11.8.2009

Uradni list Evropske unije

C 188/1

Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev

2009/C 188/01

1. UVOD

Evropski svet v Lizboni je marca 2000 določil strateški cilj, da Evropska unija postane najbolj konkurenčno in na znanju temelječe dinamično gospodarstvo na svetu. Sklepi, doseženi v Lizboni, so poudarili osrednjo vlogo izobraževanja in usposabljanja kot glavnih instrumentov za povečanje človeškega kapitala ter njegovega vpliva na rast, produktivnost in zaposlovanje. Običajno ima usposabljanje pozitivne zunanje učinke za celotno družbo, ker povečuje obseg kvalificirane delovne sile, iz katere lahko podjetja pritegnejo zaposlene, izboljšuje konkurenčnost gospodarstva in spodbuja družbo znanja, zmožno sprejeti bolj inovativno razvojno pot.

Vendar podjetja ne nudijo vedno družbeno najugodnejše ravni usposabljanja, glede na to, da lahko zaposleni svobodno menjajo delodajalce, pri čemer imajo druga podjetja koristi pri zaposlitvi delavcev, ki so jih usposabljala. To velja zlasti za usposabljanje, usmerjeno v znanja, ki se lahko uporabljajo v različnih podjetjih. Državna pomoč lahko delodajalce dodatno spodbuja k zagotavljanju usposabljanja na ravni, ki je družbeno zaželena.

To sporočilo določa smernice glede meril, ki jih bo Komisija uporabljala pri oceni ukrepov pomoči za usposabljanje. Te smernice so namenjene zagotavljanju preglednosti sklepanja Komisije ter ustvarjanju predvidljivosti in pravne varnosti. V skladu s členom 6(1)(g) Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (1) bodo te smernice veljale za vsako individualno pomoč za usposabljanje, dodeljeno kot ad hoc pomoč ali na podlagi sheme, kadar ekvivalent dotacije presega 2 milijona EUR na projekt usposabljanja.

4.	Merila, določena v teh smernicah, se ne uporabljajo samodejno. Raven ocene Komisije in vrsta informacij, ki jih lahko zahteva, bosta sorazmerni s tveganjem izkrivljanja konkurence. Obseg analize bo odvisen od narave primera.

2. POZITIVNI UČINKI POMOČI

2.1 Obstoj tržnih pomanjkljivosti

Kvalificirana delovna sila prispeva k večji produktivnosti in konkurenčnosti podjetij. Vendar lahko delodajalci in zaposleni zaradi številnih razlogov premalo vlagajo v usposabljanje. Zaposleni lahko omejijo svoje naložbe v usposabljanje, če ne želijo tvegati, so finančno omejeni ali prihodnjim delodajalcem težko sporočijo raven pridobljenega znanja.

Podjetja se lahko vzdržijo usposabljanja svoje delovne sile na ravni, ki bi bila najugodnejša za družbo kot celoto. To je posledica tržne pomanjkljivosti, povezane s pozitivnimi zunanjimi učinki usposabljanja, in težav v zvezi z določanjem povračil za usposabljanje, če lahko zaposleni menjajo delodajalce. Podjetja lahko v usposabljanje vlagajo manj, če jih skrbi, da bo usposobljen delavec zapustil podjetje, še preden bo to dobilo povrnjeno svojo naložbo. Podjetja so lahko nenaklonjena zagotavljanju primernega usposabljanja za svoje zaposlene, razen če se usposabljanje hitro izkaže za učinkovito ali je specifično glede na potrebe zadevnega podjetja ali obstajajo pogodbene klavzule, ki lahko zaposlenemu preprečijo odhod iz podjetja, preden se stroški usposabljanja amortizirajo ali preden pride do (delnega) vračila teh stroškov.

Premajhne naložbe v usposabljanje se lahko pojavijo tudi, če lahko podjetje v celoti nadomesti svojo naložbo, vendar so pri tem njegove zasebne koristi manjše od koristi za celotno družbo. Taki pozitivni zunanji učinki usposabljanja se lahko pojavijo zlasti, kadar usposabljanje izboljša prenosljiva znanja, to je znanja, ki se lahko uporabljajo v več podjetjih. Nasprotno posebno usposabljanje zagotavlja le večjo produktivnost posameznega podjetja, pri čemer si ga lahko podjetja lastijo (2). Zato je obseg pozitivnih zunanjih učinkov posebnega usposabljanja manj izražen kot obseg takih zunanjih učinkov splošnega usposabljanja.

Kadar se podjetja soočajo z višjimi stroški ter negotovimi koristmi usposabljanja prikrajšanih delavcev ali invalidov (3), jih to lahko spodbuja k manjšemu obsegu usposabljanja teh skupin. Vendar se ponavadi lahko pričakuje, da bo usposabljanje prikrajšanih delavcev ali invalidov zagotovilo pozitivne zunanje učinke za celotno družbo (4).

Države članice morajo dokazati obstoj tržne pomanjkljivosti, ki upravičuje pomoč. Komisija bo v svoji analizi med drugim upoštevala naslednje elemente:

1.	naravo usposabljanja – ali je posebno ali splošno v smislu člena 38 Uredbe (ES) št. 800/2008; posamezen projekt usposabljanja lahko vključuje splošne in posebne elemente; splošno usposabljanje bo zagotovilo več pozitivnih zunanjih učinkov;

prenosljivost znanj, pridobljenih z usposabljanjem; bolj ko so znanja prenosljiva, večja je možnost pozitivnih zunanjih učinkov. Usposabljanje zagotavlja prenosljiva znanja, če:

(a)	ga skupaj organizira več različnih neodvisnih podjetij ali če je odprto za zaposlene iz različnih podjetij;

(b)	je potrjeno, se zaključi s priznano diplomo ali so ga preverili javni organi ali institucije;

(c)	je usmerjeno h kategorijam zaposlenih, za katere je značilna večja fluktuacija v podjetju in zadevnem sektorju;

(d)	je lahko koristno za zaposlenega zunaj njegovega sedanjega delovnega mesta (prihodnje zaposlitve v drugem podjetju, družbeno življenje, blaginja itd.);

3.	udeležence usposabljanja: vključitev prikrajšanih delavcev ali invalidov lahko poveča pozitivne zunanje učinke usposabljanja.

2.2 Državna pomoč kot ustrezen instrument politike

10.

Državna pomoč ni edini instrument politike, ki je državam članicam na voljo za spodbujanje usposabljanja. Večino usposabljanja se zagotovi prek izobraževalnih sistemov (na primer univerz, šol, poklicnega usposabljanja, ki ga izvajajo ali podpirajo državni organi). Zaposleni se lahko usposabljanja udeležijo tudi samostojno, s podporo svojih delodajalcev ali brez nje.

11.

Kadar je država članica proučila druge možnosti politik in so ugotovljene prednosti uporabe selektivnega instrumenta, kot je državna pomoč za posamezno podjetje, se zadevni ukrepi štejejo za primeren instrument. Komisija bo zlasti upoštevala vsako oceno učinka predlaganega ukrepa, ki jo bo izvedla država članica.

2.3 Spodbujevalni učinek in potreba po pomoči

12.

Državna pomoč za usposabljanje mora pri upravičencu do pomoči povzročiti spremembo ravnanja, da zagotovi več usposabljanja in/ali boljše usposabljanje kot v primeru brez pomoči. Če do takega povečanja količine ali kakovosti načrtovanih dejavnosti usposabljanja ne pride, pomoč nima spodbujevalnega učinka.

13.

Spodbujevalni učinek opredeljuje analiza nasprotnih možnosti, ki primerja ravni načrtovanega usposabljanja s pomočjo in brez nje. Večina delodajalcev meni, da je usposabljanje delovne sile nujno za zagotovitev primernega delovanja svojih podjetij. Ne sme se domnevati, da je državna pomoč za usposabljanje, zlasti za posebno usposabljanje, vedno potrebna.

14.

Države članice morajo Komisiji dokazati obstoj spodbujevalnega učinka in potrebe po pomoči. Preden začne izvajati projekt usposabljanja, mora upravičenec predložiti vlogo za pomoč zadevni državi članici. Poleg tega mora država članica dokazati, da državna pomoč v primerjavi z razmerami brez pomoči pomeni več projektov usposabljanja, kakovostnejše in obsežnejše projekte ter bolj usmerjene udeležence teh projektov. Dodatna količina usposabljanja, zagotovljenega s pomočjo, se lahko na primer pokaže z večjim številom ur usposabljanja ali tečajev, več udeleženci, prehodom iz usposabljanja za posamezna podjetja na splošno usposabljanje ali večjo udeležbo nekaterih kategorij prikrajšanih delavcev ali invalidov.

15.

Komisija bo v svoji analizi med drugim upoštevala naslednje elemente:

(a)	notranje dokumente upravičenca do pomoči o stroških usposabljanja, proračunskih sredstvih, udeležencih, vsebini in razporedu za dve možnosti: usposabljanje s pomočjo in usposabljanje brez pomoči;

(b)	obstoj zakonske obveznosti delodajalcev, da se zagotovi določena vrsta usposabljanja (na primer varnost). Če taka obveznost obstaja, Komisija običajno sklene, da ni spodbujevalnega učinka;

(c)	verodostojnost predloženega projekta, na primer s sklicevanjem na proračunska sredstva za usposabljanje iz prejšnjih let in primerjavo z njimi;

(d)

odnos med programom usposabljanja in poslovnimi dejavnostmi upravičenca do pomoči: tesnejši ko je odnos, manjša je možnost spodbujevalnega učinka. Na primer, usposabljanje za uvedbo nove tehnologije v posameznem sektorju verjetno ne bo imelo spodbujevalnega učinka, ker podjetja morajo usposobiti svoje zaposlene za uporabo na novo uvedene tehnologije.

2.4 Sorazmernost pomoči

16.

Država članica mora dokazati, da je pomoč potrebna in da je znesek pomoči omejen na najmanjšega, da se doseže cilj pomoči.

Upravičeni stroški se izračunajo v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 800/2008 in so omejeni na stroške, ki izhajajo iz dejavnosti usposabljanja, ki se brez pomoči ne bi izvajale.

Države članice morajo predložiti dokaze, da znesek pomoči ne presega dela upravičenih stroškov, ki si ga podjetje ne more prilastiti (5). Vsekakor pa intenzivnosti pomoči ne smejo nikoli preseči intenzivnosti pomoči iz člena 39 Uredbe (ES) št. 800/2008 in se bodo uporabljale za upravičene stroške. (6)

3. NEGATIVNI UČINKI POMOČI

17.

Če je pomoč sorazmerna, tako da lahko doseže cilj pomoči, so negativni učinki pomoči verjetno omejeni in analiza negativnih učinkov morda ni potrebna (7). Vendar lahko pomoč v nekaterih primerih, čeprav je potrebna in sorazmerna, da posamezno podjetje poveča obseg zagotovljenega usposabljanja, povzroči spremembo v ravnanju upravičenca, kar znatno izkrivlja konkurenco. V teh primerih bo Komisija izvedla podrobno analizo izkrivljanja konkurence. Obseg izkrivljanja konkurence, ki ga povzroči pomoč, je lahko različen glede na značilnosti pomoči in prizadetih trgov (8).

18.

Značilnosti pomoči, ki lahko vplivajo na verjetnost in obseg izkrivljanja, so:

(a)	selektivnost;

(b)	obseg pomoči;

(c)	pogostnost in trajanje pomoči;

(d)	učinek pomoči na stroške podjetja.

19.

Na primer, shema usposabljanja, ki se uporablja za splošno spodbujanje podjetij v državi članici k izvajanju več usposabljanja, bo na trg verjetno vplivala drugače kot visok znesek pomoči, dodeljen enemu podjetju za povečanje obsega usposabljanja. Visok znesek pomoči, ki je dodeljen enemu podjetju, lahko v večji meri izkrivi konkurenco, ker postanejo konkurenti upravičenca do pomoči manj konkurenčni (9). Izkrivljanje je še večje, če stroški usposabljanja v podjetju upravičenca predstavljajo visok delež celotnih stroškov.

20.

Komisija bo pri ocenjevanju značilnosti trga, ki zagotavljajo natančnejšo predstavo verjetnega učinka posamezne pomoči, med drugim upoštevala:

(a)	strukturo trga; in

(b)	značilnosti sektorja ali industrije.

21.

Struktura trga se bo ocenjevala glede na tržno koncentracijo, velikost podjetij (10), pomembnost diferenciranja izdelkov (11) ter ovire za vstop na trg in izstop z njega. Tržni deleži in razmerja koncentracije se bodo izračunali po opredelitvi upoštevanega trga. Na splošno velja, da je pri manjšem številu podjetij na trgu njihov tržni delež večji, pri čemer je konkurence manj, kot bi jo pričakovali (12). Če ima prizadeti trg velike ovire za vstop (13) in je upravičenec do pomoči pomemben udeleženec na tem trgu, potem je bolj verjetno, da bodo morali konkurenti zaradi dodeljene pomoči spremeniti svoje ravnanje.

22.

Ob proučevanju značilnosti sektorja bo Komisija med drugim proučila pomembnost usposobljene delovne sile za podjetje, obstoj presežne zmogljivosti, ali so trgi v industriji rastoči, zreli ali nazadujoči ter strategije financiranja konkurentov za usposabljanje (državna pomoč, zaposleni, delodajalci). Pomoč za usposabljanje v nazadujoči industriji lahko na primer poveča tveganje izkrivljanja konkurence, ker pomaga neučinkovitim podjetjem.

