26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/1

2009/C 233/01

Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije

Prejšnje objave

Ti teksti so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/2

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale del Lazio (Italija) 4. junija 2009 – IFB Stroder Srl proti Agenzia Italiana del Farmaco (AIFA)

(Zadeva C-198/09)

2009/C 233/02

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale del Lazio

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: IFB Stroder Srl

Tožena stranka: Agenzia Italiana del Farmaco (AIFA)

Vprašanja za predhodno odločanje

Po določbah iz členov 2 in 3 Direktive 89/105, ki urejajo razmerje med javnimi organi države članice in farmacevtskimi podjetji – v smislu, da je določitev cene zdravila ali njeno povišanje opravljeno na podlagi podatkov, ki jih ti zagotovijo, vendar z odobritvijo pristojnih organov, torej na podlagi usklajevanja med samimi podjetji in organi, ki so pristojni za nadzor nad farmacevtskimi izdatki – je v členu 4(1) te direktive določena ‚zamrznitev cen vseh zdravil ali določenih vrst zdravil‘, ki je mišljena kot splošni ukrep, ki mora biti preverjen vsaj enkrat letno, da se ugotovi, ali makroekonomske okoliščine države članice upravičujejo nadaljevanje zamrznitve.

Ta določba daje pristojnim organom 90-dnevni rok za ukrepanje, po izteku katerega morajo objaviti morebitna povišanja ali znižanja cen.

Ali je treba to določbo v delu, v katerem določa ‚morebitno znižanje cen‘, razlagati tako, da je poleg splošnega ukrepa zamrznitve cen vseh ali določenih vrst zdravil dovoljen še drug splošni ukrep glede možnosti znižanja cen vseh ali določenih vrst zdravil, in ali je treba šteti, da se besedna zveza ‚morebitno znižanje cen‘ nanaša izključno na zdravila, katerih cena je bila že zamrznjena?

Ali je mogoče člen 4(1) Direktive 89/105 v delu, v katerem pristojnim organom države članice ob zamrznitvi cen nalaga, da vsaj enkrat letno preverijo, ali makroekonomske okoliščine upravičujejo nespremenjeno nadaljevanje te zamrznitve, razlagati tako, da je mogoče ta ukrep, če je odgovor na prvo vprašanje, da je znižanje cen dovoljeno, uporabiti celo večkrat na leto z večletnim ponavljanjem (od 2002 do 2010)?

Ali je v smislu navedenega člena 4 Direktive 89/105 – ki ga je treba razlagati ob upoštevanju uvodnih izjav, ki obravnavajo glavni cilj ukrepov za nadzor cen zdravil, ki je ‚pospeševanje javnega zdravja z zagotavljanjem razpoložljivosti ustrezne preskrbe z zdravili po razumni ceni in preprečevanje odstopanj pri takšnih ukrepih, ki lahko ovirajo ali izkrivljajo promet z zdravili v Skupnosti‘ – sprejetje ukrepov, ki se nanašajo le na ‚ocenjeno‘, in ne na ‚ugotovljeno‘ ekonomsko vrednost izdatkov, v skladu s pravili Skupnosti (vprašanje se nanaša na oba primera)?

Ali se morajo zahteve, povezane z upoštevanjem zgornjih meja farmacevtskih izdatkov, za določitev katerih je pristojna vsaka država članica, nanašati izključno na farmacevtske izdatke ali pa je mogoče šteti, da imajo države članice diskrecijsko pravico, da upoštevajo tudi podatke glede drugih izdatkov za zdravstvo?

Ali je treba načeli preglednosti in sodelovanja zadevnih podjetij pri ukrepih zamrznitve ali splošnega znižanja cen zdravil, ki izhajata iz direktive, razlagati tako, da je treba vedno predvideti možnost odstopanja od predpisane cene (člen 4(2) Direktive 89/105) in konkretno sodelovanje podjetja, ki zaprosi za odstopanje, zaradi česar morajo upravni organi obrazložiti morebitno zavrnitev?

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/3

Tožba, vložena 18. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Poljski

(Zadeva C-223/09)

2009/C 233/03

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: O. Beynet in M. Kaduczak, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Poljska

Predloga tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Republika Poljska s tem, da ni sprejela zakonskih in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/89/ES z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo, v vsakem primeru pa s tem, da Komisije ni obvestila o sprejetju teh predpisov, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

—	Republiki Poljski naj se naloži plačilo strokov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 24. februarja 2008. Ob vložitvi te tožbe tožena stranka ni sprejela ukrepov, potrebnih za prenos direktive, v vsakem primeru pa o njih ni obvestila Komisije.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/3

Tožba, vložena 24. junija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Poljski

(Zadeva C-228/09)

2009/C 233/04

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Triantafyllou in A. Stobiecka-Kuik, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Poljska

Predloga tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Republika Poljska s tem, da je v davčno osnovo za DDV, ki se na Poljskem plača pri dobavi, nakupu znotraj Skupnosti in uvozu osebnega vozila vključila znesek „opłata rejestracyjna“ (pristojbina za registracijo), ni izpolnila obveznosti iz členov 78, 79, 83 in 86 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1);

—	Republiki Poljski naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Očitek iz zadevne tožbe se nanaša na dejstvo, da je Poljska v davčno osnovo za DDV za dobavo, nakup znotraj Skupnosti in uvozu neregistriranih osebnih vozil, ki se opravijo na njenem ozemlju, vključila pristojbino za registracijo.

Komisija meni, da sta si poljski davek/pristojbina, ki je sporna v tej zadevi, in danski davek/pristojbina iz zadeve C-98/05 De Danske Bilimportører v bistvenem podobni. V navedeni zadevi je Sodišče ugotovilo, da davek/pristojbina za registracijo ni zajeta v davčni osnovi za DDV.

Komisija zastopa stališče, da učinkovanje poljske pristojbine za registracijo v primeru nadaljnjih transakciji v zvezi z istim vozilom pred njegovo registracijo kaže na to, da gre v bistvu za davek/pristojbino za registracijo in ne davek na prodajo kot trdi Republika Poljska. Davčni zavezanec lahko namreč od obračunanega davka odšteje znesek pristojbine za registracijo. To pa pomeni, da se na koncu prek sistema odbitkov vstopnega davka davek/pristojbina obračuna le enkrat.

Komisija se ne strinja z utemeljitvijo Republike Poljske, da je oseba, ki je odgovorna za plačilo pristojbine za registracijo, prodajalec, kupec znotraj Skupnosti ali uvoznik vozila in ne oseba, na ime katere je vozilo registrirano.

(1) UL L 347, str. 1.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/3

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Najvyšší súd (Slovaška) 3. julija 2009 – Lesoochranárske zoskupenie VLK proti Ministerstvo životného prostredia Slovenskej republiky

(Zadeva C-240/09)

2009/C 233/05

Jezik postopka: slovaščina

Predložitveno sodišče

Najvyšší súd

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Lesoochranárske zoskupenie VLK

Tožena stranka: Ministerstvo životného prostredia Slovenskej republiky

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je mogoče za člen 9, zlasti odstavek 3, Aarhuške konvencije, šteti, da ima neposredni učinek mednarodnih pogodb („self-executing effect“), če se upošteva, da je glavni cilj tega mednarodnega sporazuma preoblikovati klasični koncept aktivne legitimacije s tem, da se status stranke v postopku prizna tudi javnosti oziroma zadevni javnosti, ob upoštevanju, da je Evropska unija pristopila k tej mednarodni konvenciji 17. februarja 2005, vendar še ni sprejela skupnostnih predpisov za njen prenos v pravni red Skupnosti?

2.	Ali je mogoče za člen 9, zlasti odstavek 3, Aarhuške konvencije, ki je že vključen v pravni red Skupnosti, šteti, da se neposredno uporablja oziroma da ima neposredni učinek prava Skupnosti v smislu ustaljene sodne prakse Sodišča?

Če je odgovor na prvo ali drugo vprašanje pritrdilen, ali je člen 9(3) Aarhuške konvencije mogoče razlagati z vidika glavnega cilja tega mednarodnega sporazuma v smislu, da je treba kot „dejanja organov javne oblasti“ razumeti tudi sprejetje odločbe, to je da pravica javnosti do udeležbe v sodnem postopku vključuje tudi pravico izpodbijati odločbo javnega organa, katere nezakonitost vpliva na okolje?

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/4

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Halle (Nemčija) 3. julija 2009 – Günter Fuß proti Stadt Halle (Saale)

(Zadeva C-243/09)

2009/C 233/06

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Halle

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Günter Fuß

Tožena stranka: Stadt Halle (Saale)

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba škodovanje delavcu iz člena 22(1)(b) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 (1) o določenih vidikih organizacije delovnega časa razumeti objektivno ali subjektivno?

Ali gre za škodovanje delavcu v smislu člena 22(1)(b) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, če je javni uslužbenec v službi za intervencijo zaradi svoje prošnje, da se v prihodnje upošteva najdaljši delovni čas, proti svoji volji premeščen na drugo delovno mesto, ki pretežno zajema pisarniško delo?

Ali se šteje nižje plačilo za škodovanje delavcu v smislu člena 22(1)(b) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, če se s premestitvijo zmanjša obseg dela ob neugodnem času (ponoči, ob nedeljah in praznikih) in s tem tudi višina dodatka za težavno delo, ki je predviden za tako delo?

4.	Če je odgovor na vprašanje 2 ali 3 pritrdilen: ali se lahko s premestitvijo povzročeno škodovanje izravna z drugimi prednostmi novega delovnega mesta, kot so krajši delovni čas ali dodatno izobraževanje?

