; izraža zaskrbljenost, da bo predlagani zakon zaobšel uporabo pravila o Badinterjevi večini, ki ga določa ohridski okvirni sporazum; poudarja, da je spoštovanje načela „pacta sunt servanda“ ključnega pomena za krepitev vzajemnega zaupanja; meni, da je zaželeno, da se ob navzočnosti albanskih predstavnikov doseže široko soglasje glede morebitne spremembe volilnega zakonika ter verjame, da bodo dodatna posvetovanja, da se to doseže;

19. upa, da se bodo v celoti spoštovale vse določbe zakona o volitvah, vključno s členom 27 o imenovanju predsednika volilne komisije; upa, da bo vladajoča koalicija zagotovila poštene in demokratične predčasne volitve v skladu z ustavo in zakonom o volitvah;

20. opozarja na nadaljevanje diskriminacije romske skupnosti, zlasti na področju izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvene oskrbe, stanovanj in zaposlovanja; upa, da se bo nacionalna strategija za Rome v bližnji prihodnosti izvajala v skladu z navedenimi cilji;

21. pozdravlja začetek veljavnosti sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo; ugotavlja pa, da dostop v države EU še vedno pomeni veliko težavo za državljane Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in na splošno za državljane vseh držav zahodnega Balkana; poudarja, da mora država imeti enaka pravila o dostopu, kot veljajo v zvezi s Hrvaško; zato pozdravlja dialog o vizumih, ki ga je 20. februarja 2008 začela Komisija in katerega namen je vzpostavitev načrta kako do režima brez vizumov, ter poziva Komisijo in vlade držav članic, naj si čim bolj prizadevajo, da bi hitro in brez zamud prišlo do dokončanja in izvajanja časovnega načrta za popolno liberalizacijo vizumov;

22. v zvezi s tem pozdravlja uvedbo potnih listov z biometrični varnostnimi elementi s strani vlade, vzpostavitev nacionalnega vizumskega informacijskega sistema in vizumskega središča ter izvajanje skupnega integriranega sistema upravljanja mej;

23. pozdravlja sprejetje novega zakona o pravnem statusu cerkva, verskih skupnosti in verskih skupin, ki bo začel veljati maja 2008 in ki bo za vedno ustavil pritožbe manjših verskih skupnosti, zlasti tistih, ki so v zadnjih nekaj desetletjih nastale ali se razvile zaradi vsiljevanja drugih ver ali odcepitve od obstoječih cerkva, ker ne smejo graditi molilnic, jih imeti v lasti ali uporabljati;

24. pozdravlja uspešen začetek druge faze davčne decentralizacije julija 2007, ko je v postopek vstopilo 42 od 84 občin, pridružilo pa se jim je še dodatnih devet občin;

25. poudarja, da so bili sprejeti dodatni ukrepi za spodbujanje pravic žensk, zlasti na področju enakih možnosti; kljub temu vztraja, da je treba izboljšati zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja;

26. poudarja, da je zaželeno, da v skladu z zakonom o javni radioteleviziji, sprejetim novembra 2005, državni organi podprejo neodvisnost javne radiotelevizije, da se omogoči sedanja raznolikost mnenj in pri tem prepreči oviranje drugih medijev zaradi posredovanja vlade; poziva organe, naj zagotovijo, da bo javnost spoštovala standarde EU in Sveta Evrope o preprečevanju sovražnih govorov, zlasti v medijih, proti sosednjim državam;

27. opozarja na to, da enostransko podpiranje določenih medijev, npr. z vladno kampanjo in oglasi, ki jih usmerjajo državna podjetja, izkrivlja konkurenco v medijskem prostoru in med drugim zapostavlja medije, ki so kritični do vlade;

28. pozdravlja začetek priprav na izvajanje zakonodaje o policiji, katere popolna in uspešna uporaba je bistven izziv in ključna prednostna naloga za evropsko pridruževanje;

29. ugotavlja, da je treba prizadevanja v zvezi z varstvom kakovosti vode okrepiti na podlagi novega vodnega zakona; poudarja zlasti veliko potrebo po zaščiti vode pred onesnaženjem in nadzoru onesnaževanja v reki Vardar, ki oskrbuje z vodo večino države in kot reka Aksios odnaša nevarne snovi na grško ozemlje ter v mejna jezera Ohrid, Prespan in Dojran, ter poudarja potrebo po tem, da se sklenejo in izvršujejo ustrezni dvostranski sporazumi s sosednjima državama Albanijo in Grčijo;

30. priznava, da je sprejetje zakona o ravnanju z odpadki prispevalo k napredku pri ravnanju z azbestom, zbiranju odpadkov ter ravnanju z polikloriranim bifenilom in odpadnimi surovinami;

31. opozarja na dejstvo, da je treba splošno izboljšati odnos do okolja, ter poziva organe Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, da si še naprej prizadevajo za uskladitev okoljske zakonodaje s sprejetimi standardi EU;

32. ugotavlja, da je 7. novembra 2007 v bližini vasi Brodec, severno od Tetova, potekala velika policijska operacija, katere cilj je bil ujeti več domnevnih kriminalcev in med katero je bilo ubitih šest pripadnikov tako imenovane brodeške tolpe, notranje ministrstvo pa je pridržalo 13 oseb iz vasi; ugotavlja, da je bilo v Brodcu najdeno lahko in težko orožje, med drugim strojnice in protiletalske rakete; poudarja, da je bila po navedbah misije EU za nadzor in OVSE operacija opravljena strokovno in učinkovito, zaradi česar ni bilo žrtev med policijo in civilisti; pozdravlja dejstvo, da je vlada javno izjavila, da bo obnovila mošejo in drugo poškodovano infrastrukturo; izraža zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem slabem ravnanju s priporniki ob aretaciji; v zvezi s tem poziva varuha človekovih pravic, naj v celoti razišče dogodke, ter poudarja, da je treba vsa sporna vprašanja v zvezi s policijsko operacijo v Brodcu obravnavati na odprt in pregleden način, skladen z zakonom;

33. pozdravlja napredek, dosežen na področju zakonodaje v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, vendar poudarja, da si je treba bolj prizadevati za izvajanje sprejete zakonodaje;

34. pozdravlja dejavno udeležbo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v procesu sodelovanja v jugovzhodni Evropi in njen prispevek k ustanovitvi sveta za regionalno sodelovanje; prav tako pozdravlja njeno konstruktivno stališče do statusa Kosova; vseeno pa je zaskrbljen zaradi zastoja pri tehnični določitvi meje s Kosovom in meni, da je treba obravnavo tega vprašanja nadaljevati, kot je predvideno v predlogu nekdanjega posebnega odposlanca Združenih narodov za status Kosova, Marttija Ahtisaarija; pozdravlja dejavno sodelovanje s Kosovom na področju trgovine, carine in policijskih zadev ter dejstvo, da hkrati ohranja dobre sosedske odnose s Srbijo; pozdravlja podpis sporazumov o prosti trgovini s tema dvema sosedama, poleg tega priporoča podobno politiko v zvezi z Albanijo, Bolgarijo in Grčijo, zlasti na področju prevoza in komunikacij;

35. pozdravlja prispevek Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije k misiji EU Althea v Bosni in Hercegovini, priznava njeno vlogo pri regionalni stabilnosti ter izraža svoje iskreno sožalje državi in družinam 11 mirovnikov, ki so tragično umrli v nesreči helikopterja Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije 12. januarja 2008;

36. obžaluje, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ratificirala dvostranski sporazum o imuniteti z oblastmi ZDA, s katerim so ameriški državljani in vojaško osebje izvzeti iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu; poudarja, da takšen sporazum nasprotuje standardom in politikam EU, katerih cilj je podpirati Mednarodno kazensko sodišče, ter vodilnim načelom EU v zvezi z dvostranskimi sporazumi o imuniteti; v zvezi s tem poziva vlado in parlament Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, da svojo zakonodajo uskladita z načeli in standardi držav članic EU;

37. ugotavlja, da je potrebno dodatno vlaganje v razvoj infrastrukturnih povezav države z njenimi sosedami, kar bi prispevalo k gospodarskemu razvoju in stabilnosti regije kot celote ter poziva vlado, naj hitro zaključi gradnjo manjkajočega dela železniške proge med Skopjem in Sofijo;

38. upošteva razpustitev parlamenta 11. aprila 2008 in sklic predčasnih volitev junija 2008 ter upa, da si bodo oblasti po svojih najboljših močeh prizadevale za čim manjšo zamudo pri potrebnih pripravah, ki bi morale privesti do začetka pristopnih pogajanj pred koncem leta 2008;

39. pozdravlja okrepljeno dvostransko sodelovanje ter medosebne stike med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo; z zadovoljstvom ugotavlja, da so od sprejetja zgoraj omenjene resolucije Parlamenta z dne 12. julija 2007 pod okriljem Združenih narodov v regiji potekali dvostranski pogovori in pri katerih je sodeloval posebni odposlanec Matthew Nimitz, da bi našli obojestransko sprejemljivo rešitev za nesoglasja, ki so nastala zaradi imena države; opaža povečano dinamiko pogajanj; poziva obe strani, naj izkoristita priložnost za takojšnjo obnovitev pogajanj, glede na to, da je bil v zadnjem času dosežen velik napredek, in naj dosežeta kompromisno rešitev, da to vprašanje ne bo več predstavljalo ovire za članstvo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v mednarodnih organizacijah, kot je določeno v še vedno veljavnem začasnem sporazumu iz leta 1995;

40. opozarja na sklepe Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 10. decembra 2007 ter poudarja pomen regionalnega sodelovanja, dobrih sosedskih odnosov in potrebo po sprejetju obojestransko sprejemljivih rešitev za odprta vprašanja v postopku približevanja k EU;

41. podpira prizadevanje vlade Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za ustanovitev skupnih odborov za izobraževanje in zgodovino s sosednjimi državami članicami EU, da se preučijo možne neskladnosti in napačne razlage zgodovine, ki lahko povzročijo spore, ter poziva oblasti, naj spodbujajo praznovanja skupne kulturne in zgodovinske dediščine Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in njenih sosed;

42. ugotavlja, da čeprav je ta država dosegla bistven napredek od leta 2005, ko je dobila status kandidatke, od treh držav kandidatk edina država, s katero še niso stekla pristopna pogajanja; meni, da bi se ta neobičajna situacija morala končati; poziva Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, naj zagotovi, da se izvedejo potrebne reforme; se sklicuje na seznam osmih meril, ki jih je pripravila Komisija in izhajajo iz ključnih prednostnih nalog novega partnerstva za pristop, ter upa, da bo njihovo izpolnjevanje s strani države privedlo do začetka pogajanj pred koncem leta 2008, kar bo dodatno povečalo stabilnost in okrepilo evropsko perspektivo zahodnega Balkana; poziva Svet, naj na naslednjem vrhu ovrednoti dosedanji napredek in po možnosti določi datum za začetek pristopnih pogajanj;

43. pozdravlja priprave vlade za izvajanje instrumenta predpristopne pomoči, ki so olajšale podpis sporazuma o financiranju instrumenta predpristopne pomoči leta 2007 in okvirnega sporazuma za obdobje 2007–2013; poudarja pomen instrumenta predpristopne pomoči za pripravo na prihodnje članstvo v EU; poziva vlado in Komisijo, naj pospešita pripravljalno delo za zgodnje izvajanje decentraliziranega sistema za upravljanje instrumenta predpristopne pomoči, da se ustvari večja učinkovitost postopka in lokalno lastništvo nad njim;

44. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

(1) UL L 80, 19.3.2008, str. 32.

(2) UL C 317 E, 23.12.2006, str. 480.

(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0352.

(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0454.

(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0453.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/41

Politika Kitajske in njen vpliv na Afriko

P6_TA(2008)0173

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o politiki Kitajske in njenem vplivu na Afriko (2007/2255(INI))

(2009/C 259 E/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju političnega dialoga med EU in Kitajsko, ki je bil uradno vzpostavljen leta 1994 kot priznanje statusa Kitajske kot prihodnje svetovne sile in zlasti daljnosežnih mednarodnih obveznosti, ki jih ta status prinaša,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o dolgoročni politiki za odnose med Kitajsko in Evropo (KOM(1995)0279) in resolucije Parlamenta z dne 12. junija 1997 o sporočilu Komisije o dolgoročni politiki za odnose med Kitajsko in Evropo (1),

—	ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000,

—	ob upoštevanju Pekinške izjave foruma o sodelovanju med Kitajsko in Afriko (FOCAC) in njegovega programa za sodelovanje med Kitajsko in Afriko na področju gospodarskega in družbenega razvoja iz oktobra 2000,

—	ob upoštevanju Kairske izjave (2000) z vrha Afrika-Evropa pod okriljem Organizacije za afriško enotnost (OAU) in EU,

—	ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2001 o smernicah Odbora za razvojno pomoč (smernice DAC), strategijah za trajnostni razvoj in usmerjanju razvojnega sodelovanja,

—	ob upoštevanju ustanovne listine Afriške unije (AU), ki je bila sprejeta 11. julija 2000, v veljavo pa je stopila 26. maja 2001, in dokumenta afriških voditeljev iz oktobra 2001 z naslovom Novo partnerstvo za afriški razvoj (NEPAD), ki je bil na prvem vrhu AU razglašen za program AU,

—	ob upoštevanju kitajskih dokumentov o politiki do EU (2003) (2) in o politiki do Afrike (2006) (3),

—	ob upoštevanju dokumenta o politiki Komisije z naslovom „Dozorevajoče partnerstvo – skupni interesi in izzivi v odnosih med EU in Kitajsko“ (KOM(2003)0533), ki ga je Evropski svet podprl dne 13. oktobra 2003,

—	ob upoštevanju strateškega partnerstva EU-Kitajska iz leta 2003,

—	ob upoštevanju akcijskega načrta FOCAC iz Addis Abebe objavljenega decembra 2003,

—	ob upoštevanju strateškega načrta Komisije AU za obdobje 2004–2007, sprejetega dne 7. julija 2004 na tretjem vrhu voditeljev afriških držav in vlad v Addis Abebi v Etiopiji,

—	ob upoštevanju Pariške izjave o učinkovitosti pomoči, ki so jo dne 2. marca 2005, po forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, podprle številne evropske in afriške države ter Kitajska,

—	ob upoštevanju zavez iz Gleneaglesa, ki jih je dne 8. julija 2005 v Gleneaglesu sprejela skupina G8,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. decembra 2005 z naslovom „EU in Afrika: na poti k strateškemu partnerstvu“,

—	ob upoštevanju sklepov, ki jih je Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) sprejel na seji 3. oktobra 2005, kjer je izrazil podporo EU mednarodnemu sporazumu o trgovini z orožjem v okviru ZN, ki bi vzpostavil zavezujoče skupne standarde pri svetovni trgovini s konvencionalnim orožjem (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „EU-Kitajska: Tesnejši partnerici, naraščajoče odgovornosti“ (KOM(2006)0631) in spremljajočega delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Tesnejše partnerstvo, več odgovornosti: Dokument o trgovinski in naložbeni politiki EU-Kitajska: Konkurenca in partnerstvo“ (KOM(2006)0632),

—	ob upoštevanju 9. vrha EU-Kitajska, ki je potekal septembra 2006 na Finskem, ter skupne izjave, ki je bila podana ob zaključku,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose o Kitajski z dne 11. decembra 2006,

—	ob upoštevanju Ustanovne listine ZN in resolucije Varnostnega sveta ZN 1674(2006) o zaščiti civilistov v oboroženih spopadih,

—	ob upoštevanju akcijskega programa ZN za preprečevanje, boj proti ter izkoreninjenje nezakonite trgovine z orožjem malega kalibra in lahkim strelnim orožjem v vseh oblikah (5),

—	ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije „Evropsko soglasje“ (6) (2006),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2006 o odnosih EU-Kitajska (7),

—	ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Afriko, skupne strategije Afrike in EU in njenega akcijskega načrta (2007) ter partnerstva med Afriko in EU na področju trgovine in regionalnega povezovanja, pa tudi na področju znanosti, informacijske družbe in vesolja,

—	ob upoštevanju začetka partnerstva med EU in Afriko za infrastrukturo (2007), ki odraža potrebo po naložbah v infrastrukturne povezave (transport, energija, voda ter informacijske in komunikacijske tehnologije), da bi olajšali trajnostni razvoj,

—	ob upoštevanju izjave Evro-afriškega poslovnega foruma na drugem vrhu EU-Afrika (2007),

—

ob upoštevanju vmesnega poročila ZN za leto 2007 o razvojnih ciljih novega tisočletja, ki pravi, da podsaharska Afrika najverjetneje ne bo dosegla nobenega razvojnega cilja novega tisočletja in da bi se morala trenutna prizadevanja za zmanjšanje revščine v Afriki podvojiti, če naj bi do leta 2015 uresničili cilj, da se število prebivalcev, ki živijo v skrajni revščini, zmanjša za polovico,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Od Kaira do Lizbone – Novo strateško partnerstvo med EU in Afriko“, KOM(2007)0357 in skupnega dokumenta Komisije in Sekretariata Sveta „Po Lizboni: Kako uspešno izvajati strateško partnerstvo EU-Afrika“ (SEK(2007)0856),

—	ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta EU za Kitajsko in večletnega okvirnega programa za obdobje 2007–2010 (8), ki Kitajski dodeljuje 128 milijonov EUR pomoči EU za razvojno sodelovanje,

—	ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na desetem vrhu EU-Kitajska 28. novembra 2007 v Pekingu,

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A6-0080/2008),

A.	glede na to, da lahko dejanja rastočih svetovnih sil, kot je Kitajska znatno spodbujajo trajnostni razvoj v Afriki ali nanj vplivajo,

B.	ker so predvsem afriške države odgovorne za politični, socialni, gospodarski in okoljski vpliv prisotnosti tujih državljanov, organizacij in vlad na njihovem ozemlju,

C.	ker sta se EU in Kitajska zavezali, da si bosta prizadevali za mir, varnost in trajnostni razvoj v Afriki,

D.	ker je Evropska unija največja donatorica pomoči v Afriki in je njena najpomembnejša trgovinska partnerica; ker je Kitajska napovedala povečanje gospodarskega sodelovanja in humanitarne pomoči ter lahko do leta 2010 postane največja trgovinska partnerica Afrike,

E.	ker mora afriška strategija trajnostnega razvoja zagotoviti, da prisotnost neafriških akterjev ne bo ogrozila razvoja; ker je zato dobrodošla ustanovitev delovne skupine AU za afriška strateška partnerstva z rastočimi silami,

ker so dobrodošle pobude, ki spodbujajo dialog z Afriko, na primer vrha Kitajska-Afrika in EU-Afrika, FOCAC, partnerstvo EU-Afrika, pomoč EU za mir, energijo in vodo v Afriki, partnerstvo EU-Afrika za infrastrukturo, dialogi v okviru Sporazuma iz Cotonouja (9) in drugi dialogi med Evropsko unijo ali Kitajsko in afriškimi organizacijami,

ugotavlja, da je novembra 2 006 v Pekingu potekal tretji FOCAC vrh, na katerem je bila sprejeta izjava o razglasitvi oblikovanja „novega tipa strateškega partnerstva“ med Kitajsko in Afriko; ker je to sodelovanje, ki se srečuje z izzivom gospodarske globalizacije in spodbuja skupen razvoj, vendar je iz tega sodelovanja izključenih veliko afriških držav, ki so priznale Tajvan,

ker ima Kitajska kot stalna članica Varnostnega sveta ZN posebno odgovornost, da prispeva k svetovnemu miru in varnosti; ker EU pozdravlja zavezanost Kitajske k različnim večstranskim instrumentom, na primer v okviru ZN, Mednarodne organizacije dela, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Svetovne trgovinske organizacije in Kjotskega protokola,

ker se je Evropska unija zavezala, da bo svojo uradno razvojno pomoč do leta 2015 povečala na 0,7 % BDP (0,56 % do leta 2010) in vsaj 50 % te pomoči dodelila Afriki; ker uradna pomoč za razvoj EU zajema 20 milijard EUR iz desetega Evropskega razvojnega sklada (2008–2013), dodeljenih podsaharski Afriki; ker je EU namenila 350 milijard EUR za mirovno pomoč za Afriko in 5,6 milijard EUR za partnerstvo EU-Afrika za infrastrukturo za obdobje 2008–2013; ker EU pomembno prispeva k mednarodnim mirovnim misijam v Afriki, Svetovnemu skladu za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji ter drugim mednarodnim pobudam za razvoj celine,

ker prisotnost Kitajske in njeni interesi v Afriki naraščajo; ker je Kitajska leta 2005 postala neto dajalka pomoči podsaharski Afriki in je od takrat humanitarno pomoč še povečala ter obljubila, da bo svojo pomoč Afriki iz leta 2006 do leta 2009 podvojila; ker se je zavezala, da bo zagotovila 5 milijard USD za ustanovitev razvojnega sklada Kitajska-Afrika za spodbujanje kitajskih podjetij k vlaganju v Afriki,

K.	ker je razvoj Kitajske kot dodatne alternativne donatorice pomoči izziv pristopu pogojevanja EU do afriških vlad z namenom zavarovanja političnih reform,

ker je Kitajska v zadnjih 25 letih iz skrajne revščine pomagala 400 milijonom Kitajcev, zato ima pomembne izkušnje, ki bi jih lahko uporabile afriške države; ker pa se zdaj vseeno sooča z večjo socialno in gospodarsko neenakostjo in zaskrbljujočim slabšanjem okolja, politične pravice in temeljne svoboščine na Kitajskem pa so še vedno močno omejene, delovni standardi in odgovornost za slabo upravljanje pa nizki,

M.	ker je Kitajska povečana zavezanost k razvojnemu sodelovanju z afriškimi državami dobrodošla, še zlasti določba o pomoči za gradnjo bolnišnic, šol in boljše prometne infrastrukture,

N.	ker se na Kitajskem zaradi njene gospodarske rasti in legitimnega interesa za razvoj neizbežno povečuje potreba po naravnih in energetskih virih ter njihovem pridobivanju v državah v razvoju, zlasti v Afriki,

O.	ker imajo afriške države, bogate s surovinami, zaradi povpraševanja Kitajske in drugih interesentov vedno boljši tržni položaj,

P.	meni, da je zaželeno, da kitajsko delovanje v Afriki ne vključuje le držav, zanimivih z energetskopolitičnega vidika, ampak da se preuči sodelovanje z vsemi afriškimi državami,

ker je bil delež Kitajske pri skupnem povečanem povpraševanju po nafti zadnja štiri leta okoli 40 %; ker 30 % kitajskega uvoza surove nafte prihaja iz Afrike; ker se bo odvisnost Kitajske od uvožene nafte, mineralov in drugih surovin najverjetneje še povečevala in da lahko pričakujemo, da bo do leta 2010 uvozila 45 % nafte, ki jo potrebuje; ker zaradi svojega naraščajočega povpraševanja po energiji in težnje po povečanju svojega uvoza energije išče dobavitelje v afriških državah,

ker se je količina uvožene nafte na Kitajskem v obdobju od 1995 do 2005 povečala skoraj za petkrat in je tako ta država postala druga največja uvoznica nafte na svetu ter se glede uvoza iz Afrike izenačila z Evropsko unijo; ker ima CNPC (kitajsko naftno podjetje v državni lasti) nadzor nad 60 do 70 % proizvodnje nafte v Sudanu; ker je bila Angola leta 2006 največja izvoznica nafte na Kitajsko; ker Kitajska že uvaža približno 28 % nafte in plina iz podsaharske Afrike; ker se bo po pričakovanjih izvoz nafte iz Afrike na Kitajsko v naslednjih letih povečal,

ker lahko izkoriščanje afriških naravnih virov s strani drugih držav in tujih podjetij prinese razvoj, po drugi strani pa lahko povzroči usihanje naravnih virov, oslabi upravljanje, ustvarja priložnosti za korupcijo, še posebej kjer je ta že močno razširjena, poveča socialne neenakosti, omaja makroekonomsko stabilnost ter povzroči ali poostri spore, kar pa lahko močno ogrozi prizadevanja za zmanjšanje revščine in doseganje trajnostnega razvoja,

ker je skoraj 9 % uvoza EU iz Afrike, polovica je proizvodov, povezanih z energijo, 23 % je proizvodov predelovalnih dejavnosti, 11 % pa je kmetijskih proizvodov; ker Afrika dobi okoli 8,3 % izvoza EU, 78 % je strojev, kemikalij in proizvodov predelovalnih dejavnosti in ker je Južna Afrika največji (uvozni in izvozni) trgovinski partner EU; ker blagovna menjava z Afriko še naprej upada, čeprav EU ostaja njen najpomembnejši trgovinski partner,

ker je Evropska unija največja trgovinska partnerica Kitajske in je v tej državi tudi vodilna investitorka, Kitajska pa je druga največja trgovinska partnerica Evropske unije; ker dialog s Kitajsko o demokratičnih reformah, spoštovanju človekovih pravic in pravne države ne bi smel biti potisnjen v ozadje zaradi trgovinskih ter gospodarskih odnosov,

ker je Kitajska v zadnjih nekaj letih doživela eksplozivno gospodarsko rast povprečno 9 % na leto in je postala vodilna izvoznica; ker je ponovni razcvet Kitajske kot vodilnega svetovnega gospodarstva temeljito spremenil stanje trgovinskih tokov in mednarodnih trgov; ker je Kitajska, zato da lahko vzdržuje tako rast, postala neto uvoznik nafte ter številnih drugih surovin in dobrin, njeno povpraševanje pa je povzročilo, da so močno poskočile cene mineralnih in kmetijskih dobrin,

W.	ker ima Kitajska pravico, da legitimno tekmuje z EU in njenimi državami članici na mednarodnih tržiščih,

ker je hitri gospodarski razvoj Kitajske v zadnjih dvajsetih letih pomembno vplival na trgovinsko menjavo med EU in Kitajsko ter na splošno na njune gospodarske odnose: skupna dvostranska trgovina se je od leta 1978 povečala več kot šestdesetkrat in je leta 2005 znašala 210 milijard EUR; EU je s presežka v blagovni menjavi v začetku osemdesetih let prišla na primanjkljaj 106 milijard EUR leta 2005, kar je njen največji zunanjetrgovinski primanjkljaj, Kitajska pa je zdaj druga največja trgovinska partnerica EU, takoj za ZDA; leta 2000 je EU s Kitajsko sklenila dvostranski sporazum o dostopu na trg, ki je bil pomemben mejnik pri postopku pridruževanja Kitajske Svetovni trgovinski organizaciji, kar je na veliko načinov spremenilo svetovne trgovinske tokove,

ker približno 3,6 % kitajskega uvoza prihaja iz Afrike, ta pa dobi 2,8 % kitajskega izvoza; ker je vrednost kitajske trgovine z Afriko narasla z dveh milijard USD leta 1999 na okoli 39,7 milijard USD leta 2005; ker je Kitajska zdaj njena tretja najpomembnejša trgovinska partnerica; ker Afrika očitno postaja gospodarsko obzorje Kitajske, kar je zelo učinkovito pri združevanju strategije menjave nafte za pomoč in zunanjepolitična orodja,

ker se je po ocenah trgovanje med Afriko in Kitajsko povečalo s štirih milijard USD leta 1995 na 55 milijard USD leta 2006, Kitajska pa do leta 2010 načrtuje povečanje na 100 milijard USD; ker je maja 2007 kitajska banka Exim napovedala, da namerava v naslednjih treh letih zagotoviti 20 milijard USD za financiranje trgovanja in infrastrukture v Afriki; ker se je Kitajska zavezala, da bo Afriki v naslednjih treh letih zagotovila tri milijarde USD preferencialnih posojil in dve milijardi USD za preferencialno kreditiranje kupcev; ker je Kitajska obljubila, da bo Afriki še naprej odpirala svoj trg, tako da bo število izdelkov, ki se izvozijo na Kitajsko in za katere najmanj razvitim državam v Afriki, ki imajo diplomatske vezi s Kitajsko, ne bo treba plačati carin, povečala s 190 na 440, ter v naslednjih treh letih ustanovila tri do pet trgovinskih in gospodarskih con za sodelovanje v Afriki,

AA.	ker članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji tako za EU kot za Kitajsko prinaša vrsto pravic in obveznosti; ker pa Kitajska številnih izmed teh obveznosti še vedno ne upošteva in uresničuje zadosti,

AB.	ker na prisotnost Kitajske v Afriki ne smemo gledati le s stališča varne dobave energije in naravnih virov, temveč tudi z vidika varne preskrbe s hrano, saj ta država v prihodnje pričakuje povečan uvoz živil,

AC.	ker bodo odnosi Evrope z Afriko v prihodnosti odvisni od uspeha oziroma neuspeha prizadevanj za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu,

AD.	ker Kitajska afriškim državam namesto razvojne pomoči podeljuje kredite, zaradi česar obstaja nevarnost visokega zadolževanja teh držav,

AE.	ker je zaradi dejavnosti Kitajske v Afriki v ospredju ponovno pomembno vprašanje, kako izboljšati in financirati infrastrukturo,

AF.	ker po podatkih OECD 50 % javnih del v Afriki opravljajo kitajski izvajalci; ker Kitajska pri projektih v Afriki pogosto zaposluje kitajske delavce,

AG.	ker Kitajska z uporabo svoje delovne sile v Afriki kitajskim trgovcem zagotavlja dolgoročen dostop do afriškega trga in tako vpliva na nacionalna afriška gospodarstva,

AH.	ker mora biti tudi v interesu Kitajske, da za svoje naložbe v razpadajočih gospodarstvih s spodbujanjem dobrega upravljanja doseže določeno stopnjo investicijske in pravne varnosti,

AI.	ker lahko kitajska podjetja v državni lasti z naložbami v Afriki veliko tvegajo; ker je kitajsko energetsko podjetje CNOOC Ltd napovedalo, da bo odkupilo 45 % delež morskega naftnega polja v Nigeriji za 2 270 000 000 USD,

AJ.	ker je leta 2007 Kitajska ustanovila družbo China Investment Cooperation Ltd s premoženjem 200 000 000 000 USD, ki je trenutno šesti največji državni naložbeni sklad na svetu,

AK.

ker je Kitajska že oziroma bo kmalu postala največji svetovni onesnaževalec z ogljikovim dioksidom, Kitajci pa so neposredne žrtve teh emisij; ker tudi EU spada med največje svetovne onesnaževalce z ogljikovim dioksidom in se tudi Evropejci soočajo z vplivi teh emisij; ker je bila zahteva z vrha G8+5 leta 2007 v Heiligendammu tudi zmanjšanje emisij do leta 2050 za 50 %, Evropska unija in Kitajska pa sta zastavili še druge cilje v zvezi z zmanjševanjem emisij in obnovljivimi viri energije; ker je Afrika po napovedih celina, ki jo bodo uničevanje okolja, krčenje gozdov in podnebne spremembe najbolj prizadele,

AL.	ker je Kitajsko treba pohvaliti, ker je pristopila h Kjotskemu sporazumu ter Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES); ker ima Kitajska dragoceno strokovno znanje na področju preprečevanja krčenja gozdov in dezertifikacije,

AM.

ker je po ocenah več kot polovica celotne drvarske dejavnosti, zlasti na občutljivih območjih, vključno s Centralno Afriko, nezakonite; ker se Kitajsko obtožuje, da nosi največjo odgovornost za nedavno povečanje nezakonite sečnje po vsem svetu; ker je tako po ocenah 90 % izvoženega lesa iz Ekvatorialne Gvineje na Kitajsko nezakonite sečnje,

AN.

ker Kitajska navaja, da je „Pet načel za mirno sobivanje“ prelomni trenutek v njeni na načelu „nevmešavanja“ temelječi „neodvisni zunanji mirovni politiki“, ki pa ni nevtralna, kar se zdi tudi nekaterim afriškim državam, ki so Kitajsko kritizirale ali celo izrazile nasprotovanje kitajski prisotnosti; ker so bili v Zambiji, Nigeriji in Etiopiji kitajski delavci v naftni industriji in rudarji žrtve napadov, ugrabitev ali celo umorov; ker si želi Kitajska postati odgovorna svetovna sila in je treba priznati njen vpliv pri spodbujanju sudanske vlade, da je sprejela mešane sile AU in ZN v Darfurju; ker ima lahko Kitajska kot stalna članica v Varnostnem svetu odločilno vlogo pri preprečevanju sporov, posredovanju in reševanjih,

AO.

ker Kitajska kljub napredku pri določenih socialnih in gospodarskih pravicah in svoboščinah še zmeraj ne spoštuje osnovnih človekovih pravic, vključno s pravico do življenja in nepristranskega sojenja, svobodo govora in združevanja ter drugih socialnih, gospodarskih in kulturnih pravic, vključno z delavskimi pravicami; ker so žrtve pomanjkljivega spoštovanja človekovih pravic zlasti Tibetanci; ker to vpliva na ugled in dejavnosti Kitajske na tujem, zlasti v Afriki, kjer do razvoja in dobrega upravljanja ne more priti brez demokratične odgovornosti, spoštovanja človekovih pravic in pravne države,