23.	Pomoč za usposabljanje lahko v posebnih primerih povzroči izkrivljanja konkurence v zvezi z vstopom na trg in izstopom z njega, učinkom na trgovinske tokove in izrinjanjem naložb v usposabljanje.

Vstop na trg in izstop z njega

24.

Na konkurenčnem trgu podjetja prodajajo izdelke, ki ustvarjajo dobiček. S spreminjanjem stroškov državna pomoč spreminja donosnost in lahko zato vpliva na odločitev podjetja, ali bo izdelek prodajalo ali ne. Na primer, državna pomoč, ki bi znižala stalne stroške proizvodnje, kot je usposabljanje zaposlenih, bi zagotovila privlačnejši vstop in podjetjem s sicer slabimi poslovnimi možnostmi omogočila, da vstopijo na trg ali uvedejo nove izdelke na škodo učinkovitejših konkurentov.

25.

Razpoložljivost državne pomoči lahko vpliva tudi na odločitev podjetja, da zapusti trg, na katerem že posluje. Državna pomoč za usposabljanje bi lahko zmanjšala obseg izgub in omogočila podjetju, da ostane na trgu dlje, kar lahko pomeni, da so druga, učinkovitejša podjetja, ki ne prejemajo pomoči, namesto tega prisiljena izstopiti s trga.

Učinek na trgovinske tokove

26.	Državna pomoč za usposabljanje je lahko za nekatera območja koristna, ker zagotovi ugodnejše pogoje proizvodnje v primerjavi z drugimi. To lahko privede do preusmeritve trgovinskih tokov v korist območij, ki prejemajo takšno pomoč.

Izrinjanje naložb v usposabljanje

27.

Želja po preživetju na trgu in največjih možnih dobičkih podjetja spodbuja k naložbam v usposabljanje zaposlenih. Znesek naložbe v usposabljanje, ki ga je pripravljeno plačati posamezno podjetje, je odvisen tudi od tega, koliko v usposabljanje vlagajo njegovi konkurenti. Podjetja, ki jih subvencionira država, lahko zmanjšajo svojo naložbo. Če pa upravičenec do pomoči zaradi pomoči vlaga več, se lahko konkurenti odzovejo tako, da zmanjšajo svoje odhodke na področju usposabljanja. Če upravičenci do pomoči ali njihovi konkurenti za dosego enakega cilja potrošijo manj v primeru prejemanja pomoči kot v primeru, da pomoči ne prejemajo, pomoč izrine njihove zasebne naložbe v usposabljanje zaposlenih.

4. TEHTANJE IN ODLOČITEV

28.

Zadnja stopnja v okviru analize je ocenitev, v kolikšni meri pozitivni učinki pomoči presegajo njene negativne učinke. To se bo izvedlo na podlagi posameznih primerov. Komisija bo ocenila pozitivne in negativne učinke ter na splošno ocenila njihov vpliv na proizvajalce in potrošnike na vsakem prizadetem trgu, da bi zagotovila ravnovesje teh učinkov. Komisija bo za namene ocene uporabila kvalitativne informacije, razen če so na voljo kvantitativne informacije.

29.

Komisija bo verjetno zavzela pozitivnejše stališče in zato sprejela višjo raven izkrivljanja konkurence, če je pomoč potrebna, dobro usmerjena in sorazmerna za posamezno podjetje, da se poveča obseg njegovih dejavnosti usposabljanja in ima družba več koristi od tega dodatnega usposabljanja kot upravičenec do pomoči.

(1) UL L 214, 9.8.2008, str. 3. Za ad hoc pomoč za usposabljanje, dodeljeno velikemu podjetju, ki ne presega praga 2 milijonov EUR, Komisija smiselno, čeprav manj podrobno, upošteva načela, opredeljena v tem sporočilu.

(2) Vendar si lahko podjetja prilastijo tudi zunanje učinke splošnega usposabljanja prek posebnih pogodbenih klavzul, ki usposobljenemu delavcu omejujejo odhod iz podjetja za določeno časovno obdobje po zaključku takega usposabljanja.

(3) Prikrajšani delavci in invalidi so opredeljeni v členu 2 Uredbe (ES) št. 800/2008.

(4) Družba bo v primerjavi s podjetjem na primer bolj cenila usposabljanje mladih in nizkokvalificiranih delavcev, in sicer zaradi predstave o nižji produktivnosti ali dejanske nižje produktivnosti.

(5) Ta del je enak delu dodatnih stroškov usposabljanja, ki jih podjetje ne more nadomestiti z neposrednimi koristmi iz znanj, ki jih zaposleni pridobijo med usposabljanjem.

(6) Glej tudi obstoječo sodno prakso, na primer C 35/2007, Pomoč za usposabljanje za Volvo Cars Gent, Odločba Komisije 2008/948/ES z dne 23. julija 2008 o ukrepih Nemčije v korist družbe DHL in letališča Leipzig Halle (UL L 346, 23.12.2008, str. 1) in Odločba Komisije 2007/612/ES z dne 4. aprila 2007 o državni pomoči C 14/06 Belgije za General Motors Belgium v Antwerpnu (UL L 243, 18.9.2007, str. 71).

(7) Poleg tega lahko zaposleni, če trg dela deluje popolno, prejmejo višjo plačo za boljša znanja, pridobljena z usposabljanjem, in vračunajo pozitivne zunanje učinke usposabljanja.

(8) Pomoč lahko vpliva na številne trge, ker se njenega vpliva ne more omejiti na trge, na katerih je dejaven upravičenec do pomoči, ampak se lahko razširi na ostale trge, na primer trge proizvodnih dejavnikov.

(9) Vendar je treba opozoriti, da lahko pomoč za usposabljanje, ki se dodeli celotnemu sektorju v eni državi članici, povzroči izkrivljanje na področju trgovine med državami članicami.

(10) Velikost podjetja se lahko izrazi v smislu tržnih deležev ter prometa in/ali delovnih mest.

(11) Nižja stopnja diferenciranja izdelkov pomeni večji učinek pomoči na dobičke konkurentov.

(12) Vendar je pomembno opozoriti, da so nekateri trgi konkurenčni kljub majhnemu številu prisotnih podjetij.

(13) Vendar je treba opozoriti, da včasih dodelitev pomoči pomaga odpraviti ovire za vstop in novim podjetjem omogoči vstop na trg.

11.8.2009

Uradni list Evropske unije

C 188/6

Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov, za katero velja posamična priglasitev

2009/C 188/02

1. UVOD

Osrednji cilj gospodarske in socialne politike Skupnosti ter njenih držav članic je spodbujanje zaposlovanja in socialne kohezije. Brezposelnost in zlasti strukturna brezposelnost je v nekaterih delih Skupnosti še vedno velik problem, pri čemer imajo nekatere kategorije delavcev še vedno težave pri vstopanju na trg dela. Državna pomoč v obliki subvencij za stroške plač, pri čemer strošek plače pomeni celotni znesek, ki ga mora upravičenec do pomoči dejansko plačati v zvezi z zadevno zaposlitvijo in ki vključuje: (a) bruto plačo pred obdavčitvijo, (b) obvezne prispevke, kot so prispevki za socialno varnost, in (c) stroške skrbi za otroke in starše („subvencije plače“), lahko podjetja dodatno spodbuja k večjemu zaposlovanju prikrajšanih delavcev in invalidov. Cilj takšne pomoči je torej spodbuditi zaposlovanje ciljnih kategorij delavcev.

To sporočilo določa smernice glede meril, ki jih bo Komisija uporabljala pri oceni državne pomoči v obliki subvencije plače, ki jo je treba posamično priglasiti v skladu s členom 6(1)(h) in (i) Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (1). Te smernice so namenjene zagotavljanju preglednosti sklepanja Komisije ter ustvarjanju predvidljivosti in pravne varnosti.

Te smernice veljajo za državno pomoč v obliki subvencij plače za prikrajšane delavce, resno prikrajšane delavce in invalide v smislu člena 2(18), (19) in (20) Uredbe (ES) št. 800/2008. Te smernice bodo veljale za vsak posamezen ukrep, dodeljen ad hoc ali na podlagi sheme, kadar njegov ekvivalent dotacije presega 5 milijonov EUR letno na podjetje za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in resno prikrajšanih delavcev (skupaj v nadaljnjem besedilu: prikrajšani delavci) in 10 milijonov EUR letno na podjetje za zaposlovanje invalidov (2).

4.	Merila, določena v teh smernicah, se ne uporabljajo samodejno. Raven ocene Komisije in vrsta informacij, ki jih lahko zahteva, bosta sorazmerni s tveganjem izkrivljanja konkurence. Obseg analize bo odvisen od narave primera.

2. POZITIVNI UČINKI POMOČI

2.1 Obstoj cilja skupnega interesa

Nekatere kategorije delavcev imajo pri iskanju zaposlitve posebne težave, ker jih delodajalci obravnavajo kot manj produktivne ali imajo do njih predsodke. Vzroka za tako razumljeno ali dejansko nižjo produktivnost sta lahko pomanjkanje delovnih izkušenj v zadnjem času (na primer pri mladih delavcih ali dolgotrajno brezposelnih osebah) ali trajna invalidnost. Zaradi razumljene ali dejanske nižje produktivnosti bodo ti delavci verjetno izključeni s trga dela, če se delodajalcem ne zagotovi nadomestilo za njihovo zaposlovanje.

Družbeno zaželeno je, da se vse kategorije delavcev vključijo na trg dela. To pomeni, da se lahko delež domačega prihodka prerazdeli na kategorije delavcev, ki jih ukrepi zadevajo. Državna pomoč lahko pomaga prikrajšanim delavcem in invalidom, da vstopijo na trg dela ali ostanejo na njem, tako da krije dodatne stroške, ki nastanejo zaradi razumljene ali dejanske nižje produktivnosti takšnih delavcev.

Države članice morajo dokazati, da bo pomoč usmerjena k cilju skupnega interesa. Komisija bo v svoji analizi med drugim upoštevala naslednje elemente:

(a)	število in kategorije delavcev, ki jih ukrep zadeva;

(b)	stopnje zaposlenosti kategorij delavcev, ki jih ukrep zadeva na nacionalni in/ali regionalni ravni in v zadevnem podjetju/zadevnih podjetjih;

(c)	stopnje brezposelnosti kategorij delavcev, ki jih ukrep zadeva na nacionalni in/ali regionalni ravni;

(d)	posebno marginalizirane podskupine v okviru širših kategorij invalidov in prikrajšanih delavcev.

2.2 Državna pomoč kot ustrezen instrument politike

Državna pomoč v obliki subvencij plače ni edini instrument politike, ki je državam članicam na voljo za spodbujanje zaposlovanja prikrajšanih delavcev in invalidov. Države članice lahko uporabijo tudi splošne ukrepe, kot so zmanjšanje obdavčitve stroškov delovne sile in socialne varnosti, povečanje naložb v izobraževanje in usposabljanje, ukrepi za usmerjanje in svetovanje, pomoč in usposabljanje za brezposelne ter izboljšanje delovnega prava.

2.3 Spodbujevalni učinek in potreba po pomoči

10.

Državna pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov mora pri upravičencu do pomoči povzročiti spremembo ravnanja, tako da pomoč zagotovi neto povečanje števila prikrajšanih delavcev ali invalidov, zaposlenih v zadevnem podjetju. Novo zaposleni prikrajšani delavci ali invalidi morajo zapolniti le novo ustvarjena delovna mesta ali delovna mesta, ki so prosta zaradi prostovoljnega odhoda, nezmožnosti opravljanja dela, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline. Delovnih mest, ki so prosta zaradi presežka delovne sile, ne smejo zapolniti subvencionirani prikrajšani delavci ali invalidi. Tako se državna pomoč ne sme uporabiti za nadomeščanje delavcev, za katere podjetje več ne prejema subvencij in ki so bili zaradi tega razrešeni z delovnega mesta.

11.

Države članice morajo Komisiji dokazati obstoj spodbujevalnega učinka in potrebe po pomoči. Preden se zaposlijo kategorije delavcev, ki jih ukrepi zadevajo, mora upravičenec predložiti vlogo za pomoč zadevni državi članici. Poleg tega mora država članica dokazati, da je pomoč uporabljena za prikrajšane delavce ali invalide v podjetju, ki brez pomoči ne bi zaposlovalo.

12.

Komisija bo v svoji analizi med drugim upoštevala naslednje elemente:

(a)	notranje dokumente upravičenca do pomoči o stroških zaposlovanja v zvezi s kategorijami delavcev, ki jih ukrep zadeva, za dve možnosti: s pomočjo in brez pomoči;

(b)	sedanje ali nekdanje subvencije plače v zadevnem podjetju: kategorije in število delavcev, za katere se prejemajo subvencije;

(c)	letno fluktuacijo kategorij delavcev, ki jih ukrep zadeva.

2.4 Sorazmernost pomoči

13.

Država članica mora dokazati, da je pomoč potrebna in da je znesek pomoči omejen na najmanjšega, da se doseže cilj pomoči.

Države članice morajo predložiti dokaze, da znesek pomoči ne presega neto dodatnih stroškov zaposlovanja kategorij delavcev, ki jih ukrep zadeva, v primerjavi s stroški zaposlovanja delavcev, ki niso prikrajšani ali invalidi (3).

