16.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 136/3

Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih vrst državnih pomoči

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 136/03

1. UVOD

To obvestilo določa poenostavljeni postopek, po katerem namerava Komisija v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami v pospešenem časovnem okviru proučiti nekatere vrste ukrepov državne pomoči, pri katerih mora Komisija samo preveriti, ali je ukrep v skladu z obstoječimi pravili in praksami, ne da bi pri tem uporabila kakršna koli diskrecijska pooblastila. Izkušnje Komisije, pridobljene z uporabo člena 87 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter na njegovi podlagi sprejetih uredb, okvirov, smernic in obvestil (1) kažejo, da so nekatere kategorije priglašenih pomoči običajno odobrene brez vsakršnega dvoma o njihovi združljivosti s skupnim trgom pod pogojem, da ni posebnih okoliščin. Te kategorije pomoči so opisane v delu 2. Za druge ukrepe pomoči, priglašene Komisiji, se bodo uporabljali ustrezni postopki (2) in običajno Kodeks najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči (3).

Namen tega obvestila je določiti pogoje, pod katerimi bo Komisija običajno izdala odločbo po skrajšanem postopku, s katero nekatere vrste ukrepov državne pomoči po takšnem postopku razglasi za združljive s skupnim trgom, in zagotoviti navodila v zvezi s samim postopkom. Če so izpolnjeni vsi pogoji iz tega obvestila, si bo Komisija v skladu s členom 4(2) ali (3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (4), po svojih najboljših močeh prizadevala v 20 delovnih dneh od dneva priglasitve pomoči po skrajšanem postopku sprejeti odločbo, s katero ugotovi, da prijavljeni ukrep ni pomoč, oziroma, da ji ne ugovarja.

Vendar se Komisija, če se uporabljajo zaščitni ukrepi ali izključitve, določeni v točkah od 6 do 12 tega obvestila, vrne k običajnemu postopku za priglašeno pomoč, opisanem v poglavju II Uredbe (ES) št. 659/1999, ter nato v običajnem postopku izda odločbo skladno s členom 4 in/ali členom 7 te uredbe. V vsakem primeru so pravno zavezujoči samo roki, navedeni v členu 4(5) in členu 7(6) Uredbe (ES) št. 659/1999.

Komisija si prizadeva, da bi bil z upoštevanjem postopka, ki je opisan v tem obvestilu, nadzor Skupnosti nad državno pomočjo bolj predvidljiv in učinkovit, v skladu s splošnimi načeli, ki so opredeljena v Akcijskem načrtu državnih pomoči: Manjša in bolje usmerjena državna pomoč: časovni načrt za reformo državnih pomoči 2005–2009 (5). To obvestilo zato prispeva tudi k strategiji za poenostavitev, ki jo je Komisija začela izvajati oktobra 2005 (6). Nobenega dela tega obvestila se ne bi smelo razlagati, kot da določa, da je treba podporni ukrep, ki ni državna pomoč v smislu člena 87 Pogodbe, priglasiti Komisiji, kljub temu, da države članice takšne podporne ukrepe lahko priglasijo zaradi pravne varnosti.

2. KATEGORIJE DRŽAVNIH POMOČI, KI SO PRIMERNE ZA OBRAVNAVO PO POENOSTAVLJENEM POSTOPKU

Upravičene kategorije državnih pomoči

Za obravnavo po poenostavljenem postopku so načeloma primerne naslednje kategorije ukrepov:

(a)

Kategorija 1: ukrepi pomoči, za katere se uporablja „standardna ocena“ obstoječih okvirov in smernic

Ukrepi pomoči, za katere se uporablja „standardna ocena“ (po t.i. oddelkih „varnega pristana“ (7) oziroma enakovreden način ocenjevanja (8) iz horizontalnih smernic in okvirov, ter za katere ne velja uredba o splošnih skupinskih izjemah, so načeloma primerni za obravnavo po poenostavljenem postopku.

Vendar se poenostavljeni postopek uporabi samo, če je Komisija po fazi pred priglasitvijo (glej točke 13 do 16) prepričana, da so izpolnjene vse vsebinske in postopkovne zahteve ustreznih iz oddelkov posameznih instrumentov. To pomeni, da se v fazi pred priglasitvijo potrdi, da priglašena pomoč prima facie izpolnjuje ustrezne pogoje, ki so podrobno razloženi v posameznih veljavnih horizontalnih instrumentih glede:

—	vrste upravičencev,

—	upravičenih stroškov,

—	intenzivnosti pomoči in dodatkov,

—	praga oziroma najvišjega zneska pomoči za posamezno priglasitev,

—	vrste uporabljenega instrumenta pomoči,

—	kumulacije,

—	spodbujevalnega učinka,

—	preglednosti,

—	izključitve upravičencev, ki so naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo (9).

Komisija je pripravljena po poenostavljenem postopku obravnavati zlasti naslednje vrste ukrepov v tej kategoriji:

(i)	ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom, ki ne pomenijo udeležbe v skladu za naložbe lastniškega kapitala in izpolnjujejo vse druge pogoje iz oddelka 4 smernic o rizičnem kapitalu (10);

(ii)

pomoč za okoljske naložbe, ki izpolnjujejo pogoje iz oddelka 3 smernic o okoljski pomoči:

—	katere upravičeni stroški so določeni na podlagi metodologije izračuna celotnih stroškov v skladu s točko 82 smernic o okoljski pomoči (11), ali

—	ki vključuje dodatek za ekološke inovacije, ki so dokazano v skladu s točko 78 smernic o okoljski pomoči (12);

(iii)

pomoč za mlada inovativna podjetja, dodeljena v skladu z oddelkom 5.4 okvira za raziskave in razvoj ter inovacije, katerih inovativni značaj se ugotovi na podlagi oddelka 5.4 b) (i) okvira (13);

(iv)	pomoč za inovacijske grozde, dodeljena v skladu z oddelkoma 5.8 in 7.1 okvira za raziskave in razvoj ter inovacije;

(v)	pomoč za procesne in organizacijske inovacije v storitvah, dodeljena v skladu z oddelkom 5.5 okvira za raziskave in razvoj ter inovacije;

(vi)	ad hoc regionalna pomoč, ki ne dosega posameznega praga za priglasitev, določenega v točki 64 smernic o regionalni pomoči (14);

(vii)

pomoč za reševanje v sektorjih predelovalnih dejavnosti in storitev (razen finančnega sektorja), ki izpolnjujejo vse vsebinske pogoje iz oddelkov 3.1.1 in 3.1.2 smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje (15);

(viii)

sheme za reševanje in prestrukturiranje za mala podjetja, ki izpolnjujejo vse pogoje, določene v oddelku 4 smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje (16);

(ix)	ad hoc pomoč za prestrukturiranje v korist MSP, pod pogojem, da izpolnjuje vse pogoje, ki so določeni v oddelku 3 smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje (17);

(x)	izvozno kreditiranje v ladjedelništvu, ki izpolnjuje vse pogoje iz oddelka 3.3.4 okvirnega programa za ladjedelništvo (18);

(xi)

sheme pomoči za audiovizualno produkcijo, ki izpolnjujejo vse pogoje glede razvoja, produkcije, distribucije in promocije avdiovizualnih del, določene v oddelku 2.3 sporočila o kinematografiji (19).

Zgornji seznam je samo za ponazoritev in se lahko spreminja na podlagi prihodnjih revizij sedanjih veljavnih instrumentov oziroma sprejetja novih instrumentov. Komisija lahko ta seznam občasno pregleda, da zagotovi njegovo skladnost z veljavnimi predpisi o državni pomoči.

(b)

Kategorija 2: ukrepi, ki ustrezajo ustaljeni praksi odločanja Komisije

Ukrepi pomoči z enakimi značilnostmi kot jih imajo ukrepi pomoči, ki jih je Komisija odobrila v najmanj treh prejšnjih odločbah (v nadaljnjem besedilu: precedenčne odločbe) in se zato lahko ocenijo na osnovi te ustaljene prakse odločanja Komisije, so načeloma primerni za obravnavo po poenostavljenem postopku. Za „precedenčne odločbe“ se lahko štejejo samo odločbe, ki jih je Komisija sprejela v zadnjih desetih letih pred datumom predhodne priglasitve (glej točko 14).

Poenostavljeni postopek se uporabi samo v primeru, kadar je Komisija po fazi po priglasitvi (glej točke 13–16) prepričana, da so izpolnjene vse ustrezne vsebinske in postopkovne zahteve, ki so veljale za precedenčne odločbe, zlasti glede ciljev in splošne ureditve ukrepa, vrst upravičencev, upravičenih stroškov, posameznih pragov za priglasitev, intenzivnosti pomoči in (kadar je primerno) dodatkov, določb o kumulaciji, spodbujevalnega učinka in zahtev po preglednosti. Komisija se, kot je poudarjeno v točki 11, poleg tega k običajnemu postopku vrne tudi v primeru, da bi priglašena pomoč lahko koristila podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi prejšnje odločbe, s katero je Komisija pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom (t.i. vprašanje Deggendorf).

Komisija je pripravljena po poenostavljenem postopku obravnavati zlasti naslednje vrste ukrepov v tej kategoriji:

(i)	ukrepi pomoči za varstvo nacionalne kulturne dediščine v zvezi z dejavnostmi, ki so povezane z zgodovinskimi, starodavnimi kraji ali nacionalnimi spomeniki pod pogojem, da je pomoč omejena na „ohranjanje dediščine“ v skladu s členom 87(3)(d) Pogodbe (20);

(ii)	sheme pomoči za gledališke, plesne in glasbene dejavnosti (21);

(iii)

sheme pomoči za promocijo manjšinskih jezikov (22);

(iv)	ukrepi pomoči v korist založništva (23);

(v)	ukrepi pomoči v korist širokopasovne povezljivosti na podeželskih območjih (24);

(vi)	poroštvene sheme za financiranje na področju ladjedelništva (25);

(vii)

ukrepi pomoči, ki izpolnjujejo vse druge veljavne določbe uredbe o splošnih skupinskih izjemah, vendar so iz njene uporabe izvzeti samo zato, ker:

—	gre pri teh ukrepih za ad hoc pomoč (26),

—	se ti ukrepi izvajajo v nepregledni obliki (člen 5 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah), vendar se njihov bruto ekvivalent dotacije izračunava na podlagi metodologije, ki jo je Komisija sprejela po 1. januarju 2007 s tremi posameznimi odločbami;

(viii)

ukrepi, ki podpirajo razvoj lokalne infrastrukture in niso državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe glede na dejstvo, da ob upoštevanju posebnosti posameznega primera zadevni ukrep ne bo imel vpliva na trgovino znotraj Skupnosti (27);

(ix)

podaljšanje in/ali spremembe obstoječih shem izven poenostavljenega postopka, ki ga predvideva Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (28) (glej kategorijo 3 spodaj), na primer v zvezi s prilagajanjem obstoječih shem novim horizontalnim smernicam (29).

Ta seznam je samo za ponazoritev, saj se natančen obseg te kategorije lahko spremeni glede na prakso odločanja Komisije. Komisija lahko ponazoritveni seznam občasno pregleda, da zagotovi njegovo skladnost z razvijajočo se prakso.

(c)

Kategorija 3: podaljšanje ali razširitev obstoječih shem

Člen 4 Uredbe (ES) št. 794/2004 predvideva poenostavljeni postopek priglasitve za nekatere spremembe obstoječe pomoči. V skladu s tem členom se „naslednje spremembe […] obstoječe pomoči priglasijo na poenostavljenem obrazcu za priglasitev iz Priloge II:

(a)	povečanje proračuna potrjene sheme pomoči, ki je večje od 20 %;

(b)	podaljšanje obstoječe potrjene sheme pomoči do šest let, s povečanjem proračuna ali brez;

(c)

poostritev meril za uporabo potrjene sheme pomoči, zmanjšanje intenzivnosti ali zmanjšanje upravičenih stroškov.“

To obvestilo ne vpliva na možnost uporabe člena 4 Uredbe (ES) št. 794/2004. Vendar pa Komisija državo članico priglasiteljico poziva, naj ravna v skladu s tem obvestilom, vključno s predhodno priglasitvijo zadevnih ukrepov pomoči, ter pri tem uporabi poenostavljeni obrazec za priglasitev, ki je priložen Uredbi (ES) št. 794/2004. Komisija bo v okviru tega postopka zadevno državo članico tudi pozvala, naj pristane na objavo povzetka svoje priglasitve na spletnem mestu Komisije.