AP.	ker je treba Kitajski priznati, da je dosegla minimalne zahteve sistema potrjevanja procesa Kimberley za mednarodno trgovino s surovimi diamanti in da je za lesna podjetja postavila smernice o odgovornem obnašanju,

AQ.

ker je Kitajski treba priznati, da je ratificirala Konvencijo Združenih narodov o boju proti korupciji, kljub temu pa korupcija ostaja resen problem na Kitajskem in močno vpliva na doseganje ciljev politike in standardov, ki jih določa centralna vlada, tako na ravni provinc kot lokalni ravni; ker te prakse vplivajo na afriške države, v katere Kitajska in njena podjetja vlagajo, in tako podpirajo korupcijo ter pogosto pomagajo koruptnim režimom, da se bogatijo in ohranjajo na oblasti ter tako onemogočajo dobro upravljanje, odgovornost in pravno državo; ker je strogo spoštovanje Konvencije ZN proti korupciji ključnega pomena za spodbujanje dobrega upravljanja, odgovornosti in pravne države,

AR.

ker evropski, kitajski in drugi izvozniki orožja podžigajo oborožene spore v Afriki in tako močno spodkopavajo razvoj; ker države članice še niso pravno zavezane s kodeksom ravnanja Evropske unije glede izvoza orožja in ne vršijo ustreznega nadzora nad nedovoljenim orožjem, ki se uvaža v Afriko ali pa je v tranzitu čez afriško ozemlje,

AS.	ker ima Kitajska kot ena največjih izvoznic orožja na svetu in kot stalna članica Varnostnega sveta ZN posebno odgovornost,

AT.

ker kitajski izvoz konvencionalnega orožja ter orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja ni dovolj pregleden; ker je Amnesty International nedavno izpostavil, da je Kitajska nevarno popustljiva pri uvozu orožja; ker je Kitajska odgovorna za promet z orožjem s konfliktnimi državami in celo za kršenje embarga Združenih narodov v primeru Darfurja, Liberije in Demokratične republike Kongo,

AU.	ker je Kitajska druga po številu pripadnikov mirovnih sil med stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov in ima v mirovnih misijah v Afriki več kot 3 000 enot,

1. poudarja potrebo, da se vpliv politik EU v Afriki okrepi, in sicer z dejanskim uresničevanjem obljub in zavez; tako pri povečanju učinkovitosti in usklajenosti v zunanjih odnosih EU opozarja na pomen Lizbonske pogodbe, ki temu primerno vključuje razvojna vprašanja in politike;

2. poziva EU, naj pripravi koherentno strategijo za reševanje novih izzivov, ki jih predstavljajo hitro rastoče države donatorice v Afriko, na primer Kitajska, obenem pa naj uskladi pristop različnih držav članic in evropskih institucij; poudarja, da naj ta način reševanja izzivov ne poskuša posnemati kitajskih metod in ciljev, saj ne bi bili vselej združljivi z vrednotami, načeli in dolgoročnimi interesi EU; meni, da bi moral biti takšen način reševanja izzivov del dialoga med EU in AU in pri odnosih z vsemi afriškimi partnerji; poudarja, da bi morala EU vzpostaviti razvojnopolitični dialog s Kitajsko, na podlagi katerega bi razpravljali o metodah in ciljih, vendar mora biti EU zavezana svojemu pristopu k razvojnemu sodelovanju;

3. poziva EU, naj tudi v konkurenci z drugimi državami donatoricami ohrani visoke zahteve v zvezi s spodbujanjem dobrega upravljanja in spoštovanjem človekovih pravic; spodbuja EU, naj si v tej konkurenci zagotovi boljše mesto s kakovostnejšimi ponudbami, na primer z namestitvijo sodobnejših in podnebju prijaznejših obratov za predelavo surovin v izvorni državi ter zaposlovanjem in usposabljanjem lokalne delovne sile; meni, da bi takšen način reševanja izzivov moral biti del dialoga EU z AU in del vseh odnosov z afriškimi partnerji, in sicer v okviru skupne strategije Afrike in EU ter njenega akcijskega načrta;

4. pozdravlja pripravljenost Kitajske, da afriškim državam nudi praktično sodelovanje, ne da bi jih pri tem obravnavala pokroviteljsko; ugotavlja, da je takšno sodelovanje pragmatične narave; v zvezi s tem obžaluje sodelovanje Kitajske z represivnimi režimi v Afriki; poudarja, da bi bilo zaželeno sodelovanje navezati na politične pogoje ter da je treba večji pomen pripisati človekovim pravicam in okoljskim standardom;

5. poziva EU in Kitajsko, naj čim pogosteje razpravljata o, razvijeta in oblikujeta svoje strategije v zvezi z Afriko v skladu z odgovorno zavezanostjo, ki bo v pomoč trajnostnemu razvoju in uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja; poudarja pomembnost oblikovanja tvornega dialoga znotraj večstranskega okvira z vsemi pomembnimi akterji na celini, zlasti z Afriško unijo in Novim partnerstvom za afriški razvoj; v zvezi s tem poziva EU, naj zagotovi, da afriški forum za sodelovanje vključi vse pomembne donatorje in vlagatelje, predvsem Kitajsko;

6. poziva EU in Kitajsko, naj močneje podpreta NEPAD, da postane gonilna sila strategije za trajnostni razvoj Afrike, podpreta PA naj tudi afriške regionalne organizacije, AU, vseafriški parlament ter afriške nacionalne parlamente in vlade, da povečajo svoj delež pri tovrstni strategiji in se z njo bolj poistovetijo; poziva EU, naj pomaga Afriki okrepiti njene zmogljivosti, da bo lahko poskrbela za usklajenost donatorjev in investitorjev ter zagotovila, da tuje naložbe spodbujajo trajnostni razvoj;

7. poudarja svojo pripravljenost na dialog s kitajskim nacionalnim ljudskim kongresom, vseafriškim parlamentom in afriškimi nacionalnimi parlamenti, ki bi težil k spodbujanju trajnostnega razvoja in povečanju njihovih sposobnosti za nadzor;

8. poziva EU, naj pripravi Kitajsko, da izpolni svoje obveznosti, ki jih ima kot stalna članica Varnostnega sveta ZN, vključno z „odgovornostjo za zaščito“, saj priznava, da ima prisotnost Kitajske v Afriki sama po sebi, ne glede na kakršne koli namere „politike nevmešavanja“, za državo gostiteljico resnične posledice, tudi na političnem področju;

9. poziva Evropsko unijo, naj pri svoji presoji kitajskega vpliva v Afriki upošteva stališča afriških držav in AU; poudarja, da Evropska unija ne sme posploševati vloge Kitajske in jo mora sprejeti bolj odprto in konstruktivno ter naj ji ne poskuša vsiljevati evropskih modelov in stališč;

Trajnostni razvoj

10. poziva EU, naj nadaljuje dialog z Afriko in Kitajsko v vzajemno korist in na podlagi afriških potreb ter v interesu afriških držav in narodov, da bi izboljšali učinkovitost in skladnost razvojnega sodelovanja, preučili konkretne možnosti sodelovanja in okrepili partnerstva ter se izognili ločenemu delovanju; predlaga, naj EU, AU in Kitajska vzpostavijo stalni posvetovalni organ za izboljšanje skladnosti in učinkovitosti različnih dejavnosti v sklopu razvojnega sodelovanja; poziva EU, Kitajsko in Afriko, naj vzpostavijo svetovni okvir za konkretne operativne projekte o skupnih izzivih, kot so prilagajanje podnebnim spremembam, obnovljivi viri energije, kmetijstvo, vprašanje oskrbe z vodo in zdravstvo;

11. poziva EU in države članice, naj okrepijo odnose z afriškimi državami, tako da izpolnijo obljube o pomoči, uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja pa naj postane njihova prednostna naloga; pozdravlja 6 % povečanje pomoči Evropske skupnosti in 2,9 % povečanje humanitarne pomoči 15 držav članic (EU-15) v letu 2 006 v primerjavi s prejšnjim letom, obžaluje pa, da se je delež uradne razvojne pomoči 15 držav članic vsem regijam kot delež bruto nacionalnega dohodka zmanjšal z 0,44 % leta 2005 na 0,43 % v letu 2006; obžaluje tudi, da štirim državam članicam ni uspelo izpolniti posameznih ciljev v vrednosti 0,33 % bruto nacionalnega dohodka za leto 2006 in da to ne bi uspelo niti drugim, če bi zmanjšanje dolgov in druge zadeve, ki ne ustrezajo razpoložljivim sredstvom za države v razvoju, odšteli od uradne razvojne pomoči;

12. opozarja, da bi moral biti končni cilj vseh razvojnih politik, ne glede na to, ali jih izvršuje Evropska unija ali Kitajska, zmanjšanje in izkoreninjenje revščine;

13. poziva EU, naj poveča zavezanost nevezani pomoči in spodbudi Kitajsko, da afriškim partnerjem priskrbi nevezano pomoč, obenem pa zagotovi, da gospodarski pogoji, vezani na mednarodna nepovratna sredstva ali posojila, ne bodo ogrozili trajnostnega razvoja; v zvezi s tem poziva EU, naj Kitajsko vključi v širitev lokalnega afriškega trga dela, namesto da v Afriko pošilja na tisoče kitajskih delavcev;

14. poziva EU, naj spodbudi Kitajsko, da izkoristi svoje strokovno znanje in podpre pobude za izboljšanje javnih zdravstvenih sistemov v Afriki in tako zagotovi trajnostni razvoj ter podpre pobude, usmerjene na boj proti epidemijam, ki so povezane z revščino in pustošijo po Afriki, in sicer HIV/AIDS, malarija in tuberkuloza;

15. poziva Evropsko unijo, naj v okviru Odbora za razvojno pomoč (DAC) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj vzpostavi konstruktiven dialog z novimi donatoricami, ki niso v tem odboru, vključno s Kitajsko, da bi jih spodbudili, naj sprejmejo smernice in standarde DAC ali enakovreden kodeks, in naj spoštujejo načela Pariške izjave o učinkovitosti pomoči;

16. odločno poziva EU, naj Kitajsko spodbudi k ustanovitvi posebne institucije za okrepitev njene strokovne pomoči in neodvisnosti, ter da se zaveže k zagotavljanju preglednega poročanja o financiranju pomoči; poziva EU, naj Kitajski pomaga pri razvijanju tega strokovnega znanja, če jo za to zaprosi;

17. spodbuja EU in afriške države, naj kitajske predstavnike povabijo k sodelovanju na dvostranskih in večstranskih usklajevalnih sestankih med donatorji;

18. poziva EU, naj spodbudi Kitajsko k sodelovanju pri doseganju izzivov, povezanih z demografskim stanjem v Afriki; v zvezi s tem poudarja, da je stopnja rasti prebivalstva na mnogih afriških področjih večja kot stopnja gospodarske rasti in da so ukrepi za odpravo te neenakosti izboljšanje spolnega in reproduktivnega zdravja, kot je že bilo navedeno v poročilu Združenih narodov z mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju iz leta 1994;

19. poudarja, da bi se morala mednarodna partnerstva za razvoj osredotočati na ljudi, saj je trajnostni razvoj mogoč le, če se okrepi vloga civilne družbe; poudarja, da je treba ženske, manjšine in ranljive skupine še posebej podpreti in ceniti kot ključne dejavnike razvoja ter da so pravica do združevanja ter svobodni in pluralni mediji nujno potrebni za razvoj in jih morajo tovrstna partnerstva podpreti;

20. poziva EU in države članice, naj se s prisotnostjo, obiski in dialogi visokih evropskih predstavnikov vlad približajo večjemu delu javnosti v Afriki in EU;

Energija in naravni viri

21. meni, da je treba ob upoštevanju prisotnosti Kitajske v Afriki večji pomen pripisati sodelovanju z Afriko na področju zunanje energetske politike EU; si želi aktivnega sodelovanja med Afriko in EU na področju energetske politike;

22. priznava, da je pregledno upravljanje z naravnimi viri pri mobilizaciji prihodkov, ki so ključni za razvoj in zmanjšanje revščine, pomembno, saj zagotavlja stabilno oskrbo, preprečuje spore, ki nastanejo zaradi naravnih virov, in nestabilnost v državah, bogatih z naravnimi viri; poziva EU, naj spodbudi afriške države, bogate z naravnimi viri, naj delujejo v skladu s pobudo za preglednost sektorja ekstraktivne industrije (EITI) tako, da pobudi zagotovijo večjo politično, finančno in tehnično podporo, da bi, med drugim, civilni družbi omogočila lažje in bolj učinkovito sodelovanje pri tej pobudi; poziva EU, naj začne aktivno sodelovati s kitajsko vlado in kitajskimi podjetji ter jih tako spodbuditi, da podprejo EITI; poziva EU, naj se zavzema za razširitev obsega EITI tudi na druge naravne vire, na primer les, in naj vključijo prihodke vlad od posojil, katerih jamstvo so naravni viri;

23. meni, da je nadvse pomembno, da EU pozove vse politične sile in mednarodne vlagatelje, ki delujejo v Afriki, naj strogo spoštujejo socialne in okoljske zaščitne določbe, ki jih je leta 2002 Svetovna banka določila za dejavnosti pridobivanja surovin;

24. poziva EU, naj aktivno spodbuja preglednost ne le pri pobiranju prihodkov, ampak tudi pri porabi prihodkov iz naravnih virov, tako da podpre pobude za večjo preglednost nad proračunom v afriških državah; poziva EU, naj pri vseh donatorjih spodbuja „odgovorno posojilno politiko“, ki bi od držav prejemnic, bogatih z naravnimi viri in ki so bile v preteklosti znane po slabem upravljanju in korupciji, zahtevala, da sprejmejo konkretne ukrepe za večjo preglednost upravljanja prihodkov kot pogoj za prejemanje nehumanitarne pomoči; poziva EU, naj dosledneje uporablja člena 96 in 97 Sporazuma iz Cotonouja tudi v odnosu do držav, ki so bogate z naravnimi viri, ter obenem vzpostavi dialog s Kitajsko in drugimi donatoricami, da bi se na podlagi usklajenega delovanja izboljšala učinkovitost ustreznih ukrepov; poudarja, da bi morala biti Evropska unija s svojimi razvojnimi programi in projekti vzor preglednosti in dobrega upravljanja;

25. odločno poziva EU, naj zagovarja strožji mednarodni nadzor nezakonite sečnje in trgovanja s slonovino; poziva Evropsko unijo, naj zagovarja načela iz akcijskega načrta EU za uveljavljanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov ter spodbudi Kitajsko, da pri uvažanju lesa iz Afrike sprejme podobna načela in tako zaustavi nezakonito trgovanje z lesom ter spodbuja trajnostno upravljanje gozdov; poziva Komisijo, naj predstavi prve predloge za prepoved nezakonito pridobljenega lesa in uvoza lesnih izdelkov v EU, da bi Kitajsko odvrnila od uporabe nezakonito pridobljenega afriškega lesa za izdelavo pohištva za izvoz; spodbuja Komisijo, naj razširi svoja pogajanja o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu s tretjimi državami; poziva Evropsko unijo, naj podpre krepitev podobnih pobud, na primer afriških in azijskih pobud za izvajanje zakonodaje in upravljanje na področju gozdov;

26. poziva EU, naj se zavzema za to, da bi se pri sklepanju mednarodnih konvencij o ekstrakciji oz. odkrivanju energetskih naravnih virov upoštevala preglednost nad ureditvijo izdajanja dovoljenj in nad pogodbenimi pogoji, ki določajo finančne prihodke vlad, ter da se vključi klavzula o vlaganju določenega odstotka dobička v razvoj lokalnih skupnosti;

27. poziva EU in Kitajsko, naj sprejmeta usklajene ukrepe za odpravo nezakonitega trgovanja z naravnimi viri z oblikovanjem skupne definicije „konfliktnih virov“ in imenovanjem mednarodne skupine strokovnjakov za razvoj večstranskih pristopov do reševanja tega vprašanja;

28. poziva EU in Kitajsko, naj več vlagata v obnovljive vire energije in tako obravnavata vprašanje uničevanja okolja in podnebnih sprememb ter poiščeta način, kako bi preprečili spore, povezane s pomanjkanjem virov, na primer nafte;

Trgovina, vlaganje in infrastruktura

29. poudarja, da je diverzifikacija trgovine na splošno odločilna za vzpostavitev zanesljive gospodarske rasti v vseh afriških državah; poudarja dejstvo, da kitajski izvoz izdelkov v Afriko ne bi smel ovirati razvoja afriških panog ali uničiti njihove konkurenčnosti;

30. poziva EU in apelira na Kitajsko, naj Afriki omogočita izhod iz „pasti surovin“ in spodbujata njeno preoblikovanje iz regije, ki izvaža surovine, v regijo, ki jih predeluje in ki razvija storitve; zato odločno poziva EU, naj spodbudi vse vpletene akterje, in sicer države članice ter nove države donatorice, kot je Kitajska, da razvejajo trgovino in naložbe, Afričanom prenesejo tehnologijo, krepijo mednarodna pravila pravične trgovine, afriškim proizvodom povečajo dostop do svetovnega trga, znižajo tarife za predelane proizvode iz Afrike, spodbujajo razvoj zasebnega sektorja in njegovega dostopa do financiranja, podpirajo trgovino, spodbujajo regionalno integracijo v Afriki in olajšajo tokove nakazil osebam s stalnim prebivališčem v Afriki;

31. poziva EU, naj okrepi svoj gospodarski vpliv na razvoj Afrike, tako da reformira svojo Skupno kmetijsko politiko in afriškim proizvodom olajša dostop na trg EU; poziva EU in apelira na Kitajsko, naj pri reformah svoje kmetijske politike bolj upoštevata razvojne možnosti afriškega kmetijskega sektorja, olajšata uvoz kmetijskih proizvodov iz Afrike in pri izvozu kmetijskih proizvodov strogo pazita, da ne bi ogrozili razvoja kmetijske proizvodnje v Afriki, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano in zaposlitev;

32. poziva EU in apelira na Kitajsko, naj se odločneje zavzameta za pravično svetovno trgovino, da bi dosegli skladnost trgovinske in razvojne politike, vidno povečali delež dobička, ki ga iz svetovne trgovine prejmejo proizvajalci in delavci, izboljšali dostop afriških izdelkov na svetovna tržišča ter znižali uvozne davke za končne izdelke iz Afrike; apelira na kitajsko vlado in EU, naj izdelata izvozno strategijo, ki ne bo ovirala ekološko in družbeno trajnostne proizvodnje dobrin v Afriki;

33. Kitajsko pa poziva, naj pri dodeljevanju kreditov upošteva dogodke, ki so v številnih državah v razvoju povzročili dolžniško krizo, da se ne bi ponovile prejšnje napake posojilodajalcev;

34. pozdravlja ukrep, ki ga je Kitajska sprejela s ciljem izboljšanja socialne zakonodaje in pravic delavcev s 1. januarjem 2008 zaradi pritiska Svetovne trgovinske organizacije in mednarodnega javnega mnenja ter poudarja, da bi bolj zavezujoči socialni zakoni na Kitajskem pozitivno vplivali na delovanje Kitajske v Afriki;

35. poudarja, da je za Afriko pomembno, da razvije svojo strategijo za Kitajsko; ugotavlja, da je to zelo pomembno za okrepitev vzajemne narave trgovinskih odnosov med Kitajsko in Afriko; poudarja, da mora biti ta strategija osredotočena na večje sodelovanje afriških delavcev pri kitajskih projektih v Afriki, večjo pripravljenost Kitajske za prenos tehnologije in boljši dostop do kitajskih trgov za tipično afriško izvozno blago, kot so kava, kakav in usnjeni izdelki;

36. priporoča, da Komisija v okviru sedanjih pogajanj s Kitajsko vztraja, da se v sporazum o partnerstvu in sodelovanju vključi novo poglavje, posvečeno trgovini, da se zavezujoče opredelijo temeljni delovni standardi Mednarodne organizacije dela, družbena in okoljska odgovornost gospodarskih družb, določbe proti okoljskemu in socialnemu dampingu, priporočila Mednarodne organizacije dela za dostojno delo in spoštovanje zahtev, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah;

37. poudarja pomen zaposlovanja lokalne delovne sile pod pravičnimi finančnimi pogoji pri vlaganju v infrastrukturo in nove proizvodne obrate; poziva k večjem zavzemanju za usposabljanje zaposlenih z dodeljevanjem štipendij in omogočanjem krožne migracije; poziva tudi k sprejetju ukrepov za večjo vključitev deloma visokokvalificirane afriške diaspore v ta proces in olajšanje denarnih nakazil v tujini živečih Afričanov v Afriko;

38. razume izredno pozitivno vlogo informacijske in komunikacijske tehnologije na splošno pri podpiranju rasti, konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest; priporoča, naj Komisija uskladi obstoječe afriške in evropske programe in se močneje osredotoči na razvijanje zmogljivosti informacijske in komunikacijske tehnologije za MSP prek javno-zasebnih partnerstev, da se zagotovi vzpostavljanje institucij in politik na tak način, da bodo olajšale naložbe, inovacije in prenos tehnologije;

39. poziva EU in Kitajsko, naj podpreta AU in NEPAD pri izvajanju presoje vpliva na okolje in ocenjevanju potencialne rasti v korist revnih kot rezultata tujih naložbenih projektov v Afriki, zlasti na področju energetike in infrastrukture; obenem naj ju podpreta pri oblikovanju bolj preglednega sistema dodeljevanja pogodb in javne porabe; opozarja na pomen dolgoročnega načrtovanja javne porabe afriških držav, in sicer dobička, ki so ga zabeležile ob nedavnem dvigu cen surovin, prihodkov iz raziskovanja na energetskem področju in tujih naložbenih tokov in s tem v mislih poziva EU in Kitajsko, naj pomoč usmerita v razvoj ustreznih upravnih sposobnosti;

40. poziva EU, naj sodeluje pri skupnih projektih s Kitajsko v Afriki, in sicer na področju energetskega raziskovanja, prometa in infrastrukture, ter skupaj z AU in NEPAD pripravi sveženj pravil o sodelovanju in naložbah;

41. poziva EU in Kitajsko, naj vlagata v usposabljanje in izobraževanje v Afriki, saj je kvalificirana delovna sila osnova za doseganje samostojnejšega razvoja;

42. poziva EU, naj nadgradi sedanji poslovni forum EU-Afrika in razvije usklajen akcijski načrt, s katerim bi spodbudili in razširili evropske naložbe v Afriki;

43. ugotavlja, da so evropske gospodarske naložbe v Afriki v podrejenem konkurenčnem položaju zaradi odkritega ali prikritega subvencioniranja kitajskih projektov in ponudb kitajske vlade (ali podjetij, ki so v celoti v državni lasti), večjih stroškov, ki so posledica socialnih in gospodarskih standardov, ki pa ne veljajo za kitajske konkurente, zaradi vezane kitajske pomoči, ki preprečuje evropskim podjetjem, da bi se pridružila projektom, financiranim iz kitajske pomoči, in zaradi omejenega dostopa evropskih podjetij do instrumentov za pokrivanje finančnega in naložbenega tveganja;

Okolje

44. ugotavlja, da ima prisotnost Kitajske v Afriki okoljske posledice; odločno poziva Kitajsko, naj odgovorno ravna z okoljem, tako na Kitajskem kot v Afriki;

45. poziva EU, naj spodbuja kitajske agencije za izvozna posojila, vključno z banko Exim, da izvedejo celovito okoljsko presojo za infrastrukturne projekte v Afriki, npr. jezove, ceste in rudnike;

46. pozdravlja pobudo Komisije za oblikovanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah z najmanj razvitimi državami in majhnimi otoškimi državami v razvoju, ki bo še posebej okrepilo sodelovanje na področju prilagajanja podnebnim spremembam; poziva EU, naj Kitajsko povabi k sodelovanju na najpomembnejših področjih delovnega načrta zavezništva, na primer k dialogu za zmanjševanje tveganja nesreč in razvoj ukrepov ocen podnebja, ki sta ključna pri sodelovanju, če upoštevamo vlogo Kitajske kot pomembne donatorice in vlagateljice v Afriki, ki pogosto vlaga v obsežne infrastrukturne projekte, izpostavljene podnebnim spremembam;

47. poziva tudi k povečanju finančnih sredstev za prilagajanje podnebnim spremembam v skladu s sistemom, po katerem je obveznost prispevka odvisna od količine emisij v preteklosti ter gospodarske zmogljivosti in kjer se sredstva ne preusmerjajo iz obstoječe proračunske pomoči; v zvezi s tem odločno poziva Evropsko unijo, naj zagovarja povečanje usklajenih in dopolnjujočih se mednarodnih ukrepov pri zagotavljanju finančnih sredstev in naložb, s katerimi bi podprli ukrepe ublažitve in prilagajanja v Afriki, in sicer v obliki izboljšanega dostopa do ustreznih, bolj predvidljivih in trajnih finančnih sredstev, finančne in tehnične podpore za izgradnjo zmogljivosti pri oceni stroškov adaptacije, ki bi pripomogla k določitvi njenih finančnih potreb, in ukrepov pri zagotavljanju novih in dodatnih sredstev, vključno z uradnim in ugodnim mehanizmom financiranja; odločno poziva, naj bodo finančna sredstva dostopna brez večjih birokratskih zapletov; vztraja, da mora biti vzpostavljen učinkovit nadzor nad rezultati;

48. poziva EU, naj se vključi v večstranske pogovore z državami članicami AU in Kitajsko ter civilno družbo o grožnjah, ki jih na globalni ravni predstavljajo poslabšanje okolja in podnebne spremembe, obenem pa naj pospeši uresničevanje zavez akcijskega načrta z Balija, podpisanega na 13. zasedanju konference pogodbenic na Baliju dne 15. decembra 2007 za okvir za obdobje po letu 2012;

49. poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri prizadevanjih za ublažitev podnebnih sprememb in začne s hitrim programom, ki bi poleg že obstoječih proračunskih vrstic za pomoč zagotavljal obsežno finančno podporo, za razvoj in postavitev tehnologij zelene energije v rastočih gospodarstvih in državah v razvoju ter priznati različne potrebe obeh; še posebej poziva EU, naj zagotovi finančna sredstva, s katerimi bi zagotovili prenos poceni zelenih tehnologij v afriške države; ugotavlja, da je povečanje financiranja za prenos tehnologije pomemben korak k doseganju sporazuma o okviru za globalne podnebne spremembe po letu 2012 do leta 2009;

50. odločno poziva EU in Kitajsko, naj v skladu z akcijskim načrtom z Balija zagotovita, da bodo projekti v Afriki, zlasti kar zadeva energetsko raziskovanje, okoljsko trajnostni in v skladu z akcijskim načrtom z Balija;

51. ugotavlja, da trgovanje in potrošništvo v zahodnih državah nosi del odgovornosti za povečevanje kitajskega povpraševanja po naravnih virih v Afriki in povečanje deleža emisij CO2 v državah v razvoju, kar je rezultat „zunanjega izvajanja“ industrijskih onesnaževalcev; poziva EU, naj v okviru načrta za tristransko sodelovanje s Kitajsko in Afriko obravnava vprašanje pravičnosti, kar zadeva trgovanje in podnebje; poziva EU, naj okrepi tudi ukrepe, ki spodbujajo družbeno in okoljsko odgovorno potrošništvo (vključno z označevanjem izdelkov, ki prikazuje okoljski vpliv v celotnem življenjskem krogu izdelka, od izkoriščanja naravnih virov, do proizvodnje in prevoza);

52. odločno poziva EU, naj zagovarja boljše mednarodno sodelovanje, zlasti s Kitajsko, ki bo pripomoglo k nujnem izvajanju ukrepov za prilagajanje, in sicer kar zadeva ocene ranljivosti, določanje prednostnih aktivnosti, ocene potreb po finančnih sredstvih, usposabljanje in strategije odziva, vključevanje ukrepov prilagajanja pri sektorskem in nacionalnem načrtovanju, posebne projekte in programe, načine, s katerimi bi spodbudili izvajanje ukrepov prilagajanja in druge načine, s katerimi bi omogočili razvoj, neodvisen od podnebnih sprememb; ob tem naj upošteva nujne in takojšnje potrebe držav v razvoju, občutljive na neželene učinke podnebnih sprememb, kot na primer na potrebe afriških držav, ki jih še posebno prizadenejo suše, dezertifikacija in poplave;

53. poziva EU, naj okrepi dialog z Afriko in Kitajsko ter razvije skupne pristope, s katerimi se bodo spoprijeli z okoljskimi težavami, kot so krčenje gozdov, dezertifikacija in fragmentacija, upad ali izguba biološke raznovrstnosti, rodovitnost zemlje, ter onesnaževanje vode in zraka; poziva EU, naj spodbuja energetsko učinkovitost, zelene tehnologije, obvladovanje tveganja in zmogljivosti zgodnjega opozarjanja ter odgovorno industrializacijo in potrošnjo;

Dobro upravljanje in človekove pravice

54. odločno poziva kitajske oblasti, naj v svojih odnosih z Afriko spoštujejo načela demokracije, dobrega upravljanja in človekovih pravic;

55. poziva EU, naj v odnosih do tistih afriških držav, ki ovirajo demokracijo ter kršijo človekove pravice, ravna v skladu s svojimi vrednotami, načeli in zavezami Sporazuma iz Cotonouja ter jim odreče nadzor nad pomočjo, proračunsko podporo ali naložbami; poziva EU, naj poskrbi, da se v takšnih primerih humanitarna in druge vrste pomoči zagotovijo v sodelovanju z lokalnimi organizacijami civilne družbe, ki naj jim obenem pomaga izboljšati njihove zmogljivosti; naproša EU, da vse ostale večje države donatorice, na primer Kitajsko, ki so zavezane mednarodnim konvencijam, sporazumom in instrumentom ZN o človekovih pravicah, pozove, naj ravnajo enako;

56. poudarja, da ne glede na pomen načel suverenosti, lastništva in usklajevanja kitajske „brezpogojne“ naložbe v afriških državah, v katerih vladajo zatiralski režimi, prispevajo k nadaljnjemu kršenju človekovih pravic, obenem pa preprečujejo demokratični razvoj in ovirajo priznanje pomembne vloge dobrega upravljanja, vključno s pravno državo in nadzorom korupcije; zato poudarja, da je pomembno, da EU bolj podpre vlade, institucije, akterje civilne družbe, ki spodbujajo dobro upravljanje, pravno državo ter spoštovanje človekovih pravic v Afriki, predvsem nacionalne parlamente, pluralistične strankarske sisteme, organizacije za razvoj in človekove pravice, svobodne medije, protikorupcijska telesa idr.;

57. naproša EU, naj vse države donatorice in prejemnice pomoči pozove, da spoštujejo smernice in standarde preglednosti, ki so jih določile mednarodne finančne institucije; poziva EU, naj kitajske oblasti prepriča, da nacionalne banke spodbudi k sprejetju „načel Equator“ o socialnih in okoljskih standardih;

58. poziva EU, naj spodbudi Kitajsko k temu, da prostovoljno sprejme določbe Konvencije OECD o preprečevanju podkupovanja in k temu, da izvajanje le-te zagotovi ne samo na Kitajskem, ampak tudi v odnosih z afriškimi državami;

59. poziva EU, naj spodbudi države članice in Kitajsko, naj sodelujejo pri sedanji globalni pobudi, da se omogoči odvzem premoženjske koristi iz oddelka V Konvencije Združenih narodov proti korupciji, pa tudi pri skupni pobudi za izterjavo ukradenih sredstev (Stolen Asset Recovery Initiative – StAR), ki sta jo pred nedavnim dala Svetovna banka in Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih;

60. poziva EU, naj Kitajsko spodbudi, da ratificira konvencije Mednarodne organizacije dela, ki jih še ni sprejela, in zagotovi njihovo izvajanje v državah v razvoju, kjer je Kitajska prisotna s svojimi naložbami, strokovnjaki ali delavci, zlasti v Afriki;

61. poziva EU, naj spodbuja razvoj mednarodnega in pravno zavezujočega kodeksa o dobrem upravljanju, varnih in pravičnih delovnih pogojih, družbeni odgovornosti gospodarskih družb in praksah varstva okolja, pa tudi razvoj odgovornosti podjetij;

Mir in varnost

62. poziva EU, naj kodeks ravnanja o izvozu orožja spremeni v pravno zavezujoč instrument;

63. poziva EU, naj spodbudi Kitajsko, da poveča preglednost nad nacionalnim režimom za nadzor izvoza orožja, in sicer tako, da zagotovi, da se o izvozu v celoti poroča Registru ZN za transferje konvencionalnega orožja, ter da izboljša svoja pravila za nadzor izvoza orožja, s katerimi bi onemogočila prenos orožja v države in regije, predvsem v Afriko, kjer se mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic sistematično krši;

64. poziva EU, naj v odnosih do Kitajske vztraja pri embargu na orožje, dokler bo Kitajska z orožjem oskrbovala oborožene sile in skupine v državah – med njimi jih je veliko v Afriki, ki sprožajo in so krive za nadaljevanje sporov ter grobo kršijo človekove pravice;

65. poziva EU in Kitajsko, naj razdreta dogovore o trgovini z orožjem s tistimi vladami, ki so odgovorne za kršenje človekovih pravic, so vpletene v spopade ali so na robu vojne, na primer vlada Kenije, Zimbabveja, Sudana, Čada, Demokratične republike Kongo, Etiopije, Eritreje in Somalije; poziva EU in Kitajsko, naj zaustavita, preprečita ali prepovesta promet z orožjem tistim oboroženim nedržavnim akterjem, ki ogrožajo človekove pravice, politično stabilnost in trajnostni razvoj afriške celine;

66. poziva EU, naj se še dalje zavzema za mednarodni, pravno zavezujoč sporazum o trgovini z orožjem za vse vrste konvencionalnega orožja, o katerem bi se pogajali na ravni ZN;

67. poziva EU in Kitajsko, naj podpreta afriške pobude, na primer enote v pripravljenosti in uporabo regionalnih organizacij, ki bi imele pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti;

68. poziva EU, naj spodbudi Kitajsko, da še dalje krepi svoje sodelovanje v mirovnih misijah ZN in AU v Afriki ter da po potrebi in v skladu z mandati ZN priskrbi vojaške enote in na ta način svoj prispevek še poveča;

69. poziva EU, naj Kitajsko spodbudi, da sodeluje pri razvoju skupnih pristopov k vprašanju varnosti ljudi, in sicer na področju konvencionalnega razoroževanja, razoroževanja, demobilizacije in ponovnega vključevanja, sledljivosti orožja, razminiranja in reforme varnostnega sektorja; odločno poziva k sodelovanju pri netradicionalnih varnostnih vprašanjih, kot so preprečevanje naravnih nesreč, vprašanje klimatskih in gospodarskih beguncev, razseljencev in migrantov, droge ter nalezljive bolezni;

* *

70. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi Ljudske republike Kitajske in kitajskemu nacionalnemu ljudskemu kongresu, Afriški Uniji, NEPAD, vseafriškemu parlamentu in FOCAC.