Intenzivnosti pomoči vsekakor ne smejo nikoli preseči intenzivnosti pomoči iz členov 40 (4) in 41 (5) Uredbe (ES) št. 800/2008. Upravičene stroške, na podlagi katerih se določajo intenzivnosti pomoči, je treba izračunati v skladu s členoma 40 (6) in 41 (7) Uredbe (ES) št. 800/2008.

3. NEGATIVNI UČINKI POMOČI

14.

Če je pomoč sorazmerna, tako da lahko doseže cilj pomoči, so negativni učinki pomoči verjetno omejeni in analiza negativnih učinkov morda ni potrebna. Vendar lahko pomoč v nekaterih primerih, čeprav je potrebna in sorazmerna, da posamezno podjetje poveča zaposlovanje kategorij delavcev, ki jih ukrep zadeva, povzroči spremembo v ravnanju upravičenca, kar znatno izkrivlja konkurenco. V teh primerih bo Komisija izvedla analizo izkrivljanja konkurence. Obseg izkrivljanja konkurence, ki ga povzroči pomoč, je lahko različen glede na značilnosti pomoči in prizadetih trgov (8).

15.

Značilnosti pomoči, ki lahko vplivajo na verjetnost in obseg izkrivljanja, so:

(a)	selektivnost;

(b)	obseg pomoči;

(c)	pogostnost in trajanje pomoči;

(d)	učinek pomoči na stroške podjetja.

16.

Na primer, shema pomoči, ki se uporablja za splošno spodbujanje podjetij v državi članici k zaposlovanju več prikrajšanih delavcev ali invalidov, bo na trg verjetno vplivala drugače kot visok znesek pomoči, dodeljen ad hoc enemu podjetju, da lahko poveča zaposlovanje posamezne kategorije delavcev. Visok znesek pomoči, ki je dodeljen enemu podjetju, lahko v večji meri izkrivi konkurenco, ker postanejo konkurenti upravičenca do pomoči manj sposobni konkurirati. Izkrivljanje je še večje, če stroški delovne sile v podjetju upravičenca predstavljajo visok delež celotnih stroškov.

17.

Komisija bo pri ocenjevanju značilnosti trga, ki zagotavljajo natančnejšo predstavo verjetnega učinka posamezne pomoči, med drugim upoštevala:

(a)	strukturo trga;

(b)	značilnosti sektorja ali industrije;

(c)	položaj na nacionalnem/regionalnem trgu dela.

18.

Struktura trga se bo ocenjevala glede na tržno koncentracijo, velikost podjetij (9), pomembnost diferenciranja izdelkov (10) ter ovire za vstop na trg in izstop z njega. Tržni deleži in razmerja koncentracije se bodo izračunali po opredelitvi upoštevanega trga. Na splošno velja, da je pri manjšem številu podjetij na trgu njihov tržni delež večji, pri čemer je konkurence manj, kot bi jo pričakovali. (11) Če ima prizadeti trg velike ovire za vstop (12) in je upravičenec do pomoči pomemben udeleženec na tem trgu, potem je bolj verjetno, da bodo morali konkurenti zaradi dodeljene pomoči spremeniti svoje ravnanje, na primer uvedbo novega izdelka ali tehnologije preložiti na pozneje ali opustiti ali izstopiti s trga.

19.

Komisija bo proučila tudi značilnosti sektorja, kot so obstoj presežne zmogljivosti in ali so trgi v industriji rastoči (13), zreli ali nazadujoči. Na primer, prisotnost presežne zmogljivosti ali zrelih trgov v industriji lahko poveča tveganje, da pomoč povzroči neučinkovitost in prerazporeditev donosa med podjetji, ki nimajo subvencioniranih delavcev.

20.	Končno, ukrep bo umeščen v okvir razmer na trgu dela, to je stopenj brezposelnosti in zaposlenosti, ravni plač in delovnega prava.

21.	Subvencije plače lahko v posebnih primerih povzročijo izkrivljanja konkurence, obravnavana v odstavkih 22 do 27.

Učinek nadomestitve in prerazporeditve

22.

Učinek nadomestitve pomeni, da je neka kategorija delavcev zaposlena na delovnih mestih, ki preprosto nadomestijo delovna mesta za druge kategorije. Pri subvenciji plače, ki je namenjena posebni podskupini delavcev, se delovna sila deli na subvencionirane delavce in nesubvencionirane delavce, zaradi česar lahko podjetja začnejo nesubvencionirane delavce nadomeščati s subvencioniranimi delavci. Vzrok so spremenjeni relativni stroški plač za subvencionirane in nesubvencionirane delavce (14).

23.

Ker podjetja, ki zaposlujejo subvencionirane delavce, in podjetja, ki ne zaposlujejo subvencioniranih delavcev, konkurirajo na istih trgih blaga ali storitev, lahko subvencije plače prispevajo k zmanjšanju števila delovnih mest na drugih področjih gospodarstva. Do takšnih razmer pride, kadar podjetje, ki zaposluje subvencionirane delavce, poveča donos, vendar prerazporedi donos med podjetja, ki ne zaposlujejo subvencioniranih delavcev, zato pomoč izrine nesubvencionirano delo.

Vstop na trg in izstop z njega

24.

Stroški dela so del običajnih poslovnih stroškov vsakega podjetja. Zato je zelo pomembno, da ima pomoč pozitiven učinek na zaposlovanje in da podjetjem ne omogoča le zmanjševanja stroškov, ki bi jih morala sicer nositi. Na primer, subvencije plače znižajo stalne stroške proizvodnje in tako zagotovijo privlačnejši vstop ter podjetjem s sicer slabimi poslovnimi možnostmi omogočijo, da vstopijo na trg ali uvedejo nove izdelke na škodo učinkovitejših konkurentov.

25.

Razpoložljivost državne pomoči bo vplivala tudi na odločitev podjetja, da zapusti trg, na katerem že posluje. Subvencije plače bi lahko zmanjšale obseg izgub in omogočile podjetju, da ostane na trgu dlje, kar lahko pomeni, da so druga, učinkovitejša podjetja, ki ne prejemajo pomoči, namesto tega prisiljena izstopiti s trga.

Naložbene spodbude

26.

Na trgih, na katerih so dodeljene subvencije plače, se podjetja odvrača od konkuriranja, pri čemer lahko ta podjetja zmanjšajo svoje naložbe in poskuse, da bi povečala učinkovitost in inovacije. Mogoče je, da upravičenec do pomoči odlaša z uvedbo novih manj delovno intenzivnih tehnologij, ker so se spremenili relativni stroški za delovno intenzivne in tehnološko intenzivne proizvodne metode. Proizvajalci konkurenčnih ali dopolnilnih izdelkov lahko prav tako zmanjšajo svoje naložbe ali z njimi odlašajo. Zaradi tega se bo splošna raven naložb v zadevni industriji zmanjšala.

Učinek na trgovinske tokove

27.	Subvencije plače znotraj posamezne regije so lahko za nekatera območja koristne, ker zagotovijo ugodnejše pogoje proizvodnje v primerjavi z drugimi. To lahko privede do preusmeritve trgovinskih tokov v korist območij, ki prejemajo takšno pomoč.

4. TEHTANJE IN ODLOČITEV

28.

Zadnja stopnja v okviru analize je ocenitev, v kolikšni meri pozitivni učinki pomoči presegajo njene negativne učinke. To se bo izvedlo na podlagi posameznih primerov za vse posamezne ukrepe. Komisija bo ocenila pozitivne in negativne učinke ter na splošno ocenila njihov vpliv na proizvajalce in potrošnike na vsakem prizadetem trgu, da bi zagotovila ravnovesje teh učinkov. Komisija bo za namene ocene uporabila kvalitativne informacije, razen če so na voljo kvantitativne informacije.

29.	Komisija bo verjetno zavzela pozitivnejše stališče in zato sprejela višjo raven izkrivljanja konkurence, če je pomoč potrebna in pravilno usmerjena k doseganju cilja pomoči ter pokriva le neto dodatne stroške nadomeščanja nižje produktivnosti kategorij delavcev, ki jih ukrep zadeva.

(1) UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

(2) Zaradi posebnih značilnosti se bodo posamezni ukrepi, ki veljajo za nadomestila za dodatne stroške zaposlovanja invalidov in dodatne stroške, ki jih imajo socialna podjetja, katerih ekvivalent dotacije presega 10 milijonov EUR letno na podjetje, ocenili na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Za ad hoc pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev do 5 milijonov EUR in ad hoc pomoč velikim podjetjem za zaposlovanje invalidov do 10 milijonov EUR Komisija smiselno, čeprav manj podrobno, upošteva načela, opredeljena v teh smernicah.

(3) Neto dodatni stroški upoštevajo stroške iz zaposlovanja ciljnih kategorij prikrajšanih delavcev ali invalidov (na primer zaradi nižje produktivnosti) in koristi, ki jih upravičenec do pomoči pridobi z zaposlovanjem takšnih delavcev (na primer zaradi boljše podobe podjetja).

(4) Intenzivnost pomoči za prikrajšane delavce ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov.

(5) Intenzivnost pomoči za invalide ne sme presegati 75 % upravičenih stroškov.

(6) Upravičeni stroški za zaposlovanje prikrajšanih delavcev so stroški plač za največ 12 mesecev po zaposlitvi. Če je zadevni delavec resno prikrajšan delavec, so upravičeni stroški stroški plač za največ 24 mesecev po zaposlitvi.

(7) Upravičeni stroški za zaposlovanje invalidov so stroški plač za celotno obdobje, v katerem je invalid zaposlen.

(9) Velikost podjetja se lahko izrazi v smislu tržnih deležev ter prometa in/ali delovnih mest.

(10) Nižja stopnja diferenciranja izdelkov pomeni večji učinek pomoči na dobičke konkurentov.

(11) Vendar so nekateri trgi konkurenčni kljub majhnemu številu prisotnih podjetij.

(12) Vendar dodelitev pomoči včasih pomaga odpraviti ovire za vstop in novim podjetjem omogoči vstop na trg.

(13) Zaradi obstoja rastočih trgov je učinek pomoči na konkurente običajno manj izrazit.

(14) Takšen učinek nadomestitve je odvisen od elastičnosti povpraševanja po delovni sili subvencioniranih in tudi nesubvencioniranih delavcev.

11.8.2009

Uradni list Evropske unije

C 188/12

Menjalni tečaji eura (1)

10. avgusta 2009

2009/C 188/04

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,4202
JPY	japonski jen	138,01
DKK	danska krona	7,4450
GBP	funt šterling	0,85355
SEK	švedska krona	10,2129
CHF	švicarski frank	1,5345
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,6940
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,678
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	269,31
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7006
PLN	poljski zlot	4,1154
RON	romunski leu	4,2095
TRY	turška lira	2,0929
AUD	avstralski dolar	1,6895
CAD	kanadski dolar	1,5361
HKD	hongkonški dolar	11,0070
NZD	novozelandski dolar	2,0985
SGD	singapurski dolar	2,0468
KRW	južnokorejski won	1 742,67
ZAR	južnoafriški rand	11,4031
CNY	kitajski juan	9,7062
HRK	hrvaška kuna	7,3269
IDR	indonezijska rupija	14 103,40
MYR	malezijski ringit	4,9771
PHP	filipinski peso	67,729
RUB	ruski rubelj	45,0035
THB	tajski bat	48,322
BRL	brazilski real	2,5813
MXN	mehiški peso	18,3135
INR	indijska rupija	67,9000

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

11.8.2009

Uradni list Evropske unije

C 188/14

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/38.543 – Mednarodne selitvene storitve

(v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci – UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

2009/C 188/06

Osnutek odločbe je podlaga za naslednje ugotovitve:

UVOD

Konec avgusta 2003 se je Komisija odločila, da bo septembra 2003 opravila preglede v prostorih podjetij Allied Arthur Pierre, Interdean, Transworld in Ziegler v Belgiji. Po teh pregledih je podjetje Allied Arthur Pierre zaprosilo za imuniteto oziroma znižanje potencialne globe, če imuniteta ne bi bila na voljo, v skladu z Obvestilom Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov iz leta 2002. Ker je Komisija že opravila ciljni pregled in pridobila dokaze o kartelu, imuniteta ni bila na voljo. Vendar pa je Komisija na podlagi [*] (1) nameravala podjetju Allied Arthur Pierre odobriti 30- do 50-odstotno znižanje globe.

Komisija je februarja, septembra in oktobra 2005 ter julija in oktobra 2007 zadevnim podjetjem, pa tudi njihovim konkurentom in strokovni organizaciji selitvenih podjetij v Belgiji, poslala zahtevke za predložitev informacij na podlagi člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003.

Komisija je predhodno ugotovila, da so naslovniki osnutka odločbe sodelovali v kartelu mednarodnih selitvenih storitev v Belgiji, prek katerega so podjetja določala cene, si delila stranke in prirejala vlaganje ponudb, s čimer so kršila člen 81 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člen 53 Sporazuma EGP. Kartel je deloval 19 let, in sicer vsaj od leta 1984 do leta 2003.