(1) UL L 299, str. 9.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/4

Tožba, vložena 3. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-244/09)

2009/C 233/07

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Lyal in W. Mölls, zastopnika)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predloga tožeče stranke:

—	ugotovi naj se, da Zvezna republika Nemčija s tem, da je degresivno amortizacijo v skladu s členom 7(5) zakona o dohodnini omejila na stavbe, ki so v državi, ni izpolnila obveznosti iz člena 56 ES.

—	Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet predložene tožbe so določbe nemškega zakona o dohodnini, v skladu s katerimi se pri davčni obravnavi nepremičnin predvideno tako imenovano degresivno amortizacijo za obrabo, to je uporabo višjih amortizacijskih stopenj od linearnih v prvi fazi amortizacijske dobe, omeji na stavbe, ki so v državi.

S takim različnim obravnavanjem nepremičnin, ki so v državi, in tistih, ki so zunaj države, naj bi se kršilo prost pretok kapitala, zagotovljen v členu 56 ES. V skladu z ustaljeno sodno prakso naj bi ta določba prepovedovala vse ukrepe, ki čezmejna gibanja kapitala v primerjavi z gibanji kapitala znotraj države postavljajo v slabši položaj in s tem odvračajo rezidente od prvo navedenih.

Zaradi sporne ureditve naj bi bil likvidnostni položaj davčno zavezanih investitorjev v primeru tuje nepremičnine slabši kot v primeru nepremičnine v državi. To naj bi imelo za posledico, da naj bi bile naložbe v nepremičnine, ki so zunaj države, manj privlačne v primerjavi z naložbami v nepremičnine v državi, kar bi investitorje lahko odvrnilo od tega, da bi v drugi državi članici zgradili ali kupili stavbo. Izboljšanje likvidnostnega položaja v primeru investicije v nepremičnino v državi naj bi v skladu z ustaljeno sodno prakso predstavljalo davčno ugodnost, ki bi jo bilo treba upoštevati v delu, kjer naj bi šlo za primerjavo konkretnega obravnavanja čisto notranje državnega in čezmejnega dejanskega stanja.

Sicer naj bi bil učinek očitane diskriminatorne ureditve omejen na stavbe, za katere je bilo za gradbeno dovoljenje zaprošeno oziroma za katere je bila prodajna pogodba sklenjena pred 1. januarjem 2006, vendar naj prost pretok kapitala s tem ne bi bil odpravljen, saj naj bi degresivna amortizacija za obrabo predstavljala trajajoče dejansko stanje.

Po mnenju zvezne vlade je zgoraj navedena omejitev upravičena z nujnimi razlogi v splošnem interesu, saj naj bi bil namen sporne ureditve spodbujanje gradnje najemnih stanovanj v Nemčiji.

K temu je treba pripomniti, da spodbujanje nacionalnega gospodarstva v skladu z ustaljeno sodno prakso ne predstavlja nikakršnega cilja, ki bi lahko upravičeval omejitev temeljnih svoboščin. Tudi če bi bil cilj spodbujanja gradnje najemnih stanovanj priznan kot negospodarski cilj, stroga omejitev degresivne amortizacije na stavbe v državi ne bi bila niti nujna niti sorazmerna. Spodbujanje gradnje najemnih stanovanj v Nemčiji ne bi bilo prizadeto, če bi bila degresivna amortizacija zagotovljena tudi v primerih nepremičnin v drugih državah članicah.

Zvezna vlada naj torej ne bi navedla nobenih razlogov, ki bi lahko upravičili ugotovljeni poseg v prost pretok kapitala.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Baden-Württemberg (Nemčija) 7. julija 2009 – Alketa Xhymshiti proti Bundesagentur für Arbeit - Familienkasse Lörrach

(Zadeva C-247/09)

2009/C 233/08

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Baden-Württemberg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Alketa Xhymshiti

Tožena stranka: Bundesagentur für Arbeit - Familienkasse Lörrach

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba v primerih, v katerih državljan tretje države zakonito prebiva v eni od držav članic Evropske unije in je zaposlen v Švicarski konfederaciji, zanj in za njegovo ženo, ki je državljanka tretje države, v državi članici stalnega prebivališča uporabiti Uredbo 859/2003/ES (1), kar povzroči, da mora država članica stalnega prebivališča za delavca in njegovo ženo uporabiti uredbi 1408/71/EGS (2) in 574/72/EGS (3)?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je treba v okoliščinah, navedenih v prvem vprašanju, člene 2, 13 in 76 Uredbe 1408/71/EGS in člen 10(1)(a) Uredbe 574/72/EGS razlagati tako, da se materi, ki je državljanka tretje države, v državi članici stalnega prebivališča lahko zavrne dodelitev družinskih dajatev zato, ker je državljanka tretje države, čeprav je zadevni otrok državljan Unije?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 859/2003 z dne 14. maja 2003 o razširitvi določb Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe (EGS) št. 574/72 na državljane tretjih držav, za katere navedene določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva (UL L 124, str. 1).

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 149. str. 2).

(3) Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 74, str. 1).

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/5

Tožba, vložena 7. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Ciper

(Zadeva C-251/09)

2009/C 233/09

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Zadra in I. Khatzigiannis)

Tožena stranka: Republika Ciper

Predloga tožeče stranke

—	Sodišče naj razglasi, da Republika Ciper ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 4(2) in 31(1) Direktive 93/38/EGS (1) in člena 1(1) Direktive 92/13/EGS (2);

—	Republiki Ciper naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Arkhi Ilektrikou Kiprou (ciprski organ za elektrogospodarstvo) naj bi med postopkom javnega razpisa št. 20/2005, ki se je nanašal na pogodbo o načrtovanju, oskrbovanju in gradnji četrte enote termoelektrarne Vasilikos, kršil Direktivi 93/38/EGS in 92/13/EGS.

Komisija trdi, da sta bila člena 4(2) in 31(1) Direktive 93/38 kršena z zavrnitvijo pritožnikove ponudbe in s sprejetjem ponudbe drugega ponudnika na temelju merila, ki ni bilo jasno navedeno v razpisu.

Kar zadeva kršitev Direktive 92/13, Komisija trdi, prvič, da je naročnik, če je s svojim ravnanjem ustvaril stanje negotovosti glede razlage, ki bi morala biti podana v zvezi z razlogi za zavrnitev pritožnikove ponudbe, kršil Direktivo 92/13, kot je bila razložena z vidika cilja učinkovitosti, ki ga zasleduje ta direktiva, in, drugič, da naročnik ne more utemeljiti odločitve le z navajanjem ocenjevalnih poročil.

(1) Direktiva Sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju (UL L 199, str. 84).

(2) Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76, str. 14).

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/6

Tožba, vložena 8. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Madžarski

(Zadeva C-253/09)

2009/C 233/10

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Lyal in K. Ritzné Talabér, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Madžarska

Predloga tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Republika Madžarska, s tem da nakup lastniškega stanovanja na Madžarskem, s katerim se nadomesti stanovanje v drugi državi članici, obravnava manj ugodno kot nakup lastniškega stanovanja na Madžarskem, s katerim se nadomesti stanovanje v tej isti državi članici, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi členov 18 ES, 39 ES in 43 ES ter iz členov 28 in 31 Sporazuma EGP;

—	Republiki Madžarski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet te tožbe je madžarski davčni predpis, v skladu s katerim se pri določanju osnove za odmero davka, ki se plača ob nakupu stanovanja na nacionalnem ozemlju, od vrednosti kupljenega stanovanja cena odsvojenega stanovanja lahko odšteje le, če je bilo slednje v zadevni državi članici.

Ta predpis je v nasprotju s prostim gibanjem oseb in s svobodo ustanavljanja iz v smislu členov 18 ES, 39 ES in 43 ES ter členov 28 in 31 Sporazuma EGP.

Cilj navedenih določb prava Skupnosti je državljanom držav članic omogočiti opravljanje kakršne koli poklicne dejavnosti kjer koli znotraj Skupnosti in obenem prepovedati vse ukrepe, s katerimi se državljane katere koli držav članice Skupnosti, ki želijo na podlagi pravice do prostega gibanja opravljati gospodarsko dejavnost na ozemlju druge države članice, postavlja v manj ugoden položaj. V skladu z ustaljeno sodno prakso določbe, ki državljanu države članice preprečujejo, da bi zaradi izvajanja pravice do prostega gibanja zapustil državo izvora, ali ga od tega odvračajo, pomenijo oviro, čeprav se uporabljajo ne glede na državljanstvo zadevnih delavcev.

Davčni predpis, ki je predmet te tožbe, torej je določba s takimi značilnostmi. Zaradi izključnosti navedenih davčnih ugodnosti bodo namreč tuji ali madžarski državljani, ki ob izvajanju svoje pravice do prostega gibanja določen čas prebivajo v drugi državi članici, prejeli manj spodbud za nakup stanovanja na Madžarskem kot tisti, ki prebivajo na Madžarskem in kupijo novo stanovanje, s katerim nadomestijo stanovanje na ozemlju navedene države, katerega lastniki so bili. Madžarski predpis tako očitno odvrača državljane drugih držav članic od nastanitve na Madžarskem. Komisija meni, da so take osebe, ki so morebiti že plačale davek v podobnem znesku ob nakupu stanovanja v državi, kjer so predhodno prebivale, v enakem položaju kot tiste, ki so svoje predhodno stanovanje kupile na Madžarskem. Zato je treba te osebe enako obravnavati. Ker madžarski predpis postavlja v manj ugoden položaj osebe, ki na Madžarskem kupijo stanovanje, s katerim nadomestijo stanovanje v drugi državi članici, glede na osebe, ki kupijo stanovanje, in so že bile lastnice tovrstne nepremičnine na madžarskem ozemlju, ta različno ureja položaja, ki sta objektivno enaka, in je torej diskriminatoren.