Zaščitni ukrepi in izključitve

Glede na to, da se poenostavljeni postopek uporablja samo za pomoč, priglašeno na podlagi člena 88(3) Pogodbe ES, so nezakonite pomoči izključene. Zaradi specifične narave zadevnih sektorjev se poenostavljeni postopek ne bo uporabljal za pomoči v korist dejavnosti v sektorjih ribištva in akvakulture, dejavnosti v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov. Poleg tega se poenostavljeni postopek ne bo uporabljal retroaktivno za ukrepe, ki so bili predhodno priglašeni pred 1. septembrom 2009.

Ko bo Komisija ocenjevala, ali priglašeni ukrep pomoči spada v katero od upravičenih kategorij iz točke 5, bo poskrbela za zadostno jasnost pri ugotavljanju veljavnih okvirov ali smernic in/ali ustaljene prakse odločanja Komisije ter vseh pomembnih dejanskih okoliščin, na podlagi katerih bo potekalo ocenjevanje priglašenega ukrepa pomoči. Glede na to, da je popolnost priglasitve ključen element za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za uporabo tega postopka, se državo članico priglasiteljico pozove, naj na začetku faze pred priglasitvijo predloži vse ustrezne informacije, po potrebi tudi uporabljene precedenčne odločbe (glej točko 14).

8.	Kadar obrazec za priglasitev ni popoln oziroma so v njem navedeni zavajajoči ali nepravilni podatki, Komisija ne bo uporabila poenostavljenega postopka. Tudi v primeru, da priglasitev odpira nova splošna pravna vprašanja, Komisija poenostavljenega postopka praviloma ne bo uporabila.

Čeprav se običajno lahko domneva, da pri ukrepih pomoči, ki spadajo v kategorije iz točke 5, ne bo dvomov glede njihove združljivosti s skupnim trgom, vendarle lahko nastopijo posebne okoliščine, ki zahtevajo podrobnejšo preiskavo. Komisija se v takšnih primerih lahko kadar koli vrne k običajnemu postopku.

10.

Primeri takšnih posebnih okoliščin so lahko zlasti: nekatere oblike pomoči, ki še niso bile preizkušene v praksi odločanja Komisije; precedenčne odločbe, ki jih Komisija mogoče ponovno ocenjuje zaradi najnovejše sodne prakse ali dogajanja na skupnem trgu; nova tehnična vprašanja ali pa pomisleki glede skladnosti ukrepa z drugimi določbami Pogodbe ES (na primer načelo nediskriminacije, štiri svoboščine, itd.).

11.	Komisija se bo k običajnemu postopku vrnila v primeru, da bi priglašena pomoč lahko koristila podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi prejšnje odločbe, s katero je Komisija pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom (t.i. vprašanje Deggendorf).

12.	Poleg tega bo Komisija uporabila običajni postopek (30) tudi, če tretja stranka izrazi utemeljene pomisleke v zvezi s priglašenim ukrepom pomoči v roku iz točke 21 tega obvestila, ter o tem obvesti državo članico.

3. POSTOPKOVNE DOLOČBE

Stiki pred priglasitvijo

13.

Stiki pred priglasitvijo med Komisijo in državo članico priglasiteljico so se izkazali za koristne celo v zadevah, ki so se zdele neproblematične. Takšni stiki omogočijo Komisiji in zlasti državam članicam, da že na zgodnji stopnji določijo ustrezne instrumente Komisije oziroma precedenčne odločbe, verjetno stopnjo kompleksnosti ocene Komisije, ter obseg in natančnost informacij, ki jih Komisija potrebuje za popolno oceno zadeve.

14.

Glede na časovne omejitve v poenostavljenem postopku je ocena ukrepa državne podpore po poenostavljenem postopku odvisna od tega, ali ima država članica s Komisijo stike pred priglasitvijo. V tem okviru se državo članico pozove, naj Komisiji prek vzpostavljene računalniške aplikacije predloži osnutek obrazca za priglasitev s potrebnimi obrazci za dodatne informacije iz člena 2 Uredbe (ES) št. 794/2004 in, po potrebi, z ustreznimi precedenčnimi odločbami. Država članica lahko na tej stopnji tudi zaprosi, naj Komisija dopusti neizpolnitev nekaterih delov obrazca za priglasitev. Država članica in Komisija se lahko v okviru stika pred priglasitvijo dogovorita, da državi članici v fazi pred priglasitvijo ni treba predložiti osnutka obrazca za priglasitev in spremnih informacij. Takšen dogovor bi bil lahko primeren na primer zaradi določenih ponavljajočih se ukrepov pomoči (na primer kategorija pomoči iz točke 5(c) tega obvestila). Če Komisija meni, da ni potrebe po podrobni razpravi o predvidenih ukrepih pomoči, se državo članico lahko pozove, naj preide neposredno na priglasitev.

15.

Službe Komisije bodo organizirale prvi stik pred priglasitvijo v dveh tednih od dneva, ko prejmejo osnutek obrazca za priglasitev. Komisija bo spodbujala stike prek elektronske pošte ali konferenčnih klicev oziroma bo na posebno zahtevo zadevne države članice organizirala sestanke. Službe Komisije bodo v 5 delovnih dneh od zadnjega stika pred priglasitvijo zadevno državo članico obvestile, ali zadeva po njihovem mnenju prima facie izpolnjuje pogoje za obravnavo po poenostavljenem postopku, katere informacije je še treba predložiti, da bi ukrep izpolnjeval pogoje za takšno obravnavo, oziroma ali se bo zadeva še naprej obravnavala po običajnem postopku.

16.

Navedba služb Komisije, da se zadevni primer lahko obravnava po poenostavljenem postopku, pomeni, da se država članica in službe Komisije prima facie strinjajo, da bi informacije, predložene v okviru postopka pred priglasitvijo, pomenile popolno priglasitev, če bi bile predložene kot uradna priglasitev. Komisija bi tako ukrep načeloma lahko odobrila, ko bi bila o njem formalno obveščena z obrazcem za priglasitev, ki bi vseboval rezultate stikov pred priglasitvijo, ne da bi zahtevala dodatne informacije.

Priglasitev

17.

Država članica mora zadevne ukrepe pomoči priglasiti najpozneje v 2 mesecih po tem, ko je obveščena s strani služb Komisije, da ukrep prima facie izpolnjuje pogoje za obravnavo po poenostavljenem postopku. Če so v priglasitvi kakršne koli spremembe glede na informacije, vsebovane v dokumentih, predloženih pred priglasitvijo, morajo biti te spremembe na obrazcu za priglasitev izrazito poudarjene.

18.	S predložitvijo priglasitve zadevne države članice začne teči rok iz točke 2.

19.	Poenostavljeni postopek ne predvideva posebnega poenostavljenega obrazca za priglasitev. Razen v primerih, ki spadajo v kategorijo pomoči iz točke 5(c) tega obvestila, je treba priglasitev opraviti na osnovi standardnih obrazcev za priglasitev iz Uredbe (ES) št. 794/2004.

Objava povzetka priglasitve

20.

Komisija bo na svojem spletnem mestu objavila povzetek priglasitve na osnovi informacij, ki jih bo država članica predložila po standardnem obrazcu iz Priloge k temu obvestilu. Standardni obrazec vsebuje navedbo, da je na podlagi informacij, ki jih je predložila država članica, ukrep pomoči lahko upravičen do obravnave po poenostavljenem postopku. Če država članica Komisijo zaprosi, da priglašeni ukrep obravnava v skladu s tem obvestilom, se za zadevno državo članico šteje, da se strinja, da so informacije iz njene priglasitve, ki se objavijo na spletnem mestu v obliki obrazca iz Priloge k temu obvestilu, nezaupne narave. Države članice naj poleg tega jasno navedejo, ali priglasitev vsebuje poslovne skrivnosti.

21.

Zainteresirane stranke bodo imele po tem 10 delovnih dni za predložitev pripomb (vključno z nezaupno različico), zlasti o okoliščinah, ki bi lahko zahtevale temeljitejšo preiskavo. Če zainteresirane stranke v zvezi s priglašenim ukrepom izrazijo utemeljene pomisleke glede konkurence, se Komisija vrne k običajnemu postopku ter o tem obvesti zadevno državo članico in zainteresirane stranke. Zadevno državo članico se obvesti tudi o vseh morebitnih utemeljenih pomislekih in se ji omogoči, da predloži pripombe nanje.

Odločba, izdana po skrajšanem postopku

22.

Če se bo Komisija prepričala, da priglašeni ukrep izpolnjuje pogoje za obravnavo po poenostavljenem postopku (glej točko 5), bo izdala odločbo po skrajšanem postopku. Komisija si bo tako po svojih najboljših močeh prizadevala v 20 delovnih dneh od dneva priglasitve v skladu s členom 4(2) ali členom 4(3) Uredbe (ES) št. 659/1999 sprejeti odločbo, s katero bo ugotovila, da priglašeni ukrep ni pomoč oziroma, da pomoči ne ugovarja, razen se ne uporabi kateri izmed zaščitnih ukrepov ali izključitev iz točk 6 do 12.

Objava odločbe, izdane po skrajšanem postopku

23.

Komisija bo v skladu s členom 26(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 objavila povzetek odločbe v Uradnem listu Evropske unije. Odločba, izdana po skrajšanem postopku, bo na voljo na spletnem mestu Komisije. Sklicevala se bo na povzetek informacij o priglasitvi, objavljenem na spletnem mestu Komisije v času priglasitve, standardno oceno ukrepa v skladu s členom 87(1) Pogodbe in, kadar je primerno, izjavo, da je ukrep pomoči razglašen za združljivega s skupnim trgom, ker spada v eno ali več kategorij iz točke 5 tega obvestila, pri čemer bo izrecno navedla zadevne kategorije ter vključevala napotilo na veljavne horizontalne instrumente in/ali uporabljene precedenčne odločbe.

4. KONČNE DOLOČBE

24.	Komisija bo na zahtevo zadevne države članice uporabila načela iz tega obvestila za ukrepe, priglašene v skladu s točko 17, od 1. septembra 2009.

25.

Komisija lahko pregleda to obvestilo na osnovi pomembnih pomislekov v zvezi s konkurenčno politiko oziroma zaradi upoštevanja razvoja zakonodaje s področja državnih pomoči in prakse odločanja. Komisija namerava prvi pregled obvestila opraviti najpozneje štiri leta po njegovi objavi. Pri pregledu bo Komisija proučila, do kakšne mere bi bilo treba za lažje izvajanje tega obvestila pripraviti posebne poenostavljene obrazce za priglasitev.

(1) Glej zlasti Okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije, UL C 323, 30.12.2006, str. 1 (v nadaljnjem besedilu: okvir za raziskave in razvoj ter inovacije); Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja, UL C 194, 18.8.2006, str. 2 (v nadaljnjem besedilu: smernice o rizičnem kapitalu); Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, UL C 82, 1.4.2008, str. 1 (v nadaljnjem besedilu: smernice o okoljski pomoči); Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013, UL C 54, 4.3.2006, str. 13 (v nadaljnjem besedilu: smernice o regionalni pomoči); Sporočilo Komisije o podaljšanju okvira za državno pomoč ladjedelništvu, UL C 260, 28.10.2006, str. 7 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program za ladjedelništvo); Sporočilo Komisije o podaljšanju uporabe sporočila o nekaterih pravnih vidikih v zvezi s kinematografskimi in drugimi audiovizualnimi deli, UL C 134, 16.6.2007, str. 5 (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o kinematografiji); Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

(2) Ukrepi, priglašeni Komisiji v okviru sedanje finančne krize v skladu s sporočiloma Komisije „Uporaba pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize“ (UL C 270, 25.10.2008, str. 8) in „Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi“ (UL C 16, 22.1.2009, str. 1) ter ukrepi državnih pomoči za izvajanje evropskega načrta za oživitev gospodarstva (Sporočilo Komisije Evropskemu svetu, Evropski načrt za oživitev gospodarstva, COM(2008) 800 konč. z dne 26.11.2008), ne bodo obravnavani po poenostavljenem postopku, določenem v tem obvestilu. Za navedene primere so bile sprejete ad hoc odločitve za zagotovitev njihove hitre obravnave.

(3) Glej stran 13 tega Uradnega lista.

(4) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(5) COM(2005) 107 konč.

(6) Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja; COM(2005) 535 konč.

(7) Na primer oddelek 5 okvira za raziskave in razvoj ter inovacije ali oddelek 3 smernic o okoljski pomoči in oddelek 4 smernic o rizičnem kapitalu.