Obvestilo o nasprotovanju in čas za odgovor

Obvestilo o nasprotovanju je bilo 19. oktobra 2006 poslano 32 naslovnikom, in sicer podjetjem Allied Arthur Pierre NV, North American International Holding Corporation, North American Van Lines Inc., Sirva Inc., Exel International Holdings (Belgija) NV, Exel International Holdings (Nizozemska I) BV, Exel International Holdings (Nizozemska II) BV, Exel International Holdings Limited, Exel Investments Limited, Realcause Limited, Amcrisp Limited, Interdean AG, Interdean Group Limited, Interdean Holding BV, Interdean International Limited, Interdean NV, Interdean SA, Iriben Limited, Rondspant BV, Team Relocations NV, Team Relocations Limited, Trans Euro Limited, Amertranseuro International Holdings Limited, [*], Mozer Moving International SPRL, Gosselin World Wide Moving NV, Stichting Administratiekantoor Portielje, Compas International Movers NV, Transworld International NV, Putters International NV, Verhuizingen Coppens NV in Ziegler SA.

Naslovniki so obvestilo o nasprotovanju prejeli med 20. in 23. oktobrom 2006 z dvomesečnim rokom za odgovor. Po predložitvi utemeljenih zahtevkov je bilo podaljšanje odobreno podjetju Coppens (do 15. januarja 2007), podjetju Gosselin (do 22. januarja 2007) ter podjetjema Stichting in Interdean (do 22. januarja 2007). Vse stranke so odgovorile v postavljenih rokih.

Vpogled v spis

Stranke so imele vpogled v spis v obliki DVD-ja, ki je bil na zahtevo poslan vsem strankam. Drugi dokumenti v spisu so bili na vpogled v prostorih Komisije in 28 podjetij je izkoristilo možnost za njihovo proučitev. Z izjemo podjetja Ziegler nobena stranka ni izrazila pripomb pooblaščenki za zaslišanje v zvezi z vpogledom v spis. Podjetje Ziegler je pooblaščenko za zaslišanje pisno zaprosilo za vpogled v odgovore drugih strank na obvestilo o nasprotovanju. Pooblaščenka za zaslišanje je vpogled zavrnila, saj je menila, da informacije, prejete po vročitvi obvestila o nasprotovanju, niso del spisa preiskave in zato niso dostopne. Stranke imajo pravico do vpogleda v odgovore drugih strank na obvestilo o nasprotovanju le, če so informacije, navedene v odgovorih, obremenilne in jih Komisija uporabi v končni odločbi ali če imajo razbremenilno vrednost (2).

Ustno zaslišanje

Ustno zaslišanje je potekalo 22. marca 2007. Zaslišanja so se udeležile vse stranke ali njihovi zastopniki razen skupine podjetij Exel (matičnih družb podjetja Allied Arthur Pierre), [*], podjetja Mozer, podjetja Putters ter podjetij Gosselin in Stichting.

Dopis o novih dejstvih

Po zaslišanju [*] dokaze [*]. Komisija je ocenila, da so ti dodatni dokazi koristni, saj podpirajo argumente iz obvestila o nasprotovanju. Zato je bil 23. avgusta 2007 vsem strankam poslan dopis o novih dejstvih, v katerem je bila opisana narava teh dokazov in pojasnjeno, na kakšen način jih namerava Komisija uporabiti v osnutku odločbe. Hkrati je bil strankam poslan tudi CD-ROM, ki je vseboval navedene dodatne dokaze. Stranke so imele dva tedna časa, da odgovorijo na dopis o novih dejstvih.

Novi dokazi niso bili podlaga za dodatne ali nove ugovore zoper stranke, temveč so le potrdili in podprli dokaze, ki so že bili v spisu preiskave Komisije.

OSNUTEK ODLOČBE

[*] Trajanje kršitve, navedeno v osnutku Odločbe, je pri dveh podjetij krajše, kot je navedeno v obvestilu o nasprotovanju.

Osnutek odločbe, ki je bil predložen Komisiji, vsebuje samo ugovore, glede katerih so stranke imele možnost izraziti svoje mnenje.

Zato menim, da je bila pravica strank do zaslišanja v tej zadevi spoštovana.

Bruslju, 25. februarja 2008

Karen WILLIAMS

(1) Deli tega besedila so bili revidirani tako, da je zagotovljeno, da se ne razkrijejo zaupne informacije; ti deli so označeni z oglatimi oklepaji in zvezdico.

(2) Sodba Sodišča prve stopnje z dne 27. septembra 2006 v zadevi št. T-43/01, Jungbunzlauer.

11.8.2009

Uradni list Evropske unije

C 188/16

Povzetek odločbe Komisije

z dne 11. marca 2008

v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP

(Zadeva COMP/38.543 – Mednarodne selitvene storitve)

(Besedilo v angleškem, francoskem in nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 188/07

I. UVOD

1.	Komisija je 11. marca 2008 sprejela Odločbo v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP. Komisija v skladu s členom 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) v nadaljevanju objavlja imena strank in glavno vsebino Odločbe, vključno z vsemi naloženimi sankcijami.

II. OPIS ZADEVE

1. Postopek

Ta zadeva se je po uradni dolžnosti začela s preverjanji, ki so bila v Belgiji opravljena v družbah Allied Arthur Pierre NV, Interdean NV in Transworld International NV 16. in 17. septembra 2003, v družbi Ziegler SA pa od 16. do 18. septembra 2003. Odkritih je bilo več pisnih sporazumov o določanju cen, najdeni pa so bili tudi številni drugi dokumenti, ki so dokazovali posredno določanje cen v obliki „provizij“, prireditve vlaganja ponudb in delitve strank. Ti dokazi so razkrili, da je pri kartelnem dogovoru sodelovalo devet podjetij ter da se je ta kartelni dogovor izvajal od oktobra 1984 do začetka devetdesetih let 20. stoletja in od aprila 1997 do septembra 2003.

3.	Komisija je obvestilo o nasprotovanju sprejela 18. oktobra 2006, 32 naslovnikom pa je bilo vročeno med 20. in 23. oktobrom 2006.

4.	Zaslišanje je bilo 22. marca 2007.

5.	Dopis o novih dejstvih je bil vsem strankam poslan 23. avgusta 2007, v njem pa je Komisija navedla, da namerava uporabiti dokaze proti družbam Allied Arthur Pierre NV, Interdean NV in Ziegler SA.

6.	Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je pozitivno mnenje izdal 18. februarja 2008 in 7. marca 2008.

2. Povzetek kršitve

Kartelni dogovor se nanaša na mednarodne selitvene storitve v Belgiji. Te storitve vključujejo selitev premoženja fizičnih oseb – ki so posamezniki ali zaposleni v podjetju ali javni instituciji – in selitev premoženja podjetij ali javnih institucij. Taka mednarodna selitev se opravi iz Belgije v druge države in tudi iz drugih držav v Belgijo. Zanjo je značilno, da je Belgija izhodiščni ali namembni kraj.

V Odločbi je ugotovljeno, da je 10 podjetij, in sicer Allied Arthur Pierre NV, Compas International NV, Gosselin Group NV, Interdean NV, Mozer Moving International SPRL, Putters International NV, Team Relocations NV, Transworld International NV, Verhuizingen Coppens NV in Ziegler SA, sprejelo kartelni dogovor na trgu mednarodnih selitvenih storitev v Belgiji, s tem ko so določala cene in si razdelila trg od 4. oktobra 1984 do 10. septembra 2003. Podjetja so se dogovorila o cenah, si razdelila pogodbe o selitvi, s tem ko so prirejala vlaganje ponudb v obliki fiktivnih ponudb, imenovanih „lažni predračuni“, in uporabljala sistem finančnih nadomestil, imenovan „provizije“. Te provizije so bile skriti element končne cene, ki jo je moral plačati potrošnik. Podjetja so pri kartelnem dogovoru sodelovala od 3 mesecev do več kot 18 let.

3. Naslovniki

9.	Naslovnikov Odločbe je 31 pravnih subjektov, ki so našteti v točki (21) in sestavljajo 10 udeleženih podjetij, ker so sodelovali pri kartelnem dogovoru oziroma so odgovorni za tako sodelovanje.

10.

Odgovornost matičnih družb za njihove hčerinske družbe, ki so sodelovale pri kartelnem dogovoru, temelji na ugotovitvi, da so del istega podjetja v smislu člena 81 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP. Vse matične družbe imajo neposredno ali posredno 100-odstotni (ali skoraj 100-odstotni) delež kapitala svojih hčerinskih družb. Zato se lahko domneva, da so matične družbe izvajale odločilen vpliv na poslovno politiko svojih hčerinskih družb. V Odločbi je ugotovljeno, da te domneve ni zavrnila nobena matična družba.

4. Korektivni ukrepi

11.

Osnovni znesek globe se določi tako: delež, določen glede na stopnjo teže kršitve, vrednosti prodaje zadevnih storitev, ki jo je ustvarilo posamezno podjetje na zadevnem geografskem območju v zadnjem celem poslovnem letu njegove udeležbe pri kršitvi („variabilni znesek“), je pomnožen s številom let udeležbe podjetja pri kršitvi in povečan za dodatni znesek („vstopna pristojbina“), ki se prav tako določi kot delež vrednosti prodaje, z namenom odvračanja podjetij od udeležbe pri horizontalnih sporazumih o določitvi cen, razdelitvi trga in omejitvi proizvodnje. (2)

12.	Dejavniki, ki so se v tej zadevi upoštevali za določitev teh deležev, so povezani z naravo kršitve (določanje cen, razdelitev trga in prireditev vlaganja ponudb). V Odločbi sta v tem primeru uporabljena variabilni znesek v višini 17 % in vstopna pristojbina v višini 17 %.

13.	Variabilni znesek je bil za vsako podjetje pomnožen s številom let njegove udeležbe pri kršitvi, ta udeležba pa je v tej zadevi trajala od 0,5 leta do 19 let.

14.	V tej zadevi se ne sme upoštevati nobena obteževalna okoliščina.

15.

Nekatere stranke so prosile, naj se upoštevajo različne olajševalne okoliščine, kot so omejena udeležba pri kršitvi, dejansko sodelovanje s Komisijo zunaj področja uporabe obvestila o prizanesljivosti in dejstvo, da naj bi javni organi dovolili, celo spodbujali protikonkurenčno ravnanje. V Odločbi so vse te trditve zavrnjene.

16.	Znesek globe je za nekatera podjetja omejen z zgornjo mejo 10 % njihovega celotnega prometa v predhodnem poslovnem letu (glej člen 23(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003).

17.	V Odločbi je odobreno 50-odstotno znižanje globe družbi Allied Arthur Pierre NV. V tem znižanju se upošteva velika dodana vrednost dokazov, ki jih je poslalo to podjetje.

18.	Na podlagi zadnjega odstavka točke 23 obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 je v Odločbi določeno, da se družbi Allied Arthur Pierre NV ne naloži globa za obdobje pred aprilom 1997.

19.	Pet podjetij je zaprosilo za znižanje globe zaradi nezmožnosti plačila v smislu točke 35 Smernic. V Odločbi je določeno, da je treba te zahteve zavrniti.

20.	Komisija v tej zadevi upošteva posebne okoliščine v zvezi z individualnim položajem družbe Interdean NV in njenih matičnih družb. Zato je v Odločbi določeno, da se družbi Interdean NV odobri znižanje globe za 70 %.

III. ODLOČBA

21.

Naslovnikov Odločbe je 31 pravnih subjektov, ki sestavljajo 10 podjetij, ki so kršila člen 81(1) Pogodbe in člen 53(1) Sporazuma EGP, s tem ko so neposredno in posredno določala cene mednarodnih selitvenih storitev v Belgiji, si razdelila delež tega trga in prirejala vlaganje ponudb v navedenih obdobjih:

(a)

Allied Arthur Pierre NV od 4. oktobra 1984 do 9. septembra 2003; skupaj in solidarno z Exel Investments Limited, Exel International Holdings Limited, Realcause Limited, Exel International Holdings (Netherlands I) BV, Exel International Holdings (Netherlands II) BV in Exel International Holdings (Belgium) NV od 9. novembra 1992 do 18. novembra 1999; skupaj in solidarno s Sirva Inc., North American Van Lines Inc. in North American International Holding Corporation od 19. novembra 1999 do 9. septembra 2003;

(b)	Compas International Movers NV od 26. januarja 1996 do 8. julija 2003;

(c)	Gosselin Group NV od 31. januarja 1992 do 18. septembra 2002; skupaj in solidarno s Stichting Administratiekantoor Portielje od 1. januarja 2002 do 18. septembra 2002;

(d)

Interdean NV od 4. oktobra 1984 do 10. septembra 2003; skupaj in solidarno z Interdean Holding BV od 2. novembra 1987 do 23. junija 1999; skupaj in solidarno z Interdean Group Limited, Iriben Limited, Interdean International Limited, Amcrisp Limited, Rondspant Holding BV, Interdean Holding BV, Interdean SA in Interdean AG od 24. junija 1999 do 10. septembra 2003;

(e)	Mozer Moving International SPRL od 31. marca 2003 do 4. julija 2003;

(f)	Putters International NV od 14. februarja 1997 do 4. avgusta 2003;

(g)

Team Relocations NV od 20. januarja 1997 do 10. septembra 2003; skupaj in solidarno s Trans Euro Limited in Team Relocations Limited od 20. januarja 1997 do 7. septembra 2003; skupaj in solidarno z Amertranseuro International Holdings Limited, Trans Euro Limited in Team Relocations Limited od 8. septembra 2000 do 10. septembra 2003;

(h)	Transworld International NV od 4. oktobra 1984 do 31. decembra 2002;

(i)	Verhuizingen Coppens NV od 13. oktobra 1992 do 29. julija 2003;

(j)	Ziegler SA od 4. oktobra 1984 do 8. septembra 2003.