Trditve madžarske vlade ne morejo upravičiti teh kršitev prava..

Kar zadeva, najprej, trditev v zvezi z ohranjanjem doslednosti davčnega sistema je treba ugotoviti, da v tej zadevi ni razvidna neposredna povezava med zadevno davčno ugodnostjo in uresničevanjem te ugodnosti z določeno dajatvijo, kar pa bi bil pogoj, da bi lahko zatrjevana potreba po zagotavljanju doslednosti davčnega sistema upravičevala omejitev izvajanja temeljnih svoboščin. S finančnega vidika ni nobene neposredne povezave med nakupom drugega stanovanja in obveznostjo plačila davka na eni strani in prodajo prvega stanovanja in tedaj plačanim davkom na drugi strani, kar je med seboj povezal le madžarski zakonodajalec.

Nazadnje, glede trditve madžarske vlade, da upoštevanje nepremičnin, ki so bile prodane v drugi državi članici in davkov, ki so bili plačani ob njihovem nakupu, ter preprečevanje morebitnih zlorab pri teh transakcijah povzroča resne upravne težave, Komisija poudarja, da navedene morebitne upravne težave nikakor ne morejo upravičevati kršitve temeljnih svoboščin, ki so zagotovljene s pravom Skupnosti. Republika Madžarska seveda lahko postavi zahteve za pridobitev potrebnih podatkov, vendar te zahteve ne smejo biti nesorazmerne glede na zasledovani cilj.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/7

Pritožba, ki jo je 15. julija 2009 vložil Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) zoper sodbo Sodišča prve stopnje (šesti senat), razglašeno 29. aprila 2009 v zadevi T-23/07, Borco-Marken-Import Matthiesen GmbH & Co. KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-265/09 P)

2009/C 233/11

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: G. Schneider)

Druga stranka v postopku: Borco-Marken-Import Matthiesen GmbH & Co. KG

Predlogi pritožnice:

—	Izpodbijano sodbo naj se razveljavi;

—	tožbo, vloženo zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe Urada z dne 30. novembra 2006 v zadevi R 808/2006-4 naj se zavrne, podredno, zadevo naj se vrne Sodišču prve stopnje v ponovno odločanje;

—	drugi stranki v postopku naj se naloži plačilo stroškov tako postopka na prvi stopnji kot tudi pritožbenega postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Predložena pritožba je bila vložena zoper sodbo Sodišča prve stopnje, s katero je bila razveljavljena odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 30. novembra 2006, s katero je bila zavrnjena zahteva druge stranke v postopku za registracijo znaka „α“ kot znamke Skupnosti. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je odbor za pritožbe, s tem da je le iz neobstoja grafičnih sprememb ali okraševanja v primerjavi s standardno pisavo Times New Roman, sklepal, da prijavljeni znak nima razlikovalnega učinka, ne da bi konkretno preučil njegovo primernost za razlikovanje – z vidika upoštevne javnosti – zadevnih proizvodov od proizvodov konkurentov tožeče stranke, napačno uporabil člen 7(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (v nadaljevanju: Uredba).

Kot pritožbeni razlog se navaja kršitev člena 7(1)(b) Uredbe. Urad meni, da je Sodišče prve stopnje to določbo s treh vidikov netočno razložilo.

Prvič, v nasprotju z mnenjem Sodišča prve stopnje naj za preverjanje skladnosti s členom 7(1)(b) Uredbe razlikovalnega učinka znaka ne bi bilo vedno treba ugotoviti s konkretnim preverjanjem, usmerjenim na določene proizvode. Sodna praksa naj bi za določene kategorije znakov (npr. tridimenzionalni znaki, barvne znamke, slogani, imena domen) dopuščala preučitev konkretnega razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe na podlagi splošnih izjav o zaznavanju potrošnikov in njihovem pogojevanju in naj bi se pri tem pogosto odpovedala konkretnemu preverjanju proizvodov in storitev, zajetih s prijavo. Sodna praksa naj bi prav tako priznavala, da je pri določenih kategorijah znakov konkretni razlikovalni učinek praviloma mogoče doseči le z uveljavitvijo v prometu.

Drugič naj Sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo, da preučitev razlikovalnega učinka predstavlja napoved in ima zato vedno značaj domneve.

Tretjič naj Sodišče prve stopnje v okviru preverjanja člena 7(1)(b) Uredbe ne bi upoštevalo razdelitve trditvenega bremena v delu, v katerem je menilo, da bi moral Urad neobstoj razlikovalnega učinka prijavljenega znaka vedno prikazati na konkretnih dejstvih. Postopek registracije naj bi bil upravni postopek in ne kontradiktorni postopek, v katerem bi Urad prijavitelju zadržke za registracijo moral dokazati. Če bi tožeča stranka navajala, da ima prijavljena znamka v nasprotju z oceno Urada razlikovalni učinek, bi morala s konkretnimi in utemeljenimi podatki dokazati, bodisi da ima prijavljena znamka razlikovalni učinek že sama po sebi bodisi da ga je pridobila z uporabo.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/8

Tožba, vložena 16. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Poljski

(Zadeva C-271/09)

2009/C 233/12

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Montaguti in K. Hermann, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Poljska

Predloga tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se,da Republika Poljska s tem, da je ohranila v veljavi člene 143, 136(3) in 136a(2) ustawa o organizacji i funkcjonowaniu funduszy emerytalnych (zakona o organizaciji in delovanju pokojninskih skladov) z dne 28. avgusta 1997, ki določajo omejitve čezmejnih vlaganj poljskih odprtih pokojninskih skladov, ni izpolnila obveznosti iz člena 56 ES.

—	Republiki Poljski naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija navaja, da člen 143 zakona o organizaciji in delovanju pokojninskih skladov z dne 28. avgusta 1997 (v nadaljevanju: zakon o OFFE) omejuje vrednost investicij zunaj meja Republike Poljske (v nadaljevanju: čezmejne investicije), ki jih lahko OFE (odprti pokojninski skladi) lahko opravijo na podlagi odstavka 2 te določbe, le do 5 odstotkov vrednosti sredstev OFE. Poleg tega seznam tipov čezmejnih investicij iz člena 143(1) zakona o OFFE ne vsebuje vrste tipov investicij, ki jih sicer določa za investicijsko dejavnost OFE na ozemlju Republike Poljske.

V skladu s členom 136(3) zakona o OFFE se vrednost investicij iz naslova udeležb pri papirjih, ki jih izdajo subjekti za skupna vlaganja in ki so navedeni v članu 143(1) tega zakona, ne upošteva pri določanju netto vrednosti sredstev OFE. Netto vrednost sredstev OFE pa je osnova za izračun provizije za upravljanje z OFE. To pa po mnenju tožeče stranke pomeni omejitev prostega pretoka kapitala v smislu člena 56 ES, saj OFE odvrača od vlaganja sredstev v tuje pokojninske sklade.

Člen 136a(2) zakona o OFFE določa, da se stroški transakcij povezane s tujimi klirinškimi institucijami pokrijejo iz sredstev OFE le do višine, ki ustreza stroškom nacionalnih klirinških institucij. Ta določba lahko po mnenju tožeče stranke OFE odvrne od vlaganja v tujini, saj stroškov transakcije ni mogoče v celoti pokriti iz sredstev OFE kot je to v primeru investicij znotraj zadevne države članice.

Komisija meni, da je člen 56 ES upošteven v zvezi z investicijsko dejavnostjo OFE, ki je del poljskega pokojninskega sistema, oprtega na kapitalizaciji prispevkov strank OFE. Zadevne omejitve pretoka kapitala ni mogoče utemeljiti s previdnostnimi ukrepi v smislu člena 58 ES ali višjimi razlogi v javnem interesu. Količinske in vrstne omejitve namreč niso ustrezen ukrep za zagotovitev finančne stabilnosti prispevkov strank, ki jih zbere OFE. V vsakem primeru pa so sporni ukrepi nesorazmerni.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/8

Pritožba, ki jo je vložila Caisse fédérale du Crédit mutuel Centre Est Europe (CFCMCEE) 22. julija 2009 zoper sodbo Sodišče prve stopnje (tretji senat), razglašeno 20. maja 2009 v združenih zadevah T-405/07 in 406/07, CFCMCEE proti UUNT

(Zadeva C-282/09 P)

2009/C 233/13

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Caisse fédérale du Crédit mutuel Centre Est Europe (zastopnika: P. Greffe in L. Paudrat, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

Predlogi pritožnice

Razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (tretji senat), razglašene dne 20. maja 2009, ker je bila delno zavrnjena tožba pritožnice in ker sta bili odločbi Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 10. julija 2007 (zadeva R 119/2007-1) in z dne 12. septembra 2007 (zadeva R 120/2007-1) potrjeni v delu, v katerem sta bili prijavi za znamko Skupnosti PAYWEB CARD št. 003861051 in P@YWEB CARD št. 003861044 zavrnjeni glede teh proizvodov in storitev:

—	„kartice z integriranim vezjem (smart cards), kodirane magnetne kartice, identifikacijske kartice, magnetne, plačilne, kreditne ali debetne magnetne kartice ali kartice z integriranim vezjem, mehanizmi za TV-sprejemnike na kovance“ iz razreda 9

—

„poslovanje z nepremičninami, nezgodno zavarovanje, agencije za izterjavo dolgov, finančne analize, zavarovalništvo, cenitev nepremičnin, izdajanje vrednostnih bonov, vzajemni skladi, menjalniški posli, preverjanje čekov, izdajanje potovalnih čekov, finančno svetovanje, zavarovalno posredništvo, posredništvo (nepremičnine), borzno posredovanje, posli depo, hramba dragocenosti v sefih, finančno vrednotenje in svetovanje (v zavarovalništvu, bančništvu, pri nepremičninah), finančno informiranje (v zavarovalništvu, bančništvu, pri nepremičninah), finančno upravljanje, finančno informiranje, pobiranje najemnin, zdravstveno zavarovanje, pomorsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje, storitve spletnega finančnega informiranja, storitve računalniškega interaktivnega finančnega informiranja“ iz razreda 36

—	„komuniciranje prek računalniških terminalov, prenašanje telegramov, pošiljanje telegramov, informiranje o telekomunikacijah, elektronska pošta,, posredovanje sporočil, računalniško podprto prenašanje sporočil in slik, satelitsko prenašanje“ iz razreda 38.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v podporo pritožbi v bistvu uveljavlja dva pritožbena razloga.