(8) Smernice o regionalni pomoči in oddelek 3.1.2 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, UL C 244, 1.10.2004, str. 2 (v nadaljnjem besedilu: smernice o pomoči za reševanje in prestrukturiranje).

(9) Komisija se bo k običajnemu postopku vrnila v primeru, da bi priglašena pomoč lahko koristila podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi prejšnje odločbe, s katero je Komisija pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom (t.i. vprašanje Deggendorf). Glej Zadevo C-188/92, TWD Textilwerke Deggendorf, Recueil 1994, str. I-833.

(10) Vključno s primeri, ko institucije Evropske unije delujejo kot holdinški sklad, če ukrep v zvezi z rizičnim kapitalom spada v oddelek 4 smernic o rizičnem kapitalu.

(11) Člen 18(5) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah predvideva poenostavljeno metodologijo za izračun stroškov.

(12) Na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah dodatki za ekološke inovacije niso izvzeti.

(13) Uredba o splošnih skupinskih izjemah se uporablja samo za mlada inovativna podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, določene v točki 5.4 b) ii) okvira za raziskave in razvoj ter inovacije.

(14) V takih primerih morajo informacije, ki jih zagotovi država članica, vnaprej dokazati, da: (i) znesek pomoči ostaja pod pragom za priglasitev (brez zapletenih izračunov sedanje neto vrednosti), (ii) pomoč zadeva novo naložbo (ne nadomestnih naložb) in (iii) koristni učinki pomoči na regionalni razvoj očitno odtehtajo povzročeno izkrivljanje konkurence. Glej na primer odločbo Komisije v zadevi N 721/2007 (Poljska, „Reuters Europe SA“).

(15) Glej na primer odločbe Komisije v zadevah N 28/2006 (Poljska, Techmatrans), N 258/2007 (Nemčija, Rettungsbeihilfe zugunsten der Erich Rohde KG) in N 802/2006 (Italija, pomoč za reševanje v korist podjetja Sandretto Industrie).

(16) Glej na primer odločbe Komisije v zadevah N 85/2008 (Avstrija, poroštvena shema v korist MSP v regiji Salzburg), N 386/2007 (Francija, shema pomoči za reševanje in prestrukturiranje malih in srednjih podjetij) in N 832/2006 (Italija, shema za reševanje in prestrukturiranje Valle d'Aosta). Ta pristop je v skladu s členom 1(7) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

(17) Glej na primer odločbi Komisije v zadevah N 92/2008 (Avstrija, pomoč za prestrukturiranje v korist podjetja Der Bäcker Legat) in N 289/2007 (Italija, pomoč za prestrukturiranje v korist podjetja Fiem SRL).

(18) Glej na primer odločbe Komisije v zadevah N 76/2008 (Nemčija, podaljšanje sheme financiranja CIRR za izvoz ladij), N 26/2008 (Danska, spremembe sheme financiranja za izvoz ladij) in N 760/2006 (Španija, razširitev sheme izvoznega financiranja – špansko ladjedelništvo).

(19) Čeprav kriteriji iz Sporočila neposredno veljajo samo za produkcijo, se v praksi smiselno uporabljajo tudi pri ocenjevanju združljivosti pred- in poprodukcije audiovizualnih del ter načel nujnosti in sorazmernosti v skladu s členoma 87(3)(d) in 151 Pogodbe ES. Glej na primer odločbe Komisije v zadevah N 233/2008 (latvijska shema podpore filmski industriji), N 72/2008 (Španija, shema za promocijo filmskih del v Madridu), N 60/2008 (Italija, podpora filmski produkciji v regiji Sardinija) in N 291/2007 (Nizozemski filmski sklad).

(20) Glej na primer odločbi Komisije v zadevah N 393/2007 (Nizozemska, subvencija za NV Bergkwartier), N 106/2005 (Poljska, Hala Ludowa v Wroclawu) in N 123/2005 (Madžarska, namenski program za turizem in kulturo na Madžarskem).

(21) Glej na primer odločbe Komisije v zadevah N 340/2007 (Španija, pomoč za gledališke, plesne, glasbene in audiovizualne dejavnosti v Baskiji), N 257/2007 (Španija, spodbujanje gledališke produkcije v Baskiji) in N 818/99 (Francija; parafiskalne dajatve za spektakle in koncerte).

(22) Glej na primer odločbe Komisije v zadevah N 776/2006 (Španija, pomoč za baskovščino), N 49/2007 (Španija, pomoč za baskovščino) in N 161/2008 (Španija, pomoč za baskovščino).

(23) Glej na primer odločbe Komisije v zadevah N 687/2006 (Slovaška republika, pomoč podjetju Kalligram s.r.o. za periodično publikacijo), N 1/2006 (Slovenija, spodbujanje založništva v Sloveniji) in N 268/2002 (Italija, pomoč v korist založništva na Siciliji).

(24) Glej na primer odločbe Komisije v zadevah N 264/2006 (Italija, širokopasovni dostop za toskansko podeželje), N 473/2007 (Italija, širokopasovne povezave za Alto Adige) in N 115/2008 (širokopasovni dostop na podeželskih območjih v Nemčiji).

(25) Glej na primer odločbe Komisije v zadevah N 325/2006 (Nemčija, podaljšanje poroštvenih shem za financiranje na področju ladjedelništva), N 35/2006 (Francija, poroštvena shema za financiranje ladij in za dobro izvedbo posla) in N 253/2005 (Nizozemska, poroštvena shema za financiranje na področju ladjedelništva).

(26) Ad hoc pomoč je pogosto izključena iz uporabe uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Ta izključitev velja za vsa velika podjetja (člen 1(6) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah ), v nekaterih primerih pa tudi za mala in srednja podjetja (glej člena 13 in 14 v zvezi z regionalno pomočjo, člen 16 v zvezi s pomočjo za nova mala podjetja, ki so jih ustanovile podjetnice, člen 29 v zvezi s pomočjo v obliki rizičnega kapitala in člen 40 v zvezi s pomočjo za zaposlovanje prikrajšanih delavcev). Glede posebnih pogojev, ki urejajo ad hoc regionalno pomoč za naložbe, glej opombo 14. Poleg tega to obvestilo ne vpliva na sporočila ali smernice Komisije, ki določajo podrobna merila za ekonomsko oceno pri analizi združljivosti za zadeve, ki so predmet individualne priglasitve.

(27) Glej odločbe Komisije v zadevah N 258/2000 (Nemčija, bazen za rekreacijo Dorsten), N 486/2002 (Švedska, pomoč v korist kongresne dvorane v mestu Visby), N 610/2001 (Nemčija, program turistične infrastrukture v pokrajini Baden-Württemberg), N 377/2007 (Nizozemska, podpora za Bataviawerf – obnova plovila iz 17. stoletja). Da bi se za zadevni sklep štelo, da ne vpliva na trgovino znotraj Skupnosti, morajo države članice glede na te štiri precedenčne zadeve na prvem mestu dokazati naslednje lastnosti: 1) da pomoč ne privablja investicij v zadevno regijo; 2) da so izdelki in storitve, ki jih proizvaja oziroma opravlja upravičenec, izključno lokalne narave in/ali imajo geografsko omejeno območje; 3) da je vpliv na potrošnike v sosednjih državah članicah neznaten ter 4) da je tržni delež upravičenca glede na katero koli opredelitev trga minimalen, in da upravičenec ni del širše skupine podjetij. Te lastnosti bi bilo treba poudariti v osnutku obrazca za priglasitev iz točke 14 tega obvestila.

(28) UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(29) Glej na primer odločbe Komisije v zadevah N 585/2007 (Združeno kraljestvo, podaljšanje sheme za raziskave in razvoj v pokrajini Yorkshire), N 275/2007 (Nemčija, podaljšanje sheme pomoči za reševanje in prestrukturiranje malih in srednjih podjetij v Bremnu), N 496/2007 (Italija (Lombardija) jamstveni sklad za razvoj rizičnega kapitala) in N 625/2007 (Latvija, pomoč rizičnemu kapitalu v malih in srednjih podjetjih).

(30) To ne pomeni razširitve pravic tretjih oseb v zvezi s sodno prakso sodišč Skupnosti. Glej zadevo T-95/03, Asociación de Empresarios de Estaciones de Servicio de la Comunidad Autónoma de Madrid in Federación Catalana de Estaciones de Servicio proti Komisiji, ZOdl. 2006, str. II-4739, točka 139 in zadevo T-73/98, Prayon–Rupel proti Komisiji, Recueil 2001, str. II-867, točka 45.

PRILOGA

Povzetek priglasitve: Poziv tretjim osebam za oddajo pripomb

Priglasitev ukrepa Državne Pomoči

Komisija je … prejela priglasitev ukrepa pomoči v skladu s členom 88 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašeni ukrep lahko spadal v področje uporabe Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih vrst državnih pomoči (UL C ..., 16.6.2009, str. ...).

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlaganega ukrepa.

Glavne značilnosti ukrepa pomoči so:

Št. pomoči: N …

Država članica:

Referenčna oznaka države članice:

Regija:

Organ, ki dodeli pomoč:

Naziv ukrepa pomoči:

Nacionalna pravna podlaga:

Predlagana podlaga Skupnosti za oceno: … smernice ali ustaljena praksa Komisije, kot so navedene v odločbah Komisije (1, 2 in 3).

Vrsta ukrepa: shema pomoči/ad hoc pomoč

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči:

Trajanje (shema):

Datum dodelitve:

Zadevni gospodarski sektor(-ji):

Vrsta upravičencev (MSP/velika podjetja):

Proračun:

Instrument pomoči (dotacija, subvencionirana obrestna mera …):

Pripombe glede vprašanj konkurence v zvezi s priglašenim ukrepom mora Komisija prejeti najpozneje v 10 delovnih dneh po datumu te objave in jim mora biti priložena nezaupna različica pripomb, ki se predloži zadevni državi članici in/ali drugim zainteresiranim strankam. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu, po pošti ali po elektronski pošti z navedbo sklicne številke N … na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State Aid Registry

1049 Bruxelles/Brussels

BELGIQUE/BELGIË

Fax: +32 22961242

E-naslov: stateaidgreffe@ec.europa.eu

16.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 136/13

Kodeks najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči

2009/C 136/04

1. PODROČJE UPORABE IN NAMEN TEGA KODEKSA

Komisija je leta 2005 sprejela Akcijski načrt državnih pomoči: Manjša in bolje usmerjena državna pomoč: časovni načrt za reformo državnih pomoči 2005–2009 („ANDP“) (1), da bi izboljšala učinkovitost, preglednost, verodostojnost in predvidljivost sistema državnih pomoči v skladu s pogodbo ES. Na podlagi načela „manjša in bolje usmerjena državna pomoč“ je osrednji cilj načrta ANDP spodbuditi države članice, da zmanjšajo skupen obseg svojih pomoči in hkrati preusmerijo vire državne pomoči v horizontalne cilje v skupnem interesu. Za podporo temu cilju ANDP poziva tudi k učinkovitejšim, preprostejšim in bolj predvidljivim postopkom na področju državnih pomoči.

Komisija želi svojo zavezo ponovno potrditi z izdajo tega kodeksa najboljših praks, tako da bi za vse vpletene strani postopki postali kar najbolj produktivni in učinkoviti. Kodeks temelji na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (2), ter na notranjih študijah Komisije o trajanju različnih faz postopka za državno pomoč, o obravnavi pritožb in o orodjih za zbiranje informacij. Glavni cilj tega kodeksa je zagotoviti vodstvo pri vsakodnevnem izvajanju postopkov državne pomoči ter s tem spodbujati duh sodelovanja in medsebojnega razumevanja med službami Komisije, organi držav članic, pravno in poslovno skupnostjo.

Postopki za nadzor državne pomoči se lahko izboljšajo samo, če se Komisija in države članice tega cilja lotijo skupaj in s potrebno disciplino. Komisija ne more biti odgovorna za posledice nezadostnega sodelovanja med državami članicami in zainteresiranimi strankami, si pa bo prizadevala izboljšati izvajanje svojih preiskav in notranji proces odločanja, da bi s tem zagotovila večjo preglednost, predvidljivost in učinkovitost postopkov v zvezi z državno pomočjo.

V skladu s sodobno strukturo državnih pomoči je ta kodeks zadnji del paketa poenostavitev, ki zajema Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih vrst državnih pomoči (3) in Obvestilo Komisije o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči na nacionalnih sodiščih (4), ki prispeva k bolj predvidljivim in preglednejšim postopkom.