22.

Za kršitev iz točke (21) se naložijo naslednje globe:

(a)	2 600 000 EUR družbi Allied Arthur Pierre NV, od tega so družbe Sirva Inc., North American Van Lines Inc. in North American International Holding Corporation skupno in solidarno odgovorne za znesek v višini 2 095 000 EUR;

(b)

1 300 000 EUR skupno in solidarno družbam Exel Investments Limited, Exel International Holdings Limited, Realcause Limited, Exel International Holdings (Netherlands I) BV, Exel International Holdings (Netherlands II) BV in Exel International Holdings (Belgium) NV, za katero

je skupno in solidarno odgovorna družba Allied Arthur Pierre NV;

(c)	7 600 000 EUR skupno in solidarno družbam Exel Investments Limited, Exel International Holdings Limited, Realcause Limited, Exel International Holdings (Netherlands I) BV, Exel International Holdings (Netherlands II) BV in Exel International Holdings (Belgium) NV;

(d)	134 000 EUR družbi Compas International Movers NV;

(e)	4 500 000 EUR družbi Gosselin Group NV, od tega je družba Stichting Administratiekantoor Portielje skupno in solidarno odgovorna za znesek v višini 370 000 EUR;

(f)

3 185 000 EUR družbi Interdean NV, od tega

je družba Interdean Holding BV skupno in solidarno odgovorna za znesek v višini 3 185 000 EUR;

družbe Interdean Group Limited, Iriben Limited, Interdean International Limited, Amcrisp Limited, Rondspant Holding BV, Interdean Holding BV, Interdean SA in Interdean AG pa so skupno in solidarno odgovorne za znesek v višini 3 000 000 EUR;

(g)	1 500 EUR družbi Mozer Moving International SPRL;

(h)	395 000 EUR družbi Putters International NV;

(i)

3 490 000 EUR družbi Team Relocations NV, od tega

sta družbi Trans Euro Limited in Team Relocations Limited skupno in solidarno odgovorni za znesek v višini 3 000 000 EUR;

družbe Amertranseuro International Holdings Limited, Trans Euro Limited in Team Relocations Limited pa so skupno in solidarno odgovorne za znesek v višini 1 300 000 EUR;

(j)	246 000 EUR družbi Transworld International NV;

(k)	104 000 EUR družbi Verhuizingen Coppens NV;

(l)	9 200 000 EUR družbi Ziegler SA.

Podjetja, navedena v točki (21), morajo takoj prenehati kršitev iz navedene točke, če tega še niso storila. Od zdaj se morajo vzdržati ponovitve kakršnega koli dejanja ali ravnanja iz točke (21) ter kakršnega koli dejanja ali ravnanja, ki ima enak ali podoben cilj ali učinek.

(1) UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1419/2006 (UL L 269, 28.9.2006, str. 1).

(2) Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, UL C 210, 1.9.2006, str. 2.

11.8.2009

Uradni list Evropske unije

C 188/19

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2009/C 188/08

Št. pomoči: XA 135/09

Država članica: Kraljevina Španija

Regija: Comunitat Valenciana

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Ayudas a las Agrupaciones de Defensa Sanitaria Ganaderas de la Comunitat Valenciana

Pravna podlaga: Borrador de Orden de la Conselleria de Agricultura, Pesca y Alimentación, por la que se establecen las bases reguladoras de las ayudas a las Agrupaciones de Defensa Sanitaria Ganaderas de la Comunitat Valenciana y se convocan para el año 2009.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 1 400 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 % upravičenih stroškov.

Datum začetka izvajanja: Od datuma objave številke vpisa zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Trajanje programa ali posamične pomoči: do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006, Pomoč v zvezi z boleznimi živali in rastlin ter napadom škodljivcev.

Zadevni gospodarski sektorji: Mala in srednje velika podjetja, vpisana v register živinorejskih posestev Comunitat Valenciana za prašiče, govedo, ovce, koze, zajce, čebele in konje.

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Conselleria de Agricultura Pesca y Alimentación

C/Amadeo de Saboya, 2

46010 Valencia

ESPAÑA

Spletni naslov: http://www.agricultura.gva.es/especiales/ayudas_agrarias/pdf/ayuda%20agrupaciones%20de%20defensa%20sanitaria%20ganaderas.pdf

Drugi podatki: —

Št. pomoči: XA 138/09

Država članica: Ciper

Regija: Κύπρος (Ciper)

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Πρόγραμμα Επιτήρησης Μεταδοτικής Σπογγώδους Εγκεφαλοπάθειας Βοοειδών.

Pravna podlaga:

1.	Άρθρο 03525 του Προϋπολογισμού για το 2009 – Συμμετοχή σε Προγράμματα της Ευρωπαϊκής Ένωσης.

2.	Ο περί της Εφαρμογής Κοινοτικών Κανονισμών στον Τομέα της Κτηνιατρικής Νόμος του 2004 (Ν 149(Ι)/2004) (uporaba Uredbe (ES) št. 999/2001).

Νόμος που προνοεί για την Υγεία των Ζώων (Ν.109(Ι)2001)

„4. (1)

Η Αρμόδια Αρχή έχει εξουσία και αρμοδιότητα να μεριμνά για-

(γ)	την επιδημιολογική διερεύνηση του ζωικού πληθυσμού, για διαπίστωση ή μη της ύπαρξης μολυσματικών, παρασιτικών ή άλλων ασθενειών των ζώων.“

4.	Απόφαση Εφόρου Ελέγχου Κρατικών Ενισχύσεων με αριθμό 309 και ημερομηνία 3 Απριλίου 2009 (Επίσημη Εφημερίδα της Κυπριακής Δημοκρατίας με αριθμό 4355 και ημερομηνία 10 Απριλίου 2009 σ 1540)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 0,068 milijona EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: Program se začne izvajati šele po objavi s strani Evropske komisije v skladu z Uredbo (ES) št. 1857/2006.

Trajanje sheme ali individualne pomoči:

Cilj pomoči: Pomoč v zvezi z boleznimi živali (člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006). Shema se nanaša na: (i) pomoč za nadomestilo kmetom za stroške preprečevanja in izkoreninjenja bolezni živali (člen 10(1) Uredbe (ES) št. 1857/2006) in (ii) pomoč za nadomestilo kmetom za izgube, ki jih povzročajo bolezni živali (člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006).

Zadevni gospodarski sektor(ji): Koda NACE

A10401 – Gojenje krav mlekaric

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Ktiniatrikes Ypiresies

Ypourgeio Georgias

Fysikon Poron kai Perivallontos

Tmima Ktiniatrikon

Ypiresion Ktiniatreio Athalassas

1417 Λευκωσία/Nicosia

ΚYΠΡΟΣ/CYPRUS

Spletni naslov: http://www.moa.gov.cy/moa/vs/vs.nsf/All/0A919596426A5D59C225758C0043265C/$file/bse%20final.pdf?OpenElement

http://www.publicaid.gov.cy/publicaid/publicaid.nsf/All/92619A79959C4C7BC2257594003762CA/$file/Απόφαση%20Αρ.%20309.pdf

Drugi podatki: Namen priglašenega ukrepa je izvajanje programa za spremljanje transmisivne spongiformne encefalopatije pri govedu v skladu z določbami zakonodaje Skupnosti (Uredba (ES) št. 999/2001).

Bolezen je vključena na seznam Mednarodnega urada za kužne bolezni živali (OIE — International Office of Epizootic Diseases) in v Prilogo Odločbe Sveta 79/542/EGS (seznam bolezni, katerih izkoreninjanje se lahko sofinancira). Izdatki, načrtovani za leto 2009 za program spremljanja transmisivne spongiformne encefalopatije pri govedu, so bili priglašeni Evropski komisiji v okviru programov za sofinanciranje.

Upravičenci do pomoči na podlagi tega ukrepa so govedorejci na območjih, ki jih nadzoruje Republika Ciper. V okviru programa za izkoreninjenje bolezni bo pomoč plačana govedorejcem, za katerih živali sum glede te bolezni obstaja oziroma je bil že potrjen. Program spremljanja bolezni bo vključeval laboratorijsko preverjanje goveda določene starosti, zaklanega z namenom, da se uporabi za prehrano ljudi, in mrtvih živali iz vseh govedorejskih posestev.

Št. pomoči: XA 139/09

Država članica: Zvezna republika Nemčija

Regija: Freistaat Sachsen

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Gemeinsames Umsetzungsdokument zum Operationellen Programm der grenzübergreifenden Zusammenarbeit Sachsen — Polen 2007-2013

Pravna podlaga: Pomoč se odobri v skladu z:

operativnim programom (številka CCI: 2007CB163PO018),

skupnim izvedbenim dokumentom ter

Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, kakor so bili spremenjeni.

Pomoč se odobri tudi v skladu s členoma 23 in 44 finančne uredbe Svobodne dežele Saške (Sächsiche Haushaltsordnung — SäHO , SächsGVBl. 2001, str. 154) ter ustreznih upravnih predpisov saškega deželnega ministrstva, kakor so bili spremenjeni, ob upoštevanju različice pravil ali posebnih pravil iz skupnega izvedbenega dokumenta.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 1 mio. EUR na leto

Največja intenzivnost pomoči: 50 %

Datum začetka izvajanja: Od datuma, ko Komisija objavi povzetek.

Trajanje sheme ali individualne pomoči:

Cilj pomoči: Posebni cilji pomoči so naslednji:

vzpostavitev in izvajanje čezmejnih gospodarskih in okoljskih dejavnosti na saško-poljskem območju, kjer se dodeli pomoč, z razvijanjem skupnih strategij trajnostnega ozemeljskega razvoja,

trajnostno izboljševanje konkurenčnosti regije v okviru Evrope,

ciljno usmerjeno uresničevanje razvojnega potenciala območja, kjer se dodeli pomoč, z učinkovitim čezmejnim sodelovanjem.

V ta namen se uporabljajo naslednje določbe Uredbe (ES) št. 1857/2006:

člen 5: ohranjanje tradicionalnih krajin in stavb, zlasti za ukrepe v zvezi s turistično infrastrukturo (številka 1.2.1. dela II skupnega izvedbenega dokumenta) ter varstvom in izboljšanjem okolja (številka 1.4.1 dela II skupnega izvedbenega dokumenta), razen za ukrepe za izvajanje projekta Natura 2000,

člen 15: zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju, zlasti za ukrepe, ki krepijo/podpirajo gospodarske in/ali znanstvene vezi (številka 1.1.1 dela II skupnega izvedbenega dokumenta) ter spodbujajo sodelovanje na področju okolja (številka 1.4.2 dela II skupnega izvedbenega dokumenta).

Določbe členov 5 in 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006 veljajo tudi za upravičenost izdatkov za pomoči.

Pomoč se odobri samo malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov.

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijstvo (pridelovanje enoletnih rastlin, pridelovanje trajnih rastlin, vodenje drevesnic, živinoreja, mešano kmetijstvo, zagotavljanje kmetijskih storitev)

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Sächsische Aufbaubank — Förderbank

Pirnaische Straße 9

01069 Dresden

DEUTSCHLAND

Spletni naslov: http://www.sn-pl.eu/media/de/2009-03-25_Umsetzungsdokument_SN-PL_korr.pdf

Drugi podatki:

Sächsisches Staatsministerium für Wirtschaft und Arbeit

Referat 56, Verwaltungsbehörde des EU-Programms „Grenzübergreifende Zusammenarbeit“

Wilhelm-Buck-Straße 2

01097 Dresden

DEUTSCHLAND

Thomas TREPMANN

Referatsleiter

Sächsisches Staatsministerium für Umwelt und Landwirtschaft

11.8.2009

Uradni list Evropske unije

C 188/22

Sporočilo francoske vlade v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (1)

(Obvestilo o vlogi za izključno dovoljenje za iskanje tekočih ali plinastih ogljikovodikov, imenovano „Permis de Chéroy“)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 188/09

Družba Lundin International s sedežem na naslovu: Maclaunay, 51210 Montmirail (Francija), je 4. marca 2009 zaprosila za dovoljenje za iskanje tekočih ali plinastih ogljikovodikov, imenovano „Permis de Chéroy“, za obdobje 5 let na površini približno 871 kvadratnih kilometrov, ki pokriva del departmajev Seine-et-Marne, Loiret in Yonne.

Območje, na katero se nanaša dovoljenje, je omejeno z loki poldnevnikov in vzporednikov, ki povezujejo točke, določene v nadaljevanju z njihovimi geografskimi koordinatami v stopinjah, pri čemer izhodiščni poldnevnik poteka skozi Pariz.

Točke	Zemljepisna dolžina	Zemljepisna širina
A	0,60° V	53,80° S
B	0,90° V	53,80° S
C	0,90° V	53,40° S
D	0,60° V	53,40° S
E	0,60° V	53,50° S
F	0,50° V	53,50° S
G	0,50° V	53,60° S
H	0,60° V	53,60° S

Predložitev zahtevkov in merila za podelitev pravic

Vlagatelji začetnega in konkurenčnih zahtevkov morajo izpolnjevati pogoje iz členov 4 in 5 odloka št. 2006-648 z dne 2. junija 2006 o rudarskih pravicah in pravicah podzemnega skladiščenja (Journal officiel de la République française z dne 3. junija 2006).