S prvim pritožbenim razlogom navaja, da Sodišče prve stopnje ni izpolnilo obveznosti obrazložitve, s tem ko zaradi neobrazložitve ni zavrnilo izpodbijanih odločb UUNT, in je zato kršilo člen 253 ES in člen 73 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti. Odbor za pritožbe UUNT naj bi namreč v teh odločbah opravil celovito presojo razlikovalnega učinka besednih znakov PAYWEB CARD in P@YWEB CARD glede navedenih proizvodov in storitev, ne da bi za vsakega od njih odločitev obrazložil. Skupna obrazložitev pa je mogoča le, če je vez med proizvodi in storitvami zadostno neposredna in dejanska, tako da ti sestavljajo kategorijo ali skupino, ki je zadostno homogena, kar pa naj v obravnavanem primeru ne bi držalo, saj imajo proizvodi in storitve iz registracije različne naloge.

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom izpodbija presojo Sodišča prve stopnje, da naj bi se področja uporabe absolutnih razlogov za zavrnitev iz člena 7(1), od točke (b) do (d), Uredbe št. 40/94 prekrivala. V skladu s sodno prakso Sodišča naj bi bili razlogi za zavrnitev registracije iz člena 7(1) te uredbe dejansko medsebojno neodvisni in bi bilo treba vsakega od njih ločeno preučiti. Sodišče prve stopnje naj bi tako pri uporabi člena 7(1)(b) glede proizvodov iz razreda 9 napačno uporabilo pravo, s tem ko ni posamezno preučilo dejanskih razlogov za zavrnitev iz te določbe.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte d'appello di Roma (Italija) 24. julija 2009 – Luigi Ricci proti Instituto nazionale della previdenza sociale (INPS)

(Zadeva C-286/09)

2009/C 233/14

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte d'appello di Roma

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Luigi Ricci

Tožena stranka: Instituto nazionale della previdenza sociale (INPS)

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člene 17 ES, 39 ES in 42 ES ter upoštevne določbe Uredbe št. 1408/71 razlagati tako, da se načelo seštevanja vseh zavarovalnih dob za pridobitev in ohranitev pravic do dajatev – načelo, ki je bilo uvedeno s sprejetjem Uredbe Sveta št. 1408/71 – uporabi v vseh primerih, v katerih je treba za priznanje pravice do določene dajatve uporabiti sistem seštevanja in določitve sorazmernega deleža, tako da se upoštevajo zavarovalne dobe, dopolnjene v skladu z zakonodajo vsake države članice, in zavarovalne dobe, dopolnjene v skladu s pokojninskim sistemom, ki velja za uslužbence institucij Skupnosti?

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte d'appello di Roma (Italija) 24. julija 2009 – Aduo Pisaneschi proti Istituto nazionale della previdenza sociale (INPS)

(Zadeva C-287/09)

2009/C 233/15

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte d'appello di Roma

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Aduo Pisaneschi

Tožena stranka: Istituto nazionale della previdenza sociale (INPS)

Vprašanje za predhodno odločanje

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo per la Sardegna (Italija) 27. julija 2009 – Telecom Italia SpA proti Regione autonoma della Sardegna

(Zadeva C-290/09)

2009/C 233/16

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo per la Sardegna

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Telecom Italia SpA

Tožena stranka: Regione autonoma della Sardegna

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba določbe Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, kot so navedene v točki 10, razlagati tako, da prepovedujejo sodelovanje v postopku javnega naročila storitev, kot so storitve dokumentiranja, širjenja in izvedbe „Skladnega sistema vizualne podobe krajev in kulturnih ustanov: Kulturna dediščina Sardinije“, ki so predmet javnega razpisa, ki ga je objavila dežela Sardinija, začasni skupini podjetij, katere član je državni organ v obliki, opisani v točki 12?

Ali so določbe italijanske ureditve iz člena 3(22) in (19) Codice dei contratti pubblici iz zakonske uredbe št. 163/2006 (v katerem je določeno: „Pojem ‚gospodarski subjekt‘ vključuje podjetnika, dobavitelja in izvajalca storitev ali skupino oziroma konzorcij le-teh“ in „Pojmi ‚podjetnik‘, ‚dobavitelj‘ in ‚izvajalec storitev‘ označujejo fizično ali pravno osebo oziroma subjekt brez pravne osebnosti, vključno z Evropskim gospodarskim interesnim združenjem (EGIZ), ustanovljenim v smislu zakonske uredbe št. 240 z dne 23. julija 1991, ki ‚na trgu ponuja‘ izvajanje del, dobavo proizvodov, opravljanje storitev“) in iz člena 34 Codice dei contratti pubblici (v katerem so našteti subjekti, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje v postopkih oddaje javnih naročil) v nasprotju z Direktivo 2004/18/ES, če se razlaga tako, da omogoča sodelovanje poklicnim izvajalcem takih dejavnosti, ne pa osebam javnega prava, ki imajo nepridobitne cilje, kot so raziskave?

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Parma (Italija) 27. junija 2009 – Isabella Calestani proti Agenzia delle Entrate Ufficio di Parma

(Zadeva C-292/09)

2009/C 233/17

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale di Parma

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Isabella Calestani

Tožena stranka: Agenzia delle Entrate Ufficio di Parma

Vprašanje za predhodno odločanje

Da bi se lahko odločilo v sporu o glavni stvari, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je člen 19(5) DPR št. 633/72 v nasprotju s pravom Skupnosti in z načelom nediskriminatornosti DDV ter zlasti ali je bila Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 pomanjkljivo prenesena v nacionalni pravni red v delu, v katerem ta ne predvideva pravice do odbitka DDV, ki so ga pri nabavah plačali subjekti, ki opravljajo oproščene transakcije.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Parma (Italija) 27.julija 2009 – Paolo Lunardi proti Agenzia delle Entrate Ufficio di Parma

(Zadeva C-293/09)

2009/C 233/18

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale di Parma

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Paolo Lunardi

Tožena stranka: Agenzia delle Entrate Ufficio di Parma

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je člen 19(5) DPR št. 633/1972 v nasprotju s pravom Skupnosti in z načelom nediskriminatornosti DDV ter zlasti ali je bila Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS (1) z dne 17. maja 1977 pomanjkljivo prenesena v nacionalni pravni red v delu, v katerem ta dejansko ne dopušča pravice do odbitka DDV, ki so ga pri nabavah proizvajalnih sredstev, plačali subjekti, ki opravljajo v skladu z zakonom oproščene transakcije?

(1) UL L 145, str. 1.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour constitutionnelle (Belgija) 31. julija 2009 – I.B. proti Conseil des ministres

(Zadeva C-306/09)

2009/C 233/19

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour constitutionnelle

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: I.B.

Tožena stranka: Conseil des ministres

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba evropski nalog za prijetje, izdan zaradi izvršitve obsodbe, izrečene v odsotnosti, ne da bi bila obsojena oseba obveščena o kraju ali datumu obravnave, in zoper katero ima še možnost vložitve pritožbe, šteti ne kot nalog za prijetje, izdan zaradi izvršitve kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, v smislu člena 4(6) Okvirnega sklepa Sveta Evropske unije 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (1), temveč kot nalog za prijetje, izdan zaradi uvedbe kazenskega postopka, v smislu člena 5(3) tega okvirnega sklepa?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba člen 4(6) in člen 5(3) tega okvirnega sklepa razlagati tako, da državam članicam ne dovoljujeta, da za predajo osebe, ki prebiva na njihovem ozemlju in je v okoliščinah, opisanih v prvem vprašanju, predmet naloga za prijetje, izdanega zaradi izvršitve kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, pravosodnim organom odreditvene države določi pogoj, da se ta oseba vrne izvršitveni državi, da bi v njej prestajala kazen ali ukrep, vezan na odvzem prostosti, na katerega naj bi bila dokončno obsojena v odreditveni državi?

3.	Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali ta člena kršita člen 6(2) Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti načeli enakosti in prepovedi diskriminacije?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba člena 3 in 4 navedenega okvirnega sklepa razlagati tako, da nasprotujeta temu, da pravosodni organi države članice zavrnejo izvršitev evropskega naloga za prijetje, če obstajajo resni razlogi za prepričanje, da bi njegova izvršitev povzročila kršitev temeljnih pravic zadevne osebe, kot so določene v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji?