5.	Specifične značilnosti posamezne zadeve lahko vseeno zahtevajo spremembo tega kodeksa ali odstopanje od njega (5).

6.	Specifične značilnosti na področju ribištva in akvakulture ter dejavnosti na področju primarne proizvodnje, trženja ali predelave kmetijskih proizvodov lahko prav tako upravičujejo odstopanje od tega kodeksa.

2. POVEZAVA Z ZAKONODAJO SKUPNOSTI

7.	Namen Kodeksa ni zagotoviti popoln ali celovit prikaz ustreznih zakonodajnih, razlagalnih in upravnih ukrepov, ki urejajo nadzor Skupnosti nad državnimi pomočmi. Brati bi ga bilo treba v povezavi z osnovnimi pravili, ki urejajo postopke v zvezi z državno pomočjo, in kot njihovo dopolnilo.

Ta kodeks torej ne ustanavlja in ne spreminja pravic ali obveznosti, ki jih določajo Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Uredba (ES) št. 659/1999 in Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (6), ki izvaja Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999, kakor jih razlaga sodna praksa sodišč Skupnosti.

9.	Ta kodeks podrobno opisuje vsakodnevne najboljše prakse, s čimer prispeva k temu, da bi postopki v zvezi z državno pomočjo postali hitrejši, preglednejši in bolj predvidljivi v vseh fazah preiskave priglašene ali nepriglašene zadeve ali pritožbe.

3. STIKI PRED PRIGLASITVIJO

10.

Po izkušnjah Komisije stiki pred priglasitvijo prinašajo dodano vrednost tudi v zadevah, ki se na prvi pogled zdijo standardne. Stiki pred priglasitvijo službam Komisije in državi članici priglasiteljici ponujajo možnost za neformalno, zaupno razpravo o pravnih in gospodarskih vidikih predlaganega projekta še pred priglasitvijo, ter s tem izboljšajo kakovost in popolnost priglasitev. V tem okviru lahko države članice in službe Komisije poleg tega skupaj razvijejo konstruktivne predloge za spremembo problematičnih vidikov načrtovanega ukrepa. Ta faza tako omogoča hitrejšo obravnavo priglasitev, ko so uradno podane Komisiji. Uspešni postopki pred priglasitvijo bi morali Komisiji omogočiti, da bi odločbe v skladu s členom 4(2), (3) in (4) Uredbe (ES) št. 659/1999 lahko sprejemala v dveh mesecih od datuma priglasitve (7).

11.	Stiki pred priglasitvijo so zelo priporočljivi, kadar so prisotne posebne novosti ali posebne značilnosti, zaradi katerih bi bile upravičene predhodne razprave s službami Komisije, vendar pa bodo neformalna navodila zagotovljena kadar koli bo zanje zaprosila kakšna država članica.

3.1 Vsebina

12.

Faza pred priglasitvijo ponuja možnost za razpravo in izdajo navodil zadevni državi članici glede obsega informacij, ki jih je treba oddati na obrazcu za priglasitev, tako da je obrazec na dan priglasitve popoln. Uspešna faza pred priglasitvijo poleg tega omogoča odprto in konstruktivno razpravo o morebitnih vsebinskih vprašanjih, ki se zastavljajo v zvezi z načrtovanim ukrepom. To je zlasti pomembno pri projektih, ki jih v takšni obliki ne bi bilo mogoče sprejeti in bi jih bilo zato treba umakniti ali pa bistveno spremeniti. Zajema lahko tudi analizo razpoložljivosti drugih pravnih podlag oziroma ugotavljanje ustreznih precedensev. Poleg tega bo uspešna faza pred priglasitvijo službam Komisije in državi članici omogočila obravnavo ključnih pomislekov v zvezi s konkurenco, gospodarsko analizo ter, kadar je to ustrezno, zunanja izvedenska mnenja v dokaz združljivosti načrtovanega projekta s skupnim trgom. Država članica priglasiteljica lahko tako v fazi pred priglasitvijo službe Komisije prosi, naj jo oprostijo obveznosti, da odda nekatere informacije, ki jih sicer zahteva obrazec za priglasitev, vendar zaradi posebnih okoliščin zadeve za njeno preiskavo niso potrebne. Faza pred priglasitvijo je odločilna, da se določi, ali je primer prima facie upravičen do obravnave po poenostavljenem postopku (8).

3.2 Področje uporabe in časovni okvir

13.

V interesu zadevne države članice je, da za zagotovitev konstruktivne in učinkovite faze pred priglasitvijo Komisiji odda potrebne informacije za oceno načrtovanega projekta državne pomoči, in sicer z osnutkom obrazca za priglasitev., najkasneje dva tedna pred pričakovanim datumom stika pred priglasitvijo. Za poenostavitev hitre obravnave zadeve bodo imeli stiki prek elektronske pošte ali konferenčnih klicev načeloma prednost pred sestanki. V dveh tednih po prejemu osnutka obrazca za priglasitev službe Komisije praviloma organizirajo stik pred priglasitvijo.

14.

Praviloma naj stiki pred priglasitvijo ne bi trajali dlje kot 2 meseca, sledila pa naj bi jim popolna priglasitev. Če stiki pred priglasitvijo ne obrodijo želenih rezultatov, lahko službe Komisije fazo pred priglasitvijo razglasijo za zaključeno. Ker pa sta trajanje in vrsta stikov pred priglasitvijo odvisna od zapletenosti posamezne zadeve, lahko stiki pred priglasitvijo trajajo tudi več mesecev. Komisija zato priporoča, naj pri zlasti zapletenih zadevah (na primer pomoč za reševanje, obsežne pomoči za raziskave in razvoj, velike individualne pomoči ali posebej velike oziroma zapletene sheme pomoči) država članica čim prej vzpostavi stike pred priglasitvijo, da omogoči smiselno razpravo.

15.	Po izkušnjah Komisije je upravičenca pomoči nadvse koristno vključiti v stike pred priglasitvijo, zlasti v zadevah, ki imajo pomembne tehnične in finančne posledice ter posledice v zvezi s projektom. Komisija zato priporoča vključitev upravičencev do individualne pomoči v stike pred priglasitvijo.

16.

Službe Komisije si bodo, razen v zelo neobičajnih ali zapletenih zadevah, prizadevale dati neformalno predhodno oceno projekta zadevni državi članici ob koncu faze pred priglasitvijo. Takšna nezavezujoča ocena ne bo uradno stališče Komisije, ampak neformalno pojasnilo služb Komisije glede popolnosti osnutka priglasitve in prima facie združljivosti načrtovanega projekta s skupnim trgom. Komisija lahko zlasti pri zapletenih zadevah na prošnjo države članice predloži tudi pisno pojasnilo o potrebnih dodatnih informacijah.

17.	Stiki pred priglasitvijo so strogo zaupni. Razprava se odvija na prostovoljni osnovi ter ne vpliva na obravnavo in preiskavo zadeve po uradni priglasitvi.

18.

Službe Komisije si bodo za izboljšanje kakovosti priglasitev tudi prizadevale ugoditi prošnjam držav članic za usposabljanja. Poleg tega bo Komisija vzdrževala redne stike z državami članicami ter z njimi razpravljala o nadaljnjih izboljšavah postopkov v zvezi z državnimi pomočmi, zlasti glede obsega in vsebine veljavnih obrazcev za priglasitev.

4. SPORAZUMNO NAČRTOVANJE

19.

Službe Komisije bodo pri zlasti nenavadnih, tehnično zapletenih ali sicer občutljivih zadevah, ki jih je treba obravnavati kot najnujnejšo prednostno nalogo, državi članici priglasiteljici ponudile sporazumno načrtovanje, ter s tem izboljšale preglednost in predvidljivost verjetnega trajanja preiskave državne pomoči.

4.1 Vsebina

20.	Sporazumno načrtovanje je vrsta strukturiranega sodelovanja med državo članico in službami Komisije na osnovi skupnega načrtovanja in dogovora glede verjetnega poteka preiskave ter njenega pričakovanega časovnega okvira.

21.

V zvezi s tem bi se lahko službe Komisije in država članica priglasiteljica dogovorile zlasti o:

—	prednostni obravnavi zadevnega primera v zameno za to, da država članica uradno sprejme odlog preiskave (9) drugih priglašenih zadev, ki izvirajo iz iste države članice, če je to potrebno zaradi načrtovanja ali razpoložljivih virov (10);

—	informacijah, ki jih morata zagotoviti država članica in/ali zadevni upravičenec, vključno s študijami ali zunanjimi izvedenskimi mnenji ali enostranskim zbiranjem informacij s strani služb Komisije; ter

—	verjetni vrsti in trajanju ocenjevanja zadeve s strani služb Komisije po priglasitvi.

22.

V zameno za prizadevanja države članice, da bo vse potrebne informacije zagotovila pravočasno in skladno z dogovorom, doseženim v sporazumnem načrtovanju, si bodo službe Komisije prizadevale spoštovati sporazumno dogovorjeni časovni okvir nadaljnje preiskave zadeve, razen če se bodo zaradi informacij, ki jih bodo dale država članica ali tretje osebe, pojavila nepričakovana vprašanja.

4.2 Področje uporabe in časovni okvir

23.

Sporazumno načrtovanje bo načeloma namenjeno samo zadevam, ki so tako nenavadne, tehnično zapletene ali sicer občutljive, da se ob koncu faze pred priglasitvijo izkaže, da službe Komisije ne morejo dati jasne predhodne ocene. Pri takšnih zadevah se bo sporazumno načrtovanje izvedlo ob koncu faze pred priglasitvijo, sledila pa mu bo uradna priglasitev.

24.	Vendar pa se službe Komisije in zadevna država članica na prošnjo slednje lahko na začetku formalnega postopka preiskave dogovorijo tudi o uporabi sporazumnega načrtovanja pri nadaljnji obravnavi zadeve.

5. PREDHODNA PREUČITEV PRIGLAŠENIH UKREPOV

5.1 Zahteve po informacijah

25.

Za poenostavitev poteka preiskave si bodo službe Komisije zahteve po informacijah v fazi predhodne preučitve prizadevale razvrstiti v skupine. Načeloma bo zato podana ena sama skupna zahteva po informacijah, ki se bo ponavadi poslala v 4 do 6 tednih po datumu priglasitve. Če se v sporazumnem načrtovanju ne dogovori drugače, bi morala faza pred priglasitvijo državam članicam omogočiti, da predložijo popolno priglasitev, s čimer se zmanjša potreba po dodatnih informacijah. Vendar lahko Komisija kasneje razpravlja o vprašanjih, zlasti glede točk, ki so jih sprožili odgovori držav članic, čeprav to ne kaže nujno, da ima Komisija resne težave pri ocenjevanju zadeve.

26.

Če država članica zahtevanih informacij ne bo zagotovila v predpisanem roku, se bo po enem opominu običajno uporabil člen 5(3) Uredbe (ES) št. 659/1999, država članica pa bo obveščena, da se priglasitev šteje za umaknjeno. Formalni postopki preiskave se bodo ponavadi začeli, kadarkoli bodo izpolnjeni potrebni pogoji in načeloma po največ dveh krogih vprašanj.

5.2 Dogovorjeni odlog predhodne preučitve

27.

V nekaterih okoliščinah se postopek predhodne preučitve lahko odloži, če država članica za to zaprosi, da bo svoj projekt spremenila in ga uskladila s pravili o državni pomoči, oziroma sicer po dogovoru. Odlog se lahko odobri samo za vnaprej določeno obdobje. Če država članica po izteku časa odloga ne bo oddala popolnega, prima facie združljivega projekta, bo Komisija obnovila postopek od točke, na kateri se je ustavil. Zadevna država članica bo običajno obveščena, da se priglasitev šteje za umaknjeno, v primeru resnih dvomov pa bo nemudoma uveden formalen postopek preiskave.

5.3 Stiki v zvezi s trenutnim stanjem

28.	Države članice, ki priglašajo pomoč, bodo na svojo zahtevo tudi obveščene o trenutnem stanju predhodne preučitve. Države članice naj v te stike vključijo upravičenca do individualne pomoči.

6. FORMALNI POSTOPEK PREISKAVE

29.

Komisija se glede na splošno zapletenost zadev, ki se obravnavajo v formalnem postopku preiskave, zavezuje, da bo izboljšanju preglednosti, predvidljivosti in učinkovitosti te faze dala največjo prednost, da bi tako prispevala k smiselnemu postopku odločanja v skladu s potrebami sodobnega poslovanja. Komisija bo zato poenostavila izvajanje formalnih postopkov preiskave z učinkovito uporabo vseh postopkovnih sredstev, s katerimi razpolaga v skladu z Uredbo (ES) št. 659/1999.