Zainteresirane družbe lahko vložijo konkurenčni zahtevek v devetdesetih dneh od dneva objave tega obvestila v skladu s postopkom, povzetim v „Obvestilu o podelitvi rudarskih pravic za ogljikovodike v Franciji“, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 374 z dne 30. decembra 1994, str. 11, in so bile določene z odlokom št. 2006-648 o rudarskih pravicah in pravicah podzemnega skladiščenja. Konkurenčne zahtevke naslovijo na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na spodaj navedeni naslov.

Odločitve v zvezi z začetnim in konkurenčnimi zahtevki se sprejmejo na podlagi meril za podelitev pravic rudarjenja, opredeljenih v členu 6 navedenega odloka, in sicer najpozneje do 25. marca 2011.

Pogoji in zahteve za izvajanje dejavnosti ter njeno prenehanje

Vlagatelji naj upoštevajo člena 79 in 79.1 rudarskega zakonika in odlok št. 2006-649 z dne 2. junija 2006 o rudarskih dejavnostih, dejavnostih podzemnega skladiščenja ter nadzoru rudnikov in podzemnih skladišč (Journal officiel de la République française z dne 3. junija 2006).

Dodatne informacije so na voljo pri Ministrstvu za ekologijo, energetiko, trajnostni razvoj in prostorsko načrtovanje (ministère de l’écologie, de l’énergie, du développement durable et de l’aménagement du territoire; direction générale de l'énergie et climat, direction de l'énergie, sous-direction de la sécurité d'approvisionnement et des nouveaux produits énergétiques, bureau exploration production des hydrocarbures), Arche de La Défense, 92055 La Défense Cedex, (tel. +33 140819537, faks +33 140819529).

Zgoraj omenjene zakonske in druge določbe so na voljo na spletni strani: http://www.legifrance.gouv.fr

(1) UL L 164, 30.6.1994 str. 3.

11.8.2009

Uradni list Evropske unije

C 188/24

Obvestilo o začetku protidampinškega postopka glede uvoza natrijevega glukonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

2009/C 188/10

Komisija je v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“) prejela pritožbo o domnevnem dampinškem uvozu natrijevega glukonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“), ki povzroča znatno škodo industriji Skupnosti.

1. Pritožba

Zahtevek je 30. junija 2009 vložil CEFIC – Svet evropske kemične industrije („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, kar je v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje natrijevega glukonata.

2. Izdelek

Izdelek, ki se pregleduje, je suh natrijev glukonat, številka CUS (Customs union and Statistics) 0023277-9, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), trenutno uvrščen pod oznako KN 2918 16 00. Ta oznaka KN je zgolj informativna.

3. Trditev o dampingu

Glede na določbe člena 2(7) osnovne uredbe je pritožnik določil normalno vrednost za Ljudsko republiko Kitajsko na podlagi cene v državi s tržnim gospodarstvom, ki je navedena v točki 5.1(d). Trditev o dampingu temelji na primerjavi tako izračunane normalne vrednosti z izvoznimi cenami zadevnega izdelka, ko je prodan za izvoz v Skupnost.

Na podlagi tega je izračunana stopnja dampinga znatna.

4. Trditev o škodi

Pritožnik je predložil prima facie dokaze, da se je uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske povečal v absolutnem smislu, pa tudi v smislu tržnega deleža.

Trdi se, da so obseg in cene zadevnega uvoženega izdelka med drugim negativno vplivali na tržni delež, prodano količino in raven cen, ki jih zaračunava industrija Skupnosti, kar bistveno škodi splošnemu in zlasti finančnemu stanju v industriji Skupnosti.

5. Procedure

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da je pritožbo vložila industrija Skupnosti oziroma je bila vložena v njenem imenu in da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, zato začenja preiskavo v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

5.1 Postopek za ugotavljanje dampinga in škode

S preiskavo bo ugotovljeno, ali gre pri zadevnem izdelku s poreklom iz Ljudske republike Kitajske za damping in ali je ta povzročil škodo.

(a) Vzorčenje

Glede na očitno veliko število strank, vključenih v ta postopek, se lahko Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe odloči za vzorčenje.

(i) Vzorčenje za izvoznike/proizvajalce v Ljudski republiki Kitajski

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, naj se vsi izvozniki/proizvajalci ali njihovi predstavniki javijo Komisiji in predložijo naslednje informacije o svoji družbi oziroma družbah v roku iz točke 6(b)(i) in obliki iz točke 7:

—	ime, naslov, elektronski naslov, številka telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe,

—	prihodki od prodaje v lokalni valuti in količina v tonah zadevnega izdelka, prodanega za izvoz v Skupnost v obdobju od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 za vsako od 27 držav članic posebej,

—	prihodki od prodaje v lokalni valuti in obseg prodaje v tonah zadevnega izdelka na notranjem trgu v obdobju od 1. julija 2008 do 30. junija 2009,

—	natančen opis dejavnosti družbe po svetu v zvezi s proizvodnjo zadevnega izdelka,

—	imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (2), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega/podobnega izdelka,

—	kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca.

S predložitvijo zgoraj navedenih informacij se družba strinja z morebitno vključitvijo v vzorec. Če je družba vključena v vzorec, pomeni, da pošlje izpolnjen vprašalnik in se strinja s preverjanjem navedenih informacij na kraju samem. Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se to šteje, kot da družba pri preiskavi ne sodeluje. Posledice nesodelovanja so navedene v točki 8.

Da bi Komisija pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca izvoznikov/proizvajalcev, bo kontaktirala tudi organe države izvoznice in vsa znana združenja izvoznikov/proizvajalcev.

Ker ni gotovo, da bo družba izbrana v vzorec, se izvoznikom/proizvajalcem, ki želijo zahtevati individualno stopnjo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe, svetuje, da zahtevajo vprašalnik in obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo in/ali individualno obravnavo (TGO/IO) v roku iz točke 6(a)(i) tega obvestila in ju predložijo v rokih iz prvega odstavka točke 6(a)(ii) oziroma 6(d) tega obvestila. Vendar morajo pri tem biti pozorni na zadnji stavek iz točke 5.1(b) tega obvestila.

(ii) Vzorčenje za uvoznike

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, naj se vsi uvozniki ali njihovi predstavniki javijo Komisiji in predložijo naslednje informacije o svoji družbi oziroma družbah v roku iz točke 6(b)(i) in obliki iz točke 7:

—	ime, naslov, elektronski naslov, številka telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe,

—	skupni prihodki od prodaje družbe v EUR v obdobju od 1. julija 2008 do 30. junija 2009,

—	skupno število zaposlenih,

—	natančen opis dejavnosti družbe v zvezi z zadevnim izdelkom,

—	obseg v tonah in vrednost v EUR uvoza v Skupnost in nadaljnja prodaja na trgu Skupnosti uvoženega zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v obdobju od 1. julija 2008 do 30. junija 2009,

—	imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (3), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka,

—	kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca.

Da bi Komisija pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca uvoznikov, bo kontaktirala tudi vsa znana združenja uvoznikov.

(iii) Končna izbira vzorcev

Vse zainteresirane stranke, ki želijo predložiti kakršne koli pomembne informacije glede izbire vzorca, morajo to storiti v roku iz točke 6(b)(ii).

Komisija namerava opraviti končno izbiro vzorcev po posvetovanju z zadevnimi strankami, ki so izrazile pripravljenost za vključitev v vzorec.

Družbe, vključene v vzorce, morajo izpolniti vprašalnik v roku iz točke 6(b)(iii) in sodelovati v preiskavi.

Če sodelovanje ni zadostno, lahko ugotovitve Komisije v skladu s členoma 17(4) in 18 osnovne uredbe temeljijo na razpoložljivih dejstvih. Ugotovitev, ki temelji na razpoložljivih dejstvih, je lahko za zadevno stranko manj ugodna, kakor je to pojasnjeno v točki 8.

(b) Vprašalniki

Da bi Komisija pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, bo industriji Skupnosti in vsem združenjem proizvajalcev v Skupnosti, vzorčenim izvoznikom/proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, vsem znanim združenjem izvoznikov/proizvajalcev, vzorčenim uvoznikom, vsem znanim združenjem uvoznikov ter organom zadevne države izvoznice poslala vprašalnike.

Izvozniki/proizvajalci iz Ljudske republike Kitajske, ki zahtevajo individualno stopnjo zaradi uporabe členov 17(3) in 9(6) osnovne uredbe, morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v roku iz točke 6(a)(ii) tega obvestila. Zato morajo vprašalnik zahtevati v roku iz točke 6(a)(i). Vendar pa se morajo take stranke zavedati, da se Komisija lahko kljub uporabi vzorčenja za izvoznike/proizvajalce odloči, da za njih ne izračuna individualne stopnje, če je število izvoznikov/proizvajalcev tako veliko, da bi bila individualna proučitev preveč obremenjujoča in bi preprečila pravočasni zaključek preiskave.

Vse zainteresirane stranke so vabljene, da izrazijo svoja stališča, predložijo poleg izpolnjenih vprašalnikov še druge informacije in zagotovijo ustrezna dokazila. Komisija mora te informacije in dokazila prejeti v roku iz točke 6(a)(ii).

Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane stranke, če vložijo zahtevek in v njem navedejo posebne razloge za zaslišanje. Ta zahtevek mora biti vložen v roku iz točke 6(a)(iii).

(d) Izbira države s tržnim gospodarstvom

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe so za določitev normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko kot ustrezna država s tržnim gospodarstvom predvidene Združene države Amerike. Zainteresirane stranke so vabljene, da v roku iz točke 6(c) predložijo pripombe o ustreznosti te izbire.

(e) Zahtevek za tržnogospodarsko oziroma individualno obravnavo

Za izvoznike/proizvajalce v Ljudski republiki Kitajski, ki trdijo, da delujejo pod pogoji tržnega gospodarstva, tj. da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, in predložijo zadostne dokaze o tem, bo normalna vrednost določena v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe. Izvozniki/proizvajalci, ki nameravajo predložiti ustrezno utemeljene zahtevke, morajo to storiti v roku iz točke 6(d). Komisija bo poslala obrazce zahtevkov vsem izvoznikom/proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, ki so bili bodisi vključeni v vzorec bodisi navedeni v pritožbi, ter vsem združenjem izvoznikov/proizvajalcev, navedenim v pritožbi, ter pristojnim organom Ljudske republike Kitajske. Vložnik lahko uporabi obrazec zahtevka tudi za zahtevek za individualno obravnavo, tj. da izpolnjuje merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

5.2 Postopek za presojo interesa Skupnosti

V skladu s členom 21 osnovne uredbe in če se trditve o dampingu in škodi, ki naj bi jo povzročil, izkažejo za utemeljene, se odloči, ali bi bilo sprejetje protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti. V ta namen lahko Komisija pošlje vprašalnike znani industriji Skupnosti, uvoznikom, njihovim predstavniškim združenjem ter predstavniškim organizacijam uporabnikov in potrošnikov. Takšne stranke in tudi tiste, ki Komisiji niso znane, se, če dokažejo, da obstaja objektivna povezava med njihovo dejavnostjo in zadevnim izdelkom, lahko javijo Komisiji in ji predložijo informacije v splošnih rokih iz točke 6(a)(ii). Stranke, ki so delovale skladno s prejšnjim stavkom, lahko v roku iz točke 6(a)(iii) zaprosijo za zaslišanje, pri čemer navedejo razloge zanj. Opozoriti je treba, da se bodo informacije, predložene v skladu s členom 21 osnovne uredbe, upoštevale samo, če bodo podprte z dejanskimi dokazi, veljavnimi v času predložitve.

6. Roki

(a) Splošni roki

(i) Rok, v katerem lahko stranke zahtevajo vprašalnik ali druge obrazce zahtevka

Vse zainteresirane stranke morajo zahtevati vprašalnik ali druge obrazce zahtevka čim prej, vsekakor pa najpozneje v 10 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(ii) Rok, v katerem se stranke lahko javijo, predložijo izpolnjene vprašalnike in kakršne koli druge informacije

Če zainteresirane stranke želijo, da se med preiskavo upoštevajo njihova stališča, se morajo javiti Komisiji, izraziti svoja stališča in predložiti izpolnjen vprašalnik ali kakršne koli druge informacije v 40 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni drugače določeno. Vsi izvozniki/proizvajalci, ki jih zadeva ta postopek in želijo zaprositi za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe, morajo ravno tako predložiti izpolnjene vprašalnike v 40 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni drugače določeno. Opozoriti je treba, da je uveljavljanje večine pravic v postopku iz osnovne uredbe odvisno od tega, ali se stranka javi v navedenem roku.

Družbe, izbrane za vzorec, morajo izpolnjene vprašalnike predložiti v roku iz točke 6(b)(iii).

(iii) Zaslišanja

Vse zainteresirane stranke lahko pri Komisiji zaprosijo tudi za zaslišanje v istem 40-dnevnem roku.

(b) Posebni rok v zvezi z vzorčenjem

(i)

Informacije iz točk 5.1(a)(i) in 5.1(a)(ii) morajo prispeti na naslov Komisije v 15 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, glede na to, da se namerava Komisija o končni izbiri posvetovati z zadevnimi strankami, ki so izrazile pripravljenost za vključitev v vzorec v 21 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(ii)	Vse druge informacije, potrebne za izbiro vzorca v skladu s točko 5.1(a)(iii), morajo prispeti na naslov Komisije v 21 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(iii)

Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih strank morajo prispeti na naslov Komisije v 37 dneh od dneva prejema obvestila o njihovi vključitvi v vzorec.