(1) UL L 190, str. 1.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Francija) 4. avgusta 2009 – Ministre du budget, des comptes publics et de la fonction publique proti družbi Accor

(Zadeva C-310/09)

2009/C 233/20

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ministre du budget, des comptes publics et de la fonction publique

Tožena stranka: družba Accor

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člena 56 ES in 43 ES razlagati tako, da nasprotujeta davčnemu sistemu, katerega cilj je odpraviti ekonomsko dvojno obdavčevanje dividend in ki:

i)	matični družbi omogoča, da od predplačila davka, ki ga mora plačati ob nadaljnji razdelitvi dividend, ki so ji jih izplačale odvisne družbe, svojim delničarjem, odbije davčni odbitek, povezan z razdelitvijo teh dividend, če jih je prejela od odvisne družbe s sedežem v Franciji,

ii)

te možnosti pa ne ponuja, če je te dividende izplačala odvisna družba s sedežem v drugi državi članici Evropske skupnosti, ker ta sistem v tem primeru ne priznava pravice do odobritve davčnega odbitka, povezanega z razdelitvijo teh dividend, ki jo opravi ta odvisna družba, saj naj bi tak sistem sam po sebi za to matično družbo pomenil kršitev načela prostega pretoka kapitala ali svobode ustanavljanja?

Če je odgovor na prvo točko tega vprašanja nikalen, ali je treba ta člena razlagati tako, da vseeno nasprotujeta takemu sistemu, ker bi bilo treba upoštevati tudi položaj delničarjev, saj je ob upoštevanju plačila predplačila davka znesek dividend, ki jih je ta matična družba prejela od odvisnih družb in jih naprej razdelila svojim delničarjem, drugačen glede na njihov sedež – ali so v Franciji ali v drugi državi članici Evropske skupnosti – tako da bi tak sistem delničarje odvračal od vlaganja v matično družbo ter zato vplival na njeno zbiranje kapitala in bi jo lahko odvračal od dodeljevanja kapitala odvisnim družbam s sedežem v drugih državah članicah in ne v Franciji ali od ustanavljanja takih odvisnih družb v teh državah?

Če je odgovor na točki a) in b) prvega vprašanja pritrdilen in če bi se člena 56 ES in 43 ES razlagala tako, da nasprotujeta zgoraj opisanemu davčnemu sistemu predplačila davka, in bi morala zato uprava načeloma vrniti zneske, prejete na podlagi tega sistema, ker so bili prejeti v nasprotju s pravom Skupnosti, ali to pravo v takem sistemu, ki sam po sebi ne pomeni, da davčni zavezanec davek prenese na tretjo osebo, preprečuje:

a)	da bi lahko uprava nasprotovala vračilu zneskov, ki jih je plačala matična družba, ker naj bi to vračilo povzročilo neupravičeno obogatitev te družbe, in

če je odgovor nikalen, da bi se – zato da ne bi bilo naloženo vračilo tega zneska družbi – lahko uveljavljala okoliščina, da znesek, ki ga je plačala matična družba, zanjo ni knjigovodski ali davčni izdatek, temveč se preprosto odbije od skupnega zneska dividend, ki se lahko razdelijo njenim delničarjem?

Ob upoštevanju odgovorov na prvo in drugo vprašanje, ali skupnostni načeli enakovrednosti in učinkovitosti preprečujeta, da bi za vračilo zneskov, ki lahko zagotavljajo uporabo istega davčnega sistema za dividende, ki jih matična družba razdeli naprej, ne glede na to, ali izvirajo iz zneskov, ki so ji jih izplačale njene odvisne družbe s sedežem v Franciji ali v drugi državi članici Evropske skupnosti, veljal pogoj – po potrebi ob upoštevanju določb dvostranske konvencije o izmenjavi informacij, ki velja med Francijo in državo članico, v kateri ima odvisna družba sedež – da davčni zavezanec predloži dokazila, ki jih ima samo on in ki za vsako sporno dividendo dokazujejo predvsem dejansko uporabljeno davčno stopnjo in znesek dejansko plačanega davka iz naslova dobička, ki so ga ustvarile odvisne družbe s sedežem v drugih državah članicah Evropske skupnosti in ne v Franciji, čeprav se za odvisne družbe s sedežem v Franciji taka dokazila, ki so upravi znana, ne zahtevajo?

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/12

Pritožba, ki jo je 12. avgusta 2009 vložil NDSHT Nya Destination Stockholm Hotell & Teaterpaket AB zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) razglašeno 9. junija 2009 v zadevi T-152/06, NDSHT Nya Destination Stockholm Hotell & Teaterpaket AB proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva C–322/09 P)

2009/C 233/21

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: NDSHT Nya Destination Stockholm Hotell & Teaterpalet AB (zastopnika: M. Merola in L. Armati, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	v celoti razveljavi izpodbijano sodbo;

—	tožbo Destination Stockholm v zadevi T-152/06 razglasi za dopustno in utemeljeno in zato ugodi predlogom, podanim na prvi stopnji;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Podredno:

—	naj v celoti razveljavi izpodbijano sodbo in tožbo Destination Stockholm v zadevi T-152/06 razglasi za dopustno;

—	naj zadevo vrne v ponovno vsebinsko presojo Sodišču prve stopnje;

—	pridrži odločitev o stroških postopka na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja, da naj bi Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi:

—	s tem, da se je očitno oddaljilo od cilja izpodbijanih vlog, namena njihovega avtorja in dokazov, predloženih Sodišču prve stopnje, napačno uporabilo člen 230 ES;

—	stališče Komisije o združljivosti izpodbijanih ukrepov napačno opredelilo kot predhodno in to isto zadevo kontradiktorno obrazložilo;

—	s tem, ko je ugotovilo, da je Komisija zavrnila zahtevo za priporočilo primernih ukrepov, se neprimerno sklicevalo na člen 88(1) ES;

—	še posebej s tem, ko je odločilo, da Komisijina klasifikacija izpodbijanih ukrepov kot že obstoječe pomoči preprečujejo, da bi se izpodbijalo pritožbo, napačno uporabilo člene 4, 10, 13 in 20(2) Uredbe št. 659/1999 (1).

(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES; UL L 83, str. 1.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/13

Tožba, vložena 17. avgusta 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-330/09)

2009/C 233/22

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Braun in M Adam, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Republika Avstrija s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (1), oziroma da jih ni v celoti sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Republiki Avstriji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive je potekel 29. junija 2008. Ob vložitvi te tožbe tožena stranka še ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za prenos Direktive oziroma jih v nobenem primeru ni sporočila Komisiji.

(1) UL L 157, str. 87.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/14

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 8. junija 2009 – Krcova proti Sodišču

(Zadeva T-498/07 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Zaposlitev - Poskusno delo - Podaljšanje obdobja poskusnega dela - Poročilo ob koncu obdobja poskusnega dela - Odpoved ob koncu obdobja poskusnega dela - Člen 34 Kadrovskih predpisov - Obveznost obrazložitve Sodišča za uslužbence“)

2009/C 233/23

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Erika Krcova (Trnava, Slovaška) (zastopnik: J. Rooy, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Sodišče Evropskih skupnosti (zastopnika: sprva M. Schauss, nato A. V. Placco, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 18. oktobra 2007 v zadevi Krcova proti Sodišču (F-112/06, še neobjavljena v Zodl.), na podlagi katere naj se ta sodba razveljavi.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Erika Krcova nosi svoje stroške in stroške, ki jih je predložilo Sodišče Evropskih skupnosti na tej stopnji.

(1) UL C 209, 15.8.2008.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/14

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 29. junija 2009 – Athinaïki Techniki proti Komisiji

(Zadeva T-94/05) (1)

(„Državna pomoč - Pritožba - Odločba o ustavitvi postopka s pritožbo - Vrnitev zadeve Sodišču prve stopnje po razveljavitvi - Umik izpodbijane odločbe - Ustavitev postopka“)

2009/C 233/24

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Athinaïki Techniki AE (Atene, Grčija) (zastopnik: S. Pappas, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: D. Triantafyllou, zastopnik)

Intervenient v podporo tožene stranke: Athens Resort Casino AE Symmetochon (Marrousi, Grčija) (zastopnika: F. Carlin, barrister, in N. Korogiannakis, odvetnik)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 2. decembra 2004 o ustavitvi postopka s pritožbo tožeče stranke zoper državno pomoč, ki naj bi jo Helenska republika dodelila konzorciju Hyatt Regency v okviru javnega naročila „Casino Mont Parnès“.

Izrek

1.	Postopek se ustavi.

2.	Komisija Evropskih skupnosti nosi vse stroške.

(1) UL C 106, 30.4.2005.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/15

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 2. julija 2009 – Evropaïki Dynamiki proti ECB

(Zadeva T-279/06) (1)

(„Javna naročila storitev - Skupnostni postopek javnega razpisa - Opravljanje storitev svetovanja in razvoja informacijske tehnologije za ECB - Zavrnitev ponudbe in odločba o oddaji naročila drugim ponudnikom - Ničnostna tožba - Pravni interes - Razlog za izključitev - Dovoljenje, ki bi ga moral dati nacionalni organ - Tožba, ki je deloma očitno povsem pravno neutemeljena in deloma očitno nedopustna“)

2009/C 233/25

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (Atene, Grčija) (zastopnika: N. Korogiannakis in N. Keramidas, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska centralna banka (zastopnika: F. von Lindeiner in G. Gruber, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Evropske centralne banke (ECB) z dne 31. julija 2006, s katero je bila zavrnjena ponudba tožeče stranke v okviru postopka s pogajanji za opravljanje storitev svetovanja in razvoja informacijske tehnologije za ECB, ter odločbe o oddaji naročila drugim ponudnikom.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 294, 2.12.2006.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/15

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 10. junija 2009 – Procter & Gamble proti UUNT – Bayer (LIVENSA)

(Zadeva T-159/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Ugovor - Umik ugovora - Ustavitev postopka“)

2009/C 233/26

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: The Procter & Gamble Company (Cincinnati, Združene države) (zastopnik: K. Sandberg, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Bayer AG (Leverkusen, Nemčija)

Predmet

Tožba vložena zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 11. februarja 2008 (R 960/2007-2 2008) glede postopka z ugovorom med družbama Bayer AG in The Procter & Gamble Company.