(1) UL C 200, 30.6.1997, str. 158.

(2) Peking, oktober 2003, http://www.china-un.ch/eng/xwdt/t88637.htm.

(3) Peking, 12. januar 2006, http://www.gov.cn/misc/2006-01/12/content_156490.htm.

(4) 2678. seja Sveta Evropske unije, 3. oktobra 2005 v Luksemburgu.

(5) Dokument ZN A/Conf. 192/ 15, julij 2001, http://disarmament.un.org/cab/poa.html.

(6) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(7) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 219.

(8) http://ec.europa.eu/external_relations/china/csp/index.htm.

(9) Sporazum o partnerstvu med skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisan 23. junija 2000 v Cotonouju (UL L 317, 15.12.2000, str. 3). Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2006 Sveta ministrov AKP–ES (UL L 247, 9.9.2006, str. 22).

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/56

Letna strategija politik Komisije za leto 2009

P6_TA(2008)0174

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o letni strategiji politik Komisije za leto 2009

(2009/C 259 E/09)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o letni strategiji politik za leto 2009 (KOM(2008)0072),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o svojem zakonodajnem in delovnem programu za leto 2008 (KOM(2007)0640),

—	ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.	ker je strukturiran dialog s Komisijo pomemben medinstitucionalni korak pri izvajanju zakonodajnega in delovnega programa za leto 2008 ter oblikovanju in opredelitvi zakonodajnega in delovnega programa za leto 2009,

B.	ker je zato treba pravočasno izpeljati strukturiran dialog, da se bo mogoče posvetiti opredeljevanju ključnih strateških ciljev Evropske unije za leto 2009,

Rast in zaposlovanje

1. ponovno poudarja pomen učinkovitega izvajanja lizbonske strategije in izpostavlja medsebojno odvisnost gospodarskega, družbenega in okoljskega napredka pri oblikovanju dinamičnega in inovativnega trajnostnega gospodarstva;

2. pozdravlja zakasnelo podporo za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki temelji na prihodnjem evropskem aktu o malem gospodarstvu; meni, da je ta akt zelo pomembna strategija za podporo MSP; ugotavlja tudi, da sta za najprimernejšo podporo MSP potrebna tudi zakonodaja in finančni okvir; vendar pa svari pred zlorabljanjem teh instrumentov za zapiranje nacionalnih trgov, s čimer bi zmanjšali evropsko konkurenčnost in izbiro za potrošnike; ponovno poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog o statutu evropske družbe v zasebni lasti;

3. pozdravlja bolj sistematično in integrirano spremljanje trga ključnih dobrin in storitev z namenom, da bi se prepoznale težave; opozarja, da bi to lahko vključevalo preiskave konkurenčnih vidikov, kar pa ne sme škoditi malim in srednjim podjetjem ali proizvodom in storitvam na notranjem trgu; je seznanjen z namero Komisije, da področno zakonodajo na področju notranjega trga z blagom uskladi z novim zakonodajnim okvirom, vendar jo ponovno poziva, naj spremlja pravilno izvajanje in spoštovanje sektorske zakonodaje v državah članicah, ter opozarja tudi, da je treba skupaj s pregledom Direktive 2001/95/ES (1) o splošni varnosti proizvodov opraviti splošen pregled; poziva k stalnem posvečanju pozornosti prenosu ključnih direktiv o notranjem trgu, zlasti Direktive 2006/123/ES (2) o storitvah na notranjem trgu, ter k nadaljnjemu razvoju instrumentov notranjega trga;

4. pozdravlja nadaljnje ukrepanje v zvezi s pregledom enotnega trga za leto 2007 v obliki pobude za mešana partnerstva med Komisijo in državami članicami za izvajanje in uveljavljanje zakonodaje notranjega trga; je seznanjen s predlogi sprememb več direktiv po novem pristopu za posodobitev notranjega trga blaga; poziva Komisijo, naj še naprej sprejema ukrepe za izboljšano sodelovanje z državami članicami na tem področju; vendar pa obžaluje, da ni konkretnega usklajevanja zakonodajnih predlogov na področju notranjega trga; poudarja pomen vzajemnega priznavanja, skupaj s ciljnim usklajevanjem na notranjem trgu, da bi se izpopolnil notranji trg blaga in storitev;

5. meni, da doseganje visoko zastavljenih ciljev lizbonske strategije zahteva nov pristop k razvoju in spodbujanju raziskav; prosi, naj se pred vmesnim pregledom pripravi prva ocena izvajanja sedmega okvirnega programa za raziskave in ocena dosedanjih dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta;

6. opozarja, da je glede na sedanjo finančno krizo nadvse pomembno ohraniti stabilnost finančnih trgov in pomiriti potrošnike; ugotavlja, da je sedanja kriza pokazala na potrebo, da Evropska unija razvije ukrepe za nadzor nad delovanjem, da bi okrepila preglednost vlagateljev, izboljšala standarde vrednotenja, bonitetnega nadzora in vlogo bonitetnih agencij; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju zemljevida, ki ga je sprejel svet Ecofin decembra 2007, tesno sodeluje s Parlamentom, da bi izboljšali Lamfalussyjev postopek, zakonodajo o finančnih storitvah ter postopek prenosa in izvajanja; meni, da bi morala napovedana ciljna revizija Direktive 2006/48/ES (3) o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij in Direktive 2006/49/ES (4) o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij izboljšati preglednost za vlagatelje in obvladovanje tveganj, s čimer bi se izboljšalo zaupanje med udeleženci na trgu; potrjuje nujnost boljšega in enotnega zastopanja EU v mednarodnih finančnih ustanovah in obžaluje, da ni tovrstnega predloga;

7. pozdravlja odločenost Komisije za nadaljevanje dela v sektorju maloprodajnih finančnih storitev, saj proces povezovanja na tem področju še ni na najvišji ravni, prav tako pa je treba izboljšati konkurenco na nekaterih področjih, da se potrošnikom omogočijo konkretne koristi; poziva Komisijo k izjemno vestnemu spremljanju izvajanja Direktive 2008/48/ES o potrošniških kreditnih pogodbah;

8. je seznanjen s prizadevanjem Komisije za doseganje ciljev glede stopnje zaposlenosti, določene v lizbonski strategiji; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje razvoj skupnega pristopa v skladu s konceptom prožne varnosti, ki bi moral na eni strani spodbujati večjo prožnost trga delovne sile, na drugi pa ob uravnoteženem izvajanju štirih stebrov prožne varnosti povečati varnost delavcev, kar lahko prispeva k boljšim gospodarskim učinkom;

9. poudarja, da bo Parlament preučil posledice nedavnih sodb Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah C-438/05 (5), C-341/05 (6) in C-346/06 (7) z razpravo na plenarnem zasedanju, ki mu bo sledilo parlamentarno poročilo o izzivih kolektivnega pogajanja;

10. obžaluje, da Komisija v letni strategiji politik za leto 2009 pripisuje tako malo pomena vprašanjem s področja kulture in izobraževanja; poziva Komisijo, naj okrepi evropski izobraževalni prostor, zlasti z izboljšanjem kakovosti, učinkovitosti in dostopnosti evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da je treba posvetiti posebno pozornost vseživljenjskemu učenju z razvojem mobilnosti študentov, znanja jezikov in izobraževanja odraslih; poudarja pomembnost kulturne raznolikosti, zlasti na področju digitalnih vsebin;

11. pozdravlja napoved Komisije o prihodnjem sporočilu o dialogu med univerzami in podjetji, da se evropskim univerzam zagotovi položaj, ki jim bo omogočal tekmovanje z najboljšimi univerzami na svetu; podpira pobudo Komisije za zeleno knjige o kulturnih in ustvarjalnih industrijah ter poudarja, da je treba sprejeti dodatne ukrepe EU na tem področju, ki precej prispeva k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest; meni, da bi morala EU sprejeti ukrepe tudi za okrepitev kulturne identitete in raznolikosti;

12. poudarja, da je treba postaviti bolj v središče pravice potnikov, zlasti zaščito potnikov, ki potujejo na dolgih razdaljah z avtobusi, ter potnikov na vlakih in ladjah; poudarja pomen uspešnega razvijanja sistemov za upravljanje prometa in poziva Komisijo, naj nadaljuje razvijanje raziskovalnega programa upravljanja zračnega prometa „Enotno evropsko nebo“ (SESAR) in evropskega sistema za vodenje železniškega prometa (ERTMS);

Podnebne spremembe in trajnostna Evropa

13. odločno podpira Komisijo pri nadaljnjemu razvoju energetske politike za Evropo, ki ima za cilj spodbujanje energetske neodvisnosti in krepitev solidarnosti med državami članicami; se obvezuje k tesnemu sodelovanju s Svetom in Komisijo, da bi v čim krajšem času dosegli učinkovit in delujoč sporazum o svežnju predlogov na področju energije in podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj čim prej predloži najboljšo in najobjektivnejšo analizo teh sprememb, ki bo kar najbolj v pomoč procesu sprejemanja zakonodajnih odločitev v Parlamentu in Svetu; ugotavlja tudi, da Evropska unija še naprej dokazuje, da sta gospodarska rast in razvoj združljiva z gospodarstvom z nizkimi emisijami ogljika; opozarja, da je treba zagotoviti, da so okoljski cilji in cilji v zvezi s spremembami podnebja vključeni v vse politike in finančne programe EU;

14. se zaveda, da je uspeh te strategije odvisen tudi od sposobnosti Evropske unije, da prepriča svoje svetovne partnerje, zlasti glavne akterje, naj se ji pridružijo; zato poudarja, da mora EU nastopiti enotno ter na tem področju pokazati solidarnost; je seznanjen z nedavno pripravljenim dokumentom visokega predstavnika in Komisije, posredovanega Evropskemu svetu z naslovom „Podnebne spremembe in mednarodna varnost“ (8) ter poudarja, da je potrebno vprašanja s področja energije, podnebnih sprememb in zunanjih zadev reševati s skupnim pristopom; obžaluje, da ni letnih in dolgoročnih strategij za zunanjo evropsko energetsko politiko;

15. pozdravlja željo Komisije po zmanjšanju emisij, ki nastajajo zaradi prevoza blaga, ter jo poziva, naj predloži zakonodajni predlog o vključitvi morskih in celinskih plovnih poti v sistem trgovanja z emisijami; v zvezi s tem pozdravlja tudi razvoj nove pomorske politike in nameravano predložitev predloga o reformi skupne ureditve trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, vendar poziva Komisijo, da pojasni, kako namerava prerazporediti 6 milijonov EUR v okviru ribiške politike; poziva Komisijo, naj med ključne ukrepe za trajnostno Evropo, predvidene za leto 2009, vključi novo poglavje o reformi skupne ureditve trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva;

16. meni, da bi morala kohezijska politika ostati politika Skupnosti v skladu s Pogodbo in načelom solidarnosti, zato zavrača vse poskuse za ponovni prenos te politike v nacionalni okvir; meni, da morajo biti v prihodnje zagotovljena potrebna finančna sredstva za kohezijsko politiko, da se omogoči reševanje predvidenih novih izzivov, ki imajo ozemeljski učinek; ugotavlja, da je treba poleg gospodarske in socialne kohezije obravnavati tudi izzive, ki nastajajo zaradi demografskih sprememb, koncentracije prebivalstva v mestih, segregacije, selitvenih gibanj, nujnega prilagajanja globalizaciji, podnebnih sprememb, potrebe po zagotavljanju oskrbe z energijo ter počasnega razvoja podeželja;

17. ugotavlja, da bodo v letu 2009 uresničene spremembe zakonodaje, o katerih se bodo dogovorili v okviru sistematskega pregleda skupne kmetijske politike, in pričakuje, da bo pri tem v celoti upoštevano stališče Parlamenta; pozdravlja napoved Komisije, da bo v letu 2009 podala številne predloge za zmanjšanje birokracije in upa, da se to nanaša tudi na kmete, zlasti ob upoštevanju navzkrižne skladnosti; pozdravlja namero Komisije, da bo spodbujala kakovostno proizvodnjo v kmetijstvu, in pričakuje, da bo dejavno sodeloval pri oblikovanju konkretnih predlogov; obžaluje, da letna strategija politik za leto 2009 ne upošteva rastočih težav glede zanesljive oskrbe s hrano;

Uresničevanje skupne politike priseljevanja

18. pozdravlja zavezanost Komisije razvoju skupne politike priseljevanja in poudarja, da bi moral evropski pakt o politiki selitvenih tokov zajemati vprašanja, ki zadevajo preprečevanje nezakonitega in upravljanje zakonitega priseljevanja ter drznejše politike o integraciji znotraj pristojnosti EU, kakor tudi začetek izvajanja evropske azilne politike na osnovi predlogov Komisije, ki naj bi bili predstavljeni pred koncem leta; meni, da je treba revizijo druge dublinske Uredbe (ES) št. 343/2003 (9) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (Uredba Dublin II), obravnavati kot prednostno nalogo;

19. poudarja, da je varovanje meja prav tako prednostna naloga, zato bo v tem okviru preučil nedavne predloge evidence podatkov o potnikih v EU, evropskega sistema nadzorovanja meja ter vstopa in izstopa in oceno agencije Frontex ter hkrati vztrajal, da je treba spoštovati stroga pravila o varovanju podatkov;

20. poudarja, da je izjemno pomembno zagotoviti celovito izvajanje sistemov Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) in Vizumskega informacijskega sistema (VIS); obenem poudarja, da je treba okrepiti agencijo Frontex, ki je pri zagotavljanju osebja in opreme odvisna od zavezanosti držav članic;

Državljani na prvem mestu

21. ponovno zahteva revizijo osmih sektorskih direktiv, ki naj bi bile analizirane v okviru revizije pravil za varstvo potrošnikov, in delo na horizontalnih instrumentih, ki vzpostavljajo načela notranjega trga, da bi se ta zgradil; poudarja stalno potrebo po konkretni zakonodaji na področju oznak CE in oznak za varnost; spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za spoštovanje in uveljavljanje pravil za varnost potrošniških proizvodov;

22. poziva k številnejšim pobudam na področju civilnega sodstva, da se zagotovi uravnotežen pravni okvir, ki bi omogočil varnost in dostop do sodnega varstva; poziva k nadaljnjemu napredku skupnega referenčnega okvira kot enega najpomembnejših predzakonodajnih projektov in poudarja, da je pri njem potrebno tesno sodelovanje med Parlamentom, Svetom in Komisijo;

23. izraža prepričanje, da ni smiselno prepovedati diskriminacijo na enem področju in jo hkrati dovoliti na drugem; pričakuje, da Komisija pripravi celovito direktivo za boj proti diskriminaciji v skladu s členom 13 Pogodbe ES, kot je predvideno v njenem delovnem programu za leto 2008, ob tem pa poudarja, da je treba spoštovati pristojnosti držav članic na tem področju;

24. pričakuje predlog Komisije o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ob tem pa poudarja, da je treba spoštovati pristojnost držav članic na tem področju; z veseljem pričakuje sporazum o duševnem zdravju in ponavlja zavezanost k izboljšanju zdravstvenega varstva v Evropi, kar vključuje tudi strategijo EU za boj proti raku, boleznim srca in ožilja ter drugim razširjenim hudim boleznim, vključno z redkimi boleznimi;

25. obžaluje, da politična strategija na področju zdravstvenega varstva ostaja nedorečena; spodbuja Komisijo, naj se bolj prizadeva za zmanjševanje razlik pri zdravstvenem varstvu, ki so povezane z družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi dejavniki, naj spodbuja zdrav način življenja in izboljša informiranost o zdravstvu, poleg tega pa naj okrepi usklajenost in hitro odzivnost pri soočanju s svetovnimi zdravstvenimi grožnjami; glede Uredbe (ES) št. 1907/2006 (10) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) pa opozarja Komisijo, da je ustrezno izvajanje zakonodaje bistvenega pomena za uspeh; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezne pripravljalne ukrepe za prihodnje naloge v okviru REACHA;

26. poziva, naj se naredi več pri soočanju z organiziranim kriminalom, zlasti s kriminalom na svetovnem spletu, in poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja pri spopadanju s trgovino z ljudmi; poziva, naj se celostno opredelijo protiteroristične politike in poziva Komisijo, naj poda predlog, ki bo varoval in podprl interese žrtev terorizma, ter oblikuje predloge za zagotovitev večje stopnje pripravljenosti na napade z biološkim orožjem;

27. poziva Komisijo, naj preuči, kakšne prehodne določbe bi bile potrebne za sprejetje zakonodaje v zvezi s pravosodjem in notranjimi zadevami do začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe; izpostavlja, da bo Lizbonska pogodba, ki stopi v veljavo leta 2009, Parlamentu podelila novo vlogo pri politikah v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice ter pri sklepanju mednarodnih sporazumov v zvezi s temi politikami; poudarja, da to pomeni, da bo treba prilagoditi nekaj zakonodaje v zvezi s sedanjo strukturo stebrov EU ter na novo opredeliti status Europola in Eurojusta;

28. pozdravlja predlog Komisije o pravicah in varovanju otrok; ugotavlja, da je strategija Komisije o enakosti spolov zelo splošna; zato pričakuje, da bo Komisija nujno določila podrobnosti pobud, ki jih namerava izvajati v letu 2009; poziva Komisijo, da zagotovi pravočasen začetek veljavnosti programa Daphne III;

Evropa kot svetovni partner

29. poudarja pomen, ki ga letna strategija politik pripisuje pripravam na začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe; ugotavlja, da je treba priprave izpeljati interno in tudi na ravni odnosov Komisije s Parlamentom in Svetom; poudarja pomen ustreznih priprav na začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, zlasti kar zadeva ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje v sodelovanju s Parlamentom;

30. poudarja pomen zaščite in spodbujanja človekovih pravic ter spoštovanja pravne države povsod po svetu, zlasti v številnih državah, kjer se človekove pravice ne spoštujejo;

31. poudarja pomen čim prejšnje sklenitve pristopnih pogajanj s Hrvaško, kar bo tudi dalo znak širši regiji zahodnega Balkana, da je njena prihodnost v Evropski uniji, seveda v primeru izpolnjevanja nujnih zahtev;

32. poziva Komisijo, naj celovito prispeva k reviziji evropske varnostne strategije;

33. poziva Komisijo, naj natančno spremlja, ali se bodo pogoji, določeni v načrtu za vsestransko rešitev kosovskega vprašanja, izvajali v celoti, ter naj vztraja pri temeljih za večnarodnostno Kosovo; poziva Komisijo, naj skupaj s Svetom sprejme potrebne ukrepe za usklajevanje, da bodo različni predstavniki EU na Kosovu govorili z enim glasom; poziva Komisijo, naj prek stabilizacijsko-pridružitvenega procesa podpira in vzdržuje napredovanje držav zahodnega Balkana proti članstvu v EU;

34. poudarja, da je potrebna strategija EU za območje Baltskega morja, da se poveča sodelovanje in vključenost držav tega območja in poziva Komisijo, naj predstavi načrt izvajanja pobude Sinergija Črnega morja;

35. poziva k dodatnim ukrepom za krepitev evropske sosedske politike ter za povečanje pomena, ki ga ima za zadevne države; poudarja, da mora Evropska unija v odnosih s temi državami ohraniti svojo zavezanost demokratičnim vrednotam in pravni državi; poziva Komisijo, naj podpre vključitev parlamentarne dimenzije v vzhodno sosedsko politiko z ustanovitvijo parlamentarne skupščine EU-sosedstvo-vzhod, v kateri bodo združeni evropski poslanci in poslanci vzhodnih sosedskih držav;

36. obžaluje, da ni specifičnih predlogov Komisije o novih načinih izvajanja razvojnih ciljev tisočletja, da bi dosegli cilje do leta 2015; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se humanitarna pomoč Evropske unije, zlasti pomoč v hrani državam v razvoju, v letu 2009 ohrani, po možnosti pa celo poveča; verjame, da je uspešnost razvojnega programa iz Dohe trgovinska prednostna naloga Evropske unije, obžaluje pa, da strategija politik še ne vključuje razmišljanj o programu STO po razvojnem programu iz Dohe; meni, da bi moralo biti ambiciozno poglavje o trajnostnem razvoju nujen sestavni del vseh sporazumov o prosti trgovini, vključno z ratifikacijo glavnih konvencij Mednarodne organizacije dela ter njihovim izvajanjem, pa tudi z bistvenimi okoljskimi normami;

Izvajanje, upravljanje in boljša pravna ureditev

37. potrjuje, da bi morali biti neodvisna presoja vpliva, ustrezno izvajanje, spremljanje in poročanje o pravu Skupnosti glede na boljšo pravno ureditev prednostna naloga; vseeno meni, da je glavna naloga Komisije pomagati državam članicam pri doseganju tega cilja; poudarja, da mora Evropski parlament tesneje sodelovati pri nadzoru izvajanja zakonodaje Skupnosti, in izpostavlja potrebo po tesnejšem medinstitucionalnem sodelovanju v zvezi s postopki komitologije;

38. podpira predloge Komisije za zmanjšanje administrativnih bremen in opozarja na njeno odločenost, da pripomore k doseganju cilja, da do leta 2012 doseže 25 % zmanjšanje upravnega bremena in poziva, naj bodo ti cilji doseženi raje prej kot kasneje; meni, da je to ključna prednostna naloga, zlasti za MSP, in bistven prispevek k izpolnitvi lizbonske strategije; ponovno opozarja, da mora vsa zakonodaja stremeti k temu cilju; vendar pa poenostavitev, kodifikacija in preoblikovanje obstoječega pravnega reda ne sme škoditi ciljem politik;

39. poudarja, da morajo politične prednostne naloge podpirati nove proračunske prednostne naloge, če želi imeti Evropska unija konkretno vlogo;

40. pričakuje, da si bo Komisija prizadevala za kakovostne nacionalne izjave (26 držav članic je predložilo povzetek odhodkov EU, kot je predpisano v odstavku 44 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (11) in členu 53b Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12)), da jih bo lahko uporabljalo Evropsko računsko sodišče, ter zelo zgodaj pričakuje poročilo o kakovosti teh povzetkov in predloge, kako jih izboljšati; poudarja pomen izvajanja sklepov razrešnice splošnega proračuna za leto 2006, zlasti akcijskega načrta za strukturne sklade in nadaljnjega ukrepanja v zvezi z uporabo sredstev EU v zunanjih dejavnostih;

Obveščanje o Evropi

41. poziva Komisijo, naj postavi državljane v središče evropskega projekta; poziva Komisijo, naj se še bolj osredotoči na razvoj učinkovite komunikacijske politike, ki bi državljanom zagotovila orodja za boljše razumevanje EU, zlasti v letu evropskih volitev; poudarja, da je pomembno čim prej začeti izvajati pravico do pobude državljanov v skladu z določbami Lizbonske pogodbe; opozarja na zavezanost Komisije, da glede na predlog uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1049/2001 (13) o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ustvari večjo preglednost in lažji dostop do dokumentov;

* *

42. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

(2) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

(3) UL L 177, 30.6.2006, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/24/ES (UL L 81, 20.3.2008, str. 38).

(4) UL L 177, 30.6.2006, str. 201. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/23/ES (UL L 76, 19.3.2008, str. 54).

(5) „Viking“ (International Transport Workers' Federation, Finnish Seamen's Union), sodba z dne 11. decembra 2007.

(6) Laval, sodba z dne 18. decembra 2007.

(7) Rüffert, sodba z dne 3. aprila 2008.

(8) S 133/08.

(9) UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

(10) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(11) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2008/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 6, 10.1.2008, str. 7).

(12) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).

(13) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/64

Peto vrhunsko srečanje Latinskoameriške in karibske države – Evropska unija

P6_TA(2008)0177

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju latinskoameriških in karibskih držav in Evropske unije v Limi

(2009/C 259 E/11)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju deklaracij, ki so bile sprejete na štirih dosedanjih vrhunskih srečanjih voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije v Riu de Janeiru 28. in 29. junija 1999), v Madridu (17. in 18. maja 2002), v Guadalajari (28. in 29. maja 2004) in na Dunaju (od 11. do 13. maja 2006),

—	ob upoštevanju skupnega sporočila s trinajstega ministrskega srečanja skupine iz Ria in Evropske unije, ki je potekalo 20. aprila 2007 v Santu Domingu v Dominikanski republiki,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila z ministrskega srečanja o dialogu iz San Joséja med trojko Evropske unije in ministri srednjeameriških držav, ki je potekalo 19. aprila 2007 v Santu Domingu v Dominikanski republiki,

—	ob upoštevanju sklepne listine sedemnajste medparlamentarne konference Evropske unije in latinskoameriških držav, ki je potekala od 14. do 16. junija 2005 v Limi,

—	ob upoštevanju resolucij z dne 15. novembra 2001 o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji za odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko (1) in z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2007 o trgovini in podnebnih spremembah (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. oktobra 2007 o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vlogi Evropske unije v boju proti temu pojavu (4),

—	ob upoštevanju resolucij Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine z dne 20. decembra 2007,

—	ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.	ker je bolj kot kdajkoli prej potrebno nadaljnje poglabljanje dvoregijskega strateškega partnerstva, dogovorjenega na štirih dosedanjih vrhunskih srečanjih voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov (LAK) ter Evropske unije,

B.	ker je treba še veliko narediti na političnem in varnostnem, pa tudi na socialnem, trgovinskem in proračunskem področju strateškega partnerstva, čeprav so bili že storjeni pomembni koraki,

ker mora strateško partnerstvo spodbujati zbliževanje svojih družb, izboljšati raven družbenega razvoja ter bistveno prispevati k občutnemu zmanjšanju revščine in socialne neenakosti v LAK; k temu mora prispevati tudi gospodarska rast, značilna za to regijo v zadnjih letih, prav tako pa izmenjave, različne oblike pomoči in izkušnje na področju socialne kohezije, ki jih lahko nudi EU,

1. potrjuje svojo zavezo, da bo podpiral prizadevanja različnih organov za regionalno povezovanje EU in LAK in da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo vrhunsko srečanje v Limi, ki bo potekalo 16. in 17. maja 2008, prineslo resničen napredek za strateško partnerstvo; odobrava odločna prizadevanja skupnega perujskega in slovenskega predsedovanja vrhunskemu srečanju, slovenskega predsedstva Evropski uniji, Komisije in Sveta v zvezi s tem;

Načela in prednostne naloge dvoregijskega strateškega partnerstva

2. potrjuje, da bo uporabljal dvoregijski pristop in dajal prednost dvoregijskemu strateškemu partnerstvu, ki je najboljši način za spoštovanje načel, vrednot in interesov partnerjev z obeh strani Atlantika;

3. zato znova opozarja na pravno veljavnost politične deklaracije z vrhunskega srečanja v Madridu (2002) o skupnih vrednotah in stališčih obeh regij (Madridska zaveza) z dne 17. maja 2002, pa tudi na skupno prizadevanje za multilateralizem, regionalno povezovanje in socialno kohezijo, znova potrjeno na vrhunskih srečanjih v Guadalajari (2004) in na Dunaju (2006);

4. predlaga, da se za strateško partnerstvo uporabi celovit strateški pristop, ki ne bo omejen na posamične predloge ali osamljena dejanja in katerega končni cilj bo, da se približno do leta 2012 vzpostavi območje vsestranskega evro-latinskoameriškega medregijskega partnerstva, ki bo vključevalo resnično strateško partnerstvo na političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem področju ter skupno prizadevanje za trajnostni razvoj;

5. priporoča, naj bodo politični in varnostni vidiki strateškega partnerstva zasnovani na rednem in učinkovitem sektorskem in političnem dialogu ter na evro-latinskoameriški listini za mir in varnost, ki bo, skupaj z Ustanovno listino Združenih narodov (ZN), omogočila skupno oblikovanje političnih, strateških in varnostnih predlogov;

6. poudarja, da morajo trgovinski in gospodarski odnosi med partnericama, če naj koristijo obema stranema:

—

prispevati k raznolikosti in posodobitvi nacionalnih latinskoameriških proizvodnih sistemov – ti so še vedno zelo odvisni od maloštevilnih izvoznih proizvodov, mnogi pa so tudi primarni ali delno industrializirani – z učinkovitimi tehnološkimi alternativami, ki bodo imele pozitiven družben in gospodarski vpliv, na primer ustvarjanje delovnih mest in povečanje prihodkov gospodinjstev;

—

napredovati od izključno trgovinskih h gospodarskim, pri čemer je treba upoštevati gospodarske razlike v obeh regijah ter dati potreben poudarek družbenim in okoljskim vidikom z vključitvijo načrtov za prenos in uporabo ekoloških in obnovljivih tehnologij, kar bo mogoče doseči z mešanimi dvoregijskimi vlaganji in skupnimi proizvodnimi sistemi;

—	spoštovati načelo pravne varnosti in ugodno ozračje za naložbe;

—	upoštevati razlike v stopnjah razvoja, kar pomeni, da bo EU uporabila posebno diferencirano obravnavo, še zlasti pri gospodarsko in socialno manj razvitih državah;

—	spodbujati latinskoameriško povezovanje;

7. se strinja s predlaganim programom vrhunskega srečanja v Limi, osredotočenim na dve pomembni tematski področji: na revščino, neenakost in vključenost na eni ter na trajnostni razvoj in z njim povezana vprašanja okolja, podnebnih sprememb in energije na drugi strani;

8. opominja, da je hitra ustanovitev Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat) na prejšnjem vrhunskem srečanju na Dunaju kot parlamentarnega telesa strateškega partnerstva pomemben korak k demokratični legitimnosti in institucionalnemu okviru tega partnerstva, ki bo služil kot forum za razpravo, nadzor in spremljanje vseh vprašanj, ki zadevajo strateško partnerstvo in so naslovljena na parlamentarno skupščino;

9. priporoča, da se Evropska unija ter LAK države na vrhunskem srečanju v Limi znova zavežejo spoštovanju načel in vrednot večstrankarske parlamentarne demokracije, svobodi izražanja in tiska in spoštovanju človekovih pravic ter se odrečejo vsem oblikam diktature in avtokratske oblasti;

Skupni ukrepi za učinkovit multilateralizem

10. opozarja na prednosti, ki jih lahko evro-latinskoameriškim partnerjem prinese skupno prizadevanje za multilateralizem, saj imajo partnerske države več kot milijardo prebivalcev ter predstavljajo tretjino vseh držav članic Združenih narodov in ustvarijo četrtino svetovne trgovine;