6.1 Objava odločbe in ustreznega povzetka

30.	Kadar zadevna država članica ne zahteva odstranitve zaupnih informacij, si bo Komisija svojo odločbo o uvedbi formalnega postopka preiskave vključno z ustreznimi povzetki prizadevala objaviti v dveh mesecih po sprejetju zadevne odločbe.

31.	V primeru nesoglasij glede zaupnosti Komisija uporabi načela iz svojega Sporočila z dne 1. decembra 2003 o poklicni skrivnosti v odločbah o državni pomoči (11) in si po najboljših močeh prizadeva objaviti odločbo kar najhitreje po njenem sprejetju. Enako bo veljalo za objavo vseh končnih odločb.

32.	Za izboljšanje preglednosti postopka bodo država članica, upravičenec ter druge udeležene strani (zlasti morebitni pritožniki) obveščeni o vseh morebitnih zamudah, ki bi jih povzročila nesoglasja glede zaupnosti.

6.2 Pripombe zainteresiranih strank

33.

Zainteresirane stranke morajo v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 659/1999 oddati pripombe v predpisanem roku, ki navadno ni daljši od enega meseca po objavi odločbe o uvedbi formalnega postopka preiskave. Navedeni rok načeloma ne bo podaljšan, službe Komisije pa zato ne bodo sprejele zapoznele oddaje informacij s strani zainteresiranih strank, vključno z upravičencem do pomoči (12). Izjeme se lahko odobrijo samo v upravičenih primerih, na primer ob oddaji posebej obsežnih dejanskih informacij oziroma po stiku med službami Komisije in zadevno zainteresirano stranko.

34.

Službe Komisije lahko za izboljšanje dejanske podlage preiskave v posebej zapletenih zadevah kopijo odločbe o uvedbi formalnega postopka preiskave pošljejo ugotovljenim zainteresiranim strankam, vključno s trgovinskimi ali poslovnimi združenji, in jih pozovejo k oddaji pripomb o določenih vidikih zadeve (13). Sodelovanje zainteresiranih strank je v tem okviru popolnoma prostovoljno, če pa se odločijo za oddajo pripomb, je v njihovem interesu, da te pripombe predložijo pravočasno, tako da jih bo Komisija lahko upoštevala. Zato bo Komisija zainteresirane stranke pozvala, naj to storijo v enem mesecu od datuma, ko jim je poslana kopija odločbe. Komisija na predložitev pripomb ne bo čakala dlje. Zaradi spoštovanja enake obravnave zainteresiranih strank bo Komisija upravičencem do pomoči poslala enako vabilo k predložitvi pripomb. Zaradi spoštovanja pravice do obrambe bo državi članici posredovala nezaupno različico vseh pripomb, prejetih od zainteresiranih strank, in jo pozvala, naj odgovori v enem mesecu.

35.

Da bi zagotovili čim hitrejši prenos vseh pripomb zainteresiranih strank do zadevne članice, bodo države članice, če je le mogoče, pozvane, naj pripombe zainteresiranih strank sprejmejo v njihovem izvirnem jeziku. Službe Komisije bodo na zahtevo države članice zagotovile prevod, kar bo morebiti vplivalo na primernost postopkov.

36.	Države članice bodo obveščene tudi, če zainteresirane stranke niso oddale pripomb.

6.3 Pripombe držav članic

37.

Komisija bo zaradi zagotovitve pravočasnega zaključka formalnega postopka preiskave dosledno uveljavljala vse veljavne roke v tej fazi v skladu Uredbo (ES) št. 659/1999. Če država članica ne bo oddala svojih pripomb na odločbo Komisije o uvedbi formalnega postopka preiskave in o pripombah zainteresiranih strank v enomesečnem roku, ki ga določa člen 6(1) Uredbe (ES) št. 659/1999, bodo službe Komisije zadevni državi članici takoj poslale opomin, s katerim bodo rok podaljšale za dodaten mesec in državo članico obvestile, da nadaljnje podaljševanje roka, razen v izjemnih okoliščinah, ne bo mogoče. Če zadevna država članica ne bo smiselno odgovorila, bo Komisija odločbo v skladu s členom 7(7) in členom 13(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 sprejela na podlagi razpoložljivih informacij.

38.

Če je pomoč nezakonita in če država članica ne predloži pripomb na odločbo o uvedbi formalnega postopka preiskave, bo Komisija v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 659/1999 izdala odredbo o predložitvi podatkov. Če država članica na odredbo ne odgovori v roku, ki je v njej določen, bo Komisija odločbo sprejela na podlagi razpoložljivih informacij.

6.4 Zahteva po dodatnih informacijah

39.	Pri zlasti zapletenih zadevah ni izključeno, da morajo glede na informacije, ki jih država članica odda v odgovor na odločbo o uvedbi formalnega postopka preiskave, službe Komisije poslati zahtevo po dodatnih informacijah. Država članica bo morala odgovoriti v enem mesecu.

40.

Če država članica ne bo odgovorila v roku, bodo službe Komisije takoj poslale opomin, v katerem bodo določile končni rok 15 delovnih dni in zadevno državo članico obvestile, da bo Komisija po navedenem roku odločbo sprejela na podlagi razpoložljivih informacij, v primeru nezakonitosti pomoči pa izdala odredbo o predložitvi podatkov.

6.5 Upravičen odlog formalne preiskave

41.

Formalni postopek preiskave se lahko odloži samo v izjemnih okoliščinah in v soglasju med službami Komisije in zadevno državo članico. Odlog je na primer možen, če država članica zanj uradno zaprosi zato, da bi svoj projekt uskladila s pravili o državni pomoči, ter v primeru nerešenih sporov na sodiščih Skupnosti v zvezi s podobnimi zadevami, če bo njihov izid verjetno vplival na oceno zadeve.

42.	Odlog se bo ponavadi odobril samo enkrat, in sicer za obdobje, o katerem se službe Komisije in zadevna država članica vnaprej dogovorijo.

6.6. Sprejetje končne odločbe in upravičeno podaljšanje formalne preiskave

43.

Komisija si bo v skladu s členom 7(6) Uredbe (ES) št. 659/1999 kar najbolj prizadevala odločbo sprejeti v 18 mesecih od začetka postopka. Ta rok je mogoče podaljšati v soglasju med Komisijo in zadevno državo članico. Preiskavo je zlasti primerno podaljšati predvsem v zadevah, ki se nanašajo neobičajne projekte ali odpirajo nova pravna vprašanja.

44.	Komisija si bo za zagotovitev učinkovitega izvajanja člena 7(6) Uredbe (ES) št. 659/1999 prizadevala sprejeti končno odločbo najkasneje v 4 mesecih po tem, ko bo država članica oddala zadnje informacije, oziroma po poteku zadnjega roka, v primeru, da teh informacij ne bo prejela.

7. PRITOŽBE

45.	Učinkovita in pregledna obravnava vloženih pritožb s strani služb Komisije je za vse udeležene strani v postopkih v zvezi z državno pomočjo precejšnjega pomena. Komisija zato predlaga naslednje najboljše prakse, ki naj prispevajo k temu skupnemu cilju.

7.1 Obrazec za pritožbo

46.

Službe Komisije bodo pritožnike sistematično pozivale, naj uporabijo nov obrazce za pritožbo, ki je na voljo na spletni strani generalnega direktorata za konkurenco (http://ec.europa.eu/comm/competition/forms/sa_complaint_en.html), hkrati pa oddajo nezaupno različico pritožbe. Oddaja popolnih obrazcev bo pritožnikom ponavadi omogočila izboljšati kakovost svojih vlog.

7.2 Okvirni rok in izid preiskave pritožbe

47.

Komisija si bo kar najbolj prizadevala pritožbo obravnavati v okvirnem roku dvanajstih mesecev od njenega prejema. Ta rok ni zavezujoča obveznost. Preiskava pritožbe se lahko odvisno od okoliščin posamezne zadeve podaljša zlasti, če je treba od pritožnika, države članice ali zainteresirane stranke zahtevati dopolnilne informacije.

48.

Komisija lahko zadevam, ki so ji predložene (14), pripiše različne stopnje prednosti, odvisne od na primer obsega domnevne kršitve, velikosti upravičenca, zadevnega gospodarskega sektorja ali obstoja podobnih pritožb. Glede na svojo delovno obremenitev in pravico do dodeljevanja prednosti preiskavam (15) lahko tako odloži obravnavo ukrepa, ki ni prednosten. Komisija si bo zato načeloma prizadevala v dvanajstih mesecih:

(a)	sprejeti odločbo o prednostnih zadevah v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 659/1999 in kopijo nasloviti na pritožnika ali

(b)

pritožniku poslati začeten upravni dopis, v katerem bo opredelila svoje predhodno mnenje o neprednostnih zadevah. Takšen upravni dopis ni uradno stališče Komisije, ampak le predhodno mnenje služb Komisije na podlagi razpoložljivih informacij do prejema morebitnih dodatnih pripomb, ki bi jih pritožnik želel predložiti v enem mesecu od datuma dopisa. Če dodatne pripombe v predpisanem roku ne bodo predložene, se bo pritožba štela za umaknjeno.

49.

Službe Komisije si bodo zaradi preglednosti po svojih najboljših močeh v dveh mesecih od prejema pritožbe prizadevale obvestiti pritožnika o prednostnem statusu njegove pritožbe. V primeru neutemeljenih pritožb bodo službe Komisije pritožnika v dveh mesecih od prejema pritožbe obvestile, da za obravnavo zadeve ni zadostnih razlogov in da se bo pritožba štela za umaknjeno, če v enem mesecu ne bo dodatnih vsebinskih pripomb. V zvezi s pritožbami, ki se nanašajo na odobreno pomoč, si bodo službe Komisije pritožniku prav tako prizadevale odgovoriti v dveh mesecih od prejema pritožbe.

50.	V primeru nezakonite pomoči bodo pritožniki opomnjeni, da imajo možnost sprožiti postopek na nacionalnih sodiščih, ki lahko odredijo prekinitev ali izterjavo takšne pomoči (16).

51.

Po potrebi se bo nezaupno različico pritožbe poslalo zadevni državi članici in se jo pozvalo, naj odda svoje pripombe. Države članice in pritožniki bodo sistematično obveščani o zaključku ali drugačni obravnavi pritožbe. V zameno bodo države članice pozvane, naj spoštujejo roke za oddajo pripomb in informacij o pritožbah, ki jim bodo posredovane. Pozvane bodo tudi, naj, če je le mogoče, sprejmejo prenos pritožb v njihovem izvirnem jeziku. Službe Komisije bodo na zahtevo države članice zagotovile prevod, kar bo morebiti vplivalo na primernost postopkov.

8. NOTRANJI POSTOPKI ODLOČANJA

52.	Komisija se zavezuje, da bo svoj notranji postopek odločanja poenostavila in nadalje izboljšala, ter tako prispevala k skupnemu skrajšanju postopkov v zvezi z državno pomočjo.

53.	Zato se bodo notranji postopki odločanja izvajali kar najbolj učinkovito. Komisija bo poleg tega pregledala svoj trenutni pravni okvir ter tako optimizirala svoje postopke odločanja.

54.	Službe Komisije bodo stalno pregledovale svoje notranje prakse odločanja in jih po potrebi prilagajale.

9. PRIHODNJI PREGLED

55.

Postopkovne najboljše prakse so lahko učinkovite samo, če temeljijo na skupni zavezi Komisije in držav članic, da bodo vestno izvajale preiskave državnih pomoči, spoštovale veljavne roke ter tako zagotovile potrebno preglednost in predvidljivost postopkov. Ta kodeks in v njem zapisane najboljše prakse so prvi prispevek k tej skupni zavezi.

56.	Komisija bo ta kodeks začela uporabljati od 1. septembra 2009 za ukrepe, ki so bili Komisiji priglašeni, ali na katere je bila Komisija drugače opozorjena.

57.

Ta kodeks se lahko spremeni, tako da odraža spremembe zakonodajnih, razlagalnih in upravnih ukrepov ali sodno prakso evropskih sodišč, ki urejajo postopek v zvezi z državno pomočjo, ter morebitne izkušnje, pridobljene med njegovo uporabo. Komisija namerava poleg tega redno vzpostavljati dialog z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi o izkušnjah, pridobljenih pri splošnem izvajanju Uredbe (ES) št. 659/1999 in zlasti tega kodeksa najboljših praks.

(1) COM(2005) 107 konč.

(2) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(3) Glej stran 3 tega Uradnega lista.

(4) UL C 85, 9.4.2009, str. 1.