Izrek

1.	Postopek se ustavi.

2.	Tožeča stranka nosi svoje stroške in stroške UUNT.

(1) UL C 171, 5.7.2008.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/15

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2009 – infeurope proti Komisiji

(Zadeva T-176/08) (1)

(„Tožba zaradi nedelovanja, ničnostna tožba in odškodninska tožba - Javna naročila storitev - Javni razpis za vzdrževanje informacijskih sistemov UUNT - Pritožba pri Komisiji v upravnem postopku - Odločba zaradi molka in zavrnitev Komisije - Nove trditve - Povezava med tožbo zaradi nedelovanja in odškodninsko tožbo - Očitna nedopustnost“)

2009/C 233/27

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: infeurope (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: O. Mader, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: N. Bambara in E. Manhaeve, zastopnika)

Predmet

Prvič, zahtevek za ugotovitev nedelovanja Komisije, ker je ravnala nezakonito, ko po postopku javnega razpisa AO/042/05 Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) za vzdrževanje računalniških programov v zvezi z glavno dejavnostjo UUNT na področju znamk in modelov ni razglasila ničnosti odločbe o sklenitvi okvirnih pogodb in ko je odločila, da ne prekine posebnih sporazumov, sklenjenih na podlagi okvirnih pogodb, ter, podredno, zahtevek za razglasitev ničnosti domnevne odločbe zaradi molka, s katero je Komisija zavrgla pritožbo tožeče stranke z dne 2. decembra 2007, vloženo v okviru upravnega postopka in navedenega postopka javnega razpisa, in, drugič, odškodninski zahtevek za povračilo škode, ki jo je domnevno ta utrpela zaradi domnevnega nezakonitega nedelovanja Komisije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	infeurope se naloži plačilo lastnih stroškov ter stroškov, ki jih je priglasila Komisija.

3.	O zahtevku za intervencijo European Dynamics SA ni treba odločiti.

4.	infeurope, Komisija in European Dynamics nosijo lastne stroške, povezane z zahtevkom za intervencijo.

(1) UL C 171, 5.7.2008.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/16

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2009 – infeurope proti Komisiji

(Zadeva T-188/08) (1)

(„Tožba zaradi nedelovanja, ničnostna tožba in odškodninska tožba - Javna naročila storitev - Javni razpis za opravljanje svetovalnih, revizijskih ter izobraževalnih storitev za UUNT - Pritožba pri Komisiji v upravnem postopku - Odločba zaradi molka in zavrnitev Komisije - Nove trditve - Povezava med tožbo zaradi nedelovanja in odškodninsko tožbo - Očitna nedopustnost“)

2009/C 233/28

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: infeurope (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: O. Mader, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: N. Bambara in E. Manhaeve, zastopnika)

Predmet

Prvič, zahtevek za ugotovitev nedelovanja Komisije, ker je ravnala nezakonito, ko po postopku javnega razpisa AO/026/06 Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) za opravljanje svetovalnih, revizijskih ter izobraževalnih storitev ni razglasila ničnosti odločbe o sklenitvi okvirnih pogodb in ko je odločila, da ne prekine posebnih sporazumov, sklenjenih na podlagi okvirnih pogodb, ter, podredno, zahtevek za razglasitev ničnosti domnevne odločbe zaradi molka, +s katero je Komisija zavrgla pritožbo tožeče stranke z dne 13. decembra 2007, vloženo v okviru upravnega postopka in navedenega postopka javnega razpisa, in, drugič, odškodninski zahtevek za povračilo škode, ki jo je domnevno ta utrpela zaradi domnevnega nezakonitega nedelovanja Komisije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	infeurope se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 171, 5.7.2008.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/16

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 2009 – Hoo Hing proti UUNT – Tresplain Investments (Golden Elephant Brand)

(Zadeva T-300/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Člen 63(4) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 65(4) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Akt, s katerim se je v celoti ugodilo zahtevam tožeče stranke - Nedopustnost“)

2009/C 233/29

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Hoo Hing Holdings Ltd (Romford, Essex, Združeno kraljestvo) (zastopnik: M. Edenborough, barrister)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. Novais Gonçalves, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenient pred Sodiščem prve stopnje: Tresplain Investments Ltd (Tsing Yi, Hongkong) (zastopnik: D. McFarland, barrister)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 7. maja 2008 (zadeva R 889/2007-1) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Hoo Hing Holdings Ltd in Tresplain Investments Ltd.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Družbi Hoo Hing Holdings Ltd se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 247, 27.9.2008.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/17

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 22. junija 2009 – Timmer proti Računskemu sodišču

(Zadeva T-340/08 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Ocenjevanje - Nova in bistvena dejstva - Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena“)

2009/C 233/30

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Marianne Timmer (Saint-Sauves-d’Auvergne, Francija) (zastopnik: F. Rollinger, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Računsko sodišče Evropskih skupnosti (zastopniki: T. Kennedy, J.-M. Stenier in G. Corstens, zastopniki)

Predmet

Pritožba, s katero se predlaga razveljavitev sklepa Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 5. junija 2008 v zadevi Timmer proti Računskemu sodišču (F-123/06, še neobjavljena v ZOdl.).

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	M. Timmer nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v tem postopku priglasilo Računsko sodišče Evropskih skupnosti.

(1) UL C 285, 8.11.2008.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/17

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 22. junija 2009 – Nijs proti Računskemu sodišču

(Zadeva T-371/08 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Odločba o imenovanju pritožnikovega nadrejenega - Notranji natečaj - Volitve Odbora uslužbencev - Odločba o nenapredovanju pritožnika v ocenjevalnem obdobju 2006 - Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena“)

2009/C 233/31

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Bart Nijs (Bereldange, Luksemburg) (zastopnika: F. Rollinger in A Hertzog, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Računsko sodišče Evropskih skupnosti (zastopniki: T. Kennedy, J.-M. Stenier in J. Vermer, zastopniki)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 26. junija 2008 v zadevi Nijs proti Računskemu sodišču (F-5/07, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	B. Nijs nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je v postopku na tej stopnji priglasilo Računsko sodišče Evropskih skupnosti.

(1) UL C 301, 22.11.2008.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/17

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 22. junija 2009 – Nijs proti Računskemu sodišču

(Zadeva T-376/08 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Ocenjevalno poročilo za obdobje 2005/2006 - Odločba o nenapredovanju pritožnika v ocenjevalnem obdobju 2007 - Odločba Računskega sodišča o obnovi mandata njegovega generalnega sekretarja - Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena“)

2009/C 233/32

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Bart Nijs (Bereldange, Luksemburg) (zastopnika: F. Rollinger in A. Hertzog, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Računsko sodišče Evropskih skupnosti (zastopniki: T. Kennedy, J.-M. Stenier in G. Corstens, zastopniki)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 26. junija 2008 v zadevi Nijs proti Računskemu sodišču (F-1/08, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	B. Nijs nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je v postopku na tej stopnji priglasilo Računsko sodišče Evropskih skupnosti.

(1) UL C 301, 22.11.2008.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/18

Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 10. julija 2009 – TerreStar Europe proti Komisiji

(Zadeva T-196/09 R)

(„Začasna odredba - Odločba Komisije o izbiri obratovalcev vseevropskih sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve - Predlog za odložitev izvršitve in sprejetje začasne odredbe - Neobstoj nujnosti“)

2009/C 233/33

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: TerreStar Europe Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: R. Olofsson, odvetnik in J. Killick, barrister)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: G. Braun in A. Nijenhuis, skupaj s K. Platteaujem in D. Van Liedekerkom, odvetniki)

Predmet

Predlog za odložitev izvršitve Odločbe Komisije 2009/449/ES z dne 13. maja 2009 o izbiri obratovalcev vseevropskih sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS) (UL L 149, str. 65).

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/18

Tožba, vložena 22. julija 2009 – Evropaïki Dynamiki proti EASA

(Zadeva T-297/09)

2009/C 233/34

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (Atene, Grčija) (zastopnika: N. Koroigiannakis in M. Dermitzakis, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska agencija za varnost v letalstvu

Predlogi tožeče stranke

—

Odločbe EASA, s katerimi je ta ponudbe tožeče stranke, ki jih je ta vložila v zvezi z javnim naročilom EASA 2009.OP.02, sklop 1, sklop 2, sklop 3 in sklop 5 o storitvah IKT (UL 2009/S 22-030588), uvrstila na drugo in tretje mesto, in ki so bile posredovane tožeči stranki s štirimi ločenimi dopisi z dne 12. maja 2009, 8 julija 2009, 13. julija 2009 in 15. julija 2009, in vse nadaljnje odločbe EASA, vključno z odločbo, da se naročilo dodeli uspešnim ponudnikom, naj se razglasi za nične;

—	EASA naj se naloži povračilo škode v višini 6 100 000 EUR, ki je ponudniku nastala zaradi spornega postopka javnega naročila;

—	EASA naj se naloži plačilo sodnih stroškov in stroškov, ki so tožeči stranki nastali v zvezi s to tožbo, tudi če bo ta zavrnjena.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tej zadevi predlaga razglasitev ničnosti odločbe tožene stranke, s katero je ta ponudbe, ki jih je tožeča stranka vložila v zvezi z javnim naročilom za storitve IKT (EASA2009.OP.02), uvrstila na drugo in tretje mesto, in naročilo dodelila uspešnemu ponudniku. Tožeča stranka poleg tega predlaga povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi zadevnega postopka javnega naročila.