Stranke v preiskavi lahko izrazijo svoje pripombe glede primernosti Združenih držav Amerike, ki so, kot je navedeno v točki 5.1(d), predvidene kot država s tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko. Te pripombe morajo prispeti na naslov Komisije v 10 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(d) Posebni rok za predložitev zahtevkov za odobritev tržnogospodarske in/ali individualne obravnave

Ustrezno utemeljeni zahtevki za odobritev tržnogospodarske obravnave (kot je omenjeno v točki 5.1(e)) in/ali za individualno obravnavo v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe morajo prispeti na Komisijo v 15 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni drugače določeno.

7. Pisna stališča, izpolnjeni vprašalniki in korespondenca

Vsa stališča in zahtevki zainteresiranih strank morajo biti predloženi v pisni obliki (ne v elektronski obliki, razen če je drugače določeno), v njih pa morajo biti navedeni ime, naslov, elektronski naslov, telefonska številka ter številka telefaksa zainteresirane stranke. Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, zahtevanimi v tem obvestilu, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane stranke predložijo na zaupni osnovi, se opremijo z oznako „Interno“ (4) ter se jim v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priloži nezaupna različica, ki je opremljena z oznako „V pregled zainteresiranim strankam“.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate H

Office: N105 04/92

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks: +32 22956505

8. Nesodelovanje

V primerih, ko katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne zagotovi v določenih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Kadar se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne upoštevajo, v skladu s členom 18 osnovne uredbe pa se lahko uporabijo razpoložljiva dejstva. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in se zato uporabijo samo razpoložljiva dejstva, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

9. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 6(9) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe se lahko začasni ukrepi uvedejo najpozneje v devetih mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

10. Obdelava osebnih podatkov

Opozoriti je treba, da bodo vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. (5)

11. Pooblaščenec za zaslišanje

Opozoriti je treba tudi, da lahko zainteresirane stranke, ki menijo, da imajo težave pri uveljavljanju pravic do obrambe, zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje GD za trgovino. Pooblaščenec deluje kot posrednik med zainteresiranimi strankami in službami Komisije, tako da po potrebi posreduje pri proceduralnih zadevah, ki vplivajo na zaščito njihovih interesov v določenem postopku, zlasti glede zadev v zvezi z dostopom do dokumentacije, zaupnostjo podatkov, podaljšanjem rokov in predložitvijo pisnih in/ali ustnih stališč. Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim strankam na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino (http://ec.europa.eu/trade).

(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2) Za navodila o opredelitvi pojma „povezane družbe“ glej člen 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(3) Za navodila o opredelitvi pojma „povezane družbe“ glej člen 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(4) To pomeni, da je dokument samo za notranjo uporabo. Zaščiten je v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). Je zaupen dokument v skladu s členom 19 osnovne uredbe in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum).

(5) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

11.8.2009

Uradni list Evropske unije

C 188/30

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2009/C 188/12

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za spremembo v skladu s členom 9

„PECORINO TOSCANO“

Št. ES: IT-PDO-0117-0020-09.07.2004

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Spremenjena postavka v specifikaciji proizvoda:

—		Ime proizvoda
—		Opis proizvoda
—		Geografsko območje
—		Dokazilo o poreklu
—		Metoda pridobivanja
—		Povezava
—		Označevanje
—		Nacionalni pogoji
—		Drugo (navedite)

2. Vrsta spremembe:

—		Sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—		Sprememba specifikacije registrirane ZOP ali ZGO, za katero še nista bila objavljena enotni dokument ali povzetek
—		Sprememba specifikacije, ki ne zahteva spremembe objavljenega enotnega dokumenta (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		Začasna sprememba specifikacije zaradi uvedbe obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Spremembe:

3.1 Opis:

Natančneje se opišejo značilnosti končnega proizvoda.

3.2 Metoda pridobivanja:

Posebej je določeno, da mora biti polnomastno ovčje mleko za proizvodnjo sira „Pecorino Toscano“ surovo, lahko pa je toplotno obdelano do pasterizacije in obogateno z naravnimi ali izbranimi avtohtonimi mlečnimi fermenti.

Navedeno je najkrajše obdobje zorenja sira.

3.3 Označevanje:

Kolut sira Pecorino Toscano ZOP mora imeti ob sprostitvi na trg na obodu razlikovalni znak, ki se vtisne s črnilom na sir z mehkim testom, ali termalno na sir s poltrdim testom. Pri predpakiranih kosih se oznaka nahaja na ovojnici, če je bilo pakiranje opravljeno na območju porekla.

Razrezan Pecorino Toscano se lahko pakira zunaj območja porekla in mora imeti na obodu logotip sirarne ali zorilca sira. Izvajalci pakiranja morajo kljub temu skleniti pogodbo z Združenjem za zaščito sira. Oznaka, ki se nahaja pod logotipom, označuje proizvajalca/zorilca/razrezovalca, katerega proizvod je overil nadzorni organ, ki omogoča trženje sira Pecorino Toscano. Na kolutih ali ovojnicah je nalepka, ki jo je odobrilo Združenje za zaščito sira, z napisom „Pecorino Toscano DOP“, ali „Pecorino Toscano DOP stagionato“ (zorjen), ki se jasno razločuje od vseh drugih navedb na nalepki, ne glede na to, ali gre za navedbo velikosti, lastnosti ali položaja, z barvno oznako, ki se mora pojaviti enkrat ali večkrat, in mora biti velika najmanj 15 mm.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„PECORINO TOSCANO“

ES št.: IT-PDO-0117-0020-09.07.2004

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Ministero delle Politiche Agricole e Forestali

Naslov:

Via XX Settembre 20

00187 Roma RM

ITALIA

Tel.

+39 0646655106

Faks

+39 0646655306

E-naslov:

saco7@politicheagricole.it

2. Vlagatelj:

Naziv:

Consorzio per la tutela del Pecorino Toscano DOP

Naslov:

Via Goffredo Mameli 17

58100 Grosseto

ITALIA

Tel.

+39 0564420038

Faks

+39 0564429504

E-naslov:

info@pecorinotoscanodop.it

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.3

Siri

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Ime:

„Pecorino Toscano“

4.2 Opis:

Pecorino Toscano je sir iz polnomastnega ovčjega mleka iz proizvodnega območja, z mehkim do poltrdim testom značilne teksture (obdelave), s kratkim in dolgim zorenjem; glede na dolžino zorenja se uporablja kot namizni ali ribani sir; je okrogle oblike z ravnimi ploskvami in rahlo izbočenim obodom naslednjih dimenzij: premer ploskev je 15 do 22 cm, višina oboda je 7 do 11 cm, teža 0,75 do 3,50 kg, vsebnost maščobe v suhi snovi za sir s poltrdim testom najmanj 40 %, za sir z mehkim testom pa najmanj 45 %. Barva skorje je lahko odvisna od obdelave; za barvo testa je značilna bela rahlo slamnata barva pri vrsti z mehkim testom in slamnata pri vrsti s poltrdim. Testo ima kompaktno strukturo in je trdo za rezanje pri vrsti s poltrdim testom, z manjšimi neenakomerno razporejenimi očesci; je dišeč, izrazitega okusa zaradi posebnih postopkov proizvodnje. Najkrajše obdobje zorenja je 20 dni za vrsto z mehkim testom in najmanj štiri mesece za vrsto s poltrdim testom.

4.3 Geografsko območje:

Območje proizvodnje Pecorino Toscano obsega celotno ozemlje pokrajine Toskana, celotno ozemlje sosednjih občin Allerona in Castiglione del Lago, ki spadata v pokrajino Umbria, in celotno ozemlje občin Acquapendente, Onano, San Lorenzo Nuovo, Grotte di Castro, Gradoli, Valentano, Farnese, Ischia di Castro, Montefiascone, Bolsena in Capodimonte, ki spadajo v pokrajino Lazio.

4.4 Dokazilo o poreklu:

Vsako fazo postopka proizvodnje je treba nadzorovati in v vsaki fazi posebej beležiti vhodne surovine (input) in izhodne proizvode (output). Na ta način je zagotovljena sledljivost proizvoda z vnosom v ustrezne registre, ki jih vodijo nadzorni organ, zbirni centri, proizvajalci/zorilci, sirarne, izvajalci pakiranja in razreza, pa tudi z vodenjem registra proizvodnje in pakiranja ter priglasitvijo proizvedenih količin nadzornemu organu. Poleg tega je treba opravljati tudi funkcionalni nadzor količine proizvedenega mleka in ovac, iz katerih izvira surovina. Treba je nenehno obnavljati register vzreje ovac za evidenco števila glav drobnice v vzreji. Poleg tega je treba voditi tudi register, iz katerega so razvidne količine proizvedenega/oddanega mleka. Znotraj sirarn je treba določiti vsebnike za hrambo mleka, ločevati mleko, namenjeno proizvodnji sira „Pecorino Toscano“ od mleka, ki ni namenjeno tej proizvodnji, beležiti zaloge in premikanje mleka. Prav tako je treba voditi register proizvodnje sira „Pecorino Toscano“. Vse fizične in pravne osebe, ki so vpisane v navedene registre, so podvržene nadzoru nadzornega organa, kot je določeno v proizvodni specifikaciji in ustreznem programu nadzora.

4.5 Metoda pridobivanja:

Sir Pecorino Toscano je treba proizvajati izključno iz polnomastnega ovčjega mleka v proizvodnem območju. Osnovno prehrano ovac mora sestavljati zelena ali posušena krma z naravnih domačih pašnikov z morebitnim dodatkom sena in enostavnih koncentriranih krmil. Mleko je treba kisati z dodatkom telečjega sirila pri temperaturi od 33 °C do 38 °C, da se celotno mleko usiri v 20 do 25 minutah. Mleko se lahko uporabi surovo, lahko pa je toplotno obdelano do pasterizacije in obogateno z naravnimi ali izbranimi avtohtonimi mlečnimi fermenti. V fazi izdelave sira je treba zagotoviti, da se sirilo lomi do nastanka grudic velikosti lešnika pri sirih z mehkim testom, pri sirih s poltrdim testom pa do velikosti koruznega zrna. Za pripravo slednjega je treba sirilo termično obdelati (kuhati) pri temperaturi med 40 ° in 42 °C od 10 do 15 minut. Po lomljenju in po potrebi kuhanju se sirilo prestavi v ustrezne modele za odcejanje seruma. Odcejanje ali izpiranje se opravi z ročnim stiskanjem ali izparevanjem. Soljenje se opravi tako, da se sir položi v solnico iz 17–19 % natrijevega klorida, kar ustreza 15–17 stopnjam po Bauméju. Sir leži v solnici od najmanj osem ur za sir z mehkim testom do najmanj 12-14 ur za sir s poltrdim testom, odvisno od teže v kg. Soljenje se lahko opravi tudi z neposrednim dodajanjem soli. Sir se lahko obdela zunanje s sredstvom proti plesni in ga je treba zoreti v primernem prostoru pri temperaturi med 5 in 12 °C z relativno vlažnostjo med 75 in 90 %. Najkrajše obdobje zorenja je 20 dni za mehko vrsto testa in najmanj štiri mesece za poltrdo.

Območje izvora mleka, proizvodnje in zorenja sira Pecorino Toscano mora biti v skladu s proizvodnim območjem, navedenim v točki 4.3.

4.6 Povezava:

Sir starodavnega porekla, ki ga številna zgodovinska pričevanja umeščajo v etruščansko obdobje, se je skozi stoletja razširil na območje, imenovano „Maremma“, ki se nahaja pretežno v toskanski pokrajini. Proizvod je bil vseskozi poimenovan z imeni, ki so nakazovala njegovo geografsko poreklo ali z bolj splošnim imenom „toscano“. Sčasoma je bil z upoštevanjem bistvenih skupnih lastnosti lokalnih sirov izdelan enotni proizvodni standard, tako kot se poimenovanje etimološko nanaša na prevladujoč zgodovinski in geografski okvir. Kar zadeva naravne dejavnike, je treba omeniti posebne značilnosti vzreje ovac na prostem, na naravnih pašnikih, bogatih z naravnimi esencami, ki dajejo mleku za proizvodnjo tega sira posebne lastnosti. Kar zadeva človeške dejavnike poleg zgodovinsko potrjenega gospodarskega pomena, je treba poudariti, da imajo navedeni pašniki pomembno družbeno vlogo pri izrabi tako imenovanih obrobnih območij, ki bi bila brez tega vse bolj opuščena in obsojena na siromašenje naravnih virov.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:

Certiprozop S.r.l.

Naslov:

Via Roggia Vignola 9

24047 Treviglio (BG)

ITALIA

Tel.