11. predlaga, da naj strateško partnerstvo temelji na uresničljivih ciljih in skupnih programih, ki jih navdihuje skupna odločitev za multilateralizem (Kjotski protokol, Mednarodno kazensko sodišče, boj proti smrtni kazni in terorizmu, odločilna vloga sistema ZN);

12. priporoča celovite ukrepe na vseh tistih področjih in forumih, kjer je jasno izraženo zbliževanje načel, vrednot in interesov, vključno s svetovnim mirom in varnostno politiko v okviru ZN, varstvom človekovih pravic, zaščito okolja, razvojem, udeležbo civilne družbe v procesu vladanja ter reformo mednarodnega finančnega in trgovinskega sistema ter njegovih institucij (Skupina Svetovne banke, Mednarodni denarni sklad, Svetovna trgovinska organizacija);

13. poudarja, da je multilateralni pristop najustreznejši način za soočanje s skupnimi izzivi, ki pestijo evro-latinskoameriške partnerje, kot so terorizem, preprodaja drog, organiziran kriminal, korupcija in pranje denarja, trgovina z ljudmi (vključno s kriminalnimi združbami, ki izkoriščajo in imajo koristi od nezakonitega priseljevanja), podnebne spremembe in vprašanja v zvezi z zanesljivo oskrbo z energijo;

14. znova izraža prepričanje, da je treba v boju proti terorizmu strogo spoštovati človekove pravice, državljanske svoboščine in pravno državo; zahteva takojšnjo brezpogojno izpustitev vseh ugrabljenih v Kolumbiji, zlasti tistih z zdravstvenimi težavami; meni, da mora biti odločitev gverilske skupine FARC oziroma drugih organizacij, odgovornih za ugrabitve, o izpustitvi ugrabljencev enostranska, če pa se to ne bo zgodilo, je treba doseči sporazum o takojšnji izmenjavi ujetnikov iz humanitarnih razlogov;

15. usmerja pozornost na resolucije Združenih narodov, vrhunskega srečanja LAK-EU držav in Evropskega parlamenta, v katerih so ti zavrnili vsakršne prisilne ukrepe, na primer tiste v določbah ekstrateritorialne zakonodaje, ki so zaradi svojega enostranskega in ekstrateritorialnega značaja v nasprotju z mednarodnim pravom, izkrivljajo trgovino med evro-latinskoameriškimi partnerji ter ogrožajo skupno prizadevanje za multilateralizem;

Odločna spodbuda za regionalno povezovanje in pridružitvene sporazume

16. meni, da sta sklenitev in izvajanje celovitih, velikopoteznih in uravnoteženih pridružitvenih sporazumov med EU in LAK, ki so dopolnilo multilateralizmu STO in ki prispevajo k spoštovanju človekovih, gospodarskih in socialnih pravic državljanov, vzajemnemu trajnostnemu razvoju in odpravljanju socialne neenakosti, strateški cilj v mednarodnem prostoru, za katerega so značilni vse večja medsebojna odvisnost, gospodarska rast, pojav novih gospodarskih sil in vse večji svetovni izzivi, pa tudi pojavljanje resnih in globokih gospodarskih kriz, ki bi jih regionalno povezovanje lahko močno omililo ali razrešilo;

17. predlaga, da se na gospodarskem in trgovinskem področju ustanovi evro-latinskoameriško območje vsestranskega medregijskega partnerstva, zasnovano na modelu, združljivem z načeli Svetovne trgovinske organizacije in regionalnim povezovanjem, ki bo uvedeno v dveh fazah:

a)	v prvi fazi čimprejšnja sklenitev pogajanj o sporazumih o dvoregijskem partnerstvu EU-Mercosur, EU-Andska skupnost in EU-Srednja Amerika ter razširitev obstoječih sporazumov EU-Mehika in EU-Čile;

v drugi fazi, ki bo zaključena leta 2012, sklenitev sporazuma o vsestranskem medregijskem partnerstvu, s katerim bodo različni vidiki strateškega partnerstva dobili pravno in institucionalno podlago ter popolno geografsko kritje in ki bo spodbujal prost pretok ljudi in dvoregijsko trgovinsko izmenjavo z razširitvijo integracijskih sporazumov znotraj LAK in s procesom partnerstva EU z vsemi državami in regionalnimi skupinami;

18. zato predlaga, da se na vrhu v Limi naroči pripravo študije o izvedljivosti ter okoljski in socialni trajnosti sporazuma o vsestranskem medregijskem partnerstvu, ki naj bi pripeljal do vzpostavitve predlaganega Euro-latinskoameriškega medregionalnega območja partnerstva;

Program iz Lime za izkoreninjenje revščine, neenakosti in izključevanja

19. poziva vrhunsko srečanje v Limi, naj ta program vključuje sprejetje omejenega števila jasnih, konkretnih in preverljivih zavez za vse omenjene teme, ki lahko dajo nov zagon strateškemu partnerstvu, hkrati pa bistveno izboljšajo raven življenja državljanov z obeh strani Atlantika; priporoča, da se nameni posebna pozornost zmanjšanju socialnih neenakosti in vključevanju skupin (zlasti avtohtonega prebivalstva), ki so na robu družbe in nimajo priložnosti;

20. poziva sodelujoče na vrhunskem srečanju LAK-EU držav naj v dvoregionalne sporazume sistematično vključijo Deklaracijo Združenih narodov o pravicah avtohtonih prebivalcev, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 13. septembra 2007;

21. meni, da je bistveno, da obe regiji na trajen, praktičen in skladen način v svoje skupne pobude in programe vključita cilj socialne kohezije; potrjuje, da evro-latinskoameriška partnerja združuje skupen solidaren projekt, v katerem tržno gospodarstvo in socialna kohezija nista nasprotnika, temveč se medsebojno dopolnjujeta;

22. priporoča, naj program iz Lime za izkoreninjenje revščine, neenakosti in izključevanja vključuje jasne ukrepe, kot so:

—	skupni ukrepi za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015, vključno z načelom enakosti spolov, da se okrepi položaj žensk in zagotovijo njihove pravice;

—

uporaba finančnega instrumenta Unije za razvojno sodelovanje (5) mora biti prilagojena resničnim potrebam, saj ima precejšen vpliv na države s srednjimi dohodki, za katere je sodelovanje na področju tehnologije, višjega in visokošolskega izobraževanja ter inovativnosti in gospodarsko sodelovanje izjemno pomembno;

—	postopna uporaba sredstev finančnega instrumenta Unije za pospeševanje demokracije in človekovih pravic po svetu (6) za pomoč in programe, namenjene izboljšanju vladanja, sistema demokratičnih institucij in položaja človekovih pravic v državah LAK;

—	odprtje programov EU na področju poklicnega usposabljanja, izobraževanja, znanstvenega in tehničnega sodelovanja, kulture, zdravja in preseljevanja za latinskoameriške države;

—	podpora za programe institucionalnih in davčnih reform;

—	ustanovitev sklada za dvoregijsko solidarnost;

—	povečanje dodeljenih proračunskih sredstev, da se bodo lahko uresničile napovedane velike ambicije;

23. poziva partnerje, naj sprejmejo preudarne in učinkovite politike na področju demokratičnega vodenja, socialnih zadev, javnih financ in davkov, da se bo povečala socialna kohezija in zmanjšale revščina, neenakosti in marginalizacija;

24. meni, da je izobrazba in naložba v človeški kapital osnova za socialno kohezijo, gospodarski in socialni razvoj ter družbeno mobilnost; poudarja svojo podporo vzpostavitvi skupnega prostora višjega in visokošolskega izobraževanja EU in LAK; poudarja, da je v LAK in v EU država tista, ki mora zagotoviti dostop do izobraževanja in do drugih javnih dobrin (zdravstvo, voda, varnost);

25. meni, da politika razvojnega sodelovanja EU, namenjena LAK, nujno potrebuje nov zagon, tako da se poleg glavnih elementov, in sicer boja proti revščini in socialnim neenakostim, vključi tudi pristop, s katerim bodo upoštevane različne gospodarske in socialne okoliščine ter stopnje razvoja držav LAK;

26. meni, da je zato nujno treba opustiti način razvojnega sodelovanja, pri katerem je LAK zagotovljena le pomoč, in namesto tega spodbuditi sodelovanje na področju tehnologije, višjega in visokošolskega izobraževanja ter inovativnosti in izkoristiti sredstva, ki jih na tem področju ponuja Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (7);

Razvoj oblik sodelovanja na področju politik preseljevanja

27. vrhunskemu srečanju priporoča, naj vzpostavi sistematični dvoregijski dialog o preseljevanju, s katerim bo zagotovljena zaščita človekovih pravic delavcev migrantov na glede na njihove razmere, in naj na področju prostega pretoka oseb okrepi in poglobi sodelovanje z latinskoameriškimi državami izvora in tranzita na podlagi splošnih in uravnoteženih meril, kot že velja za afriške, sredozemske in sosedske države na vzhodu in jugovzhodu EU;

28. poziva, naj imajo vprašanja o nezakonitem preseljevanju in možnosti zakonitega preseljevanja prednostno vlogo v tem dialogu, zlasti z državami izvora in/ali tranzita nezakonitih priseljencev;

29. predlaga, da se za leto 2012 preučijo skupna pravila in predpisi splošnega obsega za omogočanje pretoka ne le blaga, storitev in kapitala, ampak tudi oseb; tako bi postopoma vzpostavili partnerstvo, ki bi v širokem obsegu koristilo obema stranema in bi vključevalo splošen pristop, ki ga na področju preseljevanja podpirajo ZN;

30. ponovno poudarja, da je treba zmanjšati pretirane stroške nakazil denarja delavcev migrantov in podpreti vrnitev tistih, ki si to želijo, s programi, ki bodo zaščitili vse njihove pravice, človeško dostojanstvo in položaj;

31. poziva Komisijo, naj pripravi sporočilo, ki bo prednosti, instrumente in predvidevanja globalnega pristopa k vprašanju migracij, ki je bil 15. in 16. decembra 2005 oblikovan v zaključkih Predsedstva Evropskega sveta in nadaljnje razvit v zaključkih Predsedstva Evropskega sveta 14. in 15. decembra 2006, razširilo na latinskoameriške in karibske države;

Program iz Lime o trajnostnem razvoju, zlasti glede okolja, podnebnih sprememb in energije

32. priporoča, naj se v političnem programu med EU in LAK da prednost sodelovanju na področju podnebnih sprememb in politik za preprečevanje globalnega segrevanja; opozarja, da so največje žrtve podnebnih sprememb in poslabšanja okolja najrevnejši prebivalci, zlasti avtohtoni;

33. opozarja, da je pri tem zavezništvo EU in LAK bistvenega pomena glede na interes, ki ga imata obe strani za spodbujanje trajnostnega razvoja in okoljskega ravnovesja, zaradi česar bi morali skupaj podpreti svoje okoljske pobude na mednarodni ravni;

34. poziva latinskoameriške partnerje, naj v primerih, kjer se strani ne bi strinjali o podrobnostih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam (na primer pri zračnem prometu), sprejme konstruktiven pristop in da se v nobenem primeru ne prepreči izvajanja pobud;

35. evro-latinskoameriškim partnerjem priporoča, naj si skupaj prizadevajo, da bi se Kjotskemu protokolu pridružile države z velikimi emisijami, ki tega še niso storile, in tudi za okrepitev in uskladitev stališča pri pogajanjih o mednarodnih instrumentih v zvezi z globalnim segrevanjem in za spodbujanje trgovanja z emisijami med regijama;

36. meni, da je treba gospodarski razvoj in trajnostni razvoj nujno združiti; pri tem podpira tiste države, ki so v najbolj neugodnem položaju pri njihovem dvojnem prizadevanju za zmanjšanje škodljivih emisij ter za izboljšanje napredka in družbene blaginje;

37. zagovarja vzpostavitev skupnih mehanizmov in sodelovanje v mednarodnih organizacijah LAK (kot je Organizacija sporazuma o amazonskem sodelovanju) za določanje in financiranje zaščite in trajnostnega razvoja velikih svetovnih naravnih rezervatov, kot je amazonska regija, v različnih državah LAK;

38. poziva Komisijo, naj spodbuja izvajanje okoljskih politik v državah LAK; meni, da je treba okrepiti sodelovanje in izvajanje najboljših praks, k čemur morajo prispevati tudi sredstva, ki jih namenja EU, in politika razvojne pomoči;

39. poziva vrhunsko srečanje v Limi, naj na podlagi načrta, sprejetega na trinajsti Konvenciji ZN o podnebnih spremembah, ki je potekala 15. decembra 2007 na Baliju, pripravi skupne pobude na področjih, kot so podnebne spremembe, širjenje puščav, energija (zlasti na področju obnovljivih virov energije in agrogoriv), voda, biotska raznovrstnost, gozdovi in ravnanje s kemičnimi proizvodi;

40. poziva vrhunsko srečanje v Limi, naj načne vprašanje svetovne krize zaradi pomanjkanja hrane, ga preuči in ponudi možne rešitve;

Okrepitev institucionalnih mehanizmov za spodbujanje in predvidevanje

41. prav tako priporoča:

a)	ustanovitev evro-latinskoameriške ustanove za spodbujanje dialoga med partnerji, ki bo javno-zasebne narave in podobna tistim, ki že obstajajo za druga geografska območja, kot sta Azija ali Sredozemlje; poziva Komisijo, naj za to pripravi podrobni predlog;

b)	ustanovitev dvoregijskega centra za preprečevanje konfliktov, namenjenega vnaprejšnjemu odkrivanju vzrokov možnih nasilnih in oboroženih konfliktov ter njihovemu preprečevanju in zaustaviti možnega stopnjevanja;

c)	zopet predlaga ustanovitev centra za spremljanje migracij, ki bi bil namenjen stalnemu in podrobnemu spremljanju vseh vprašanj, povezanih z migracijskimi tokovi na evro-latinskoameriškem območju;

42. meni, da je nujno treba okrepiti parlamentarno razsežnost strateškega partnerstva in podpira prošnjo Latinske Amerike, ki ocenjuje, da je 150 primerno število poslancev evro-latinskoameriške skupščine, da bi omogočili, da se vanjo vključi nedavno ustanovljen parlament Mercosur;

* *

43. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedstvu petega vrhunskega srečanja LAK-EU, Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in vseh latinskoameriških in karibskih držav, latinskoameriški parlamentarni skupščini, latinskoameriškemu in srednjeameriškemu parlamentu, andskemu parlamentu in parlamentu Mercosur.

(1) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 569.

(2) UL C 296 E, 6.12.2006, str. 123.

(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0576.

(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0431.

(5) Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).

(6) Uredba (ES) št. 1889/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (UL L 386, 29.12.2006, str. 1).

(7) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/73

Evropska strategija na področju biološke raznovrstnosti (COP 9) in biološke varnosti (COP-MOP 4)

P6_TA(2008)0179

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o pripravah na srečanje COP-MOP o biotski raznovrstnosti in biološki varnosti v Bonnu v Nemčiji

(2009/C 259 E/13)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju 9. konference pogodbenic (COP9) Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti (CBD, v nadaljevanju Konvencija), ki bo potekala v Bonnu v Nemčiji od 19. do 30. maja 2008,

—	ob upoštevanju 4. srečanja pogodbenic (MOP4) Kartagenskega protokola o biološki varnosti (BSP, v nadaljevanju Protokol), ki bo potekalo v Bonnu v Nemčiji od 12. do 16. maja 2008,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o zaustavitvi upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010 (1),

—	ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

ker je konvencija največji svetovni sporazum o zaščiti biotske raznovrstnosti, ki govori o ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti ter o pošteni in pravični delitvi koristi rabe genetskih virov; ker je Konvencijo podpisalo 190 pogodbenic, med njimi vseh 27 držav članic in Evropska skupnost,

B.	ker so se pogodbenice Konvencije zavezale, da bodo do leta 2010 občutno upočasnile upadanje biotske raznovrstnosti ter vzpostavile svetovno mrežo zaščitenih območij, najprej kopenskih do leta 2010 in nato morskih do leta 2012,

C.	ker je verodostojnost Konvencije odvisna od izpolnjevanja zastavljenih ciljev,

ker je verodostojnost Evropske unije v zvezi s Konvencijo vprašljiva zaradi pomanjkljivega izvajanja notranje zakonodaje in politik o biotski raznovrstnosti, kakršni sta Direktivi o pticah (2) in habitatih (3), zaradi nezadostnega dejanskega dela za uresničitev zaveze, da do leta 2010 na svojem ozemlju ustavi upadanje biotske raznovrstnosti, ter zaradi njene nepripravljenosti, da začne na besedilih osnovana pogajanja za pravno zavezujoči instrument za dostop in porazdelitev koristi, ter da priskrbi novo in dodatno ciljno financiranje izvajanja konvencije v državah v razvoju,

E.	ker imajo upadanje biotske raznovrstnosti v gozdovih, krčenje gozdov in podnebna kriza takšne razsežnosti, da je treba glede krčenja in propadanja gozdov nujno ukrepati pred letom 2012,

F.	ker je treba zapolniti velike vrzeli v izvajanju delovnih programov Konvencije,

ker je bil na zadnjem srečanju Konvencije narejen korak k okrepljeni vlogi predstavnikov domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti v nadaljnjih pogajanjih o dostopu in porazdelitvi koristi in njihovi pravici za določitev prednosti na njihovih ozemljih, kakor je opredeljeno v Deklaraciji ZN o človekovih pravicah domorodnih ljudstev,

H.	ker so bile pogodbenice na zadnjem srečanju Konvencije povabljene k okrepljenim prizadevanjem za boljše izvajanje zakonodaje o gozdovih in za reševanje vprašanja trgovine v zvezi z gozdovi,

I.	ker je zadnja konferenca konvencije potrdila uporabo previdnostnega pristopa pri uporabi t. i. terminatorske tehnologije (Genetic Use Restriction Technology) in priporočila, naj se poskusi na terenu in komercialna uporaba ne odobrijo,

J.	ker bodo podnebne spremembe še poslabšale stanje svetovne biotske raznovrstnosti, kar bo povzročilo propadanje ekosistemov in izumiranje vrst ter vplivalo na človekov razvoj in izkoreninjanje revščine,

K.	ker je ocenjeno, da je približno 20 % svetovnih emisij ogljika posledica krčenja in propadanja gozdov,

ker sta Konvencija ZN o biotski raznovrstnosti (CBD) in Konvencija ZN o pomorskem pravu (UNCLOS) mednarodni pravni okvir za zaščito morskega okolja kot celote; ker še vedno ni krovnega pravno zavezujočega sporazuma, ki bi zagotovil, da bi se sedanje obveznosti dosledno uporabljale na vseh morskih področjih, vključno z mednarodnimi vodami odprtih morij,

M.	ker ima Konvencija bistveno vlogo pri podpori dela generalne skupščine Združenih narodov glede zaščitenih morskih območij zunaj nacionalne sodne pristojnosti, tako da prispeva znanstvene in po potrebi tehnične informacije ter svetuje glede morske biotske raznovrstnosti,

1. je zelo zaskrbljen zaradi upadanja biotske raznovrstnosti in vse večje ekološke sledi EU, katere učinki na biotsko raznovrstnost segajo daleč onkraj meja EU;

2. poziva Komisijo in države članice, naj prevzamejo vodenje in pokažejo odločnost s sprejetjem in podporo konkretnih ukrepov za zaščito biotske raznovrstnosti doma in v mednarodnem okolju;

3. poziva države članice, Komisijo in druge pogodbenice Konvencije o biotski raznovrstnosti, naj ustanovijo mednarodni znanstveni forum o biotski raznovrstnosti, ki naj svetuje konvenciji in oblikuje izčrpno svetovno mapo območij, ki so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti;

4. priznava prispevek evropskega omrežja zaščitenih območij Natura 2000 kot mejnika prizadevanj EU za izpolnitev mednarodnih in notranjih obveznosti glede biotske raznovrstnosti in velikega prispevka v globalnem omrežju zaščitenih območij; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dosledno izvajanje Direktive o pticah in habitatih, ter močno nasprotuje vsakršnim poskusom, da bi oslabili zaščito, ki ju direktivi nudita;

5. meni, da mora Konvencija med pogovori v Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov zaradi krčenja in propadanja gozdov v državah v razvoju ter zagotoviti skladnost s svojimi cilji in cilji ohranjanja biotske raznovrstnosti gozdov;

6. poziva k okrepljenim prizadevanjem, da bi se izboljšale sinergije med Konvencijo, Konvencijo ZN o boju proti dezertifikaciji d in Okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja tem spremembam;

7. odločno poziva Komisijo in države članice, naj:

—	zagotovijo, da bodo odločitve, sprejete na konferenci COP9, prilagojene izvajanju programa Konvencije o zaščitenih območjih in krepitvi izvajanja za dosego ciljev, zastavljenih za leto 2010, zlasti glede delovnega programa Konvencije,

—	finančno podprejo pobudo „LifeWeb“, ki združuje prostovoljno delovanje subjektov, ki opredeljujejo zaščitena območja in jih upravljajo, ter prostovoljne prispevke donatorjev za namensko (so)financiranje,

—

prevzamejo vodilno vlogo v pogajanjih za sprejetje poštene in pravične ter pravno zavezujoče mednarodne ureditve o dostopu do genskih virov in porazdelitvi njihovih koristi; meni, da je bistveno, da se na konferenci COP9 doseže napredek pri določanju glavnih elementov mednarodne ureditve o dostopu do genskih virov in porazdelitvi njihovih koristi, ter zagotovi popolna skladnost z nacionalno zakonodajo držav izvora, da bi se zagotovili učinkoviti ukrepi proti biopiratstvu,

—	povečajo sinergijo in povezanost med Okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja in Konvencijo ZN o biotski raznovrstnosti za dosego kar najboljših rezultatov pri blaženju podnebnih sprememb, zaščiti biotske raznovrstnosti in trajnostnem človekovem razvoju,

—	meni, da bi morala biti ohranjanje in trajnostna raba biotske raznovrstnosti med najpomembnejšimi temami konference COP9,

—	zagotovijo priznanje, da je učinkovito upravljanje in financiranje zaščitenih območij in njihovih omrežij nujno, ter sprejetje inovativnih in trajnih finančnih mehanizmov, ki bodo prispevali k ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti,

—

izvedejo presojo vpliva na ravni EU o sušah in pomanjkanju vode kot posledici podnebnih sprememb ter o učinkih na habitate divjih živali s poudarkom na območjih, kjer gnezdijo ptice selivke, in spodbujajo mednarodno sodelovanje pri varovanju ptic selivk in sezonskih mokrišč, v katerih dobijo vodo in hrano,

—

zagotovijo, da se na konferenci COP9 pogodbenice povabi k pogovorom in sprejetju skupnih načel in meril glede dobrega upravljanja z gozdovi, pri čemer naj izhajajo iz napredka, ki je že dosežen v okviru različnih regionalnih projektov izvajanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEG/T) ter amazonskega sporazuma,

—

zagotovijo pripravljenost pogodbenic na konferenci COP9, da začnejo pogovore za sprejetje globalnih mehanizmov za ureditev sečnje lesa in trgovine z njim ter se tako spopadejo z nezakonito sečnjo in spodbudijo trajnostno rabo gozdnih virov ter da sprejmejo nacionalno zakonodajo, ki bo preprečevala trženje nezakonite in uničevalne sečnje lesa in lesnih izdelkov,

—

zagotovijo, da na priporočilo konference COP9 pogodbenice nadalje vključijo vidik učinkov podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost gozdov in odzivanje nanje v nacionalne strategije in akcijske načrte o biotski raznovrstnosti ter v nacionalne programe za gozdove in druge strategije v zvezi z gozdovi ter da podprejo raziskave za boljše razumevanje učinkov podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost gozdov,

—	zagotovijo pospešitev izvajanja sedanjih obveznosti za boljše ohranjanje in trajnostno upravljanje biotske raznovrstnosti morja, da se zaščiti biotsko raznovrstnost morja pred uničevalnimi dejavnostmi,

—

zagotovijo, da se na konferenci COP9 sprejme predlagani sveženj znanstvenih meril za določitev morskih območij, ki jih je treba zaščititi, in za reprezentativna omrežja zaščitenih morskih območij po priporočilih strokovne delavnice o ekoloških merilih in biogeografskih sistemih razvrščanja za morska območja, ki jih je treba zaščititi,

—

zagotovijo, da si pogodbenice na konferenci COP9 začnejo prizadevati za skupni pristop k upravljanju z biotsko raznovrstnostjo morij v območjih, ki niso pod nacionalno zakonodajo, da bi tako uveljavile sprejeta merila ter razširile nacionalna in regionalna omrežja zaščitenih morskih območij na mednarodne vode, ki niso pod nacionalno sodno pristojnostjo,

—	spodbujajo države k začetku pogajanj o sporazumu, ki bo uveljavil konvencijo ZN o pomorskem pravu (UNCLOS), za zaščito biotske raznovrstnosti morij na območjih, ki niso pod nacionalno sodno pristojnostjo o, da se dolgoročno zagotovi integrirano upravljanje,

—	zagotovijo, da se na konferenci COP 9 sprejme končna odločitev o prepovedi vseh t. i. terminatorskih tehnologij, in da se sprejme moratorij na sproščanje v okolje, vključno s poskusi na terenu, in komercialno uporabo genetsko spremenjenih dreves,

—	zagotovijo, da konferenca COP9 omogoči ad hoc delovni skupini generalne skupščine ZN dostop do priporočil glede morske in obalne biotske raznovrstnosti omenjene strokovne delavnice,

—	prevzamejo vodilno vlogo na srečanju pogodbenic Kartagenskega protokola za zagotovitev pravno zavezujočega režima za odgovornost širokega obsega,

—	zagotovijo, da se na konferenci COP9 nujno obravnava negativne posledice proizvodnje biomase za energijo, zlasti proizvodnja biogoriv, za biotsko raznovrstnost ter avtohtone in lokalne skupnosti,

—	spodbujajo popolno izvajanje vodilnih načel konference glede invazivnih tujih vrst in v skladu s tem sprejmejo zakonodajo EU, da bi zagotovili celostno soočanje z nevarnostjo invazivnih tujih vrst za habitate in vrste v Evropski uniji,

—

spodbujajo izvajanje Delovnega programa o zaščitenih območjih, zlasti njegovega cilja iz točke 2.2, ki poskuša okrepiti in zavarovati vključitev domorodnih in lokalnih skupnosti ter ustreznih zainteresiranih strani v opredeljevanje zaščitenih območij in njihovo upravljanje, med drugim s spodbujanjem ozaveščenosti glede dejavnosti blaženja in prilagajanja s krepitvijo sodelovanja med upravnimi organi in lastniki zemljišč,

—	spodbujajo in podprejo sisteme certificiranja za trajnostno gozdarstvo in drugo poljedelstvo, vključno z biogorivi in sajenjem dreves na območjih, kjer živinoreja nazaduje,

8. pozdravlja pobudo konference COP9 za vzpostavitev dialoga na visoki ravni s parlamentarci ter izraža svojo podporo dejstvu, da so parlamentarci udeleženi kot pomembna skupina pri učinkovitem izvajanju treh ciljev konvencije;

9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom pogodbenic Konvencije.

(1) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 117.

(2) UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).

(3) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/77

Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti

P6_TA(2008)0180

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008: Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti (2007/2184(INI))

(2009/C 259 E/14)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. decembra 1999 o tretji ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Seattlu (1), z dne 25. oktobra 2001 o odprtosti in demokraciji v mednarodni trgovini (2), z dne 13. decembra 2001 o zasedanju Svetovne trgovinske organizacije v Katarju (3), z dne 25. septembra 2003 o peti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Cancúnu (4), z dne 12. maja 2005 o oceni kroga pogajanj iz Dohe po sklepu Generalnega sveta Svetovne trgovinske organizacije z dne 1. avgusta 2004 (5), z dne 1. decembra 2005 o pripravah na šesto ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu (6) in z dne 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu (7),

—	ob upoštevanju sklepnih deklaracij z zasedanj parlamentarne konference o Svetovni trgovinski organizaciji (STO), sprejetih v Ženevi dne 18. februarja 2003, v Cancúnu dne 12. septembra 2003, v Bruslju dne 26. novembra 2004, v Hongkongu dne 15. decembra 2005 in v Ženevi dne 2. decembra 2006,

—	ob upoštevanju sporazuma iz Marakeša o ustanovitvi STO,

—	ob upoštevanju deklaracij z ministrske konference STO, sprejetih dne 14. novembra 2001 v Dohi in dne 18. decembra 2005 v Hongkongu,

—	ob upoštevanju poročila svetovalnega sveta pod predsedstvom Petra Sutherlanda o prihodnosti STO iz januarja 2005 (8),

—	ob upoštevanju poročila STO o svetovni trgovini za leto 2004,

—	ob upoštevanju odstavka 56 deklaracije iz Hong Konga o ukrepih, potrebnih za zagotovitev polne vključenosti in pomoči ključnih agencij Združenih narodov, vključno z Mednarodno organizacijo dela, v procesih znotraj STO in pogajanjih, ki so v teku,

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0104/2008),

A.	ker ima STO ključno vlogo med večstranskimi organizacijami, ki prispevajo k vodenju gospodarstva na mednarodni ravni, boljšemu upravljanju globalizacije in pravičnejši porazdelitvi koristi, ki jih prinaša, ter si morajo skupaj prizadevati za doseganje ciljev tisočletja za trajnostni razvoj,

B.	ker je bil sedanji krog pogajanj STO v Dohi, Katarju, ob svojem začetku leta 2001 uradno imenovan „Razvojna agenda iz Dohe“ s poudarkom na prednostni nalogi, ki je bila pomagati državam v razvoju in revnim državam, da bi imele več koristi od liberalizacije trgovine,

C.	ker je za EU bistveno ohranjati dosežke večstranskega trgovinskega sistema in je še vedno trdno zavezana uspehu kroga pogajanj iz Dohe,

D.	ker se kljub težavam pri pogajanjih vztraja v prizadevanjih, da bi ta krog pripeljali do uspešnega zaključka, kar je treba spodbujati,

E.	ker različna dvostranska in regionalna trgovinska pogajanja s številnimi partnerji po vsem svetu, ki jih je EU nedavno začela, le dopolnjujejo, nikakor pa niso alternativa zaključku kroga pogajanj iz Dohe,

F.	ker se je ne glede na sedanje skrbi zaradi zaključka kroga pogajanj in kritik zaradi različnih stališč o različnih temah, o katerih se razpravlja, treba nemudoma posvetiti pripravam na čas po Dohi,

ker je že leta 2004 svetovalni svet pod predsedstvom Petra Sutherlanda opravil temeljit razmislek o prihodnosti STO in o institucionalnih izzivih, s katerimi se ta organizacija srečuje; ker pa priporočilom iz poročila, ki ga je ta svetovalni svet januarja 2005 predal generalnemu direktorju STO, niso sledili dejanski ukrepi,

H.	ker bi bilo glede na najnovejša dogajanja sedaj že nujno ponovno odpreti to razpravo ter temeljito pregledati različne vidike delovanja STO, da bi se izboljšala njena učinkovitost in zrasla upravičenost,

I.	ker institucionalna razprava v STO, ki jo je želel Evropski parlament, ni nezdružljiva z nadaljevanjem in morebitnim zaključkom kroga pogajanj iz Dohe,

1. ponovno poziva vse zainteresirani strani, zlasti gospodarstva, ki se uveljavljajo, naj izkažejo prožnost, da bi se krog pogajanj iz Dohe premaknil iz mrtve točke in bi se doseglo popolno, uravnoteženo soglasje, ki bo hkrati spodbudilo mednarodno trgovino in svetovno rast ter razvoj manj razvitih držav na svetu;

2. meni tudi, da je bolj kot kdaj koli potreben ponoven posvet o postopku odločanja, pooblastilih, delovanju in prihodnosti STO pred morebitno reformo te organizacije;

3. poziva Komisijo, naj v Ženevi čim prej predstavi močno pobudo za ponovno odprtje te razprave; poziva Komisijo, naj zato vzpostavi neformalne stike z drugimi članicami STO, ki bi pobudo najbrž podprle, in z generalnim direktorjem te organizacije, kateremu naj pred koncem 2008 tudi poroča o izidu teh posvetovanj;

4. pozdravlja obsežno reformo STO in ponovno poudarja pomen trgovine kot učinkovitega orodja za razvoj in zmanjševanje revščine; poudarja pomen večstranskosti, ki je mehanizem za spodbudo svobodne in poštene trgovine in ki prispeva k uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov;