(5) V okviru bančne krize v letu 2008 je Komisija že primerno ukrepala, da zagotovi hitro sprejemanje odločbe po popolni priglasitvi, če je treba v 24 urah in ob koncu tedna. Glej Sporočilo Komisije z naslovom Uporaba pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (UL C 270, 25.10.2008, str. 8). Glede realnega gospodarstva glej Sporočilo Komisije – Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (UL C 83, 7.4.2009, str. 1).

(6) UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(7) Navedenega roka se ni mogoče držati, če morajo službe Komisije zaradi nepopolnih priglasitev izdati več zahtev za informacije.

(8) Glej Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih vrst državnih pomoči.

(9) Glej člen 4(5) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(10) Na primer v primerih, ko sredstva hranijo finančne institucije Evropske unije.

(11) UL C 297, 9.12.2003, str. 6.

(12) Brez poseganja v člen 10(1) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(13) Komisija ima v skladu z ustaljeno sodno prakso pravico poslati odločbo o uvedbi formalnega postopka preiskave ugotovljenim tretjim osebam; glej na primer zadevo T-198/01, Technische Glaswerke Ilmenau proti Komisiji, Recueil 2004, str. II-2717, točka 195; zadevo T-198/01R, Technische Glaswerke Ilmenau proti Komisiji, Recueil 2002, str. II-2153; združeni zadevi C-74/00 P in C-75/00 P, Falck Spa and others proti Komisiji, Recueil 2002, str. I-7869, točka 83.

(14) Zadeva C–119/97, Ufex in drugi proti Komisiji, Recueil 1999, str. I-1341, točka 88.

(15) Zadeva T–475/93, Bouygues SA proti Komisiji, ZOdl. 2007, str. II–2097, točki 158 in 159.

(16) Glej Obvestilo Komisije o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči s strani nacionalnih sodišč.

16.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 136/21

Obvestilo Komisije v zvezi z začetkom uporabe protokolov o pravilih glede porekla, ki določajo diagonalno kumulacijo med Skupnostjo, Alžirijo, Egiptom, Ferskimi otoki, Islandijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Norveško, Švico (vključno z Lihtenštajnom), Sirijo, Tunizijo, Turčijo ter Zahodnim bregom in Gazo

2009/C 136/05

Za vzpostavitev diagonalne kumulacije porekla med Skupnostjo, Alžirijo, Egiptom, Ferskimi otoki, Islandijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Norveško, Švico (vključno z Lihtenštajnom), Sirijo, Tunizijo, Turčijo ter Zahodnim bregom in Gazo se Skupnost in zadevne države preko Evropske komisije medsebojno obvestijo o veljavnih pravilih o poreklu z drugimi državami.

Na podlagi prejetih obvestil zadevnih držav članic vsebuje priložena razpredelnica pregled protokolov o pravilih glede porekla, ki določajo diagonalno kumulacijo porekla, in določa tudi datum, s katerim se takšna kumulacija začne uporabljati. Ta razpredelnica nadomesti prejšnjo (UL C 85, 9.4.2009).

Treba je opozoriti, da se kumulacija lahko uporablja le, če so države končne izdelave in namembnega kraja sklenile sporazume o prosti trgovini, ki vsebujejo enaka pravila o poreklu, pri čemer vse države sodelujejo pri postopku pridobitve porekla, npr. vse države, iz katerih uporabljeni materiali izvirajo. Materiali s poreklom iz države, ki z državami končne izdelave in namembnega kraja ni sklenila sporazuma, se obravnavajo kot materiali brez porekla. Posebni primeri so navedeni v pojasnjevalnih opombah, ki zadevajo vseevropsko-sredozemske protokole o pravilih glede porekla blaga. (1)

Opozoriti je treba tudi, da:

—	Švica in Kneževina Lihtenštajn tvorita carinsko unijo;

—	zadevna kumulacija na območju Evropskega gospodarskega prostora, ki ga sestavljajo EU, Islandija, Lihtenštajn in Norveška začne veljati 1.11.2005.

Oznake ISO alfa 2 za države so naštete v spodnji razpredelnici.

—	Alžirija	DZ
—	Egipt	EG
—	Ferski otoki	FO
—	Islandija	IS
—	Izrael	IL
—	Jordanija	JO
—	Libanon	LB
—	Lihtenštajn	LI
—	Maroko	MA
—	Norveška	NO
—	Švica	CH
—	Sirija	SY
—	Tunizija	TN
—	Turčija	TR
—	Zahodni breg in Gaza	PS

Začetek uporabe protokolov o pravilih glede porekla, ki določajo diagonalno kumulacijo v vseevropsko-sredozemskem območju

	EU	DZ	CH (EFTA)	EG	FO	IL	IS (EFTA)	JO	LB	LI (EFTA)	MA	NO (EFTA)	PS	SY	TN	TR
EU		1.11.2007	1.1.2006	1.3.2006	1.12.2005	1.1.2006	1.1.2006	1.7.2006		1.1.2006	1.12.2005	1.1.2006			1.8.2006	(2)
DZ	1.11.2007
CH(EFTA)	1.1.2006			1.8.2007	1.1.2006	1.7.2005	1.8.2005	17.7.2007	1.1.2007	1.8.2005	1.3.2005	1.8.2005			1.6.2005	1.9.2007
EG	1.3.2006		1.8.2007				1.8.2007	6.7.2006		1.8.2007	6.7.2006	1.8.2007			6.7.2006	1.3.2007
FO	1.12.2005		1.1.2006				1.11.2005			1.1.2006		1.12.2005
IL	1.1.2006		1.7.2005				1.7.2005	9.2.2006		1.7.2005		1.7.2005				1.3.2006
IS(EFTA)	1.1.2006		1.8.2005	1.8.2007	1.11.2005	1.7.2005		17.7.2007	1.1.2007	1.8.2005	1.3.2005	1.8.2005			1.3.2006	1.9.2007
JO	1.7.2006		17.7.2007	6.7.2006		9.2.2006	17.7.2007			17.7.2007	6.7.2006	17.7.2007			6.7.2006
LB			1.1.2007				1.1.2007			1.1.2007		1.1.2007
LI(EFTA)	1.1.2006		1.8.2005	1.8.2007	1.1.2006	1.7.2005	1.8.2005	17.7.2007	1.1.2007		1.3.2005	1.8.2005			1.6.2005	1.9.2007
MA	1.12.2005		1.3.2005	6.7.2006			1.3.2005	6.7.2006		1.3.2005		1.3.2005			6.7.2006	1.1.2006
NO(EFTA)	1.1.2006		1.8.2005	1.8.2007	1.12.2005	1.7.2005	1.8.2005	17.7.2007	1.1.2007	1.8.2005	1.3.2005				1.8.2005	1.9.2007
PS
SY																1.1.2007
TN	1.8.2006		1.6.2005	6.7.2006			1.3.2006	6.7.2006		1.6.2005	6.7.2006	1.8.2005				1.7.2005
TR	(2)		1.9.2007	1.3.2007		1.3.2006	1.9.2007			1.9.2007	1.1.2006	1.9.2007		1.1.2007	1.7.2005

(1) UL C 83, 17.4.2007.

(2) Za blago, zajeto v carinski uniji ES-Turčija, je datum začetka veljavnosti 27. julij 2006.

Za kmetijske proizvode je datum začetka uporabe 1. januar 2007.

Za izdelke iz premoga in jekla je datum začetka uporabe 1. marec 2009.

16.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 136/23

Podatki, ki so jih predložile države članice o Državni Pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2009/C 136/06

Št. pomoči: XA 449/08

Država članica: Ciper

Regija: Ciper

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Πρόγραμμα Ελέγχου της σαλμονέλας στα σμήνη αυγοπαραγωγής

Pravna podlaga:

1.	Άρθρο 03525 του Προϋπολογισμού για το 2009 — Συμμετοχή σε Προγράμματα της Ευρωπαϊκής Ένωσης.

2.	Οι περί της Υγείας των Ζώων Νόμοι του 2001 έως 2007.

3.	Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili.

4.	Uredba Komisije (ES) št. 1168/2006 z dne 31. julija 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003.

5.	Απόφαση Εφόρου Ελέγχου Κρατικών Ενισχύσεων με αριθμό 305 και ημερομηνία 31 Δεκεμβρίου 2008 (Επίσημη Εφημερίδα της Κυπριακής Δημοκρατίας με αριθμό 4339 και ημερομηνία 16 Ιανουαρίου 2009 σ. 156.).

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 0,3 milijona EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: Program se bo izvajal šele, ko ga bo Evropska komisija objavila v skladu z Uredbo (ES) št. 1857/2006.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2009

Cilj pomoči: Bolezni živali (člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006). Shema zadeva: (i) pomoč kmetom za nadomestilo stroškov preprečevanja in izkoreninjenja bolezni živali (člen 10(1) Uredbe (ES) št. 1857/2006) in (ii) pomoč kmetom za nadomestilo zaradi izgub, ki jih povzročajo bolezni živali (člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006).

Zadevni gospodarski sektorji: Koda NACE A10407 – Reja perutnine

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Veterinary Services

Ministry of Agriculture, Natural Resources and the Environment

Athalassa

1417 Nicosia

CYPRUS

Spletni naslov: http://www.moa.gov.cy/moa/vs/vs.nsf/DMLinfo_gr/DMLinfo_gr?OpenDocument

http://www.publicaid.gov.cy/publicaid/publicaid.nsf/All/8C33E1F6FE7EC4C0C2257545002A533E/$file/Απόφαση%20Αρ.%20305.pdf

Drugi podatki: Cilj pomoči je izvedba programa za nadzor salmonele v jatah kokoši nesnic v skladu s prejšnjim pravnim redom Skupnosti (Uredba (ES) št. 1168/2006). Bolezen je vključena na seznam Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) in v Prilogo Odločbe sveta 90/424/EGS (seznam bolezni, ki so upravičene do sofinanciranja).

Načrtovani izdatki za leto 2009 za program nadzora salmonele v jatah kokoši nesnic so bili priglašeni Evropski komisiji v okviru programov sofinanciranja.

Upravičenci pomoči so rejci kokoši nesnic na območju, ki je pod upravo republike Ciper, tistih farm, kjer so odkrili prisotnost Salmonella enteritidis ali Salmonella typhimurium.

Št. pomoči: XA 451/08

Država članica: Ciper

Regija: Ciper

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Πρόγραμμα Ελέγχου της σαλμονέλας στα σμήνη κρεοπαραγωγής

Pravna podlaga:

1.	Άρθρο 03525 του Προϋπολογισμού για το 2009 — Συμμετοχή σε Προγράμματα της Ευρωπαϊκής Ένωσης.

2.	Οι περί της Υγείας των Ζώων Νόμοι του 2001 έως 2007.

3.	Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili.

4.	Uredba Komisije (ES) št. 646/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta.

5.	Απόφαση Εφόρου Ελέγχου Κρατικών Ενισχύσεων με αριθμό 305 και ημερομηνία 31 Δεκεμβρίου 2008 (Επίσημη Εφημερίδα της Κυπριακής Δημοκρατίας με αριθμό 4339 και ημερομηνία 16 Ιανουαρίου 2009 σ. 156).

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 0,01 milijona EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: Program se bo izvajal šele, ko ga bo Evropska komisija objavila v skladu z Uredbo (ES) št. 1857/2006.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2009

Cilj pomoči: Bolezni živali (člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006). Shema zadeva pomoč kmetom za stroške preprečevanja in izkoreninjanja bolezni živali (člen 10(1) Uredbe (ES) št. 1857/2006).

Zadevni gospodarski sektorji: Koda NACE A10407 – Reja perutnine

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Veterinary Services

Ministry of Agriculture, Natural Resources and the Environment

Athalassa

1417 Nicosia

CYPRUS

Spletni naslov: http://www.moa.gov.cy/moa/vs/vs.nsf/DMLinfo_gr/DMLinfo_gr?OpenDocument

http://www.publicaid.gov.cy/publicaid/publicaid.nsf/All/8C33E1F6FE7EC4C0C2257545002A533E/$file/Απόφαση%20Αρ.%20305.pdf

Drugi podatki: Pomoč je namenjena izvajanju programa za nadzor salmonele pri perutnini, namenjeni za zakol, v skladu z zakonodajo Skupnosti (Uredba (ES) št. 1168/2006). Bolezen je vključena na seznam Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) in v Prilogo Odločbe sveta 90/424/EGS (seznam bolezni, ki so upravičene do sofinanciranja). Načrtovani izdatki za leto 2009 za program nadzora salmonele pri perutnini, namenjeni za zakol, so bili priglašeni Evropski komisiji v okviru programov sofinanciranja. Ukrep krije stroške laboratorijskih testov. Vzorce bodo zbirale in testirale Veterinarske službe.