+39 0363301014

Faks

+39 0363301014

E-naslov:

certiprodop@virgilio.it

4.8 Označevanje:

Proizvod se trži z razlikovalno označbo porekla. Znak se vtisne na obod koluta s črnilom na sir z mehkim testom, ali termalno na sir s poltrdim testom. Pri predpakiranih kosih se oznaka nahaja na ovojnici, če je bilo pakiranje opravljeno na območju porekla. Razrezan Pecorino Toscano se lahko pakira zunaj območja porekla in mora imeti na obodu oznako sirarne ali zorilca sira. Izvajalci pakiranja morajo kljub temu skleniti pogodbo z Združenjem za zaščito sira. Oznaka, ki se nahaja pod logotipom, označuje proizvajalca/zorilca/razrezovalca, katerega proizvod je overil nadzorni organ, ki omogoča trženje sira Pecorino Toscano. Na kolutih ali ovojnicah je nalepka, ki jo je odobrilo Združenje za zaščito sira, z napisom „Pecorino Toscano DOP“, ali „Pecorino Toscano DOP stagionato“ (zorjen), ki se jasno razločuje od vseh drugih navedb na nalepki, ne glede na to, ali gre za navedbo velikosti, lastnosti ali položaja, z barvno oznako, ki se mora pojaviti vsaj enkrat ali večkrat, in mora biti velika najmanj 15 mm.

Oznaka, ki jo morajo imeti koluti ali ovojnice razrezanih kosov:

Prva številka pomeni kategorijo, v katero spada oseba, ki trži proizvod: številka od 1 do 3 se uporablja za sirarje; od 4 do 6 za zorilce, od 7 do 9 pa za razrezovalce, ki prebivajo na območju porekla.

Druga in tretja številka nakazujeta številko sirarne/zorilca/razrezovalca, katerega proizvod je pod nadzorom nadzornega organa.

Oznaka, ki jo mora vsebovati nalepka:

Lahko se uporablja zelena barva zastave, bela in rdeča barva zastave, ali samo ena barva.

11.8.2009

Uradni list Evropske unije

C 188/35

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2009/C 188/13

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„PROSCIUTTO DI SAURIS“

ES št.: IT-PGI-0005-0512-07.12.2005

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Ministero Delle Politiche Agricole e Forestali

Naslov:

Via XX Settembre 20

00187 Roma RM

ITALIA

Tel.

+39 0646655106

Faks

+39 0646655306

E-naslov:

saco7@politicheagricole.gov.it

2. Vlagatelj:

Naziv:

Associazione Temporanea tra Imprese per la presentazione della richiesta e l’ottenimento del riconoscimento delle I.G.P. «Speck e Prosciutto di Sauris»

Naslov:

Sauris di Sotto 88 — I

33020 Sauris UD

ITALIA

Tel.

+39 043386054

Faks

+39 043386149

E-naslov:

claudio.p@wolfsauris.it

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Razred

1.2 – Mesni izdelki

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Naziv:

„Prosciutto di Sauris“

4.2 Opis:

ZGO „Prosciutto di Sauris“ je slan prekajen pršut, ki je zorel najmanj deset mesecev. Ob koncu zorenja je proizvod „Prosciutto di Sauris“ v celem kosu s kostjo in brez parklja. Koža je enakomerne zlate lešnikaste barve z oranžnimi odtenki. Vidni deli pustega mesa so temnordeče barve. Meso je čvrsto in elastično, tudi tam, kjer se meso reže navpično. Proizvod ZGO „Prosciutto di Sauris“ v celem kosu tehta 7,5 kg ali več. Pusto meso je ob prerezu rdeče-rožnate barve. Maščoba je bleščeče bele ali belkastorožnate barve. Meso je prijetnega vonja in sladkega okusa z rahlim priokusom po prekajenem. Ob vnosu v promet ima proizvod naslednje fizično-kemijske značilnosti: vlažnost je nižja od 64 %; sol (klorid)/vlažnost: višja od 7,2 in nižja od 11,2 na podlagi procentualne sestave; beljakovine: več kot 24 % in manj kot 30 %. Te lastnosti so bile določene na podlagi objektivnih parametrov, izmerjenih od leta 2001 do leta 2005 v laboratorijih za analize, ki jih je potrdil Sincert. Pregledi so se izvajali v presledku treh mesecev (skupno 120 analiz). Preskusi so se izvedli z naslednjimi metodami:

—	proteini (Nx6.25), UM: g/100 g, metoda ISO937:1991,

—	natrijev klorid, UM: g/100 g, metoda AOAC 935.47 ed. 17th 2003,

—	suha snov, UM: g/100 g, metoda ISO 1442:1997

4.3 Geografsko območje:

Občina Sauris v avtonomni deželi Furlanija-Julijska krajina.

4.4 Dokazilo o poreklu:

Vsaka stopnja proizvodnega postopka se spremlja in za vsako se vodijo vhodni in izhodni proizvodi. Sledljivost (od začetka do konca proizvodne verige) se zagotovi s tem in z vpisom rejcev, klavcev, razkosevalnic, predelovalcev, pakirnic in razrezalnic v registre, ki jih vodi nadzorni organ, ter s pravočasno prijavo proizvedenih količin nadzornemu organu. Vse fizične in pravne osebe, ki so vpisane v ustrezne registre, so lahko predmet kontrole, ki jo izvaja nadzorni organ v skladu s proizvodno specifikacijo in zadevnim načrtom spremljanja.

4.5 Metoda pridobivanja:

ZGO „Prosciutto di Sauris“ se proizvaja iz prašičev tradicionalnih vrst Large White Italiana in Landrace Italiana, kot sta bili izboljšani na podlagi italijanskega genealoškega registra, ali potomcev merjascev iste vrste; potomcev merjascev pasme Duroc Italiana, kakor je bila izboljšana na podlagi italijanskega genealoškega registra; potomcev merjascev drugih vrst ali merjascev mešanih vrst, pod pogojem, da prihajajo iz shem izbora ali križanja, katerih namen ni nezdružljiv z italijanskim genealoškim registrom za proizvodnjo težkega prašiča. Prašiči se zakoljejo po devetem mesecu starosti in najpozneje v petnajstem mesecu. Trupi, pridobljeni po zakolu, morajo biti razvrščeni kot „težki“ na podlagi Uredbe (EGS) št. 3220/84 in Odločbe Komisije 2001/468/ES z dne 8. junija 2001 in morajo biti uvrščeni v srednjo kategorijo uradnega sistema za ocenjevanje mesnatosti.

Stegno mora tehtati več kot 11 kg, obdelava pa se mora začeti najpozneje dan po dostavi. Soljenje poteka v treh fazah in se zaključi v 21 dneh od začetka postopka. Prekajevanje stegen se izvaja v primernih prostorih, kje je dim, ki se proizvede s sežiganjem bukovega lesa v pečeh zunaj prostora, usmerjen po kanalih, tako da vstopa v prostor iz tal. Postopek prekajevanja poteka 72 ur. Temperatura v prekajevalnici je med 15 in 20 °C, relativna vlaga pa je od 50 do 90-odstotna. Po sušenju pršuti zorijo v prostorih z okni za zagotovitev naravne ventilacije in obnavljanja zraka. Zorenje poteka pri temperaturi med 16 in 22 °C ter relativni vlažnosti zraka med 50 in 90 %. Med zorenjem se v brazde pršutov namaže mešanica iz svinjske masti (60–80 %), moke iz žitaric (do 25 %), soli (1 %) in popra (1–30 %). Po tem koraku mazanja z mastjo se pršuti ponovno pripravijo za zorenje, ki bo trajalo najmanj deset mesecev, kar se izračuna tako, da se dnevu, ko se je začelo soljenje, prišteje 10 enakih obdobij po 30 dni.

Pršut ZGO „Prosciutto di Sauris“ v celem kosu s kostjo tehta najmanj 7,5 kg. Prodaja se lahko v celem kosu s kostjo, brez kosti ali brez kosti in narezan na kose ali razrezan na rezine in predpakiran. Če je razkoščičen in razrezan na kose, se vakuumsko pakira, če pa je narezan na rezine in predpakiran, se pakira vakuumsko ali v prilagojeni atmosferi. Postopki odstranjevanja kosti, razkosavanje, rezanja na rezine in pakiranje proizvoda ZGO „Prosciutto di Sauris“ se izvajajo v obratih območja, določenega v točki 4.3, s čimer se potrošniku zagotovijo posebne značilnosti proizvoda in predvsem okus in vonj po prekajenem mesu, ki je značilen za proizvod „Prosciutto di Sauris“.

4.6 Povezava:

Posebne značilnosti proizvoda „Prosciutto di Sauris“ so tesno povezane z območjem proizvodnje, za katerega je predvsem značilna edinstvena mikroklima doline Sauris, ter tradicionalno tehniko prekajevanja svinjskega mesa. Dolina Sauris ima posebno orografsko obliko, in sicer obliko sklede, obdane z gorami. Razteza se od vzhoda proti zahodu in količine padavin so v primerjavi s Karnijskimi in Julijskimi Alpami manjše. Posebna lega, kombinacija zračnih tokov z bližnjih gora in spodnjega dela doline, zračni tlak, na katerega vpliva lega na več kot 1 000 metrih, in neprestano pihanje vetra, ki je le redko zelo močan in podnevi piha proti goram, ponoči pa proti dolini, ter na katerega vpliva tudi umetno jezero. Vsi ti dejavniki ustvarjajo posebne higroskopne pogoje, ki omogočajo delno dehidracijo proizvoda „Prosciutto di Sauris“ med zorenjem. Med zorenjem se zaradi naravnih biokemičnih procesov, povezanih z endogenimi encimi in soljo, na površini proizvoda razvije mikroflora (predvsem plesni), ki je naravno prisotna v zorilnici. Zaradi nje proizvod pridobi posebne organoleptične lastnosti, ki so zanj značilne. Dostop svežega zraka zgornjega dela doline Lumiei v zorilnice da proizvodu „Prosciutto di Sauris“ značilen sladek okus, ki se razvije zaradi prave količine soli in ker maščoba, s katero je meso pokrito, ne oksidira. Zaradi tega je proizvodnja pršuta „Prosciutto di Sauris“ močno odvisna od okoljskih (podnebnih) in bioloških (mikroflora) pogojev tega območja. Poleg edinstvene mikroklime so pomembne tudi izkušnje in stara tradicija obdelave mesa z uporabo soli in prekajevanja. Prekajevanje je način obdelave, ki so ga uporabljali že prvi naseljenci in da obdelanemu mesu posebno barvo ter predvsem vonj in okus. Za prekajevanje proizvoda „Prosciutto di Sauris“ se še danes uporablja bukov les iz območnih gozdov, čigar dim daje proizvodu ZGO značilen aromatičen okus ter nežen in ne premočan vonj. Tradicija lokalnega prebivalstva uporabe soli in dima, ki je germanska navada za konzervacijo mesa in je običajnejša v subalpskem območju, vpliva na organoleptične lastnosti proizvoda „Prosciutto di Sauris“, predvsem na njegov vonj in okus ter rahel priokus po prekajenem mesu.

4.7 Nadzorni organ:

Nadzorni organ izpolnjuje pogoje standarda EN 45011.

Naziv:

Istituto Nord Est Qualità — I.N.E.Q.

Naslov:

Via Nazionale 33/35

33030 Villanova di San Daniele del Friuli UD

ITALIA

Tel.

+39 0432956951

Faks

+39 0432956955

E-naslov:

info@ineq.it

4.8 Označevanje:

Na vsakem pršutu mora biti žig, odtisnjen z neizbrisljivim črnilom ali pa se ga vžge, na njem pa morajo biti navedeni dan, mesec (rimske številke) in leto začetka obdelave pršuta in klavnica. Zaščitena geografska označba „Prosciutto di Sauris“ mora biti na oznaki izpisana v italijanskem jeziku z razločnimi in neizbrisljivimi črkami, ki se jasno razlikujejo od vseh drugih napisov na oznaki. Imenu takoj sledi navedba „Indicazione Geografica Protetta“ in/ali kratica „I.G.P.“. Dovoljena je uporaba navedb, ki se nanašajo na ime ali imena podjetij ali zasebne blagovne znamke, pod pogojem, da ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo kupca. Logotip ZGO mora biti prikazan na etiketah, embalaži in grafičnih podobah.

Logotip ZGO je moder in ovalne oblike, obrobljen je z zeleno barvo, v njem pa je napis rumene barve „Sauris“, nad katerim je profil gore bele barve in profil dveh smrek zelene barve, pod njim pa sta dva svetlo modra valova.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.188.slv
Uradni list Evropske unije		C 188

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 11. avgust 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 188/01	Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev	1

2009/C 188/02	Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov, za katero velja posamična priglasitev	6

2009/C 188/03	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	11

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 188/04	Menjalni tečaji eura	12

2009/C 188/05	Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 7. marca 2008 o osnutku odločbe v zadevi COMP/38.543 – Mednarodne selitvene storitve (2) – Država poročevalka: Italija	13

2009/C 188/06	Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/38.543 – Mednarodne selitvene storitve (v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci – UL L 162, 19.6.2001, str. 21)	14

2009/C 188/07	Povzetek odločbe Komisije z dne 11. marca 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/38.543 – Mednarodne selitvene storitve) ( 1 )	16

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2009/C 188/08	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	19

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Komisija
2009/C 188/09	Sporočilo francoske vlade v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (Obvestilo o vlogi za izključno dovoljenje za iskanje tekočih ali plinastih ogljikovodikov, imenovano Permis de Chéroy) ( 1 )	22

2009/C 188/10	Obvestilo o začetku protidampinškega postopka glede uvoza natrijevega glukonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	24

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2009/C 188/11	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5533 – Bertelsmann/KKR/JV) ( 1 )	29

	DRUGI AKTI
	Komisija
2009/C 188/12	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	30

2009/C 188/13	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	35