5. meni, da močna STO, ki ima sistem mednarodne trgovine, temelječ na pravilih, državam v razvoju zagotavlja možnosti za odpravo revščine; obžaluje, da so zaradi omejenih sredstev države v razvoju pri pogajanjih v slabšem položaju; poudarja, da mora EU podpreti okrepljeni sekretariat STO in večja sredstva za tehnično podporo, zlasti za države članice STO v razvoju, da bodo lahko reševale svoja specifična vprašanja;

6. poudarja, da je STO edina svetovna organizacija, katere funkcija je določanje pravil, ne da bi bila hkrati organizacija Združenih narodov, in da je njena naloga omejena zgolj na trgovinsko politiko; poziva Komisijo, naj to strukturno vprašanje umesti med pomembnejše teme programa reform STO;

7. meni, da bi se moralo predlagano delovanje osredotočati predvsem na same cilje večstranskega trgovinskega sistema in s tem zagotoviti, da bodo medsebojno dopolnjujoči in v skladu z dejavnostmi drugih mednarodnih organizacij; zlasti meni, da je potrebno dejavnosti STO bolj uskladiti z dejavnostmi Mednarodne organizacije dela, Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), programa Združenih narodov za okolje (UNEP), programa ZN za razvoj (UNDP), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) ter Kjotskega protokola o obnovljivih energijah, da bi zagotovili večjo usklajenost teh organizacij pri sprejemanju odločitev; meni, da bi bilo v tem smislu potrebno Mednarodni organizaciji dela dodeliti status opazovalke v okviru STO in ustanoviti odbor za dostojno trgovino in delo po vzoru odbora za trgovino in okolje;

8. poziva k temeljitemu razmisleku o tem, kako bi vprašanja netrgovinske narave bolje prilagodili pravilom STO, da bi članicam omogočili sledenje legitimnim ciljem politike ob hkratnem ohranjanju dostopa na trg; v tem smislu poudarja, da bi morala EU močno podpreti napore za sprejetje mednarodnih standardov, državam v razvoju pa bi bilo treba dodeliti pomoč za potrebe usklajevanja s temi standardi;

9. zahteva, naj se znotraj Združenih narodov in skupaj z STO pozornost nameni novim povezavam, ki bi jih bilo treba vzpostaviti med večstranskimi organizacijami, da bi zagotovili skladnost njihovega delovanja v okviru različnih mednarodnih sporazumov in konvencij, kar bi bilo v interesu trajnostnega razvoja in odprave revščine;

10. meni, da bo največji izziv med zahtevami po uskladitvi sistema Združenih narodov in STO predstavljala potreba po zagotovitvi s strani STO, da bodo trgovinska pravila v celoti spoštovala zakonodajo o človekovih pravicah ter socialne in okoljske standarde;

11. podpira na spodbudah temelječ pristop, ko gre za upoštevanje okoljskih in socialnih standardov s strani članic STO, vendar poziva tudi k preučitvi ukrepov STO, ustreznih za soočanje s socialnim in okoljskim dampingom;

12. podpira preučitev socialnih in okoljskih vprašanj ter vprašanj, povezanih s spolom, vključno z zaposlovanjem, pravicami delavcev in sorodnimi določbami, v okviru prihodnjega pregleda mehanizma za revizijo trgovinske politike članic STO;

13. vabi sodelujoče v razpravi, naj razmislijo, kakšne so omejitve pri pristopu k trgovinskim pogajanjem v dolgoročnih „krogih“, kjer so v razpravo o zelo raznolikih temah vključene vse članice STO na osnovi „enotne zaveze“; priznava zgodovinske zasluge takšnega pristopa pri vzpostavljanju in razvijanju večstranskega trgovinskega sistema in omogočanju postopne liberalizacije ter vzajemnih in za vse koristnih zavez; vendar meni, da bi bilo možno na področjih, kjer je bil dosežen zadosten napredek (kot trenutno pri trgovinskih olajšavah), v prihodnje sprejeti druge, prožnejše in učinkovitejše formule;

14. meni, da bi se institucionalna struktura STO lahko izboljšala z boljšim ločevanjem dejavnosti, povezanih s pogajanji o novih pravilih in zavezah, od tistih, povezanih z izvajanjem že obstoječih sporazumov; poudarja pomen omenjenih dejavnosti, ki jim članice STO nikakor ne bi smele odrekati sredstev in politične pozornosti;

15. meni, da bi bilo treba ustreznost in uporabnost veljavnih večstranskih trgovinskih pravil redno pregledovati in morebiti prilagajati;

16. poziva k novi opredelitvi vloge in oblike ministrske konference; ugotavlja, da članice STO na tej ravni že težijo k izbiri bolj neformalnih načinov usklajevanja in odločanja ter da v letu 2007 kljub natančnim določbam iz sporazuma iz Marakeša glede pogostosti teh srečanj ni bila sklicana nobena ministrska konferenca; članice STO poziva, naj se iz tega kaj naučijo;

17. poudarja pomen parlamentarne razsežnosti STO za krepitev demokratične legitimnosti in preglednosti njenih pogajanj; poudarja pomen dela, ki ga je opravila parlamentarna konferenca o STO, ki sta jo skupaj organizirala Evropski parlament in Medparlamentarna unija ter katere dejavnosti bi bilo treba okrepiti;

18. opozarja, da imajo poslanci kot izvoljeni predstavniki državljanov pomembno vlogo v trgovinskih pogajanjih, še posebej v pogajanjih znotraj STO;

19. poudarja, da je treba zaradi pomanjkanja demokratične odgovornosti in zakonitosti v STO ustanoviti njeno parlamentarno skupščino, ki bi imela posvetovalno vlogo, ter pozdravlja reforme, ki bodo okrepile povezave med poslanci in organizacijo;

20. poziva članice STO, naj svojim poslancem zagotovijo zadostno podporo, da se bodo vključili v razvijanje parlamentarne razsežnosti znotraj STO; poziva Komisijo, naj v ta namen sproži pobude pri STO; poudarja, da bo parlamentarno razsežnost, dokler te odgovornosti ne prevzame STO, zagotavljala parlamentarna konferenca o STO, ki jo bosta skupaj organizirala Evropski parlament in Medparlamentarna unija;

21. poziva k uvedbi bolj demokratičnega sistema odločanja v STO, pri katerem se upoštevajo stališča vseh članic, kar vključuje države na različnih stopnjah razvoja;

22. meni, da ni realno in tudi ne zaželeno izpodbijati načelo soglasja v postopku odločanja STO, saj zagotavlja, v nasprotju z večinskim (ali ponderiranim) glasovanjem, enakopravnost vseh članic; vendar meni, da bi bilo treba preučiti različne možnosti, da se v vsakem posameznem primeru doseže takšno soglasje;

23. je seznanjen s predlogi iz zgoraj navedenega Sutherlandovega poročila o večstranskem dostopu s sporazumi o upoštevanju ali neupoštevanju za primere, ko ni mogoče doseči soglasja, a ponovno potrjuje svojo naklonjenost večstranskosti in opozarja, da ni nujno, da bo koristila državam v razvoju, saj povečuje prepad med razvitimi in nerazvitimi državami;

24. opaža, da se v STO množijo neformalne skupine, ki na podlagi nekaterih skupnih sektorskih ali regionalnih interesov združujejo precejšnje število članic STO, ter njihovo pogosto koristno vlogo, ko je potrebno poenotiti stališča in oblikovati kompromise; poziva članice STO, naj razmislijo o možnosti, kako bolje spremljati ustanavljanje in delovanje takšnih skupin, da bi se zagotovila preglednost in učinkovitost ter da bi skupine pridobile sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje;

25. opozarja, da je treba enakopravno in uspešno udeležbo vseh članic, tudi najmanj razvitih, ustrezno upoštevati pri vsaki reformi večstranskega trgovinskega sistema;

26. meni, da je temeljnega pomena krepitev tvornega sodelovanja držav v razvoju, da začutijo, da so del pogajalskega procesa ter da lahko določijo, izrazijo in branijo svoje trgovinske interese, na primer z uvedbo sistema predstavljanja prek zvez in ne prek stalne skupine držav ter z namenjanjem zadostnih sredstev razvoju znanja in svojih tehničnih zmožnosti; poudarja, da države v razvoju, če naj bi učinkovito izvajale pravila STO, se prilagajale reformam in se tako bolje vključevale v sistem svetovne trgovine, potrebujejo ustrezna sredstva;

27. poziva k prizadevanjem za več sodelovanja in prisotnosti držav v razvoju v izvršnih svetih, kot tudi h krepitvi njihovih internih sistemov za poročanje, preglednost in dobro upravljanje;

28. pozdravlja predlog iz Sutherlandovega poročila, naj se vključi financiranje tehnične pomoči kot pogodbene pravice najmanj razvitih držav, tako da lahko tehtno sodelujejo v večstranskem trgovinskem sistemu; poudarja, da je gradnja zmogljivosti v državah v razvoju bistvenega pomena, da bi se izboljšala njihova sposobnost pogajanja, opredelile potrebe in strategije ter izpolnile obveznosti STO;

29. meni, da bi bilo treba dodatno preučiti pogosto vprašanje ustanovitve neke vrste „številčno omejenega sveta“ ali „upravnega odbora“ STO, ki bi pripravljal in omogočal sprejemanje sklepov s soglasjem na ravni generalnega sveta; sprašuje pa se, kako je možno doseči individualno zastopanost in poudarja močno potrebo po organu, ki bi bil odgovoren za celotno članstvo STO in notranje pregleden;

30. poudarja, da je vloga sekretariata STO bistvena, ter meni, da je za učinkovitejše izvajanje pooblastil sekretariata pomembno, da so v njem sorazmerno zastopani uradniki razvitih držav in držav v razvoju;

31. želi, da bi se skrbno preučilo vprašanje vloge sekretariata in generalnega direktorja STO; se sprašuje, kje so meje prestroge uporabe načela upravljanja sistema s strani vlad članic STO (koncept „member driven organisation“); meni, da je potrebno finančna sredstva in človeške vire, ki so na voljo sekretariatu STO, okrepiti; vendar ugotavlja, da dodeljevanje pristojnosti za dajanje pobud organom STO, da bi spodbujali „kolektivni“ interes, sproža vprašanja demokratične legitimnosti, odgovornosti in preglednosti;

32. predlaga, da bi bilo sekretariatu STO v skrbi za njegovo nepretrgano delovanje in nepristranskost dobro pustiti nekoliko manevrskega prostora za sprejemanje pobud institucionalnega interesa, predlaganje kompromisnih formul v primeru zastojev, pa tudi za predsedovanje sejam nekaterih organov; poudarja potrebo po tem, da takšne predloge spremlja resen razmislek o načinu zaposlovanja članov sekretariata in o tem, ali sredstva ustrezajo dolžnostim, ki so mu naložene;

33. je prepričan, da lahko nezadostno razlikovanje med državami v razvoju kljub zelo različnim ravnem njihovega gospodarskega razvoja in njihovim posebnim potrebam predstavlja močno oviro pri sprejemanju učinkovitih ukrepov v prid teh držav v skladu ciljem, izraženim v okviru pogajalskega kroga iz Dohe, in lahko škoduje državam v razvoju, katerih potrebe so največje; poziva naprednejše države v razvoju, naj že med sedanjim krogom pogajanj prevzamejo svoj delež odgovornosti in prispevajo v skladu s svojo ravnijo razvoja in konkurenčnostjo (v sektorju);

34. meni, da je prenova posebne in diferencirane obravnave zelo pomembna za vlogo Svetovne trgovinske organizacije z vidika razvoja; ta prenova bi morala zajemati novo diferenciacijo med državami v razvoju pri Svetovni trgovinski organizaciji in posebno diferencirano obravnavo na osnovi potreb razvoja posameznih držav, ne pa njihovih kategorij; priporoča, naj se uporabijo učinkovita merila za diferenciacijo, ne zgolj z upoštevanjem rasti BNP, ampak tudi kazalcev, kot sta indeks gospodarske ranljivosti in indeks trgovine in razvoja;

35. meni, da bi bilo treba resno in na podlagi objektivnih meril, ki niso vezana samo na bruto domači proizvod, preučiti vprašanje kategorizacije ali podkategorizacije ne samo držav v razvoju, temveč tudi vseh drugih članic STO, da bi bilo možno ločeno uporabljati obstoječe sporazume ali sporazume, o katerih še potekajo pogajanja;

36. meni, da je zahteva po preglednosti pri oblikovanju in izvajanju trgovinskih politik legitimna zahteva družbe, državljanov in poslancev; pozdravlja resnični napredek, ki ga je od svoje ustanovitve leta 1995 STO dosegla pri zunanji preglednosti, pa tudi učinkovitost njene politike komuniciranja; poudarja pomen, ki ga ima za gospodarske subjekte in vse zainteresirane udeležence civilne družbe stalen dostop do kakovostnih informacij o večstranskih trgovinskih pravilih in njihovi dejanski uporabi ter o vsakršnem odstopanju članic STO;

37. podpira zamisli, ki jih predlaga generalni direktor STO za okrepitev mehanizmov „dejavne preglednosti“ ter učinkovitega spremljanja in nadzora nad uporabo pravil in zavez, ki so jih sprejele članice STO, da bi se dejansko zagotovilo njihovo celovito izvajanje; poziva STO k nadaljnjim prizadevanjem na tem področju, članice STO pa, naj ji v ta namen dodelijo zadostna sredstva;

38. poudarja, da je dogovor o reševanju sporov že od leta 1997 predmet pogajanj, namenjenih razlagi nekaterih pravil in izboljšanju njihove uporabe; obžaluje, da omenjena pogajanja že dolgo niso dala nobenih rezultatov; podpira predlog EU za večjo neodvisnost organov za reševanje sporov;

39. zagovarja stališče, da bi morale biti v okviru postopka za reševanje sporov pomembne seje z udeleženimi stranmi, posebnimi skupinami in pritožbenim organom glede na sodno naravo postopkov v prihodnosti javne, kot to velja za sodne obravnave, in da bi morali biti zadevni dokumenti, zlasti sporočila udeleženih strani ali strokovnjakov, razen v redkih in utemeljenih primerih, dostopni javnosti;

40. meni, da je mehanizem STO za reševanje sporov doslej v glavnem dobro izpolnjeval svojo vlogo, vendar bi bili zlasti pri izvajanju priporočil ali sklepov organa za reševanje sporov potrebni nekateri popravki; podpira sistem reševanja sporov s pomočjo pravosodja, kar je povečalo verodostojnost zavez STO in države članice postavilo v bolj enakopraven položaj;

41. poudarja, da je potrebno po zagotoviti, da si organ za reševanje sporov razlaga pravila STO tako, da ustrezno upošteva veljavno mednarodno okoljsko in socialno zakonodajo, ter, kadar je to potrebno, poziva Komisijo in vse članice STO, naj spremenijo pravila STO v zvezi s tem;

42. predvideva možnost uvedbe sankcij proti tistim državam, ki nasprotujejo uskladitvi svojih zakonodaj ali ukrepov z obveznostmi, ki so jih sprejele, v korist držav, ki jim takšne zakonodaje ali ukrepi škodujejo, še posebej, kadar gre za majhna gospodarstva, ki nimajo možnosti uporabe kredibilnih povračilnih ukrepov;

43. poziva članice STO, naj izrabijo priložnost za širšo razpravo o morebitni reformi te organizacije, da bi nadaljevali in zaključili postopek revizije dogovora o reševanju sporov;

44. meni, da bi bilo treba v okviru STO poleg zmanjšanja ali odprave trgovinskih ovir (negativno vključevanje) med članicami spodbujati tudi pozitivno vključevanje;

45. meni, da bi moral program takšne razprave vključevati tudi vprašanje pristopa; obžaluje, da nekatera pogajanja o pristopu k STO trajajo nerazumno dolgo, ker pristop preprečuje samo ena ali nekaj držav članic STO;

46. poziva države članice STO, naj razmislijo o posebnem predpristopnem statusu za države kandidatke, ki si prizadevajo brez odlašanja sprejeti vse obveznosti, ki izhajajo iz obstoječih pravil, kljub temu, da dvostranska pogajanja z njihovimi glavnimi partnerji znotraj organizacije o dostopu na trg še niso zaključena; poudarja, da bi morala biti odločitev, ali se novi državi članici dovoli pristop k STO ali ne, vedno sprejeta na podlagi izključno trgovinskih vidikov;

47. meni, da je pobuda EU „Vse razen orožja“ dober primer za dostop na trge najmanj razvitih držav;

48. opozarja na odstavek 2(a) člena XXXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1994), ki se še vedno ni začel izvajati ter ki določa obveznost vseh članic Svetovne trgovinske organizacije, da stabilizirajo in izboljšajo tržne pogoje za primarne proizvode, ki so v posebnem interesu držav v razvoju, ter meni, da so odločni ukrepi iz tega člena pomembna značilnost prenovljene STO;

49. poudarja, da bi morala biti razprava o reformi STO izključno politične narave, in bo, če naj uspe, od držav članic zahtevala visoko stopnjo zavzetosti in odločnosti; državam prepušča odločitev, kateri od organov STO bi moral opraviti to delo in kakšno vlogo naj ima generalni direktor; vendar poziva, naj bodo parlamenti članic STO preko prispevka parlamentarne konference o STO v dejavnosti vključeni;

50. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, vladam in parlamentom drugih članic STO in STO sami.

(1) UL C 296, 18.10.2000, str. 121.

(2) UL C 112 E, 9.5.2002, str. 326.

(3) UL C 177 E, 25.7.2002, str. 290.

(4) UL C 77 E, 26.3.2004, str. 393.

(5) UL C 92 E, 20.4.2006, str. 397.

(6) UL C 285 E, 22.11.2006, str. 126.

(7) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155.

(8) „Prihodnost STO – obravnavanje institucionalnih izzivov novega tisočletja“, poročilo svetovalnega sveta generalnemu direktorju Supačaju Paničpakdiju (STO, januar 2005).

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/83

Sporazum o prosti trgovini med ES in Svetom za sodelovanje v Zalivu

P6_TA(2008)0181

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o sporazumu o prosti trgovini med ES in Svetom za sodelovanje v Zalivu

(2009/C 259 E/15)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. julija 1990 o pomenu sklenitve sporazuma o prosti trgovini med EGS in Svetom za sodelovanje v Zalivu (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (3),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Globalna Evropa: Konkurenca v svetu. Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0567),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o skupnem evropskem pristopu v zvezi z državnimi premoženjskimi skladi (KOM(2008)0115),

—	ob upoštevanju gospodarskega sporazuma med državami Sveta za sodelovanje v Zalivu, ki je bil sklenjen dne 31. decembra 2001 v Muscatu v Sultanatu Omanu, ter deklaracije o začetku carinske unije, ki jo je Svet arabskih držav za sodelovanje v Zalivu sprejel dne 21. decembra 2002 v Dohi,

—	ob upoštevanju člena 188c in odstavka 6(a)(v) člena 188n Lizbonske pogodbe, v skladu s katerima mora Svet pred sklenitvijo vsakega mednarodnega sporazuma s področij, za katera velja navaden zakonodajni postopek, zaprositi za soglasje Parlamenta,

—	ob upoštevanju letnega poročila Evropskega parlamenta o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.	ker bi morala EU še naprej dajati prednost večstranskemu trgovinskemu sistemu s pravili, ki ga je vzpostavila Svetovna trgovinska organizacija (STO), saj je najboljši forum za poštena in pravična mednarodna trgovinska pravila, ki zagotavlja njihovo spoštovanje,

B.	ker je spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic bistveno za to, da EU sklene sporazum s katero koli državo,

ker je Svet za sodelovanje v Zalivu šesti največji izvozni trg EU in ker je EU njegova najpomembnejša trgovinska partnerica; ker je izvoz EU v države sveta razvejan, od tega predstavljajo največji delež stroji in transportni materiali (56 % v letu 2006), medtem ko EU iz teh držav uvaža v glavnem goriva in derivate,

D.	ker imajo države Sveta za sodelovanje v Zalivu po splošnem sistemu preferencialov EU prednostni dostop do trga EU,

E.	ker EU podjetja v državah Sveta za sodelovanje v Zalivu še vedno pogosto trčijo ob resne trgovinske ovire, zlasti ker zgornja meja za lastništvo v lokalnih podjetjih, ki znaša 50 %, odvrača evropska podjetja od vlaganja vanje,

1. meni, da bo trgovinski sporazum s Svetom za sodelovanje v Zalivu koristno dopolnjeval večstranski sistem STO, vendar le, če bo vseboval veliko več kot le znižanje tarif in bo vseboval kvalitativne pogoje, vezane na trgovino, med njimi učinkovite določbe v zvezi s človekovimi pravicami ter socialnimi in okoljskimi standardi;

2. ob upoštevanju potrebe po bolj trajnostnih trgovinskih vzorcih za boj proti podnebnim spremembam meni, da mora biti dostop do energetskih virov določen z večstransko določitvijo pravil, ki je ne smejo ogroziti dvostranski trgovinski sporazumi, katerih glavni namen so najugodnejši pogoji za dostop;

3. je zaskrbljen zaradi zastoja v pogajalskem procesu, vendar z zanimanjem spremlja pomemben napredek, dosežen v letu 2007; poziva obe strani, naj dosežeta občuten napredek pri pogajanjih o odprtih temah še pred srečanjem ministrov EU in Sveta za sodelovanje v Zalivu, ki bo potekalo 26. maja 2008;

4. poziva institucije EU in Svet za sodelovanje v Zalivu, naj ob razvijanju in krepitvi skladnih gospodarskih odnosov krepijo svoj politični in socialni dialog;

Vzajemen dostop do trga

5. poudarja ključni pomen dostopa do trga skupaj z ukinitvijo ali znižanji kvot in tarif ter postopno odpravo netarifnih ovir;

6. poziva Komisijo, naj natančno opredeli ukrepe na področju standardov za proizvode (podpora pri krepitvi zmogljivosti in izmenjava človeških virov); ponovno opozarja, da je končni cilj dogovorjenih standardov njihova uveljavitev, ki zahteva vključitev mehanizma za reševanje sporov;

7. daje prednost učinkovitemu izvajanju pravic intelektualne lastnine; poziva k sklenitvi sporazuma o prosti trgovini, katerega bistveni elementi bodo znanstveno in tehnično sodelovanje ter intelektualna lastnina;

8. izraža zaskrbljenost glede možnega izkrivljanja konkurence, ki ga v nekaterih državah Sveta za sodelovanje v Zalivu povzročajo javne subvencije ali druge prednosti v zvezi z dostopom do surovin po nižjih cenah od svetovnih, ki jih plačujejo evropski operaterji, ter meni, da bi moral sporazum o prosti trgovini ponovno uveljaviti pravila STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih;

9. izraža zaskrbljenost glede neskladnega razvoja čezmejnih naložb, saj so se naložbe EU v državah Sveta za sodelovanje v Zalivu zmanjšale, medtem ko so se njegove naložbe v EU povečale; zato predlaga izboljšanje sodelovanja pri konkurenčni politiki;

10. poudarja, da bi bilo treba kratkoročno odpraviti vse izvozne subvencije; meni, da bi bilo tudi količinskim omejitvam treba dati prednost;

Sektorska vprašanja

11. poudarja, da je pomembno v sporazumu izboljšati liberalizacijo storitev in naložb skupaj z javnim naročanjem, pri tem pa spoštovati potrebo po zagotavljanju univerzalnih, dostopnih in trajnih javnih storitev po dostopnih cenah ter v skladu s kakovostnimi standardi za vse;

12. meni, da bi moral sporazum spodbujati večjo preglednost in odgovornost pri naložbah, ki jih uresničujejo državni premoženjski skladi;

13. je zaskrbljen zaradi netarifnih ovir, kot so omejitve pri poslovnih storitvah, saj bi zmanjšanje neupravičenih omejitev podjetjem v državah Sveta za sodelovanje v Zalivu lahko omogočilo dostop do cenejšega in učinkovitejšega bančništva, zavarovanja in pravnih storitev;

14. pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije o skupnem evropskem pristopu v zvezi z državnimi premoženjskimi skladi, zlasti predlog za kodeks ravnanja za njihove naložbe; poudarja, da je pomembno oceniti udeležbo teh skladov v občutljivih evropskih sektorjih;

15. poziva k vključitvi določbe o mehanizmu, po katerem bodo petrokemični proizvajalci iz držav Sveta za sodelovanje v Zalivu prodajali surovine po mednarodnih cenah; meni, da je treba dostop do surovin po nizkih cenah obravnavati kot subvencije, ki izkrivljajo pošteno konkurenco in potemtakem po STO pomenijo damping;

16. poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo eura v prihodnjem trgovanju med državami članicami in Svetom za sodelovanje v Zalivu;

Trajnostni razvoj

17. poudarja, da so izvršljive določbe o človekovih pravicah bistveni del sporazuma o prosti trgovini z vsako državo ali regijo in jih je zato treba vključiti v sporazum v obliki določbe o začasnem odlogu;

18. meni, da je ambiciozno poglavje o trajnostnem razvoju bistveni sestavni del sporazuma, in opozarja, da je končni cilj uveljavitev dogovorjenih standardov; zato meni, da mora za poglavje veljati uveljavljeni mehanizem za reševanje sporov;

19. meni, da bi morala biti ratifikacija in dosledno izvajanje okvira, določenega s Konvencijo ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, Konvencijo ZN proti korupciji ter z Mednarodno konvencijo o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, s strani držav Sveta za sodelovanje v Zalivu bistvena pri zagotavljanju, da sporazum o prosti trgovini spremljajo standardi proti korupciji, za zagotavljanje preglednosti in na področju socialne politike;

20. vztraja, da je treba spoštovati demokratična načela in temeljne pravice, ki jih določa Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948, da bi navdihnili domače in mednarodne politike pogodbenic; spodbuja prizadevanja držav Sveta za sodelovanje v Zalivu za odpravo diskriminacije žensk, zlasti pri dostopanju do trga dela;

21. pričakuje, da bo sporazum obvezal pogodbenice, da ratificirajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela in zagotovijo njihovo učinkovito izvajanje; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi zagotovila spodbude državam, ki izboljšujejo delovne standarde, zlasti v zvezi z delavci migranti, ki so večina delovne sile v večini držav Sveta za sodelovanje v Zalivu;

22. predlaga ustanovitev mehanizma, na podlagi katerega bodo lahko priznane organizacije za človekove pravice ter organizacije delojemalcev in delodajalcev vložile zahteve za ukrepanje, ki bodo obravnavane v določenem roku in ki bi lahko privedle do stalnega spremljanja ter pregleda določb, da bi tako nenehno pritiskale na kršitve pravic delavcev;

23. poziva Komisijo, naj predloži posodobljeno presojo vplivov na trajnost, zlasti z upoštevanjem potrebnih ukrepov za ublažitev morebitnih negativnih učinkov na nekatere skupine ali sektorje;

24. poziva Komisijo, naj za določitev optimalnega znižanja tarif upošteva možne spremembe trgovinskih vzorcev zaradi vzajemne liberalizacije, zlasti učinke na izgubo prednostne obravnave po splošnem sistemu preferencialov;

25. poudarja, da bi bilo poleg sklenitve sporazuma o prosti trgovini treba še dodatno spodbujati sodelovanje med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu, zlasti na področjih, kot so trajnostni razvoj, podnebne spremembe in energetska učinkovitost, med drugim tudi glede določb o obnovljivih virih energije in programa Galileo;

26. poziva obe strani, naj preverita področja tesnejšega sodelovanja v okviru sedanjega evro-sredozemskega partnerstva in zlasti na področju neposrednih tujih naložb;

Vloga Evropskega parlamenta

27. pričakuje, da bo Lizbonska pogodba začela veljati pred zaključkom pogajanj, s čimer bo za tak sporazum potrebno soglasje Parlamenta; poziva Komisijo, naj da svoj pogajalski mandat za leto 2001 na razpolago Parlamentu;

* *

28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav Sveta za sodelovanje v Zalivu ter generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje v Zalivu.

(1) UL C 231, 17.9.1990, str. 216.

(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0196.

(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0206.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/86

Zelena knjiga o tržnih instrumentih za namene okoljske politike in z njo povezanih politik

P6_TA(2008)0182

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o zeleni knjigi o tržnih instrumentih za namene okoljske politike in z njo povezanih politik (2007/2203(INI))

(2009/C 259 E/16)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju zelene knjige o tržnih instrumentih za namene okoljske politike in z njo povezanih politik (KOM(2007)0140),

—	ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju (8. in 9. marec 2007), vključno z energetsko politiko za Evropo v Prilogi I,

—	ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje „Uporaba trga za stroškovno učinkovito okoljsko politiko“ (št. 1/2006),

—	ob upoštevanju členov 2 in 6 Pogodbe ES, na podlagi katerih morajo biti zahteve s področja varstva okolja vključene v različne domene politike Skupnosti, da se spodbuja razvoj gospodarskih dejavnosti na okolju trajno ustrezen način,

—	ob upoštevanju člena 175 Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju Sklepa št. 2179/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o ponovni obravnavi programa politike in dejavnosti Evropske skupnosti na področju okolja in trajnostnega razvoja „Trajnostnemu razvoju naproti“ (1),

—	ob upoštevanju pregleda strategije EU za spodbujanje trajnostnega razvoja,

—	ob upoštevanju šestega okoljskega akcijskega programa,

—	ob upoštevanju svojih resolucij o tematskih strategijah za urbano okolje (2), recikliranje odpadkov (3), trajnostno rabo naravnih virov (4) in trajnostno rabo pesticidov (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o omejevanju globalnih podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija – pot do konference o podnebnih spremembah na Baliju in naprej (6),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0040/2008),

ker podatki o podnebnih spremembah kažejo na to, da bodo, če hočemo omejiti njihove učinke, potrebni strogi ukrepi; ker je Evropski svet določil cilje zmanjšanja emisij CO2 za najmanj 20 % do leta 2020 in najmanj 60 % do leta 2050; ker je Evropski svet za cilja, ki ju moramo doseči do leta 2020, določil tudi 20-odstotni delež obnovljivih energij v porabi energije in 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti,

B.	ker je v svoji prej omenjeni resoluciji z dne 15 novembra 2007 Parlament poudaril, da se morajo industrijsko razvite države obvezati, da bodo do leta 2020 zmanjšale emisije CO2 za najmanj 30 % in do leta 2050 za 60–80 % v primerjavi z letom 1990,

C.	ker obstajajo različne vrste onesnaženj in nevarnost, da se bodo naravni viri izčrpali,

D.	ker obstaja velika nevarnost, da bodo izumrle številne živalske ali rastlinske vrste, in ker je cilj Unije, da do leta 2010 zaustavi izgubo biotske raznovrstnosti,

E.	ker v Uniji nenehno narašča promet, povezan s prevozom, zlasti blaga, s tem pa narašča poraba energije,

F.	ker so tržni instrumenti pomembno sredstvo za izvajanje načela „plača povzročitelj obremenitve“ ter na splošno za upoštevanje skritih stroškov proizvodnje in potrošnje, povezanih z zdravjem ljudi in okoljem, na stroškovno učinkovit način,

G.	ker med državami članicami obstajajo velike razlike na področju okoljskega obdavčevanja (med 2 % in 5 % BDP držav članic) in tudi uporabe tržnih instrumentov in ker se je delež okoljskih dajatev v BDP držav članic v zadnjih petih letih zmanjšal,

H.	ker predstavljajo davki na energijo v povprečju 76 % okoljskih davkov, davki na prevoz pa 21 %,

I.	ker nosijo gospodinjstva največje breme okoljskih dajatev, čeprav so drugi gospodarski sektorji največji porabniki energije, vode in prevozov,

J.	ker lahko reforma dodeljevanja okolju škodljivih subvencij prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, spodbujanju trajnostnega razvoja in ohranitvi mednarodne konkurenčnosti EU,

K.	ker odziv na področju globalnih posledic podnebnih sprememb ne sme le prekiniti povezave med rastjo in načini proizvodnje in porabe, ampak mora pripeljati tudi do spremembe našega družbeno-gospodarskega razvojnega modela,

ker sedanji gospodarski kazalci za BDP ne zadoščajo več za pravilno oceno družbene, gospodarske in okoljske stvarnosti in ne upoštevajo okoljskih posledic človekovih dejavnosti, s katerimi se moramo soočiti; ker je treba za izračun proizvedene blaginje razmisliti o novih okoljskih kazalcih, ki bodo bolje upoštevali te spremembe,

Kritike zeleni knjigi

1. pozdravlja sklicevanje na načelo, da plača povzročitelj obremenitve, vendar obžaluje, ker obstaja slaba ali nikakršna povezanost z izdelavo in umerjanjem obstoječih instrumentov okoljske politike; poudarja, da načelo „plača povzročitelj obremenitve“ omogoča določitev prave cene, saj se lahko na ta način v ceno proizvoda vključijo stroški za čiščenje onesnaženja in povračilo škode, ki jo je povzročila proizvodnja; poudarja, da so proizvodnja ali proizvodi, ki onesnažujejo, če so v ceno vključeni zunanji dejavniki, na koncu dražji, kajti preprečevanje je cenejše kot vrnitev v prejšnje stanje ali sanacija;