Tožeča stranka v utemeljitev svojih predlogov navaja te tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka, s tem da iz postopka javnega naročila ni izključila enega od članov uspešnega konzorcija, katerega so nacionalni organi obtožili in ki je v zvezi s pogodbo, ki so jo z njim sklenili javni organi iz Evropske unije in mednarodno, glede nezakonitih aktivnosti, še zlasti glede goljufij, korupcije, podkupovanja kot tudi ponarejanja svojih poslovnih listin, celo priznal svojo krivdo, in drugega uspešnega pogodbenika, ki je v pogodbenem odnosu do Evropske Komisije resno kršil svoje pogodbene obveznosti, ni upoštevala izključitvenih meril iz členov 93(1) in 94 Finančne uredbe (1) in je zato kršila načeli dobrega upravljanja in enakega obravnavanja. Tožena stranka naj bi s tem kršila tudi člena 133a in 134 pravil za izvajanje in člen 45 Direktive 2004/18 (2).

Tožeča stranka nadalje navaja domnevno neprofesionalno obnašanje tožene stranke, ki naj bi izhajalo iz tega, da naj bi eden izmed uspešnih ponudnikov sodeloval s ponudniki iz držav, ki niso članice STO/GPA.

Drugič, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka storila očitne napake pri presoji in kršila svojo dolžnost obrazložitve, s čimer je kršila Finančno uredbo in njena izvedbena pravila, Direktivo 2004/182 in člen 253 ES. Navaja, da je tožena stranka, s tem da eden izmed uspešnih ponudnikov ni upošteval razpisnih pogojev, prav tako kršila načelo enakega obravnavanja.

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, str. 1).

(2) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, str. 114).

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/19

Tožba, vložena 22. julija 2009 – Evropaïki Dynamiki proti Komisiji

(Zadeva T-298/09)

2009/C 233/35

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropaïki Dynamiki - Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (Atene, Grčija) (zastopnika: N. Korogiannakis in M. Dermitzakis, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Odločbe Komisije s katerimi je ta izbrala ponudbe tožeče stranke, oddane v zvezi z javnim naročilom EAC/01/2008 za zagotovitev zunanjih storitev za izobraževalne programe (ESP-ISEP), sklop 1 „IS Razvoj in vzdrževanje“ ter sklop 2 „IS Študije, testiranje, usposabljanje in podpora“ (UL 2008/S 158-212752), druge pogodbenice v kaskadnem sistemu, ki so bile tožeči stranki posredovane z dvema ločenima dopisoma z dne 12. maja 2009, in vse naslednje odločbe Komisije, vključno s tisto, da se zadevna naročila dodeli uspešnim ponudnikom, naj se razglasijo za nične;

—	Komisiji naj se naloži, da tožeči stranki povrne škodo, ki ji je nastala zaradi zadevnega postopka oddaje javnega naročila, v višini 9 554 480 EUR;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov, ki jih je tožeča stranka priglasila v zvezi s to tožbo, tudi če bi bila ta tožba zavrnjena.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tej zadevi predlaga razglasitev ničnosti odločbe tožene stranke, da izbere njene ponudbe, vložene v zvezi z javnim naročilom za zagotovitev zunanjih storitev za izobraževalne programe (ESP-ISEP) (EAC/01/2008), kot druge pogodbenice v kaskadnem sistemu, in da zadevna naročila dodeli uspešnim ponudnikom. Tožeča stranka poleg tega predlaga, naj se ji povrne škoda, ki ji je domnevno nastala zaradi postopka javnega naročila.

Tožeča stranka v utemeljitev svojih predlogov navaja naslednje tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka kršila načeli dobre uprave in enake obravnave, saj s tem, da iz postopka javnega naročila ni izključila enega od članov uspešnega konzorcija, ki ni spoštoval svojih pogodbenih obveznosti do tožene stranke, ni ravnala v skladu z izločitvenimi merili iz členov 93(1) in 94 Finančne uredbe (1). S tem je tožena stranka kršila tudi člena 133a in 134 izvedbenih pravil (2).

Drugič, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka kršila člen 100(2) Finančne uredbe zaradi neustrezne obrazložitve. Tožeča stranka meni, da so bile pripombe Komisije splošne, zavajajoče in nedoločne.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da je Komisija nezakonito podaljšala veljavnost ponudb v nasprotju s členom 130 Finančne uredbe in načeli dobre uprave, preglednosti ter enake obravnave.

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 478/2007 z dne 23. aprila 2007 (UL L 111, str. 13).

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/19

Tožba, vložena 30. julija 2009 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-308/09)

2009/C 233/36

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: P. Gentili, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlog tožeče stranke

—

Dopis Evropske komisije – Generalni direktorat za regionalno politiko, št. 4263 z dne 20. maja 2009, katerega predmet je „operativni regionalni program ‚Kampanija‘ 2000-2006. Številka zahteve za plačilo Sysfin 2009/0154 Adonis A/723 z dne 12. januarja 2009“ in ki vsebuje naslednjo odločbo: „Stroški v višini 18 544 968,79 EUR, ki so nastali po 17. maju 2006 v zvezi z ukrepom 1.7, ki se nanaša na deželni sistem upravljanja in uničevanja odpadkov, so nedopustni“, naj se razglasi za ničnega.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobne tistim, ki so bili navedeni v zadevi T-99/09, Italija proti Komisiji (1).

Tožeča stranka uveljavlja zlasti:

—

Kršitev členov 32 in 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (2), ker je tožeča stranka zmanjšala plačilo stroškov, ki so bili potrjeni za ukrep 1.7, „do odločitve v zadevi T-99/09“, in ker visečnost tožbe zoper ukrepe, ki so bili predhodno sprejeti v postopku plačila, ni navedena med taksativno naštetimi razlogi za zmanjšanje plačil iz Strukturnih skladov, ki so določeni v zgoraj navedenih členih;

—	kršitev člena 230 ES. V zvezi s tem zatrjuje, da če se morajo države članice zato, ker so vložile tožbo pri sodišču, dejansko bati zmanjšanja vmesnih plačil, ne morejo več svobodno izvrševati temeljne pravice do sodnega varstva.

(1) UL C 102, str. 34, 1.5.2009.

(2) UL L 161, str. 1, 26.6.1999.

26.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 233/20

Pritožba, ki jo je Luigi Marcuccio 4. avgusta 2009 vložil zoper sklep Sodišča za uslužbence z dne 20. maja 2009 v zadevi F-73/08, Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva T-311/09 P)

2009/C 233/37

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

V vsakem primeru:

—	izpodbijani sklep naj se v celoti razveljavi;

—	tožba v zadevnem postopku naj se razglasi za popolnoma dopustno.

Primarno:

—	odločba tožene stranke o zavrnitvi predloga z dne 27. junija 2007 naj se razglasi za nično;

—	odločba tožene stranke o zavrnitvi predloga z dne 29. junija 2007 naj se razglasi za nično;

—	odločba tožene stranke o zavrnitvi predloga z dne 30. junija 2007 naj se razglasi za nično;

—	odločba tožene stranke o zavrnitvi predloga z dne 2. julija 2007 naj se razglasi za nično;

—	če je to potrebno, naj se dopis z dne 29. aprila 2008, ki ga je podpisal Bernhard Jansen, razglasi za ničnega,

—

v skladu s tožbo naj se Evropski komisiji naloži, da pritožnici plača znesek 4 747,29 EUR oziroma višji ali nižji znesek, za katerega bo ugotovljeno, da je pravičen, ter obresti na zgoraj navedeni znesek po 10 %-odstotni letni obrestni meri z letno kapitalizacijo, ki tečejo od 7. novembra 2007 oziroma po drugi obrestni meri, za katero bo ugotovljeno, da je pravična;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov v tej zadevi.

—

Podredno:

—	zadeva naj se vrne Sodišču prve stopnje, da o njej meritorno odloči.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta pritožba je vložena zoper sklep Sodišča za uslužbence (SDU) z dne 20. maja 2009 v zadevi F-73/08. S tem sklepom je bila kot delno nedopustna zavržena in delno kot neutemeljena zavrnjena tožba za razglasitev ničnosti odločbe tožene stranke o neugoditvi predlogom tožeče stranke za povračilo določenih stroškov zdravljenja po običajni in po „dodatni“, torej 100 %-stopnji.

V utemeljitev svojih predlogov se pritožnica sklicuje na kršitev pojma obrazložitve odločbe Skupnosti, izpodbojnega akta, načela res iudicata, načela delitve oblasti, ter na neupoštevanje sodne prakse v zvezi z učinki ničnosti odločbe institucije Skupnosti s strani sodišča Skupnosti.