16.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 136/25

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2009/C 136/07

Št. pomoči: XA 29/09

Država članica: Francija

Regija: Bourgogne

Naziv sheme pomoči: Investissements bâtiments

Pravna podlaga: Code Général des collectivités territoriales, notamment son article L 1511-2

Délibération du Conseil régional de Bourgogne

Načrtovani letni izdatki po shemi: 600 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči: Za kolektivna poslopja na ravni regije: 20 % zneska upravičenih izdatkov (za gradnjo, nakup ali izboljšave nepremičnin, razen za nakup zemljišč; nakup strojev in opreme, splošne stroške (honorarje za arhitekte, študije izvedljivosti, nakup patentov in dovoljenj…). Pomoč je omejena na 100 000 EUR.

Za individualne zgradbe in zadruge CUMA, ki niso upravičene do pomoči po shemi za posodobitev hlevov: Pomoč za dobavo lesa in izdelavo lesene konstrukcije in ogrodja, 300 EUR/m3 za duglazijo in 500 EUR/m3 za hrast, v znesku največ 15 000 EUR za individualne strukture in do 20 000 EUR za kolektivne strukture (kmetijske zadruge, zadruge CUMA).

Največja intenzivnost skupne javne pomoči (CRB, država, EU, lokalni organi itd.) je 40 %.

Kolektivne strukture in kmetijska gospodarstva v težavah niso upravičeni.

Datum začetka izvajanja: 2009

Trajanje sheme pomoči: do leta 2013

Cilj pomoči: Ta shema pomoči spada pod člen 4 Uredbe (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006.

Cilj pomoči je izboljšanje pogojev kmetijske proizvodnje in zvišanje njene vrednosti s pomočjo zmanjšanja stroškov proizvodnje in izbolšanja kakovosti proizvodnje, proizvodov in zgradb.

Zadevni gospodarski sektorji: kmetijska proizvodnja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Conseil régional de Bourgogne

Direction de l’agriculture et du développement rural

17, boulevard de la Trémouille

BP 1602

21035 Dijon cedex

FRANCE

Naslov spletne strani: http://www.cr-bourgogne.fr/documents/gda/2008-12/equipements_collectifs.doc

http://www.cr-bourgogne.fr/doc/gda/2009-02/RT_2_BAB.doc

Št. pomoči: XA 30/09

Država članica: Francija

Regija: Bourgogne

Naziv sheme pomoči: Promotion des produits des filières de diversification et de qualité.

Pravna podlaga: Code Général des collectivités territoriales, notamment son article L 1511-2

Délibération du Conseil régional de Bourgogne

Načrtovani letni izdatki po shemi: 100 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči: 80 % zneska upravičenih stroškov (tehnični stroški, stroški dokumentacije in komunikacije) za:

publikacije, kataloge ali spletne strani z informacijami o proizvajalcih iz Bourgogne ali o proizvajalcih določenega proizvoda.

Datum začetka izvajanja: 2009

Trajanje sheme pomoči: do leta 2013

Cilj pomoči: Ta shema pomoči spada pod člen 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006.

Namen pomoči je propagirati in ovrednotiti vse proizvodnje ter proizvajalce, vključene v širitev proizvodnje (hortikultura, zdravilne rastline, zelenjava …), ali kakovostne proizvode (SIQO) v skladu s predhodno specifikacijo.

Ta shema pomoči bo omogočila financiranje posebnih stroškov različnih dejavnosti, ki jih izvajajo kolektivne strukture v kmetijskem sektorju. Nobena pomoč ne bo nakazana kmetom in vsak upravičenec bo lahko imel dostop do dejavnosti kolektivnih struktur, ne da bi se moral vanje včlaniti.

Zadevni gospodarski sektorji: kmetijska proizvodnja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Conseil régional de Bourgogne

Direction de l’agriculture et du développement rural

17, boulevard de la Trémouille

BP 1602

21035 Dijon cedex

FRANCE

Naslov spletne strani: http://www.cr-bourgogne.fr/doc/gda/2009-02/RT_9302_CPER_promotion_produits_diversifies.doc

Št. pomoči: XA 31/09

Država članica: Francija

Regija: Bourgogne

Naziv sheme pomoči: Démarches qualité SIQO et HACCP

Pravna podlaga: Code Général des collectivités territoriales, notamment son article L 1511-2

Délibération du Conseil régional de Bourgogne

Načrtovani letni izdatki po shemi: 250 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči: 80 % vrednosti upravičenih stroškov (stroški načrtovanja, dokumentiranja in komuniciranja) za dejavnosti, povezane z razvojem SICQ (razen za ekološko pridelavo in vino) in HACCP ukrepov za izboljšanje kakovosti, kot so:

raziskava trga,

priprava vlog za priznanje proizvodov in prilagajanje specifikacij, ki so bile oblikovane pred dnem začetka veljavnosti novih pravil,

ukrepi HACCP na kmetijah.

Datum začetka izvajanja: 2009

Trajanje sheme: do 2013

Cilj pomoči: Shemo pomoči utemeljuje člen 14 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006.

Cilj pomoči je spodbuditi in podpreti uveljavljanje ukrepov za izboljšanje kakovosti pri proizvodnji in proizvodih v Burgundiji.

Pomoč bo krila specifične stroške različnih ukrepov, izvedenih v okviru kolektivnih struktur v kmetijskem sektorju. Kmetje ne bodo deležni pomoči, vse upravičene osebe bodo imele dostop do ukrepov, izvedenih v okviru kolektivnih struktur, ne da bi se od njih pričakovalo članstvo v teh strukturah.

Zadevni gospodarski sektorji: kmetijska proizvodnja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Conseil régional de Bourgogne

Direction de l’agriculture et du développement rural

17, boulevard de la Trémouille

BP 1602

21035 Dijon cedex

FRANCE

Spletna stran: http://www.cr-bourgogne.fr/documents/gda/2008-12/demarches_qualiteSIQO_HACCP.doc

Št. pomoči: XA 44/09

Država članica: Španija

Regija: Principado de Asturias

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Ayudas al sector ganadero en forma de servicios prestados por Asturiana de Control Lechero, Cooperativa Limitada (ASCOL)

Pravna podlaga: Convenio de colaboración entre el Gobierno del Principado de Asturias y la Cooperativa Asturiana de Control Lechero (ASCOL) para el desarrollo de un programa de mejora genética de la cabaña ganadera asturiana de raza frisona durante el trienio 2009-2011.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Najvišji znesek pomoči, ki se lahko dodeli za vsako leto uporabe sporazuma, znaša:

Največja intenzivnost pomoči: Največja intenzivnost pomoči, ki se dodeli za vsako postavko akcijskega programa, ki jo izvaja prejemnik pomoči, znaša:

Datum začetka izvajanja: Od dneva objave številke vpisa zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Trajanje programa ali posamične pomoči:: do 31. decembra 2011.

Cilj pomoči: Izvajanje programa genetske izboljšave frizijske pasme goveda v regiji Asturias.

Uporabljajo se naslednji členi Uredbe 1857/2006:

Člen 15 – zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju. Upravičeni stroški: stroški organizacije programov usposabljanja rejcev, svetovalnih storitev, ki jih zagotavljajo tretje strani, organizacije srečanj za izmenjavo znanja, tekmovanj in razstav ter stroški razširjanja znanstvenih spoznanj in izdajanja publikacij ter izdelave spletnih strani.

V skladu s pogoji iz člena 15(4) bo tehnična pomoč na voljo vsem lastnikom živali, ki so registrirane v rodovniški knjigi za to pasmo, pri čemer članstvo v društvu ni pogoj za dostop do storitve.

Člen 16 – pomoč v živinorejskem sektorju. Upravičeni stroški: stroški izvajanja preizkusov za ugotavljanje donosa in genetske kakovosti živine ter stroški, vezani na uvajanje inovativnih vzrejnih tehnik v živinoreji, razen stroškov uvedbe in izvajanja umetne osemenitve ter stroškov rednega nadzora nad kakovostjo mleka.

V skladu z določbami člena 15(3) in člena 16(3) navedene uredbe se pomoč dodeli v obliki subvencioniranih storitev, ki jih zagotavljajo tretje strani, in ne vključuje neposrednih denarnih plačil proizvajalcem.

Zadevni gospodarski sektorji: reja krav mlekaric

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Consejería de Medio Rural y Pesca del Principado de Asturias

C/ Coronel Aranda, s/n, 4a planta

33071 Oviedo (Asturias)

ESPAÑA

Spletni naslov: Besedilo sporazuma o sodelovanju je na voljo na www.asturias.es na spletnem naslovu:

http://www.asturias.es/Asturias/descargas/CONVENIOS%20GANADERIA/ASCOL%2009%20%20convenio.pdf

Druge informacije: —

Generalni direktor za živinorejo in agroživilstvo,

Luis Miguel ALVAREZ MORALES

Št. pomoči: XA 46/09

Država članica: Španija

Regija: Asturias

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Asociación de Criadores de Ponis de Raza Asturcón (ACPRA)

Pravna podlaga: Convenio de colaboración entre el Gobierno del Principado de Asturias y la Asociación de Criadores de ponis de raza Asturcón (ACPRA) para el desarrollo del programa de conservación de dicha raza durante el trienio 2009-2011

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Največji znesek pomoči, ki bo dodeljen za posamezno leto v skladu s sporazumom:

Največja intenzivnost pomoči: Največja intenzivnost pomoči, ki se dodeli za vsako postavko programa dejavnosti, ki jo bo izvajal upravičenec pomoči:

Datum začetka izvajanja: od dneva objave registrske številke zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: do 31. decembra 2011

Cilj pomoči: izvajanje programa za ohranjanje pasme ponija Asturcón.

Uporabljajo se naslednji členi iz Uredbe (ES) št. 1857/2006:

Člen 15 – zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju. Upravičeni stroški: stroški organiziranja programov usposabljanja za rejce, stroški svetovalnih storitev, ki jih zagotavljajo tretje stranke, stroški organiziranja forumov izmenjave znanja, organiziranja tekmovanj in razstav, stroški širjenja strokovnega znanja in stroški publikacij.

Člen 16 – pomoč živinorejskemu sektorju. Upravičeni stroški: stroški vodenja rodovniške knjige; preskusi za določitev genetske kakovosti ali donosa živine, ki jih izvajajo tretje strani ali se izvajajo v imenu tretjih strani, so izključeni.

Zadevni gospodarski sektorji: vzreja konjev

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Consejería de Medio Rural y Pesca del Principado de Asturias

C/Coronel Aranda, s/n, 4a planta

33071 Oviedo (Asturias)

ESPAÑA

Spletna stran: besedilo sporazuma o sodelovanju je na voljo na spletni strani www.asturias.es

http://www.asturias.es/Asturias/descargas/CONVENIOS%20GANADERIA/ACOXA%2009%20convenio.pdf

Drugi podatki: —

Generalni direktor za živinorejo in agroživilstvo

Luis Miguel ÁLVAREZ MORALES

16.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 136/29

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja – Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta, Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega Parlamenta in Sveta

(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov)