2. obžaluje, ker ni bila opravljena temeljita analiza prednosti razlikovanja med tržnimi instrumenti, usmerjenimi v potrošnika, in tistimi, namenjenimi proizvajalcu;

3. poudarja, da načelo „plača povzročitelj obremenitve“ ne sme pomeniti le tega, da plača končni potrošnik, zlasti gospodinjstva;

4. obžaluje, da se zelena knjiga osredotoča predvsem na onesnaževanje ozračja in podnebno segrevanje ter na splošno omalovažuje druge negativne posledice, ki jih imajo za okolje proizvodni in distribucijski procesi ter načini porabe;

5. strinja se z mnenjem Komisije o raznolikosti tržnih instrumentov in razlikovanju med davki in drugimi dajatvami, ker gre pri slednjih običajno za plačilo natančno določenih storitev ali stroškov; poudarja, da je za uresničevanje ciljev na področju varstva okolja in zdravja treba imeti spodbujevalne instrumente, pa tudi instrumente odvračanja, ter strategijo trajnostnega razvoja;

6. obžaluje dejstvo, da je mednarodna razsežnost omenjena le zelo bežno in da še vedno niso vzpostavljeni ukrepi za zmanjšanje izkrivljanja konkurence med regijami in industrijskimi sektorji;

Ukrepi

7. pozdravlja zeleno knjigo; poziva Komisijo, naj razvije jasno strategijo o uporabi tržnih instrumentov, oceni okoljsko škodo in odpravi tržne nepopolnosti ter pri tem zajame obdavčenje, pregled sistema EU za trgovanje z emisijami ter trgovinsko in tehnološko politiko;

8. poziva Komisijo, naj pri pripravi strategije izvajanja za tržne instrumente upošteva in pripravi obširno poročilo o učinkovitosti okoljskih ureditvenih instrumentov, ki jih trenutno uporablja EU, da ugotovi, kje bi bilo primerno nadomestiti obstoječo zakonodajo s tržnimi instrumenti;

9. poziva Komisijo, naj uporabi primerjalno študijo obstoječih tržnih instrumentov za ocenitev njihove učinkovitosti ter spodbujanje izmenjave dobrih praks med državami članicami;

10. poziva Evropsko unijo, naj loči bruto gospodarsko blaginjo na prebivalca od neto gospodarske, socialne in okoljske blaginje kot kazalca dejanskega napredka; zato poziva Komisijo in države članice, naj natančneje preučijo možnost za merjenje evropske rasti z uporabo „zelenih“ kazalcev (7), ki upoštevajo izgubljeno blaginjo zaradi škode, povzročene okolju;

11. priznava, da je popolna internalizacija okoljskih stroškov temeljni pogoj za vzpostavitev lojalne konkurence med posameznimi podjetji ter za povečanje gospodarskih spodbud za pospeševanje čistejše proizvodnje in porabe ter za spodbujanje inovacij na področju čistejših tehnologij;

12. priznava, da je nezmožnost internalizacije okoljskih stroškov isto kot subvencioniranje dejavnosti, škodljivih za okolje;

13. poudarja, da veliko število okolju škodljivih subvencij v državah članicah EU povečuje onesnaževanje in močno ogroža načelo „plača povzročitelj obremenitve“;

Načela

14. poudarja, da je načelo „plača povzročitelj obremenitve“ eden od stebrov okoljske politike EU, kar pomeni, da so zunanji stroški vključeni v tržne cene, ki tako predstavljajo dejanske proizvodne stroške ali stroške škode, povzročene okolju in zdravju; ugotavlja, da je izvajanje načela „plača povzročitelj obremenitve“, v večini držav članic pomanjkljivo;

15. ugotavlja, da so tržni instrumenti sestavljeni iz zelo različnih orodij za specifične namene, kot so trgovanje z dovoljenji, s katerimi naj bi se zmanjševalo onesnaževanje (na primer z emisijami CO2); okoljski davki, ki bi morali vplivati na spremembo cen ter obnašanje proizvajalcev in potrošnikov; okoljske dajatve za kritje stroškov okoljskih storitev; okoljske subvencije za podporo razvoju čistejših tehnologij itd.;

16. priznava, da so tržni instrumenti za namene okoljske politike eden od najučinkovitejših načinov za doseganje okoljskih ciljev z razumnimi stroški; vendar poudarja, da je treba te instrumente dopolniti z drugimi ukrepi, kot so standardi učinkovitosti, cilji na področju emisij itd.;

17. ugotavlja, da bodo imeli tržni instrumenti ključno vlogo pri uresničevanju cilja EU, to je 20 % delež obnovljive energije v skupni porabi energije do leta 2020;

18. meni, da premik k trajnostnemu razvoju in h gospodarstvu brez premoga zahteva uporabo instrumentov odvračanja (na primer davki, pristojbine), pa tudi spodbujevalnih instrumentov (na primer sistemi trgovanja);

19. poudarja, da bo oblikovanje mešanice instrumentov prispevalo k optimalni uporabi tržnih instrumentov; s tem v zvezi meni, da lahko tržni instrumenti znatno prispevajo k doseganju ciljev Lizbonske strategije;

20. meni, da morajo biti ukrepi v zvezi z energijsko in podnebno politiko, sprejeti v okviru splošnega koncepta na ravni EU in držav članic, skladni s cilji, ki so bili dogovorjeni v Lizboni in Göteborgu;

21. meni, da so tržni instrumenti ustrezno in učinkovito sredstvo za internalizacijo zunanjih učinkov, ki bi moralo biti pogosteje uporabljeno, ne bi pa moglo nadomestiti upravnih instrumentov, temveč bi jih lahko le dopolnjevalo;

22. poudarja, da mora izvajanje tržnih instrumentov za obravnavo onesnaženja in negativnih učinkov na okolje temeljiti na okoljski učinkovitosti; meni, da bi bilo treba družbene posledice izvajanja tržnih instrumentov ublažiti s posebnimi ukrepi, kot so minimalne cene, znižanje stopenj, subvencije in podobno v korist gospodinjstev z nizkimi prihodki; meni, da je potrebno sprejeti tudi ukrepe za kaznovanje prekomerne porabe;

23. opozarja, da Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (8) (direktiva o obdavčitvi energije) predvideva, da se lahko obdavčenje pod določenimi pogoji v celoti ali delno nadomesti z alternativnimi tržnimi instrumenti, vključno še posebej s sistemom EU za trgovanje z emisijami;

24. poudarja pomembno vlogo okoljskega obdavčevanja za dosego okoljskih ciljev;

25. meni, da se tržni instrumenti Skupnosti ne morejo omejevati na sistem za trgovanje s pravicami do emisij ali z emisijskimi kvotami ter da je treba predvideti druge možnosti, na primer uvedbo davka na premog v zameno za zmanjšanje subvencij za fosilno energijo;

26. poudarja, da se na okoljske davke ne bi smelo gledati kot na možnost za povečanje davčnih prihodkov, ampak kot na sredstvo za preprečevanje škodljivega onesnaževanja ali degradacije okolja, ter posledično način, da se s sprejemljivimi stroški poveča družbena blaginja; poudarja, da bi bilo treba obdavčevanje negativnih dejavnikov, kot je onesnaževanje, izravnati z znižanjem davkov na pozitivne dejavnike, kot je delo;

27. poudarja, da dajejo pogodbe kljub zahtevam po enotnosti na davčnem področju možnost okrepljenega sodelovanja ter da obstaja odprt način usklajevanja; zato poziva države članice, naj na evropski ravni dosežejo napredek pri okoljskem obdavčevanju ter s tem preprečijo davčni damping;

28. ugotavlja, da bo tesnejše sodelovanje EU glede okoljskih davkov in izmenjave najboljših praks olajšalo reformo; še posebej podpira predloge, da države članice znižajo stopnjo davka na dodano vrednost ali ponudijo davčne olajšave za energetsko učinkovite proizvode in energetsko varčne materiale; poudarja pa, da se morajo države članice same odločiti, kaj je primerno za njihove davčne sisteme;

29. ugotavlja koristi reform okoljskega davka; poziva države članice, naj izvedejo omenjene reforme, da med drugim ublažijo energetsko revščino in spodbujajo nizko ogljične tehnologije, prihranke energije, energetsko učinkovitost in obnovljive tehnologije;

30. podpira znižanje davka na delo na nacionalni ravni, vendar poudarja, da ni vezano le na reformo okoljskega davka;

31. meni, da so različne ravni cen ena od možnosti kako vplivati na načine proizvodnje in porabe ter spodbujati uporabnike k izbiri ustreznih, okolju prijaznejših vrst prevoza (npr. z zmanjšanjem cen javnega prevoza); meni, da mora biti vsako zvišanje zaradi uporabe tržnih instrumentov predvidljivo in da je treba upoštevati posebne okoliščine v posamezni državi članici; vendar poudarja, da je lahko zaradi slabe prožnosti nekaterih sektorjev in kategorij potrošnikov učinek takega ukrepanja omejen;

32. poudarja potrebo po natančnih podatkih o okoljskih in socialnih stroških, vezanih na celoten življenjski cikel proizvodov in storitev; poziva Komisijo, naj predlaga metode za ocenitev teh stroškov;

33. pozdravlja nedavno konferenco „Prek BDP“, ki so jo organizirali Komisija, Evropski parlament, OECD, Svetovni sklad za naravo in Rimski klub, ter njene pomembne zaključke; poudarja, kako pomembno je dopolniti BDP z drugimi kazalci za merjenje blaginje in družbenega napredka, zlasti kar zadeva vpliv gospodarske rasti na ozračje in ekosisteme;

34. meni, da lahko tržni instrumenti prispevajo k spodbujanju raziskav in inovacij na področju okolja, ker so zaradi davkov na proizvode in storitve, ki niso prijazni do okolja ali ne upoštevajo okoljskih standardov, proizvajalci prisiljeni vlagati v raziskave o energetsko učinkovitejših proizvodih in storitvah;

Kateri instrumenti za kateri sektor?

35. priznava, da ima trenutna različica sistema EU za trgovanje z emisijami glede na številne vire toplogrednih plinov in udeležene sektorje preozko področje uporabe in da bodo morali Komisija in države članice uvesti potrebne izboljšave za dosego njegove optimalnosti v tretji fazi projekta, ki se začne leta 2013;

36. poziva Komisijo, naj okrepi sistem EU za trgovanje z emisijami z določitvijo zgornje meje, ki se bo postopno zniževala, in jo razširi na vse velike onesnaževalce kot glavno sredstvo za doseganje ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020;

37. zato poudarja nujnost revizije sistema EU za trgovanje z emisijami, da bi se učinkovito spoprijeli s pomanjkljivostmi iz poskusnega obdobja, vključno z nepričakovanimi dobički podjetij zaradi sredstev, pridobljenih iz dodeljevanja brezplačnih kvot CO2 (npr. veliki proizvajalci električne energije); poudarja, da močna podpora načelu „plača povzročitelj obremenitve“ v strategiji trajnostnega razvoja EU med drugim pomeni, da mora sistem EU za trgovanje z emisijami temeljiti predvsem na licitiranju dovoljenj za emisije in na splošni zgornji meji, usklajeni s ciljem 30-odstotnega zmanjšanja v EU do leta 2020, vključno s količinskimi omejitvami in zahtevami glede kakovosti pri uporabi sredstev za financiranje projektov mehanizma za čist razvoj/skupno izvajanje;

38. s tem v zvezi poudarja pomen spodbujanja razvoja svetovnega trga ogljika, da bi dosegli potrebno občutno zmanjšanje emisij na stroškovno učinkovit način;

39. meni, da je za popolno internalizacijo okoljskih in socialnih stroškov pri vseh vrstah prevoza bistvenega pomena povečana uporaba tržnih instrumentov v prevoznem sektorju; meni, da ima nizka stopnja internalizacije cestnega prometa škodljive učinke na konkurenčnost drugih vrst prevoza, kot so železnice, ter na spodbujanje učinkovitejših in čistejših tehnologij;

40. pozdravlja predlog Komisije, da se letalski sektor vključi v sistem Skupnosti za trgovanje s kvotami emisij CO2, vendar meni, da je obenem treba sprejeti dodatne ukrepe, kot je davek na kerozin in na emisije dušikovega oksida (NOX), za spopadanje s posledicami, ki jih imajo podnebne spremembe za sektor;

41. zahteva, da Komisija pred letom 2009 predstavi zakonodajni predlog za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v pomorskem prometu, saj tega ne ureja še nobena mednarodna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti;

42. meni, da bi morala obdavčitev energije ostati sekundarno in dopolnilno orodje za zmanjšanje le tistih emisij toplogrednih plinov, na katere sistem EU za trgovanje z emisijami ne more posredno ali neposredno vplivati;

43. opozarja, da prometni in stavbni sektor predstavljata velik delež pri povpraševanju po energiji in emisijah CO2, ki jih ne pokriva sistem EU za trgovanje z emisijami;

44. meni, da bi morali reviziji direktive o obdavčitvi energije in direktive o težkih tovornih vozilih (9) (direktiva o evrovinjeti) potekati hitro in istočasno, da bi preprečili prekrivanje ukrepov, ki imajo isti cilj, ter da bi spremenili okoljsko zakonodajo tako, da bi različne ekonomske sektorje hitreje preusmerila na okolju naklonjeno vedenje, med drugim z internalizacijo zunanjih stroškov;

45. meni, da bi moralo izvajanje direktive o evrovinjeti biti obvezno v vseh državah članicah ter da bi jo bilo treba prilagoditi, da bi se omogočila internalizacija zunanjih stroškov z dajatvami na uporabo infrastrukture, še posebej na cestne prevoze; meni, da zato, da se prepreči preusmeritev prometa na ceste, ki so izključene iz direktive o evrovinjeti, bi ta morala pokrivati celotno cestno omrežje;

46. poudarja potrebo, da je pri tržnih instrumentih treba uporabljati načela boljše ureditve ter preprečiti prekrivajoče se in kompleksne instrumente; podpira predlog spremembe direktive o obdavčitvi energije na način, ki bo zagotovil, da udeleženi v sistemu EU za trgovanje z emisijami svojih emisij ne bodo plačali dvakrat, pri trgovanju in pri obdavčenju;

47. meni, da bi pri reviziji zakonodaje o obdavčevanju energetskih proizvodov treba zvišati najnižjo stopnjo davkov na področju prevozov za industrijske ali trgovinske namene; podpira delitev davka na energetski in okoljski del glede na stopnjo emisij CO2;

48. poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo odstopanja in oprostitve, ki so sedaj prisotne v direktivi o obdavčitvi energije, ter naj razmislijo o tem, katera vrsta energije iz fosilnih goriv bi bila v prihodnosti oproščena davkov, pri čemer je treba upoštevati področje izvajanja in duha direktive ter se izogibati podvajanju bremen za izvajalce zaradi uporabe drugih davčnih ali trgovinskih sistemov;

49. poziva, naj se tržni instrumenti za doseganje ciljev okoljske politike na splošno in posebej za internalizacijo zunanjih stroškov v državah članicah in na ravni EU uporabljajo pogosteje; s tem v zvezi bi bilo treba paziti, da suverenost držav članic pri davčnih zadevah ne bi povzročila izkrivljanja konkurence; predlaga na primer uporabo bolj tržno usmerjenih instrumentov za spodbujanje energetske učinkovitosti in toplotne izolacije stavb;

50. poziva države članice, naj okrepijo svojo spodbujevalno politiko v prid gradbenega sektorja, da bi se zmanjšalo povpraševanje po energiji in emisije CO2; poudarja, da je pomembno podpirati razvoj pasivnih bivanjskih prostorov s pozitivno energijo;

51. predlaga, da se za financiranje posegov za izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju ter uporabe ogljika v javnem prevozu oblikuje sistem nadomestil, podoben mehanizmom iz kjotskega protokola ter primeren za dajanje finančnih spodbud;

Posebni sektorji in instrumenti

52. meni, da se reforma okolju škodljivih subvencij ne sme omejiti na skupno kmetijsko politiko; meni, da prevozni sektor, zlasti cestni prevoz, potrebuje hitro in odločno posredovanje; poziva Komisijo, da takoj predlaga načrt za postopno, a hitro ukinitev okolju škodljivih subvencij v skladu s sklepom Evropskega sveta o reviziji strategije trajnostnega razvoja;

53. se strinja s Komisijo, da je za odpravo okolju škodljivih subvencij nujen dopolnilni ukrep za doseganje trajnostnega razvoja in zlasti ciljev, ki so jih določili voditelji držav in vlad EU v zvezi z integrirano agendo za energijo in podnebne spremembe;

54. pričakuje od Komisije, da bo pregled usmeritve Skupnosti v državno pomoč za varstvo okolja dejansko upoštevala dejstvo, da je treba spremeniti načine proizvajanja, prevažanja in porabe, ter da je treba zmanjšati količino odpadkov;

55. opozarja na določbe Skupnosti o odpadkih, vendar obžaluje, ker ne obravnavajo problema količine odpadkov v Evropski uniji; poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o zakonodajnem okviru za obdavčevanje odpadkov, da bi se preprečila proizvodnja odpadkov in v srednjeročnem obdobju zmanjšala količina odpadkov, proizvedenih v EU;

56. pozdravlja osredotočenost na tržne instrumente pri izvajanju okvirne direktive o vodah (10), ter meni, da je pri določanju cene vode bistvenega pomena internalizacija stroškov črpanja površinskih voda, stroškov, vezanih na zmanjševanje kakovosti vode, ter stroškov za vzdrževanje naprav za obdelavo vode; poudarja, da lahko okvirna direktiva o vodah služi kot referenca pri opredelitvi tržnih instrumentov za namene okoljske politike; poziva Komisijo, naj preveri njeno izvajanje v državah članicah ter naj uporabi skupno strategijo za izvajanje okvirne direktive o vodah ter pilotna povodja za preučevanje in spodbujanje najboljših praks; poziva države članice, naj okrepijo napore za pravilno izvajanje okvirne direktive o vodah ter naj zlasti zagotovijo, da bo poraba vode predmet gospodarske ocene, ki bo vključevala stroške uporabe vira ter okoljske stroške, na osnovi zlasti teh kriterijev pa se bodo oblikovale cene vode;

57. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo sistem obdavčevanja ali dajatev, ki naj prispeva z zmanjšanju količin uporabljenih pesticidov in k uporabi pesticidov, ki so manj strupeni in škodljivi za okolje in zdravje;

58. meni, da mora uvedba znižane mere DDV za ekološke prijazne proizvode biti predmet strogih pravil, da bi potrošniki resnično lahko imeli od tega korist, ter jo morajo spremljati dopolnilni ukrepi, kot na primer ekološke oznake, da se omogoči vzpostavitev sistema, ki bi omogočal enostavno primerjavo med proizvodi;

59. priznava, da obstajajo težave v zvezi z vzpostavitvijo tržnih instrumentov za rast ali ohranjanje biotske raznovrstnosti ter storitev, vezanih na ekosisteme, ter za reševanje lokalnih okoljskih problemov; poziva Komisijo, naj še naprej razmišlja o oceni stroškov za izgubo biotske raznovrstnosti ter o možni uporabi tržnih instrumentov, vendar se mora zavedati, da ohranjanje ali izboljšanje biotske raznovrstnosti na nekem območju ne sme, zaradi lokalnega vpliva, povzročiti njene izgube na drugem;

60. zato z zanimanjem spremlja sisteme trgovanja z emisijami NOX in SO2, ki so jih uvedle nekatere države članice, saj takšni sistemi stroškovno kar najučinkoviteje rešujejo probleme, ki jih povzroča ta vrsta onesnaževal ozračja; poudarja, da je treba pri uvedbi sistema trgovanja z emisijami NOX in SO2 upoštevati lokalne pogoje nastajanja takšnih emisij ter se omejiti na točno določena geografska območja;

61. poziva Komisijo, naj v svojih pobudah ohrani sedanje mehanizme, ki so jih države članice sprejele kot podporo razvoju obnovljivih virov energije; poudarja, da je pred odobritvijo finančni spodbud za biogoriva treba zahtevati dodatne presoje, da se preveri, ali so z okoljskega vidika proizvedena na trajnostni način;

62. poudarja, da bi morali biti tržni instrumenti zasnovani tako, da ne bi škodili konkurenčnosti industrije, ki je izpostavljena mednarodni konkurenci, kot je industrija z močno energetsko porabo, da bi se tako preprečila izguba prodaje zaradi uvoza ter morebitna selitev proizvodnje in negativne posledice za okolje izven Evropske unije;

63. poziva Komisijo, naj izvede študijo o možnostih za uvedbo energetske izkaznice za CO2 za posameznike ter za mala in srednje velika podjetja, v katerih bi bila zabeležena energetska poraba in količina proizvedenega toplogrednega plina;

64. pozdravlja večjo uporabo finančnih instrumentov poleg obdavčenja in sistema za trgovanje z emisijami, predvsem večjo dostopnost ekoloških/etičnih naložb, kot so zelene obveznice, s katerimi se omogoča večja osveščenost in ustvarjajo tržne možnosti za vlagatelje;

65. priznava podporno vlogo tveganega kapitala in zasebnih holdingov pri naložbah v tehnološka področja z nizkim izpustom ogljikovega dioksida;

Mednarodna razsežnost

66. ugotavlja, da imajo evropska gospodarstva več kot 35-odstotni svetovni delež v trgovini z okoljskim blagom ter da lahko zato evropska podjetja izkoristijo svetovno okoljevarstveno ekonomijo, s čimer bi vsaj delno nadomestili izdatke za okolje iz BDP;

67. podpira razmislek o instrumentu prilagajanja na mejah, da bi med drugim preprečili morebitno „uhajanje ogljika“, ki bi lahko spodkopalo nujnost, da se zmanjšajo emisije CO2 in ohrani ekonomska konkurenčnost Unije; poziva Komisijo, naj upošteva študije, ki so jih izvedli v številnih državah članicah, da bi za Parlament pripravili poročilo o morebitnem sprejetju tega instrumenta; vendar poudarja, da bi se morali ukrepi za prilaganje na mejah izvajati le v primeru, ko bi bili na mednarodni ravni neuspešni poskusi, da se doseže sporazum o obveznem zmanjšanju CO2;

68. meni, da bi zaradi sprejetja na mednarodni ravni ta instrument moral upoštevati najboljše razpoložljive tehnike ter biti naklonjen tretjim državam, zlasti tistim v razvoju;

69. priznava, da bi bili zavezujoča mednarodna merila in zaveze, ki zadevajo vse sektorje, občutljive na konkurenco, bolj primerni kot morebitno sprejetje mejnih davčnih izravnav, da bi odpravili neenakosti med trgovinskimi partnerji;

* *

70. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 275, 10.10.1998, str. 1.

(2) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. septembra 2006 o tematski strategiji za urbano okolje (UL C 306 E, 15.12.2006, str. 182).

(3) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2007 o tematski strategiji o recikliranju odpadkov (UL C 287 E, 29.11.2007, str. 168).

(4) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007 o tematski strategiji o trajnostni rabi naravnih virov (UL C 74 E, 20.3.2008, str. 660).

(5) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2007 o tematski strategiji o trajnostni rabi pesticidov (Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0467).

(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0537.

(7) Okoljski kazalci ali kazalci, ki upoštevajo okolje, kot so kazalec trajnostnega blagostanja (IBED) ali kazalec trajnostnega ekonomskega blagostanja (ISEW) in kazalec toksičnega potenciala (TPI).

(8) UL L 283, 31.10.2003, str. 51.

(9) Direktiva Sveta 93/89/EGS z dne 25. oktobra 1993 o uporabi davkov s strani držav članic na nekatera vozila, ki se uporabljajo za prevoz blaga po cesti, ter cestnin in dajatev za uporabo nekatere infrastrukture (UL L 279, 12.11.1993, str. 32).

(10) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/94

Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) in vodenje Uprave za mednarodne računovodske standarde (IASB)

P6_TA(2008)0183

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) in vodenju Uprave za mednarodne računovodske standarde (IASB) (2006/2248(INI))

(2009/C 259 E/17)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2006 o nedavnem razvoju dogodkov in nadaljnjih možnostih v zvezi s pravom družb (2),

—	ob upoštevanju prvega poročila Komisije Evropskemu odboru za vrednostne papirje in Parlamentu o konvergenci mednarodnih standardov računovodskega poročanja in splošno sprejetih nacionalnih računovodskih načel tretjih držav,

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o razvoju upravljanja IASB (Uprava za mednarodne računovodske standarde) in IASC Fundacije (Fundacija odbora za mednarodne računovodske standarde) iz julija 2007,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. julija 2007 o upravljanju in financiranju IASC Fundacije in sklepov z 11. julija 2006 o financiranju IASB,

—	ob upoštevanju poročila ECB z dne 19. decembra 2006 z naslovom „Ocenjevanje računovodskih standardov z vidika finančne stabilnosti“,

—	ob upoštevanju pisma Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje IASB o predstavitvi osnutka mednarodnih standardov računovodskega poročanja za mala in srednje velika podjetja,

—	ob upoštevanju pisma z dne 3. oktobra 2007 predsednika Odbora za ekonomske in monetarne zadeve Komisiji v odgovor na posvetovanje z ameriško komisijo za trg vrednostnih papirjev in borzo in pisma predsednikom ustreznih odborov v Kongresu ZDA,

—	ob upoštevanju izjave Komisije, japonske agencije za finančne storitve, Mednarodne organizacije komisij za vrednostne papirje in ameriške komisije za trg vrednostnih papirjev in borzo z dne 7. novembra 2007 o dejavnosti za izboljšanje upravljanja IASC Fundacije,

—	ob upoštevanju sklepa ameriške komisije za trg vrednostnih papirjev in borzo z dne 21. decembra 2007 o MSRP za tuje izdajatelje,

—

ob upoštevanju četrte Direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih nekaterih oblik družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (3) in sedme Direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (4) (četrta direktiva o pravu gospodarskih družb in sedma direktiva o pravu gospodarskih družb),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0032/2008),

A.	ker je bil pojem MSRP vpeljan z namenom doseči resnične splošne standarde za poročanje o finančnem položaju po vsem svetu za javne delniške družbe,

B.	ker morajo javne delniške družbe Evropski uniji od januarja 2005 za konsolidirane računovodske izkaze uporabljati mednarodne računovodske standarde,

C.	ker je bil v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 IASC Fundaciji/IASB podeljen status zakonodajalca,

D.	ker znova ponavlja svoje stališče iz odstavkov 37 do 39 prej omenjene resolucije z dne 4. julija 2006 o nedavnem razvoju dogodkov in nadaljnjih možnostih v zvezi s pravom družb,

ker je Evropska unija, odkar je prevzela MSRP, dobila vpogled ter strokovno znanje in izkušnje, ki jih je treba uporabiti pri razpravi o nadaljnjem razvoju IASC Fundacije/IASB; ker pristojne oblasti, ki niso opustile svojih računovodskih standardov, ampak so se le pridružile postopkom konvergence, mogoče nimajo enakega strokovnega znanja ali izkušenj,

F.	ker je imenovanje novega predsednika IASC Fundacije trajalo 17 mesecev, zaradi česar se postavlja vprašanje o učinkovitosti sedanjega postopka izbire in imenovanja članov tega organa,

G.	ker bi Evropska unija morala spremeniti svoj odnos do IASC Fundacije/IASB, in sicer od reaktivnega k proaktivnemu,

H.	ker je kriza v sektorju „sub-prime“ med poletjem 2007 na novo opozorila na pomen računovodskih standardov, zlasti pojmov, kot sta „poštena vrednost“ in „tržna vrednost“, za finančno stabilnost,

Pregledne in odgovorne mednarodne organizacije

1. je trdno prepričan, da je treba razviti visokokakovostne splošne računovodske standarde;

2. ugotavlja, da je IASC Fundacija zaseben in samoregulativen organ, ki mu je bila z Uredbo (ES) št. 1606/2002 dodeljena vloga zakonodajalca v Evropski uniji; izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da IASC Fundacija/IASB morda nista dovolj pregledni in odgovorni, kar je posledica tega, da ju ne nadzoruje noben demokratično izvoljeni parlament ali vlada in da institucije EU niso vzpostavile spremljevalnih postopkov ter praks posvetovanja in demokratičnega sprejemanja odločitev, ki so običajne za njihove lastne zakonodajne postopke; vendar pozdravlja dejstvo, da sta IASC Fundacija/IASB skušali izboljšati te pomanjkljivosti s polletnimi zasedanji, na katerih IASC Fundacija preverja delo IASB, ocenami vpliva novih standardov in uvedbo uradnih „povratnih izjav“ na pripombe z javnega posvetovanja;

3. meni, da bi bilo treba zaradi pomanjkanja zadovoljivih rešitev glede problemov v zvezi z vzpostavitvijo in nadzorom nad IASC Fundacijo/IASB začeti razpravo o pogojih za vključitev IASC Fundacije/IASB v sistem mednarodnega upravljanja, na primer Mednarodni denarni sklad, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Svetovno banko;

4. opozarja na potrebo po večjemu številu predstavnikov z evropskimi izkušnjami v mednarodnih organih za določanje standardov, da se upraviči resnično mednarodni pristop in izpolni potreba po ustreznem upoštevanju pomena EU, ki je največje gospodarsko območje z največjim številom subjektov, ki uporabljajo MSRP; meni, da bi morali vsi člani uprave/skrbniki IASC Fundacije/IASB prihajati iz držav, ki so sprejele MSRP, ali pa jih še nameravajo sprejeti; podpira vključitev določbe o minimalnem geografskem ravnovesju v statut IASC Fundacije, kot so predlagali skrbniki;

5. opozarja na vse večjo teoretično razsežnost projektov IASB ter njihovo zapletenost in teoretično naravo, zaradi česar jih zlasti mala in srednje velika podjetja ne morejo vedno upoštevati;

6. ugotavlja, da IASB nekaterih praktičnih poslovnih vidikov ne izraža ustrezno; meni, da je s stališča uporabnika pomembno, da je predstavitev računovodskih izkazov za računovodstvo uporabna v druge namene, na primer za zagotavljanje finančnih informacij vlagateljem, spremljanje poslovanja ali finančno upravljanje;

7. podpira odprto in stalno razpravo o računovodskih standardih; v ta namen meni, da bi morala IASB okrepiti svoj predpisani postopek, kar zadeva interesne skupine, da bodo upoštevani vidiki vseh uporabnikov MSRP in vlagateljev;

8. vendar meni, da je treba upravljanje in poročanje izboljšati z naslednjimi ukrepi:

(a)

ustanovitev javnega organa za nadzor, ki vključuje vse javne interesne skupine IASC Fundacije/IASB, zlasti pa zakonodajalce in nadzornike; ustanovitev organa, ki omogoča predstavniškim tržnim udeležencem, vključno s pripravljavci in uporabniki iz pristojnosti, kjer so MSRP obvezni, da letno poročajo o delovanju mednarodne računovodske standardizacije vodilnim telesom IASC Fundacije/IASB;

(b)	takšen nadzorni organ bi lahko bil pristojen za izbiro in imenovanje skrbnikov v preglednem postopku, ki zagotavlja sposobnost kandidatov in uravnoteženo geografsko zastopanost vseh interesnih skupin; to bi izboljšalo preglednost postopka imenovanja in znatno povečalo legitimnost skrbnikov;

(c)	zagotoviti boljšo sestavo IASB, Svetovalnega sveta za standarde in Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja ter da skrbniki jamčijo za preglednost postopka imenovanja in ustrezno upoštevanje interesov različnih interesnih skupin;

(d)	boljše sodelovanje skrbnikov pri nadzoru IASB in njenega delovnega načrta, zlasti glede načina priprave delovnega načrta in načina dodeljevanja mandatov IASB;

(e)	statut IASC Fundacije mora zagotoviti, da IASB razvija računovodske rešitve, ki so ne le tehnično pravilne, ampak tudi odražajo potrebe in možnosti z vidika vseh uporabnikov (vlagateljev in nadzornikov) in pripravljavcev; in

(f)	izvajanje ocen vpliva za vse projekte, da se preverijo stroški in koristi (tudi za podjetja uporabnike) osnutkov besedil, zlasti pa ugotovijo posledice za finančno stabilnost;

9. ugotavlja, da si Komisija v zgoraj navedeni izjavi z dne 7. novembra 2007 prizadeva – tako kot je to storila pri pripravi načrta z ameriškimi organi aprila 2006 – predvideti rešitve tam, kjer bi zaradi učinkovitosti in legitimnosti bil priporočljivo pričeti odprt postopek posvetovanja in razprave, k čemur želi doprinesti tudi ta resolucija;