Pritožnica se sklicuje tudi na kršitev pravil o litispendenci in o potrditveni odločbi ter določb o stroških postopka.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.233.slv
Uradni list Evropske unije		C 233

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 26. september 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Sodišče
2009/C 233/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unijeUL C 220, 12.9.2009	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2009/C 233/02	Zadeva C-198/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale del Lazio (Italija) 4. junija 2009 – IFB Stroder Srl proti Agenzia Italiana del Farmaco (AIFA)	2

2009/C 233/03	Zadeva C-223/09: Tožba, vložena 18. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Poljski	3

2009/C 233/04	Zadeva C-228/09: Tožba, vložena 24. junija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Poljski	3

2009/C 233/05	Zadeva C-240/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Najvyšší súd (Slovaška) 3. julija 2009 – Lesoochranárske zoskupenie VLK proti Ministerstvo životného prostredia Slovenskej republiky	3

2009/C 233/06	Zadeva C-243/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Halle (Nemčija) 3. julija 2009 – Günter Fuß proti Stadt Halle (Saale)	4

2009/C 233/07	Zadeva C-244/09: Tožba, vložena 3. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji	4

2009/C 233/08	Zadeva C-247/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Baden-Württemberg (Nemčija) 7. julija 2009 – Alketa Xhymshiti proti Bundesagentur für Arbeit - Familienkasse Lörrach	5

2009/C 233/09	Zadeva C-251/09: Tožba, vložena 7. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Ciper	5

2009/C 233/10	Zadeva C-253/09: Tožba, vložena 8. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Madžarski	6

2009/C 233/11	Zadeva C-265/09 P: Pritožba, ki jo je 15. julija 2009 vložil Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) zoper sodbo Sodišča prve stopnje (šesti senat), razglašeno 29. aprila 2009 v zadevi T-23/07, Borco-Marken-Import Matthiesen GmbH & Co. KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)	7

2009/C 233/12	Zadeva C-271/09: Tožba, vložena 16. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Poljski	8

2009/C 233/13	Zadeva C-282/09 P: Pritožba, ki jo je vložila Caisse fédérale du Crédit mutuel Centre Est Europe (CFCMCEE) 22. julija 2009 zoper sodbo Sodišče prve stopnje (tretji senat), razglašeno 20. maja 2009 v združenih zadevah T-405/07 in 406/07, CFCMCEE proti UUNT	8

2009/C 233/14	Zadeva C-286/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte d'appello di Roma (Italija) 24. julija 2009 – Luigi Ricci proti Instituto nazionale della previdenza sociale (INPS)	9

2009/C 233/15	Zadeva C-287/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte d'appello di Roma (Italija) 24. julija 2009 – Aduo Pisaneschi proti Istituto nazionale della previdenza sociale (INPS)	9

2009/C 233/16	Zadeva C-290/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo per la Sardegna (Italija) 27. julija 2009 – Telecom Italia SpA proti Regione autonoma della Sardegna	10

2009/C 233/17	Zadeva C-292/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Parma (Italija) 27. junija 2009 – Isabella Calestani proti Agenzia delle Entrate Ufficio di Parma	10

2009/C 233/18	Zadeva C-293/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Parma (Italija) 27.julija 2009 – Paolo Lunardi proti Agenzia delle Entrate Ufficio di Parma	11

2009/C 233/19	Zadeva C-306/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour constitutionnelle (Belgija) 31. julija 2009 – I.B. proti Conseil des ministres	11

2009/C 233/20	Zadeva C-310/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Francija) 4. avgusta 2009 – Ministre du budget, des comptes publics et de la fonction publique proti družbi Accor	11

2009/C 233/21	Zadeva C–322/09 P: Pritožba, ki jo je 12. avgusta 2009 vložil NDSHT Nya Destination Stockholm Hotell & Teaterpaket AB zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) razglašeno 9. junija 2009 v zadevi T-152/06, NDSHT Nya Destination Stockholm Hotell & Teaterpaket AB proti Komisiji Evropskih skupnosti	12

2009/C 233/22	Zadeva C-330/09: Tožba, vložena 17. avgusta 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji	13

	Sodišče prve stopnje
2009/C 233/23	Zadeva T-498/07 P: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 8. junija 2009 – Krcova proti Sodišču (Pritožba — Javni uslužbenci — Uradniki — Zaposlitev — Poskusno delo — Podaljšanje obdobja poskusnega dela — Poročilo ob koncu obdobja poskusnega dela — Odpoved ob koncu obdobja poskusnega dela — Člen 34 Kadrovskih predpisov — Obveznost obrazložitve Sodišča za uslužbence)	14

2009/C 233/24	Zadeva T-94/05: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 29. junija 2009 – Athinaïki Techniki proti Komisiji (Državna pomoč — Pritožba — Odločba o ustavitvi postopka s pritožbo — Vrnitev zadeve Sodišču prve stopnje po razveljavitvi — Umik izpodbijane odločbe — Ustavitev postopka)	14

2009/C 233/25	Zadeva T-279/06: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 2. julija 2009 – Evropaïki Dynamiki proti ECB (Javna naročila storitev — Skupnostni postopek javnega razpisa — Opravljanje storitev svetovanja in razvoja informacijske tehnologije za ECB — Zavrnitev ponudbe in odločba o oddaji naročila drugim ponudnikom — Ničnostna tožba — Pravni interes — Razlog za izključitev — Dovoljenje, ki bi ga moral dati nacionalni organ — Tožba, ki je deloma očitno povsem pravno neutemeljena in deloma očitno nedopustna)	15

2009/C 233/26	Zadeva T-159/08: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 10. junija 2009 – Procter & Gamble proti UUNT – Bayer (LIVENSA) (Znamka Skupnosti — Ugovor — Umik ugovora — Ustavitev postopka)	15

2009/C 233/27	Zadeva T-176/08: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2009 – infeurope proti Komisiji (Tožba zaradi nedelovanja, ničnostna tožba in odškodninska tožba — Javna naročila storitev — Javni razpis za vzdrževanje informacijskih sistemov UUNT — Pritožba pri Komisiji v upravnem postopku — Odločba zaradi molka in zavrnitev Komisije — Nove trditve — Povezava med tožbo zaradi nedelovanja in odškodninsko tožbo — Očitna nedopustnost)	15

2009/C 233/28	Zadeva T-188/08: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2009 – infeurope proti Komisiji (Tožba zaradi nedelovanja, ničnostna tožba in odškodninska tožba — Javna naročila storitev — Javni razpis za opravljanje svetovalnih, revizijskih ter izobraževalnih storitev za UUNT — Pritožba pri Komisiji v upravnem postopku — Odločba zaradi molka in zavrnitev Komisije — Nove trditve — Povezava med tožbo zaradi nedelovanja in odškodninsko tožbo — Očitna nedopustnost)	16

2009/C 233/29	Zadeva T-300/08: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 2009 – Hoo Hing proti UUNT – Tresplain Investments (Golden Elephant Brand) (Znamka Skupnosti — Postopek za ugotovitev ničnosti — Člen 63(4) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 65(4) Uredbe (ES) št. 207/2009) — Akt, s katerim se je v celoti ugodilo zahtevam tožeče stranke — Nedopustnost)	16

2009/C 233/30	Zadeva T-340/08 P: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 22. junija 2009 – Timmer proti Računskemu sodišču (Pritožba — Javni uslužbenci — Uradniki — Ocenjevanje — Nova in bistvena dejstva — Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena)	17

2009/C 233/31	Zadeva T-371/08 P: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 22. junija 2009 – Nijs proti Računskemu sodišču (Pritožba — Javni uslužbenci — Uradniki — Odločba o imenovanju pritožnikovega nadrejenega — Notranji natečaj — Volitve Odbora uslužbencev — Odločba o nenapredovanju pritožnika v ocenjevalnem obdobju 2006 — Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena)	17

2009/C 233/32	Zadeva T-376/08 P: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 22. junija 2009 – Nijs proti Računskemu sodišču (Pritožba — Javni uslužbenci — Uradniki — Ocenjevalno poročilo za obdobje 2005/2006 — Odločba o nenapredovanju pritožnika v ocenjevalnem obdobju 2007 — Odločba Računskega sodišča o obnovi mandata njegovega generalnega sekretarja — Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena)	17

2009/C 233/33	Zadeva T-196/09 R: Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 10. julija 2009 – TerreStar Europe proti Komisiji (Začasna odredba — Odločba Komisije o izbiri obratovalcev vseevropskih sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve — Predlog za odložitev izvršitve in sprejetje začasne odredbe — Neobstoj nujnosti)	18

2009/C 233/34	Zadeva T-297/09: Tožba, vložena 22. julija 2009 – Evropaïki Dynamiki proti EASA	18

2009/C 233/35	Zadeva T-298/09: Tožba, vložena 22. julija 2009 – Evropaïki Dynamiki proti Komisiji	19

2009/C 233/36	Zadeva T-308/09: Tožba, vložena 30. julija 2009 – Italija proti Komisiji	19

2009/C 233/37	Zadeva T-311/09 P: Pritožba, ki jo je Luigi Marcuccio 4. avgusta 2009 vložil zoper sklep Sodišča za uslužbence z dne 20. maja 2009 v zadevi F-73/08, Marcuccio proti Komisiji	20

2009/C 233/38	Združene zadeve T-530/93, T-531/93, T-87/04, T-91/94, T-106/94, T-120/94 in T-124/94: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 23. julija 2009 – Kat in drugi proti Svetu in Komisiji	21

2009/C 233/39	Zadeva T-533/93: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 23. julija 2009 – Bouma in drugi proti Svetu in Komisiji	21

2009/C 233/40	Združene zadeve T-4/94, T-73/94, T-372/94, T-52/97, T-60/97, T-64/97 in T-144/97: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 23. julija 2009 – Wilman in drugi proti Svetu in Komisiji	21

2009/C 233/41	Zadeva T-86/06: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 16. julija 2009 – Studio Bichara in drugi proti Komisiji	21

2009/C 233/42	Zadeva T-48/08: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 27. julija 2009 – Fusco proti UUNT – Fusco International (FUSCOLLECTION)	21

2009/C 233/43	Zadeva T-129/08: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 30. junija 2009 – Sahlstedt in drugi proti Komisiji	21

2009/C 233/44	Zadeva T-156/09: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 24. junija 2009 – Four Ace International proti UUNT (skiken)	21

	Sodišče za uslužbence Evropske unije
2009/C 233/45	Zadeva F-78/08: Sklep Sodišča za uslužbence z dne 4. junija 2009 – Locchi proti Komisiji	22