2009/C 136/08

EOS (1)	Sklic in naslov harmoniziranega standarda (in referenčni dokument)	Referenca za nadomestni standard	Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomestnega standarda Opomba 1
CEN	EN ISO 9000:2005 Sistemi vodenja kakovosti – Osnove in slovar (ISO 9000:2005)	—
CEN	EN ISO 9001:2008 Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve (ISO 9001:2008)	—
CEN	EN ISO 14001:2004 Sistemi ravnanja z okoljem – Zahteve z navodili za uporabo (ISO 14001:2004)	—
CEN	EN ISO 14020:2001 Okoljske označbe in deklaracije – Splošna načela (ISO 14020:2000) (ISO 14020:2000)	—
CEN	EN ISO 14021:2001 Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko samodeklariranje (okoljsko označevanje II. vrste) (ISO 14021:1999)	—
CEN	EN ISO 14024:2000 Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko označevanje I. vrste – Načela in postopki (ISO 14024:1999)	—
CEN	EN ISO 14031:1999 Ravnanje z okoljem – Vrednotenje učinkov ravnanja z okoljem – Smernice (ISO 14031:1999)	—
CEN	EN ISO 14040:2006 Ravnanje z okoljem – Ocenjevanje življenjskega cikla – Načela in okviri (ISO 14040:2006)	—
CEN	EN ISO 14044:2006 Ravnanje z okoljem – Ocenjevanje življenjskega cikla – Zahteve in smernice (ISO 14044:2006)	—
CEN	EN ISO/IEC 17000:2004 Ugotavljanje skladnosti – Slovar in splošna načela (enakovreden z ISO/IEC 17000:2004) (ISO/IEC 17000:2004)	—
CEN	EN ISO/IEC 17011:2004 Ugotavljanje skladnosti – Splošne zahteve za akreditacijske organe, ki akreditirajo organe za ugotavljanje skladnosti (ISO/IEC 17011:2004)	—
CEN	EN ISO/IEC 17020:2004 Splošna merila za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolo (ISO/IEC 17020:1998)	—
CEN	EN ISO/IEC 17021:2006 Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki presojajo in certificirajo sisteme vodenja (ISO/IEC 17021:2006)	—
CEN	EN ISO/IEC 17024:2003 Ugotavljanje skladnosti – Splošne zahteve za organe na področju certificiranja osebja (ISO/IEC 17024:2003)	—
CEN	EN ISO/IEC 17025:2005 Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev (ISO/IEC 17025:2005)	—
CEN	EN ISO/IEC 17025:2005/AC:2006
CEN	EN ISO/IEC 17040:2005 Ugotavljanje skladnosti – Splošne zahteve za medsebojno ocenjevanje organov za ugotavljanje skladnosti in akreditacijskih organov (ISO/IEC 17040:2005)	—
CEN	EN ISO/IEC 17050-1:2004 Ugotavljanje skladnosti – Dobaviteljeva izjava o skladnosti – 1. del: Splošne zahteve (ISO/IEC 17050-1:2004)	—
CEN	EN ISO/IEC 17050-2:2004 Ugotavljanje skladnosti – Dobaviteljeva izjava o skladnosti – 2. del: Podporna dokumentacija (ISO/IEC 17050-2:2004)	—
CEN	EN ISO 19011:2002 Smernice za presojanje sistemov vodenja kakovosti in/ali sistemov ravnanja z okoljem (ISO 19011:2002)	—
CEN	EN 45011:1998 Splošna merila za certifikacijske organe za področje certificiranja sistemov proizvodov (ISO/IEC Vodilo 65:1996)	—

Opomba 1

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica („dow“), ki ga določi Evropska Organizacija za Standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 2

Področje uporabe novega (ali dopolnjenega) standarda ostaja nespremenjeno (enako kot pri nadomeščenem standardu). Domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami direktive, ki jo navaja nadomeščeni standard, preneha veljati z navedenim datumom

Opomba 3

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe. Nadomestni standard (stolpec 3) zato sestoji iz EN CCCCC:YYYY in njegovih morebitnih predhodnih sprememb, vendar brez nove citirane spremembe. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

OPOMBA:

—	Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov nudijo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalne organizacije za standarde, katerih seznam je priložen k Direktivi 98/34/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta, spremenjene z Direktivo 98/48/ES (3).

—	Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh jezikih Skupnosti.

—	Ta seznam nadomešča vse predhodne sezname, objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Posodobitev tega seznama zagotavlja Komisija.

Več informacij o harmoniziranih standardih najdete na internetu na:

http://ec.europa.eu/enterprise/newapproach/standardization/harmstds

(1) EOS: Evropske organizacije za standarde:

— CEN: Avenue Marnix 17, B-1000 Bruselj, Tel. +32 25500811; Faks +32 25500819 (http://www.cen.eu);

— CENELEC: Avenue Marnix 17, B-1000 Bruselj, Tel. +32 25196871; Faks +32 25196919 (http://www.cenelec.org);

— ETSI: 650, route des Lucioles, F-06921 Sophia Antipolis, Tel. +334 92944200; Faks +334 93654716 (http://www.etsi.org).

(2) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(3) UL L 217, 5.8.1998, str. 18.

16.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 136/31

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV – EACEA/14/09

Program sodelovanja na področju izobraževanja ICI – Sodelovanje v visokošolskem izobraževanju in usposabljanju med EU in Avstralijo, Japonsko in Republiko Korejo

2009/C 136/09

1. CILJI IN OPIS

Splošni cilj razpisa je krepitev vzajemnega razumevanja med narodi EU in partnerskimi državami, vključno s poglobitvijo poznavanja njihovih jezikov, kultur in ustanov, ter izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in usposabljanja s spodbujanjem uravnoteženih partnerstev med ustanovami za visokošolsko izobraževanje in poklicno usposabljanje v Evropi in partnerskih državah.

2. UPRAVIČENI PROSILCI

Vlogo za dodelitev dotacije v okviru tega razpisa lahko predložijo visokošolske izobraževalne ustanove, ustanove za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter konzorciji visokošolskih izobraževalnih ustanov in/ali ustanov za poklicno izobraževanje in usposabljanje.

Upravičeni prosilci morajo biti iz ene od partnerskih držav in iz ene od 27 držav članic Evropske unije.

3. UPRAVIČENE DEJAVNOSTI

Ta razpis ICI-ECP podpira skupne projekte mobilnosti, ki so usmerjeni v strukturirano izmenjavo študentov in akademskega osebja, ter vzajemni razvoj skupnih ali deljenih učnih načrtov in skupnih študijskih programov.

Vsi projekti mobilnosti morajo obravnavati: razvoj inovativnih mednarodnih učnih načrtov, študentske storitve, jezikovno pripravo in uvajanje v zadevno kulturo, organizacijske okvire za mobilnost študentov in akademskega osebja, ocenjevanje, trajnost in širjenje rezultatov.

Konzorcij, ki se prijavlja na razpis ICI-ECP s projektom Skupna mobilnost mora vključevati vsaj tri visokošolske izobraževalne ustanove in/ali ustanove za poklicno izobraževanje iz treh različnih držav članic Evropske unije in vsaj dve ustanovi iz partnerskih držav.

Projekti trajajo tri leta.

Dejavnosti je treba začeti med 1. novembrom 2009 in 31. decembrom 2009, zaključiti pa jih je treba do 31. oktobra 2012.

4. MERILA ZA DODELITEV

Za oceno splošne kakovosti predlogov, ki so upravičeni do sodelovanja v tem razpisu, bodo uporabljena naslednja merila kakovosti:

Pomembnost projekta za odnose med EU in partnerskimi državami (predstavlja 25 % skupnih točk) bo določena na podlagi:

—	ustreznosti predloga glede na cilje razpisa;

—	dodane vrednosti študijskega programa v predlagani znanstveni disciplini in poklicu z vidika odnosov med EU in partnersko državo.

Prispevek h kakovosti in odličnosti (predstavlja 25 % skupnih točk) bo določena na podlagi:

—	potencialnega prispevka projekta h kakovosti izobraževanja, odličnosti in inovacijam;

—	pomembnosti projekta pri izboljšavi metod poučevanja in možnosti študentov za nadaljnji študij/njihovih poklicnih možnosti;

—	obsega opredelitve sistema za nadzor akademske kakovosti in njegove učinkovitosti pri zagotavljanju prispevka k akademski odličnosti.

Kakovost izvajanja projekta (predstavlja 50 % skupnih točk) bo določena na podlagi:

—	dobro opredeljenih mehanizmov sodelovanja in administrativne strukture delujočih partnerstev;

—	uravnoteženosti integracije sheme mobilnosti med partnerskimi ustanovami; uravnoteženosti predlaganih mobilnostnih tokov;

—	zanesljivosti mehanizmov za izbiro prijav študentov na osnovi preglednosti, enakosti in načela preteklih dosežkov, in splošnih standardov za skupno prijavo, uvrstitev v izbor in postopek testiranja, dogovorjenih v partnerstvu.

—	zanesljivosti in jasnosti ureditve o akademskih kreditnih točkah in prenosu kreditnih točk ter združljivosti te ureditve z ETCS;

—	kakovosti virov, ki so na voljo za gostitev tujih študentov in akademskega osebja;

—	kakovosti jezikovnega načrta;

—	kakovosti sistema spremljanja in ocenjevalnega načrta;

—	kakovosti dejavnosti širjenja rezultatov in

—	kakovosti razvojnega in trajnostnega načrta.

5. PRORAČUN

Razpoložljiva proračunska sredstva znašajo približno 2,8 milijonov EUR. Partnerske države bodo zagotovile primerljivo količino finančnih sredstev v skladu s pravili, ki veljajo za vsako od teh držav.

Pričakuje se, da bodo v letu 2009 financirani trije do štirje projekti EU–Avstralija, eden do dva projekta EU–Japonska in trije do štirje projekti EU–Republika Koreja.

6. ROK ZA ODDAJO PREDLOGOV

Prijave je treba poslati tako Evropski uniji (Agenciji) kot tudi izvajalskim ustanovam v Avstraliji (avstralskemu ministrstvu za izobraževanje, DEEWR), na Japonskem (japonski študentski organizaciji, JASSO) in v Republiki Koreji (ministrstvu za izobraževanje, znanost in tehnologijo, MEST).

Prijave v imenu vodilne institucije EU je treba poslati Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo najkasneje do 15. septembra 2009.

The Education, Audiovisual and Culture Executive Agency

EU-ICI Call for Proposals 2009

Avenue du Bourget no 1

Bour 02/23

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Prijave v imenu vodilnih institucij EU je treba poslati na ustreznem obrazcu, pravilno izpolnjene in opremljene z datumom, podpisati pa jih mora oseba, ki je pooblaščena, da lahko prevzame pravno zavezujoče obveznosti v imenu organizacije prijaviteljice.

7. DODATNE INFORMACIJE

Navodila in prijavni obrazci so na voljo na spletni strani:

http://eacea.ec.europa.eu/extcoop/ici-ecp/index_en.htm

Prijave morajo biti predložene na predvidenem obrazcu in morajo vsebovati vse zahtevane priloge in informacije.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.136.slv
Uradni list Evropske unije		C 136

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 16. junij 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 136/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji – (Primera COMP/M.5377 – SNCF/VFE P/Bollore/JV) ( 1 )	1

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Komisija
2009/C 136/09	Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/14/09 – Program sodelovanja na področju izobraževanja ICI – Sodelovanje v visokošolskem izobraževanju in usposabljanju med EU in Avstralijo, Japonsko in Republiko Korejo	31

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2009/C 136/10	Predhodna priglasitev koncentracije – (Zadeva COMP/M.5543 – EnBW/Borusan/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	34

	DRUGI AKTI
	Svet
2009/C 136/11	Obvestilo osebam, skupinam in organizacijam s seznama iz člena 2(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (glej Prilogo k Uredbi Sveta 2009/…/ES z dne 15. junija 2009)	35

	Komisija
2009/C 136/12	Obvestilo o zahtevi v okviru člena 30 Direktive 2004/17/ES – Zahteva države članice	37

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3850
JPY	japonski jen	136,08
DKK	danska krona	7,4465
GBP	funt šterling	0,84720
SEK	švedska krona	10,8345
CHF	švicarski frank	1,5110
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,9055
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,839
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	280,40
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7035
PLN	poljski zlot	4,5260
RON	romunski leu	4,2200
TRY	turška lira	2,1438
AUD	avstralski dolar	1,7285
CAD	kanadski dolar	1,5690
HKD	hongkonški dolar	10,7344
NZD	novozelandski dolar	2,1953
SGD	singapurski dolar	2,0190
KRW	južnokorejski won	1 742,10
ZAR	južnoafriški rand	11,1603
CNY	kitajski juan	9,4684
HRK	hrvaška kuna	7,2350
IDR	indonezijska rupija	14 090,25
MYR	malezijski ringit	4,8871
PHP	filipinski peso	67,054
RUB	ruski rubelj	43,2745
THB	tajski bat	47,353
BRL	brazilski real	2,6851
MXN	mehiški peso	18,6982
INR	indijska rupija	66,0850

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 136/02	Menjalni tečaji eura	2

2009/C 136/03	Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih vrst državnih pomoči ( 1 )	3

2009/C 136/04	Kodeks najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči	13

2009/C 136/05	Obvestilo Komisije v zvezi z začetkom uporabe protokolov o pravilih glede porekla, ki določajo diagonalno kumulacijo med Skupnostjo, Alžirijo, Egiptom, Ferskimi otoki, Islandijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Norveško, Švico (vključno z Lihtenštajnom), Sirijo, Tunizijo, Turčijo ter Zahodnim bregom in Gazo	21

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2009/C 136/06	Podatki, ki so jih predložile države članice o Državni Pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	23

2009/C 136/07	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	25

2009/C 136/08	Sporočilo Komisije v okviru izvajanja – Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta, Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega Parlamenta in Sveta (Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov)	29