10. poudarja, da izboljšanje odgovornosti in vodenja IASC Fundacije/IASB ne sme ustvariti odvečne birokracije in mora zagotoviti, da tehnična vprašanja niso po nepotrebnem politično obravnavana;

11. meni, da mora IASB pred začetkom razvoja standarda upoštevati dejanske potrebe in ustrezne informacije, za katere uporabniki (revizorji, vlagatelji in nadzorniki) menijo, da so potrebne;

12. poziva IASB, naj pred sprejetjem novega standarda izvede študije vpliva na vse zainteresirane strani, upoštevajoč regionalne razlike in različnost tržnih struktur; pozdravlja napoved skrbnikov IASC Fundacije, da se bodo v letnem poročilu za 2007 sklicevali na preglede po koncu izvajanja in povratne izjave;

13. zahteva, da se računovodski standardi pripravijo ali spremenijo šele takrat, ko je ugotovljeno, da za to obstajajo jasni in koristni ter po temeljitem postopku predhodnega posvetovanja;

14. meni, da bi morali na tem področju združiti pravico Komisije do dajanja pobud z ustreznim predhodnim postopkom posvetovanja;

15. soglaša s Svetom, da je treba ukrepe, sprejete za izboljšanje upravljalne strukture IASB, izvajati v skladu z ustreznim delovnim načrtom; meni, da enako velja za vsak ukrep, ki ga predlaga Parlament;

16. meni, da bi Parlament moral biti pravočasno zaprošen za mnenje glede delovnega načrta ter prednostnih nalog in smernic za projekte, ki določajo nove standarde; v zvezi s tem poziva k zgodnjemu posvetovanju s Parlamentom;

17. meni, da je finančna struktura IASC Fundacije/IASB, ki zdaj večinoma temelji na prostovoljnih prispevkih, med drugim podjetij in revizijskih podjetij, povod za vprašanja; poziva IASC Fundacijo/IASB, da preverita, kako bi lahko spremenili sistem financiranja in tako zagotovili prvič, da so vse uporabniške skupine primerno vključene v financiranje, drugič, da se prepreči konflikt interesov med vlagatelji in uporabniki, ter tretjič, splošen dostop do računovodskih standardov; poziva Komisijo, da preuči vprašanje, ali sploh in pod kakšnimi pogoji lahko prispeva k temu financiranju;

18. meni, da je pregledno in stabilno financiranje IASC Fundacije/IASB odločilnega pomena; poziva Komisijo, prouči, ali in kako bi bilo mogoče vzpostaviti enoten način financiranja v EU;

Izvajanje MSRP v Evropski uniji

19. meni, da je bistvenega pomena, da se Skupnost izraža bolj skladno, da bi zagotovili njen čim večji vpliv v vseh fazah postopka priprave, pojasnjevanja in izvajanja računovodskih standardov;

20. ugotavlja, da so MSRP prispevali k lažji primerjavi računovodskih izkazov med državami, med konkurenti v istem industrijskem sektorju in med različnimi industrijskimi sektorji;

21. ugotavlja zasluge MSRP, ki ne zadevajo le tehničnih vidikov računovodstva, temveč prinašajo tudi koristi kapitalskim trgom in Evropski uniji kot vodilni v svetu;

22. meni, da okrogla miza za enotno uporabo MSRP v Evropski uniji (5), ki jo je leta 2004, na začetku tega zakonodajnega obdobja pripravila Komisija, ni dosegla pričakovanj glede zmožnosti jasnega izražanja stališč in interesov EU;

23. poudarja, da je doslednost pri sprejemanju in uporabi bistvenega pomena za uspeh MSRP, vendar opozarja, da ti standardi temeljijo na načelih in da se torej doslednosti ne sme ohraniti, če je to v škodo strokovni presoji;

24. se strinja s Svetom, da je pri delu IASB v zvezi s standardi treba v veliko večjem obsegu upoštevati ugotovitve zgoraj omenjene okrogle mize;

25. ugotavlja, da je v postopek odobritve Skupnosti vključenih veliko udeležencev; zlasti poudarja, da Komisijo prejme predloge od številnih udeležencev, katerih pristojnosti se očitno prekrivajo; opozarja, da to prekrivanje nudi možnosti za povečanje učinkovitosti in preglednosti;

26. meni, da forumi, prek katerih lahko Skupnost izrazi svoja stališča (računovodski regulativni odbor, EFRAG) ne omogočajo, da bi enakovredno sodelovala z državami, katerih strukture temeljijo na centralnih pristojnostih regulatorjev in nadzornikov (kot so Odbor za finančno-računovodske standarde in ameriška komisija za trg vrednostnih papirjev in borzo), Odbor za računovodske standarde in Organ za finančne storitve za Japonsko);

27. meni, da bi oblikovanje enostavnejše strukture EU ob upoštevanju nacionalnih struktur za računovodska vprašanja, zlasti če bi bili po potrebi ukinjeni nekateri obstoječi organi, prispevalo k poenostavitvi in na ta način tudi okrepilo vlogo, ki bi jo Evropska unija morala imeti na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj v posvetovanju s Parlamentom, državami članicami in Odborom evropskih regulatorjev trga vrednostnih papirjev vzpostavi strukturo EU, ki bo legitimen mednarodni partner in bo zagotovila enotno razlago in uporabo standardov;

28. izraža zadovoljstvo glede načina izvajanja svojih pristojnosti na tem področju in opozarja, da bo Parlament v skladu s spremenjenim postopkom komitologije še bolj vključen v razvoj in odobritev MSRP; vendar ugotavlja, da je Parlament formalno vključen le v zadnjo fazo postopka odobritve; poziva k zagotovitvi, zaradi varčevanja s časom, da se s Parlamentom resno posvetuje v postopku že v času priprave delovnega programa IASB in obravnave osnutke novega računovodskega standarda, da bi preprečili nastanek posebne evropske različice MSRP ali potrebo po nadaljnjih spremembah;

29. meni, da bi javnim delniškim družbam EU škodovalo, če bi se izjeme pri MSRP uporabljale drugače kot zadnja možnost;

30. meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti vsaj naslednjim vidikom:

(a)	okvir IASB (konceptualna osnova dejavnosti IASB): poudarja, da se računovodski izkazi ne pripravljajo le za vlagatelje na kapitalskem trgu, ampak tudi za vrsto drugih udeležencev, kot so med drugim upniki, zaposleni, javni organi, lastniki in stranke;

(b)	trženje blagovne znamke MRS/MSRP (predstavljanje računovodskih izkazov): poudarja, da bi IASB morala doseči rešitve, ki upoštevajo potrebe različnih pristojnosti, ki so uvedle obvezne MSRP;

(c)

MRS 32 in MRS 39: poziva IASB, da v MRS 32 vključi opredelitev pojma „lastna sredstva“, ki bo omogočala vsem oblikam družb, zlasti zadrugam in partnerskim družbam, da lahko kapital, ki so ga zagotovili delničarji, izkažejo v bilanci stanja kot lastna sredstva, ter da sprejme rešitev za obračunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting), ki temelji na dejanski praksi obvladovanja tveganj bančnih institucij;

(d)	poslovne združitve (računovodenje prevzema drugega podjetja): poudarja, da bi IASB morala pripraviti rešitve glede na obseg uporabe načela poštene vrednosti;

(e)	merjenje poštene vrednosti: meni, da bi IASB morala sprejeti svojo odločitev na podlagi izida posvetovanj in glede na očitne posledice slednjega omejiti obseg načela poštene vrednosti;

(f)	koncesije za javne storitve (dogovori, v skladu s katerimi subjekt – uporabnik koncesije, na podlagi pogodbe z dajalcem koncesije, običajno vlado – pridobi pravico in prevzame obveznost za opravljanje javnih storitev): poudarja, da je treba najti uravnotežene rešitve; ter

(g)	poročanje o uspešnosti (prikaz in predstavitev vseh knjiženih sprememb v sredstvih in obveznostih na podlagi transakcij ali drugih poslovnih dogodkov, razen tistih, ki so povezani s transakcijami z lastniki): poudarja, da je treba najti uravnotežene rešitve;

31. meni, da je uporaba načela poštene vrednosti lahko stroškovno neugodna za podjetja in lahko vodi do nerealističnih vrednotenj, saj se lahko na primer zgodi, da uporaba tega načela, kadar ni dejanskih trgov, ne pokaže resnične vrednosti podjetij; poleg tega meni, da je treba upoštevati dejstvo, da uporaba načela poštene vrednosti za finančna sredstva in obveznosti ne vodi vedno do realističnih rezultatov;

32. meni, ob upoštevanju morebitne povezave med MSRP in obdavčenjem, da bi lahko priprava, začetek veljavnosti in razlaga teh standardov imeli izjemno velik vpliv na države članice;

33. pozdravlja prakso, ki jo je v začetku tega zakonodajnega obdobja uvedel Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, glede priprave letne predstavitve s predsednikom IASB ter neuradnih srečanj s člani IASC Fundacije, in poziva, da v prihodnje predsednika IASB in IASC Fundacije vsako leto poročata Parlamentu o vseh vprašanjih, ki so zanj pomembna (tudi o njunem delovnem načrtu, kadrovskih odločitvah, financiranju in vsakršnih spornih standardih);

34. čeprav podpira namen IASB, da bi izboljšal obstoječe standarde, izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da bi bile nenehne prilagoditve in celo majhne spremembe lahko stroškovno neugodne in bi lahko vodile do dragih sprememb za velika podjetja; meni, da bi morali kakršne koli spremembe uvesti le, če bi se po analizi stroškov in koristi izkazale za potrebne;

MSRP za mala in srednje velika podjetja

35. ugotavlja, da IASB izvaja obsežna posvetovanja o svojem javnem osnutku MSRP za mala in srednje velika podjetja in obsežna preskušanja na terenu; zahteva, da se v prihodnosti več pozornosti nameni rezultatom, pridobljenim na takšnih posvetovanjih in preskušanjih na terenu, kot je bila izkazana v primeru tega javnega osnutka; poudarja, da je to potrebno, če bi Evropska unija morala začeti upoštevati uporabo MSRP za mala in srednje velika podjetja ali sprejemati standarde EU za mala in srednje velika podjetja z namenom konvergence MSRP za mala in srednje velika podjetja;

36. ugotavlja, da mala in srednje velika podjetja na splošno menijo, da je MSRP za mala in srednje velika podjetja, ki ga je predlagala IASB, preveč zapleten in da se poleg tega na več mestih sklicuje na splošne MSRP; meni, da so obveznosti glede prilog preveč obsežne in da zahtevani trud ni sorazmeren s potrebo po zagotavljanju podatkov; izraža zaskrbljenost, da je bil osnutek pripravljen ob upoštevanju sorazmerno večjih malih in srednje velikih podjetij (z več kot petdesetimi zaposlenimi), in trdi, da je večina teh podjetij manjše velikosti; ugotavlja, da so poleg tega mala in srednja podjetja zaskrbljena, ker namerava IASB vsaki dve leti spremeniti standarde; kljub temu ugotavlja, da bi to lahko bila koristna možnost prehoda za večja MSP, ki se širijo, a poudarja, da to ne bi smela biti „vmesna postaja“ za prisilno usklajevanje;

37. meni, da je spodbujanje (ali povečevanje) prostovoljne uporabe MSRP povezano s tveganjem; meni, da bi odločitev nekaterih držav članic, da uporabijo končne MSRP za mala in srednje velika podjetja v obliki, kot jo je določila IASB, lahko povzročila drobitev notranjega trga ter lahko celo posegala v računovodenje za mala in srednje velika podjetja v celotni Evropski uniji;

38. poudarja, da IASB ni bil podeljen noben politični mandat za razvoj MSRP za mala in srednje velika podjetja; ugotavlja, da postopek odobritve velja le za MRS in razlage za javne delniške družbe; poleg tega ugotavlja, da se postopek odobritve ne sme uporabljati za priznanje MSRP za mala in srednje velika podjetja;

39. najprej bi predlagal, da se presodi, ali bodo mala in srednje velika podjetja v Evropski uniji imela kakršne koli koristi od standarda, ki ga je razvila IASB; ugotavlja, da IASB sebe praviloma upošteva kot organ, ki oblikuje standarde v interesu vlagateljev na kapitalskem trgu; priznava, da IASB v svoji „podlagi za sklepe“ potrjuje, da se zahteve malih in srednje velikih podjetij razlikujejo od zahtev vlagateljev na kapitalskem trgu; sprašuje se, ali je ravnovesje glede malih in srednje velikih podjetij v IASB trenutno zadovoljivo; vendar priznava, da bi v drugih delih sveta lahko obstajala potreba po razvoju standarda za mala in srednje velika podjetja, in predlaga natančnejše ovrednotenje takšne potrebe; poudarja, da to ne vpliva na sprejem naslednjega standarda s strani EU;

40. opozarja, da četrta in sedma direktiva o pravu družb določata pravni okvir za letni računovodski izkaz za evropskih mala in srednje velika podjetja, in da je treba razmerje med standardom MSRP za mala in srednje velika podjetja, ki ga je predlagala IASB, ter četrto in sedmo direktivo o pravu družb še opredeliti; meni, da bi četrta in sedma direktiva o pravu družb lahko bili podlaga za računovodske zahteve za mala in srednje velika podjetja EU, tudi partnerstva;

41. meni, da bi Evropska unija morala skrbno oceniti, ali je bolj koristno zavezati se standardu MSRP za mala in srednje velika podjetja ali pa razviti svojo neodvisno in celovito rešitev za ta podjetja; poleg tega meni, da bi se vsaka takšna rešitev EU lahko vključila v konceptualni okvir MSRP, ne da bi mala in srednje velika podjetja bila obvezana k uporabi vseh MSRP;

42. meni, da morajo biti računovodske zahteve za mala in srednje velika podjetja v Evropski uniji prilagojene potrebam uporabnikov; glede na to predlaga, da se potrebe uporabnikov še enkrat natančno analizirajo;

43. ob upoštevanju zgoraj navedenega spodbuja Komisijo, da nadaljuje svoje dejavnosti glede poenostavitve prava družb, računovodenja in revizij za mala in srednje velika podjetja z ustreznimi zakonodajnimi akti, zlasti četrto in sedmo direktivo o pravu družb;

44. poudarja, da imajo računovodski predpisi zelo velik vpliv na celotno področje gospodarskega prava in da bo novi MSRP imel zelo obsežen učinek na mala in srednje velika podjetja, zlasti bo imel velik vpliv v praksi na nacionalno zakonodajo o obdavčevanju podjetij; opozarja, da je MSRP za mala in srednje velika podjetja, ki temelji na načelu poštene vrednosti, v nasprotju z načelom ohranjanja kapitala, ki prevladuje v drugih pristojnostih, in ni vedno v najboljšem (davčnem) interesu malih in srednje velikih podjetij;

45. meni, da mora MSRP za mala in srednje velika podjetja upoštevati dejstvo, da v Evropski uniji obstajajo različne oblike podjetij (npr. partnerstva in zadruge); zato meni, da mora tak MSRP vključevati jasno opredelitev „lastnih sredstev“, ki upošteva posebne potrebe malih in srednje velikih podjetij;

46. obžaluje, da osnutek MSRP za mala in srednje velika podjetja ne upošteva ustrezno dejstva, da so računovodski izkazi malih in srednje velikih podjetij namenjeni predvsem osebnim delničarjem, upnikom, poslovnim partnerjem in zaposlenim, prej kot anonimnim vlagateljem, kakor v primeru javnih podjetij, ter da te naslovnike zanima dolgoročno poslovno sodelovanje, bolj kot kratkoročno vlaganje;

47. poziva Komisijo, da pripravi ustrezen postopek posvetovanja za računovodski okvir za mala in srednje velika podjetja v Evropski uniji v skladu z običajnimi zakonodajnimi predlogi, da prekliče svojo zavezo izvajanju in sprejemanju MSRP za mala in srednje velika podjetja ter prepreči istočasno uporabo standardov v Evropski uniji, dokler se ne zaključi notranji postopek EU; spodbuja Komisijo, naj obravnava možnost zmanjšanja upravnega bremena za mala in srednje velika podjetja na področju računovodstva in revizije;

48. vendar priznava, da obstaja splošna potreba po poenostavitvi in reviziji ukrepov za mala in srednje velika podjetja, pri čemer opozarja, da ta podjetja ustvarjajo nova delovna mesta in spodbujajo gospodarsko rast;

Načrt za konvergenco in enakovrednost

49. opozarja, da mora biti končni cilj vseh mednarodnih interesnih skupin sprejetje MSRP; ugotavlja napetost med namenom doseganja čim večje konvergence in željo, da bi Evropska unija ohranila polno pristojnost glede možnosti oddaljitve od soglasja, ki ga je mogoče doseči na svetovni ravni; poudarja, da bi morala biti odstopanja od splošnih standardov omejena na najmanjšo možno raven tako v Evropski uniji kakor v drugih delih sveta; meni, da bi tretje države morale obravnavati Evropsko unijo kot celoto in ne obravnavati različno 27 držav članic ter da se tekoči postopki konvergence z obstoječimi sistemi lahko sprejmejo le kot vmesne faze;

50. ugotavlja, kako pomembna in zaželena je vzpostavitev splošnih standardov in konvergence ter priznava, da splošna konvergenca računovodskih standardov vedno hitreje napreduje;

51. podpira zamisel o konvergenci in enakovrednosti; vendar poudarja, da mora konvergenca s standardi nekaterih tretjih držav temeljiti na predhodni oceni ustreznosti in vpliva takšne spremembe na pripravljavce in uporabnike računovodskih izkazov v EU in zlasti na mala in srednje velika podjetja, ter poziva IASB, naj v prihodnje to upošteva;

52. ugotavlja, da delo v zvezi s konvergenco napreduje, in opozarja na nevarnost, da bi se v tem procesu upošteval zlasti gospodarski pravni okvir in pravni okvir družb velikih tretjih držav, medtem ko bi okvir EU imel manjšo vlogo;

53. ugotavlja, da je ameriška komisija za trg vrednostnih papirjev in borzo 20. junija 2007 predstavila predlog z namenom, da se računovodski izkazi tujih izdajateljev potrdijo brez usklajevanja, če so bili pripravljeni na osnovi angleške različice MSRP, ki jih je sprejela IASB; poudarja, da je cilj ta, da bi MSRP, ki jih je Evropska unija vključila v veljavno zakonodajo, priznala ameriška Komisija za trg vrednostnih papirjev in borzo;

54. pozdravlja napredovanje načrta EU-ZDA na področju računovodstva ter nedavno obvestilo ameriške Komisije za trg vrednostnih papirjev in borzo, da bo dovolila zasebnim izdajateljem, da predložijo računovodske izkaze v skladu z MSRP brez usklajevanja z ameriškimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli; podpira pristop, ki ga je Komisija opisala 26. septembra 2007 v svojem pismu ameriški Komisiji za trg vrednostnih papirjev in borzo;

55. opozarja, da je k povečanemu splošnemu zanimanju za MSRP bistveno prispevala odločnost Evropske unije, da od vseh javnih delniških družb zahteva, da od začetka leta 2005 za svoje konsolidirane računovodske izkaze uporabljajo MSRP;

56. opozarja, da so 30. aprila 2007 predsednik Združenih držav Amerike, predsedujoča Evropskemu svetu in predsednik Evropske komisije po letnem vrhu podpisali skupno izjavo EU-ZDA, ki glede računovodskega poročanja vsebuje naslednje: „Finančni trgi. Spodbujati in zagotoviti pogoje za priznanje splošno sprejetih računovodskih načel ZDA in mednarodnih standardov računovodskega poročanja v obeh pristojnostih brez zahteve po usklajevanju do leta 2009 ali prej, če je to mogoče“;

57. opozarja na še nepojasnjeno vprašanje pristojnosti različnih jurisdikcij, ki uporabljajo MSRP, v zvezi s končno razlago teh standardov, kar bi lahko povzročilo nasprotujoče si razlage; opozarja, da za končno razlago posebnih evropskih MSRP pristojni le evropski organi in sodišča ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da tako tudi ostane; meni, da mora Komisija v sodelovanju z državami članicami in Parlamentom razviti sistem, ki bo zagotovil enotno razlago in uporabo MSRP v Evropski uniji;

* *

58. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru evropskih regulatorjev trga vrednostnih papirjev, Fundaciji odbora za mednarodne računovodske standarde in Upravi za mednarodne računovodske standarde.

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 114.

(3) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

(4) UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

(5) Okrogla miza vključuje predstavnike IASB, Odbora evropskih regulatorjev trga vrednostnih papirjev (CESR), Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), Zveze evropskih računovodskih strokovnjakov, Businesseurope, revizijskih podjetij in Komisije; obravnava ključna vprašanja, ne da bi kakor koli pojasnjevala obstoječe standarde.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/106

Čad

P6_TA(2008)0186

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o razmerah v Čadu

(2009/C 259 E/20)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. septembra 2007 o operacijah evropske varnostne in obrambne politike v Čadu in Srednjeafriški republiki (1) in 13. decembra 2007 o vzhodnem Čadu (2),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/101/SZVP z dne 28. januarja 2008 o začetku vojaške operacije Evropske unije v Republiki Čad in Srednje-afriški republiki (EUFOR Tchad/RCA) (3),

—	ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1778(2007) z dne 25. septembra 2007, ki predvideva večrazsežnostno mednarodno prisotnost v vzhodnem Čadu in na severovzhodu Srednjeafriške republike, vključno z misijo evropske varnostne in obrambne politike EUFOR Čad/RCA,

—	ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1769(2007) z dne 31. julija 2007, s katero je bila uvedena mešana operacija Afriške unije/Združenih narodov (AU/ZN) v Darfurju (UNAMID) za začetno obdobje dvanajstih mesecev,

—

ob upoštevanju političnega sporazuma, ki sta ga 13. avgusta 2007 v N'Djameni podpisala čadsko predsedstvo in neoborožena opozicija za okrepitev demokratičnega procesa v Čadu med pomembnimi čadskimi političnimi strankami v poziciji in opoziciji za pripravo zakonodajnih volitev, predvidenih za leto 2009,

—	ob upoštevanju sporazuma o nenapadanju, ki sta ga 13. marca 2008 v Dakarju podpisala voditelja držav Čada in Sudana ob robu vrha organizacije islamske konference ter pod okriljem predsednikov Abdoulaya Wada (Senegal) in Omarja Bonga (Gabon),

—	ob upoštevanju partnerskega sporazuma AKP-EU iz Cotonouja (4) in zlasti poglavja o humanitarni in nujni pomoči,

—	ob upoštevanju mednarodnih konvencij in instrumentov o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.	ker z zaskrbljenostjo ugotavlja, da od 3. februarja 2008 ni novic o Ibniju Omarju Mahamatu Salehu, glasniku koalicije političnih strank demokratične opozicije ali o drugih političnih zapornikih,

B.	ker je zaskrbljen zaradi aretacije pristašev opozicijskih strank in voditeljev po poskusu upornikov v februarju 2008, da strmoglavijo predsednika Idrissa Debyja Itna,

C.	ker je predsednik Deby izkoristil sedanji spor z oboroženo opozicijo kot pretvezo za aretacijo miroljubnih civilnih voditeljev opozicije,

D.	ker so čadske varnostne sile krive za izvensodne usmrtitve, mučenje in nekaznovane samovoljne aretacije, zagovorniki človekovih pravic in novinarji pa so še vedno v nevarnosti za priprtje, nepošteno sojenje in zapor ne glede na kršenje pravice o svobodi izražanja,

E.	ker je čadski predsednik izkoristil izredne razmere ter z odlokom razveljavil zakon iz leta 1994 o svobodi tiska in ker ima mednarodni tisk velike težave pri opravljanju svoje naloge informiranja,

F.	ker predsedniški odlok o ustanovitvi preiskovalne komisije o dogodkih 2. in 3. februarja 2008 ni zagotovil neodvisnosti te komisije,

ker je zaskrbljen zaradi varnostnih razmer v vzhodnem delu Čada, ki so od leta 2006 vedno slabše zaradi spopadov med čadskimi varnostnimi silami in čadskimi uporniki ter zaradi vdorov milice džandžavidov in oboroženih skupin iz Sudana, pri čemer je treba omeniti tudi ropanje in napade na humanitarne organizacije,

H.	ker rešitev krize zahteva obravnavo njenih globoko zakoreninjenih razlogov med vsestranskim političnim procesom sprave, ki ga podpira prebivalstvo, da bi dosegli mir, varnost in razvoj,

I.	ker je novi čadski ministrski predsednik Jusuf Saleh Abas izjavil, da je prednostna naloga izvajanje zgoraj navedenega sporazuma z dne 13. avgusta 2007 pod pokroviteljstvom Evropske unije,

J.	ker je koalicija političnih strank demokratične opozicije izrazila svoje strinjanje z načelom o vladi široke koalicije,

K.	ker je v začetku aprila 2 008 v regiji Adé prišlo do novih spopadov med vladnimi silami in oboroženo armado upornikov,

L.	ker so se v Tripoliju začela pogajanja med predstavniki vlade in uporniških sil,

M.	ker je skoraj več kot 250 000 sudanskih beguncev nastanjenih v dvanajstih taboriščih v vzhodnem Čadu; ker je v februarju 2008 pribežalo še najmanj 12 000 novih ljudi zaradi povečanja napetosti v Darfurju,

ker je tam tudi več kot 57 000 beguncev iz Srednjeafriške republike in Čada, večina nastanjenih v štirih taboriščih na jugu države; ker je poleg teh beguncev v vzhodnem Čadu skoraj 180 000 razseljenih ljudi, ki so zbežali in še bežijo pred med-etničnim nasiljem; ker prisotnost misije EUFOR lahko pomaga ustvariti pogoje za vrnitev razseljenih oseb, vendar s to vrnitvijo ne bi smeli hiteti,

ker je zaradi sedanjih humanitarnih in varnostnih razmer prisotnost misije EUFOR, ki jo je odobril varnostni svet Združenih narodov, postala nujna, nenazadnje zato, ker imajo Združeni narodi in EU odgovornost, da z vsemi potrebnimi sredstvi varujejo civiliste na tem območju in zagotavljajo humanitarno pomoč ter varnost humanitarnemu osebju,

P.	ker nekaj skupin upornikov še vedno zaseda del čadskega ozemlja in so prisotne na obeh straneh čadsko-sudanske meje,

Q.	ker je Čad obtožil Sudan, da je kršil sporazum o nenapadanju, uril in oboroževal upornike za začetek novih napadov proti čadski vladi; ker sudanska vlada zanika vsakršno povezavo z uporniki,

R.	ker se je kontaktna skupina, ki je bila ustanovljena z mirovnim sporazumom, ki je bil podpisan 13. marca 2008 v Dakarju na vrhu islamske konference, že sestala ter obravnavala obtožbe čadske vlade, da je sudanska vlada nudila podporo čadskim upornikom,

S.	ker je bila izražena pripravljenost, da bi imela EU v tem konfliktu vlogo posrednika,

T.	ker je v Darfurju in vzhodnem Čadu več kot 4,5 milijonov ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč, in ker neprestani boji ovirajo dejavnosti svetovnega programa za hrano v vzhodnem Čadu ter preprečujejo dostop do nekaterih begunskih taborišč in zadržujejo dostavo hrane do drugih,

U.	ker se je konflikt iz Sudana razširil v Čad, zaradi česar so bile civilistom v Čadu kršene človekove pravice, kot je zažiganje in ropanje vasi na vzhodu ter nasilje nad ženskami, vključno s posilstvi,

V.	ker nestabilne politične razmere in oboroženi konflikt v Čadu slabšajo položaj beguncev iz Darfurja, zlasti po nedavnih grožnjah čadske vlade, da bo pregnala vse nove izgnance, ki prihajajo iz Darfurja,

W.	ker je bilo doslej dodeljenih manj kot 20 % od 290 milijonov USD, zahtevanih v humanitarnem pozivu za Čad 2008, ki ga je predlagalo osem agencij Združenih narodov in štirinajst nevladnih organizacij,

X.	ker je svetovni program za hrano pred zastrašujočim izzivom, ki ga predstavlja vnaprejšnja dostava šestmesečne oskrbe s hrano v begunska taborišča in taborišča za notranje razseljene osebe, preden se prične deževno obdobje,

Y.	ker je hitro zviševanje cen hrane prav tako izziv za svetovni program za hrano, kar pomeni, da bo agencija v naslednjih mesecih potrebovala še več podpore, da bo v tej regiji lahko zadovoljila potrebe, povezane s hrano,

Z.	ker mora biti varstvo otrok biti brezpogojno prednostna naloga in ker so čadski otroci žrtve hudih kršitev človekovih pravic: novačijo in izkoriščajo jih oborožene sile in skupine, so žrtve ugrabitev za različne namene, trgovine z ljudmi, posilstev in drugega spolnega nasilja, zlasti nad dekleti,

AA.	ker v Čadu šolo obiskuje le 20 % otrok, medtem ko naj bi bilo med sedem in deset tisoč otrok (mlajših od 18 let) vojakov,

1. izraža svojo solidarnost ljudem iz Čada in zlasti žrtvam konflikta;

2. izraža veliko zaskrbljenost nad usodo Ibnija Omarja Mahamata Saleha, o katerem ni vesti od njegove aretacije 3. februarja 2008; meni, da so čadske oblasti osebno odgovorne za njegovo zdravstveno stanje in od njih zahteva, da sprejmejo vse ukrepe za njegovo takojšnjo osvoboditev;

3. obsoja pregon in samovoljna pridržanja opozicijskih politikov in novinarjev; poziva čadsko vlado, naj razjasni položaj vseh opozicijskih politikov ali novinarjev, ki so še vedno pridržani, naj njihove primere obravnava v skladu z načeli pravne države, naj zaustavi samovoljna pridržanja in preneha z nekaznovanjem ter kaznuje odgovorne za kršitve človekovih pravic;

4. poudarja, da je mednarodna dolžnost čadske vlade, da družine političnih ujetnikov obvesti, kje so priprti;

5. poziva čadsko vlado, naj spoštuje vse mednarodne instrumente o spoštovanju človekovih pravic, ki jih je podpisala država;

6. poudarja, da ne sme biti pridržan noben poslanec parlamenta, ne da bi se mu pred tem odvzela imuniteta;

7. poudarja, da bi se morale v čadski politiki v večji meri odražati etnične in geografske značilnosti Čada; prav tako poudarja, da kriza v Darfurju ni vzrok za vse nadloge Čada, saj so se humanitarne razmere poslabšale šele v zadnjih šestih letih; notranje težave v Čadu pa so se začele že pred več kot štirimi desetletji; obsoja vse poskuse čadske vlade, da izkorišča Sudan in Darfur za prikrivanje političnih nesoglasij v Čadu, zaradi česar se politični nemir v državi nadaljuje;

8. poziva vse strani in zlasti čadsko vlado, naj spoštujejo svoje zaveze glede oblikovanja osnove za svobodne in pravične volitve v skladu z mednarodnimi standardi, ki so predvidene za leto 2009;

9. opozarja, da ni mogoče najti trajne rešitve sporov brez iskrenega postopka nacionalne sprave in vsestranskega dialoga med vsemi akterji za dosego pravičnega in globalnega miru, ki mora temeljiti na pravni državi in pravi demokraciji; je seznanjen z namero novega ministrskega predsednika, da začne izvajati sporazum z dne 13. avgusta 2007;

10. ponovno potrjuje, da se mora čim prej začeti resničen in vseobsežen dialog med čadskimi prebivalci; poudarja, da je treba uporniške skupine vključiti v politični proces, in spodbuja vse strani, vključno s čadsko vlado in EU, naj poiščejo načine za pogajanje z oboroženo opozicijo, takoj ko se bo ta odločila za popolno in brezpogojno prekinitev ognja;

11. poziva Afriško unijo, naj omogoči vseobsežen dialog za splošen mirovni proces in pripravo demokratičnih volitev;

12. poziva EU, naj še naprej spremlja izvajanje sporazuma z dne 13. avgusta 2007 za nujno ponovno priznanje vseobsežnega procesa politične sprave ob upoštevanju demokratičnih pravil;

13. poudarja svoje načelno nasprotovanje vsakemu poskusu oboroženega prevzema oblasti; močno obsoja nadaljevanje oboroženih dejavnosti skupin upornikov v Čadu;

14. priznava, da je misija evropske varnostne in obrambne politike EUFOR Tchad/RCA z nepristranskostjo in strogo nevtralnostjo koristna za zagotavljanje varnosti taborišč za begunce in razseljence ter humanitarnih organizacij; obžaluje, ker pri sestavi svojih enot EUFOR sestava ne izkazuje dovolj različnosti Evropske unije, ter poziva države članice, ki tega še niso storile, naj s svojimi enotami in potrebnim materialom prispevajo k zagotavljanju njene evropske narave; poziva države članice in Svet, naj pri oblikovanju misije upoštevajo tudi vidik spolov in spoštovanja človekovih pravic;

15. poudarja, da morajo imeti te sile na razpolago vsa potrebna sredstva, da zaščitijo ogrožene civiliste, in jih uporabiti le ob popolnem spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic; poziva vse sile, ki sodelujejo v konfliktu, naj spoštujejo človekove pravice in humanitarno pravo, naj prenehajo vse napade na begunce, razseljene osebe in civiliste na teh območjih in omogočijo, da humanitarne agencije pomagajo trpečemu civilnemu prebivalstvu;

16. ponovno izraža skrb zaradi vse slabših humanitarnih in varnostnih razmer v Čadu in poziva mednarodno skupnost, naj poveča svojo pomoč, da bo dosežen humanitarni poziv za Čad 2008; poudarja, da so prispevki donatorjev nujno potrebni za zagotovitev nakupov v naslednjih mesecih, tako da bo hrana pravočasno prispela v vzhodni Čad; poudarja, da je tako financiranje potrebno vsaj leto dni vnaprej, da se lahko zadovoljijo nujne potrebe;

17. je resno zaskrbljen zaradi negativnega vpliva humanitarne krize na stabilnost v tej regiji; predlaga, naj se čim prej organizira mednarodna regionalna konferenca, na kateri bodo obravnavani zapleteni odnosi Čada z njegovimi sosedi;

18. v tem okviru poziva vladi Čada in Sudana, naj spoštujeta in podpirata sporazum o nenapadanju z dne 13. marca 2008;

19. poziva vladi Čada in Sudana, naj takoj prenehata podpirati oborožene skupine v Darfurju in vzhodnem Čadu, naj izpolnita svoje zaveze glede preprečevanja prestopanja skupne meje oboroženim skupinam, naj se sporazumeta s političnim dialogom in sprejmeta potrebne ukrepe za izboljšanje trenutnih razmer;

20. poziva, naj se v skladu z mednarodnimi določbami o človekovih pravicah identificirajo, prijavijo, preganjajo in kaznujejo kršitve človekovih pravic, hudodelstva zoper človečnost, spolno nasilje nad ženskami in otroci ter prisilno rekrutiranje moških in otrok v begunskih taboriščih in taboriščih za notranje razseljene osebe;

21. podpira misijo Združenih narodov v Srednjeafriški republiki in Čadu (MINURCAT), ki ima nalogo, da pomaga čadskemu pravosodnemu in zapornemu sistemu ter usposobi čadsko policijo za varstvo ljudi, saj bo morala vzdrževati mir v taboriščih za begunce in razseljene osebe;

22. poudarja pomembnost kampanje za osveščanje javnosti z jasnimi sporočili, da bodo evropske sile (EUFOR) lahko osveščale tako lokalno prebivalstvo kot tudi nevladne organizacije o razlogih za njihovo prisotnost v regiji;

23. izraža razočaranje, da evropske sile še vedno niso bile poslane v območje Guereda, ki je ena od najbolj težavnih regij, kar zadeva etnične spore in pritok beguncev; je zaskrbljen, da je to območje ostalo nezavarovano, in poziva, naj se v to regijo čim prej pošljejo evropske sile, da bodo nudile varnost na tem nevarnem območju;

24. poudarja, da mora biti v vsakršno rešitev problema notranje razseljenih oseb v Čadu vključeno lokalno prebivalstvo, kakor tudi vlada; predlaga, naj načrti sprave vključujejo notranje razseljene osebe in tudi lokalno prebivalstvo;

25. se veseli, da sta obnova in vzpostavitev normalnega stanja na območjih, kamor so se zatekli razseljeni prebivalci in begunci, predvidena v 10. Evropskem razvojnem skladu;

26. poudarja, da je treba vprašanje človekovih pravic vključiti v čadske izobraževalne sisteme in da je treba čim prej izvesti akcijske načrte za izobraževanje o človekovih pravicah v osnovnih in srednjih šolah; ugotavlja, da bi evropske sile lahko imele vlogo pri preprečevanju rekrutiranja otrok v uporniške skupine, tako da bi si z voditelji skupnosti prizadevale za osveščanje skupnosti glede nevarnosti, ki pretijo njihovim otrokom;

27. poziva, naj se iz vseh sil čadske nacionalne vojske, vključno z milicami za samoobrambo in drugimi paravojaškimi skupinami, ki prejemajo podporo čadske vlade, demobilizirajo vsi otroci, mlajši od 18 let, in naj se premestijo k njihovim družinam ali k ustreznim agencijam za zaščito otrok;

28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Afriški uniji, generalnemu sekretarju Združenih narodov, sopredsednikom skupne parlamentarne skupščini AKP-EU ter predsednikom, vladam in parlamentom Čada, Srednjeafriške republike in Sudana.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0419.

(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0630.

(3) UL L 34, 8.2.2008, str. 39.

(4) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/111

Čezmejno sodelovanje na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu *

P6_TA(2008)0128

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o pobudi Zvezne republike Nemčije z namenom sprejetja Sklepa Sveta o izvajanju Sklepa 2008/…/PNZ o pospešitvi čezmejnega sodelovanja zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (11563/2007 — 11045/1/2007 — C6-0409/2007 — 2007/0821(CNS))

(2009/C 259 E/21)

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju pobude Zvezne republike Nemčije (11563/2007 in 11045/1/2007),

—	ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe EU,

—	ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0409/2007),

—	ob upoštevanju členov 93 in 51 ter člena 41(4) svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0099/2008),

1. odobri pobudo Zvezne republike Nemčije, kot je bila spremenjena;

2. poziva Svet, naj v skladu s tem spremeni besedilo;

3. poziva Svet in Komisijo, naj po pričetku veljavnosti Lizbonske pogodbe data prednost prihodnjim predlogom sprememb sklepa v skladu z izjavo št. 50 o členu 10 protokola o prehodnih odločbah, ki bo priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

4. je odločen, da bo obravnaval vsak takšen predlog z nujnim postopkom v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 3 in ob tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti;

5. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

6. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Zvezne republike Nemčije;

7. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Zvezne republike Nemčije.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA

SPREMEMBA

Sprememba 1

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Uvodna izjava 3a (novo)

(3a)	Potrebno je, da Svet v najkrajšem možnem času sprejme okvirni sklep o določenih postopkovnih pravicah v kazenskih postopkih v celotni Evropski uniji kot osnovo za vzpostavitev določenih minimalnih pravil o pravni pomoči, ki je v državah članicah na voljo posameznikom.

Sprememba 2

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Uvodna izjava 3b (novo)

(3b)

Potrebno je oblikovati predpise o varstvu podatkov iz Sklepa 2008/…/PNZ o pospešitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, saj še ni bil sprejet ustrezen pravni instrument za varstvo podatkov v tretjem stebru. Ko bo ta splošni pravni instrument sprejet, bi se moral uporabljati za celotno področje policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah pod pogojem, da je raven varstva podatkov, ki jo nudi, ustrezna, in da v nobenem primeru ni nižja od varstva, ki je opredeljeno s Konvencijo Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in njenega dodatnega protokola v zvezi z nadzornimi organi in čezmejnim prenosom podatkov z dne 8. novembra 2001.

Sprememba 3

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Uvodna izjava 3c (novo)

(3c)

Posebne kategorije podatkov o rasnem ali narodnostnem poreklu, političnih nazorih, verskih ali filozofskih prepričanjih, članstvu v stranki ali sindikatu, spolni usmerjenosti ali zdravju bi se morale obravnavati le, če je to za posamezne primere nujno potrebno in sorazmerno ter v skladu s posebnimi zaščitnimi ukrepi.

Sprememba 4

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Uvodna izjava 3d (novo)

(3d)	Z namenom doseganja učinkovitega policijskega sodelovanja bi moralo biti mogoče hitro in brez birokracije oblikovati skupne delovne skupine.

Sprememba 5

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Uvodna izjava 4a (novo)

(4a)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem evropskega nadzornika osebnih podatkov z dne 19. decembra 2007.

Sprememba 6

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Člen 2 – točka -a (novo)

(-a)

„osebni podatek“ pomeni informacijo, ki se nanaša na fizično osebo, ki je bila identificirana ali jo je mogoče identificirati („oseba, na katero se podatki nanašajo“); oseba, ki jo je mogoče identificirati, je tista, ki se lahko neposredno ali posredno določi, zlasti s pomočjo identifikacijske številke ali enega ali več dejavnikov, značilnih za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto;

Sprememba 11

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Člen 2 – točka e

(e)	„nekodirajoči del DNA“ pomeni kromosomska področja , ki ne vsebujejo nobenih genetskih informacij , tj. ki jim ni mogoče pripisati nobenih funkcionalnih lastnosti nekega organizma;

(e)	„nekodirajoči del DNA“ pomeni dele kromosomov, ki ne vsebujejo genetskih podatkov , tj. ki jim ni mogoče pripisati informacij o specifičnih dednih lastnostih; ne glede na znanstveni napredek se iz nekodiranih delov DNA ne bo razkrilo nadaljnjih podatkov;

Sprememba 18

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Člen 3a (novo)

Člen 3a

Zahteve v zvezi z oproščenimi osebami ali osebami, zoper katere je bila obtožba umaknjena

V skladu s poglavjema 3 in 4 tega sklepa se poročila, ki so skladna s profilom DNA ali daktiloskopskimi podatki o osebah, ki so bile oproščene ali je bila zoper njih obtožba umaknjena, lahko izmenjajo le, če je zbirka podatkov natančno omejena in če je kategorija podatkov, ki so predmet preiskave, jasno opredeljena z nacionalno zakonodajo.

Sprememba 19

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Člen 8 – odstavek 1 – točka a

(a)	kodo države članice države članice prosilke,

(a)	kodo države članice države članice prosilke in kodo nacionalnega organa, s katerim se posvetuje;

Sprememba 20

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek i

(i)	pooblastila, ki jih smejo med operacijo v državi članici gostiteljici izvrševati uradniki in drugi javni uslužbenci, ki jih tja napoti druga država članica oziroma več takšnih držav;

(i)	pooblastila, ki jih smejo med operacijo v državi članici gostiteljici izvrševati uradniki in drugi javni uslužbenci, ki jih tja napoti druga država članica oziroma več takšnih držav; pooblastila še zlasti vključujejo pravico do nadzora, zasledovanja, aretacije in zaslišanja;

Sprememba 21

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Člen 18 – odstavek 1

1. Nadaljnje podrobnosti o tehničnem in upravnem izvajanju Sklepa 2007/…/PNZ so navedene v Prilogi k temu sklepu. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni Prilogo.

1. Nadaljnje podrobnosti o tehničnem in upravnem izvajanju Sklepa 2008/…/PNZ so navedene v Prilogi k temu sklepu. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni Prilogo po posvetovanju z Evropskim parlamentom v skladu s členoma 34(2)(c) in 39(1) Pogodbe o Evropski uniji .

Sprememba 22

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Člen 20 – odstavek 1

1. Svet na podlagi poročila o oceni, ki je oprt na vprašalnik iz poglavja 4 Priloge k temu sklepu, sprejme odločitev iz člena 25(2) Sklepa 2007/…/PNZ.

1. Svet na podlagi poročila o oceni, ki je oprt na vprašalnik iz poglavja 4 Priloge k temu sklepu, sprejme odločitev iz člena 25(2) Sklepa 2008/…/PNZ. Neodvisni organi za varstvo podatkov v zadevni državi članici so v celoti udeleženi pri postopku ocenjevanja iz poglavja 4 Priloge k temu sklepu.

Sprememba 23

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Člen 21 – odstavek 1

1. Vsako leto se opravi ocena upravnih, tehničnih in finančnih vidikov uporabe izmenjave podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2007/…/PNZ. Ta ocena velja za tiste države članice, ki v času ocenjevanja že uporabljajo Sklep 2007/…/PNZ, opravi pa se za tiste vrste podatkov, ki so jih zadevne države članice že začele izmenjevati. Ocena temelji na poročilih zadevnih držav članic.

1. Vsako leto se opravi ocena upravnih, tehničnih in finančnih vidikov uporabe izmenjave podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/…/PNZ. Del te ocene je presoja posledic razlik v tehnikah in merilih za zbiranje in hrambo podatkov v državah članicah. Poleg tega v oceno spada presoja rezultatov z vidika sorazmernosti in učinkovitosti čezmejne izmenjave različnih vrst podatkov o DNA. Ta ocena velja za tiste države članice, ki v času ocenjevanja že uporabljajo Sklep 2008/…/PNZ, opravi pa se za tiste vrste podatkov, ki so jih zadevne države članice že začele izmenjevati. Ocena temelji na poročilih zadevnih držav članic.

Sprememba 24

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Člen 21 – odstavek 2a (novo)

2a. Generalni sekretariat Sveta Evropskemu parlamentu in Komisiji redno posreduje rezultate ocen o izmenjavi podatkov v obliki poročila, kot je navedeno v točki 2.1 poglavja 4 Priloge k temu sklepu.

Sprememba 25

Pobuda Zvezne republike Nemčije

Dodatek k pobudi – poglavje 1 – točka 1.1 – pododstavek 3

Pravilo vključevanja:

Profili DNA, ki jih dajo na voljo države članice za iskanje in primerjavo, ter profili DNA, ki so poslani za iskanje in primerjavo, morajo vsebovati vsaj 6 lokusov in lahko vsebujejo dodatne lokuse ali slepe vzorce glede na njihovo razpoložljivost. Referenčni profili DNA morajo vsebovati vsaj 6 od 7 lokusov ESS/ISSOL. Za povečanje natančnosti skladnosti, se priporoča, da se vse razpoložljive alele shranijo v zbirki indeksiranih profilov DNA.

Pravilo vključevanja:

Profili DNA, ki jih dajo na voljo države članice za iskanje in primerjavo, ter profili DNA, ki so poslani za iskanje in primerjavo, morajo vsebovati vsaj 6 lokusov in dodatne lokuse ali slepe vzorce glede na njihovo razpoložljivost. Referenčni profili DNA morajo vsebovati vsaj 6 od 7 lokusov ESS/ISSOL. Za povečanje natančnosti skladnosti se vse razpoložljive alele shrani v podatkovni zbirki indeksiranih profilov DNA in uporabiti za iskanje in primerjavo. Države članice takoj, ko je izvedljivo, izvajajo nove evropske standardne nize lokusov (ESS), ki jih sprejme Evropska unija .

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/116

Statut evropskega varuha človekovih pravic

P6_TA(2008)0129

Osnutek Sklepa Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o spremembi svojega Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (2006/2223(INI))

(2009/C 259 E/22)

Naslednji osnutek sklepa je bil sprejet (1) in posredovan Svetu in Komisiji v skladu s členom 195(4) Pogodbe ES in členom 107d(4) Pogodbe Euratom:

(1) Glasovanje o predlogu resolucije (A6-0076/2008) je odloženo do zaključka postopka iz člena 195(4) Pogodbe ES in člena 107d(4) Pogodbe Euratom.

Sklep Evropskega parlamenta o spremembi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic

EVROPSKI PARLAMENT JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 195(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 107d(4) Pogodbe,

ob upoštevanju svoje resolucije z … o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta o spremembi Sklepa Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic,

ob upoštevanju mnenja Komisije,

s soglasjem Sveta,

ker:

1)	Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (1) priznava pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico državljanov Unije,

2)	je zaupanje državljanov v sposobnost varuha človekovih pravic, da vodi temeljite in nepristranske preiskave v domnevnih primerih slabega upravljanja, bistveno za uspeh dejavnosti varuha človekovih pravic,

3)	je zaželeno, da se r Statut varuha človekovih pravic prilagodi in tako odpravi kakršna koli morebitna negotovost glede sposobnosti varuha človekovih pravic, da vodi temeljite in nepristranske preiskave v domnevnih primerih slabega upravljanja,

4)	je zaželeno, da se Statut varuha človekovih pravic prilagodi, da bi omogočili morebitni razvoj zakonskih določb ali sodne prakse v zvezi z ukrepanjem organov, pisarn in agencij Evropske unije v primerih pred Sodiščem,

je zaželeno, da se Statut varuha človekovih pravic prilagodi, da bi upoštevali spremembe, nastale v zadnjih letih, glede vloge institucij in organov EU v boju proti goljufijam zoper finančne interese Evropske unije, zlasti ustanovitev Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in tako omogočili varuhu človekovih pravic, da te institucije ali organe obvesti o vseh informacijah, ki sodijo v njihovo pristojnost,

je zaželeno, da se sprejmejo ukrepi, z namenom omogočiti varuhu človekovih pravic vzpostavitev sodelovanja s podobnimi institucijami na nacionalni ali mednarodni ravni ter z nacionalnimi ali mednarodnimi institucijami, čeprav imajo večje pristojnosti kakor evropski varuh človekovih pravic, na primer varstvo človekovih pravic, saj bi takšno sodelovanje lahko pozitivno prispevalo k bolj učinkoviti dejavnosti varuha človekovih pravic,

7)	je Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo prenehala veljati leta 2002, —

SKLENIL:

Člen 1

Navedba sklicevanja 1, uvodna izjava 3, člen1(1), člen 1(3), prvi in peti pododstavek člena 3(2), člen 4 in člen 5 Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom se spremenijo na naslednji način:

STATUT VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC

PREDLOG SPREMEMBE

Predlog spremembe 1

Navedba sklicevanja 1

ob upoštevanju Pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti in zlasti člena 195(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti , člena 20d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter člena 107d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju Pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti in zlasti člena 195(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter člena 107d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 3

ker mora imeti varuh človekovih pravic, ki lahko deluje tudi na lastno pobudo, dostop do vseh sredstev, potrebnih za opravljanje svojih nalog; ker so zato institucije in organi Skupnosti dolžni varuhu človekovih pravic na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in brez poseganja v dolžnost varuha človekovih pravic, da takih informacij ne razkrije in da zaupne informacije ali dokumente obravnava skladno s pravili, ki so popolnoma enakovredna veljavnim pravilom zadevnih institucij ali organov; ker institucije ali organi, ki posredujejo zaupne informacije ali dokumente, o zaupnosti teh informacij ali dokumentov obvestijo varuha; ker bi se morali varuh človekovih pravic ter zadevne institucije in organi strinjati o delovnih pogojih za posredovanje zaupnih informacij ali dokumentov; ker so organi držav članic dolžni varuhu človekovih pravic posredovati vse potrebne informacije, razen kadar za te informacije veljajo pravila ali predpisi o tajnosti ali določbe, ki preprečujejo njihovo posredovanje; ker varuh človekovih pravic, kadar meni, da zahtevane pomoči ne bo dobil, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa;

Predlog spremembe 3

Člen 1, odstavek 1

Predpisi in splošni pogoji, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, se v skladu s členom 195(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, členom 20d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter členom 107d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo določijo s tem sklepom.

1.	Pravila in splošni pogoji, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic, se v skladu s členom 195(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter členom 107d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo določijo s tem sklepom.

Predlog spremembe 4

Člen 3, odstavek 2, pododstavek 1

2.	Institucije in organi Skupnosti morajo varuhu človekovih pravic posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in mu omogočiti dostop do zadevnih spisov. To lahko zavrnejo le na podlagi utemeljenih razlogov tajnosti.

Institucije in organi Skupnosti morajo varuhu človekovih pravic posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in mu omogočiti dostop do zadevnih spisov. Dostop do zaupnih informacij ali dokumentov, zlasti do dokumentov občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001 (2), se omogoči le, če varuh človekovih pravic upošteva pravila, ki so popolnoma enakovredna veljavnim pravilom zadevnih institucij ali organov .

Institucije ali organi, ki posredujejo zaupne informacije ali dokumente, iz prvega pododstavka, o zaupnosti teh informacij ali dokumentov obvestijo varuha.

Za izvajanje pravil iz prvega pododstavka, se lahko varuh človekovih pravic z institucijami ali organi dogovori o delovnih pogojih za dostop do zaupnih informacij ter drugih informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Predlog spremembe 5

Člen 3, odstavek 2, pododstavek 5

Uradniki in drugi uslužbenci institucij in organov Skupnosti morajo na zahtevo varuha človekovih pravic pričati; govorijo v imenu svojih uradov in v skladu z njihovimi navodili ter jih še naprej obvezuje dolžnost poslovne tajnosti.

Uradniki in drugi uslužbenci institucij in organov Skupnosti morajo na zahtevo varuha človekovih pravic pričati; še naprej jih obvezujejo ustrezne določbe Kadrovskih predpisov, zlasti dolžnost poslovne skrivnosti.

Predlog spremembe 6

Člen 4

Varuh človekovih pravic in njegovo osebje, za katerega se uporabljajo člen 287 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti , člen 47(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter člen 194 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ne smejo širiti informacij ali dokumentov, ki so jih pridobili med preiskavami. Prav tako morajo brez poseganja v odstavek 2 zaupno obravnavati vse informacije , ki bi lahko škodile pritožniku ali drugim vpletenim osebam.

Varuh človekovih pravic in njegovo osebje, za katerega se uporabljajo člen 287 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člen 194 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ne smejo širiti informacij ali dokumentov, ki so jih pridobili med preiskavami. Prav tako ne smejo brez poseganja v odstavek 2 širiti nobenih zaupnih informacij ali dokumentov , ki so bili posredovani varuhu človekovih pravic kot dokumenti občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001, ter kot dokumenti, ki sodijo v obseg uporabe zakonodaje Skupnosti s področja varstva osebnih podatkov, kakor tudi nobenih informacij , ki bi lahko škodile pritožniku ali drugim vpletenim osebam.

Varuh človekovih pravic in njegovo osebje obravnavajo prošnje tretjih strank za dostop do dokumentov, ki jih je varuh pridobil v teku preiskav, v skladu s pogoji in omejitvami iz Uredbe (ES) št. 1049/2001, zlasti člena 4Uredbe.

Če se varuh človekovih pravic med preiskavami seznani z dejstvi, ki se po njegovem mnenju nanašajo na kazensko pravo, prek stalnih predstavništev držav članic v Evropskih skupnostih takoj obvesti pristojne nacionalne organe in po potrebi tudi institucijo Skupnosti, pod katero zadevni uradnik ali uslužbenec spada in ki lahko uporabi drugi odstavek člena 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti. Varuh človekovih pravic lahko pristojno institucijo ali organ Skupnosti obvesti o dejstvih, ki z vidika discipline vnašajo dvom v obnašanje katerega od njihovih uslužbencev.

Če se varuh človekovih pravic med preiskavami seznani z dejstvi, ki se po njegovem mnenju nanašajo na kazensko pravo, prek stalnih predstavništev držav članic v Evropskih skupnostih ali pristojnih institucij ali organov Skupnosti takoj obvesti pristojne nacionalne organe ; po potrebi varuh obvesti tudi institucijo ali organ Skupnosti, pod katero zadevni uradnik ali uslužbenec spada in ki lahko uporabi drugi odstavek člena 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti. Varuh človekovih pravic lahko pristojno institucijo ali organ Skupnosti obvesti o dejstvih, ki z vidika discipline vnašajo dvom v obnašanje katerega od njihovih uslužbencev.

Predlog spremembe 7

Člen 5

Varuh človekovih pravic lahko, kolikor to prispeva k učinkovitejšim raziskavam ter boljši zaščiti pravic in interesov oseb, ki se pri njem pritožijo, sodeluje z istovrstnimi organi v določenih državah članicah, in sicer pod pogojem, da ravna skladno z veljavno nacionalno zakonodajo. Varuh človekovih pravic pri tem ne sme zahtevati dokumentov, do katerih na podlagi člena 3 sicer nima dostopa.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.

V …, dne …

Za Evropski parlament

Predsednik

(1) UL C 303, 14.12.2007, str. 1.

(2) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o javnem dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

29.10.2009

Uradni list Evropske unije

CE 259/129

Prilagoditev večletnega finančnega okvira

P6_TA(2008)0170

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju v zvezi s prilagoditvijo večletnega finančnega okvira (KOM(2008)0152 — C6-0148/2008 — 2008/2083(ACI))

(2009/C 259 E/28)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0152),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), zlasti točke 48 Sporazuma,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0157/2008),

1. odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2. naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2008/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 6, 10.1.2008, str. 7).

PRILOGA I

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Z DNE 29. APRILA 2008 O SPREMEMBI MEDINSTITUCIONALNEGA SPORAZUMA Z DNE 17. MAJA 2006 O PRORAČUNSKI DISCIPLINI IN DOBREM FINANČNEM POSLOVODENJU V ZVEZI S PRILAGODITVIJO VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE, —

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), zlasti točke 48 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ker:

(1)

Zaradi zamud pri sprejemanju določenih operativnih programov v razdelkih 1b in 2 v letu 2007 ni bilo mogoče prevzeti obveznosti za 2 034 milijonov EUR v tekočih cenah proračunskih sredstev, predvidenih za strukturne sklade, Kohezijski sklad, Sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo, niti jih prenesti v leto 2008. V skladu s točko 48 Medinstitucionalnega sporazuma je treba ta znesek prenesti na naslednja proračunska leta s povišanjem ustreznih zgornjih mej odhodkov za odobritve za prevzem obveznosti.

(2)	Prilogo I Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju je zato treba ustrezno spremeniti (2), —

SKLENETA:

Edini člen

Priloga I Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

V Bruslju, 29. aprila 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2008/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 6, 10.1.2008, str. 7).

(2) Za ta namen je treba številke v tekočih cenah preračunati v cene iz leta 2004.

PRILOGA II

FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2007–2013

(v mio EUR – v cenah iz leta 2004)

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Skupaj 2007–2013

1.	Trajnostna rast

50 865

53 262

54 071

54 860

55 400

56 866

58 256

383 580

1a	Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

8 404

9 595

10 209

11 000

11 306

12 122

12 914

75 550

1b	Kohezija za rast in zaposlovanje

42 461

43 667

43 862

43 860

44 094

44 744

45 342

308 030

2.	Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

51 962

54 685

54 017

53 379

52 528

51 901

51 284

369 756

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna izplačila

43 120

42 697

42 279

41 864

41 453

41 047

40 645

293 105

3.	Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

1 199

1 258

1 380

1 503

1 645

1 797

1 988

10 770

3a	Svoboda, varnost in pravica

600

690

790

910

1 050

1 200

1 390

6 630

3b	Državljanstvo

599

568

590

593

595

597

598

4 140

4.	EU kot globalni akter

6 199

6 469

6 739

7 009

7 339

7 679

8 029

49 463

5.	Uprava (1)

6 633

6 818

6 973

7 111

7 255

7 400

7 610

49 800

6.	Nadomestila

419

191

190

800

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI SKUPAJ

117 277

122 683

123 370

123 862

124 167

125 643

127 167

864 169

kot odstotek BND

1,08 %

1,09 %

1,07 %

1,05 %

1,03 %

1,02 %

1,01 %

1,048 %

ODOBRITVE PLAČIL SKUPAJ

115 142

119 805

112 182

118 549

116 178

119 659

119 161

820 676

kot odstotek BND

1,06 %

0,97 %

1,00 %

0,97 %

0,95 %

1,00 %

Razpoložljiva razlika

0,18 %

0,27 %

0,24 %

0,27 %

0,29 %

0,24 %

Zgornja meja lastnih sredstev kot odstotek BND

1,24 %

(1) Odhodki za pokojnine, ki so vključeni v okvir tega razdelka, so za obdobje 2007–2013 izračunani brez prispevkov zaposlenih za ustrezno shemo in lahko znašajo največ 500 milijonov EUR v cenah iz leta 2004.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.CE2009.259.slv
Uradni list Evropske unije		C 259E

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 29. oktober 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
	Torek, 22. april 2008
2009/C 259E/01	Darovanje in presajanje organov: politični ukrepi na ravni EU Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU (2007/2210(INI))	1

2009/C 259E/02	Prispevek prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji (2007/2149(INI))	9

2009/C 259E/03	Letno poročilo EIB (2006) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2006 (2007/2251(INI))	14

2009/C 259E/04	Odprava uličnega brezdomstva Izjava Evropskega parlamenta o odpravi uličnega brezdomstva	19

	Sreda, 23. april 2008
2009/C 259E/05	Vloga civilne družbe v politiki na področju drog v EU Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o Zeleni knjigi o vlogi civilne družbe v politiki na področju drog v Evropski uniji (2007/2212(INI))	22

2009/C 259E/06	Načrtovanje izvedbe 10. Evropskega razvojnega sklada Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o načrtovanju izvedbe 10. Evropskega razvojnega sklada (2007/2138(INI))	29

2009/C 259E/07	Poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007 (2007/2268(INI))	35

2009/C 259E/08	Politika Kitajske in njen vpliv na Afriko Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o politiki Kitajske in njenem vplivu na Afriko (2007/2255(INI))	41

	Četrtek, 24. april 2008
2009/C 259E/09	Letna strategija politik Komisije za leto 2009 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o letni strategiji politik Komisije za leto 2009	56

2009/C 259E/10	Brodolom ladje New Flame in njegove posledice v zalivu Algeciras Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o brodolomu ladje New Flame in njegovih posledicah v zalivu Algeciras	61

2009/C 259E/11	Peto vrhunsko srečanje Latinskoameriške in karibske države — Evropska unija Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju latinskoameriških in karibskih držav in Evropske unije v Limi	64

2009/C 259E/12	Burma Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o razmerah v Burmi	70

2009/C 259E/13	Evropska strategija na področju biološke raznovrstnosti (COP 9) in biološke varnosti (COP-MOP 4) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o pripravah na srečanje COP-MOP o biotski raznovrstnosti in biološki varnosti v Bonnu v Nemčiji	73

2009/C 259E/14	Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008: Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti (2007/2184(INI))	77

2009/C 259E/15	Sporazum o prosti trgovini med ES in Svetom za sodelovanje v Zalivu Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o sporazumu o prosti trgovini med ES in Svetom za sodelovanje v Zalivu	83

2009/C 259E/16	Zelena knjiga o tržnih instrumentih za namene okoljske politike in z njo povezanih politik Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o zeleni knjigi o tržnih instrumentih za namene okoljske politike in z njo povezanih politik (2007/2203(INI))	86

2009/C 259E/17	Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) in vodenje Uprave za mednarodne računovodske standarde (IASB) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) in vodenju Uprave za mednarodne računovodske standarde (IASB) (2006/2248(INI))	94

2009/C 259E/18	Zimbabve Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o Zimbabveju	101

2009/C 259E/19	Pravice žensk v Iranu Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o pravicah žensk v Iranu	103

2009/C 259E/20	Čad Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o razmerah v Čadu	106

	III Pripravljalni akti
	Evropski parlament
	Torek, 22. april 2008
2009/C 259E/21	Čezmejno sodelovanje na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu * Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o pobudi Zvezne republike Nemčije z namenom sprejetja Sklepa Sveta o izvajanju Sklepa 2008/…/PNZ o pospešitvi čezmejnega sodelovanja zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (11563/2007 — 11045/1/2007 — C6-0409/2007 — 2007/0821(CNS))	111

2009/C 259E/22	Statut evropskega varuha človekovih pravic Osnutek Sklepa Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o spremembi svojega Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (2006/2223(INI))	116

	Sklep Evropskega parlamenta o spremembi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic	116
	Sreda, 23. april 2008
2009/C 259E/23	Sklenitev Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji *** Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni ter Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (16731/2007 — KOM(2007)0623 — C6-0093/2008 — 2007/0218(AVC))	121

2009/C 259E/24	Uporaba člena 81(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med prevozniki v linijskem prevozu po morju (konzorciji) (kodificirana različica) * Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o predlogu Uredbe Sveta o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med prevozniki v linijskem prevozu po morju (konzorciji) (kodificirana različica) (KOM(2007)0753 — C6-0475/2007 — 2007/0265(CNS))	121

2009/C 259E/25	Mediacija v civilnih in gospodarskih zadevah ***II Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o skupnem stališču Sveta glede sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (15003/5/2007 — C6-0132/2008 — 2004/0251(COD))	122

2009/C 259E/26	Evropski satelitski radionavigacijski programi (EGNOS in Galileo) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o spremenjenem predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih radionavigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (KOM(2007)0535 — C6-0345/2007 — 2004/0156(COD))	123

	Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo)	124
2009/C 259E/27	Razširitev področja uporabe Direktive 2003/109/ES na upravičence do mednarodne zaščite * Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite (KOM(2007)0298 — C6-0196/2007 — 2007/0112(CNS))	126

2009/C 259E/28	Prilagoditev večletnega finančnega okvira Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju v zvezi s prilagoditvijo večletnega finančnega okvira (KOM(2008)0152 — C6-0148/2008 — 2008/2083(ACI))	129

	Četrtek, 24. april 2008
2009/C 259E/29	Proračun 2009, Oddelek III – Komisija: proračunski okvir in prednostne naloge za leto 2009 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o proračunskem okviru in prednostnih nalogah za leto 2009 (2008/2024(BUD))	132