11.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 132/5

Menjalni tečaji eura (1)

10. junija 2009

2009/C 132/05

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,4102
JPY	japonski jen	138,03
DKK	danska krona	7,4462
GBP	funt šterling	0,85830
SEK	švedska krona	10,7296
CHF	švicarski frank	1,5158
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,8430
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,748
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	278,17
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6995
PLN	poljski zlot	4,4645
RON	romunski leu	4,1970
TRY	turška lira	2,1698
AUD	avstralski dolar	1,7387
CAD	kanadski dolar	1,5500
HKD	hongkonški dolar	10,9307
NZD	novozelandski dolar	2,2257
SGD	singapurski dolar	2,0431
KRW	južnokorejski won	1 771,60
ZAR	južnoafriški rand	11,3326
CNY	kitajski juan	9,6365
HRK	hrvaška kuna	7,2639
IDR	indonezijska rupija	14 109,80
MYR	malezijski ringit	4,9294
PHP	filipinski peso	66,846
RUB	ruski rubelj	43,6320
THB	tajski bat	48,010
BRL	brazilski real	2,7136
MXN	mehiški peso	19,1153
INR	indijska rupija	66,7450

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

11.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 132/6

Sporočilo Komisije o usmerjanju državnih pomoči za družbe za upravljanje ladij

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 132/06

1. PODROČJE UPORABE

To sporočilo se nanaša na upravičenost upravljalcev posadke in tehničnih upravljavcev ladij do zmanjšanja davka od dobička pravnih oseb ali uporabo davka na tonažo iz oddelka 3.1 Sporočila komisije C(2004) 43 – smernice Skupnosti o državnih pomočeh za prevoze po morju (1) („smernice“). Ne nanaša se na državne pomoči za družbe, ki zagotavljajo komercialno upravljanje ladij. Sporočilo se uporablja za posadko in tehnične upravljavce, ne glede na to, ali se ti zagotavljajo individualno ali v celoti za isto ladjo.

2. UVOD

2.1 Splošno ozadje

Smernice določajo pogoje glede upravičenosti družb za upravljanje ladij do davka na tonažo ali drugih davčnih ugodnosti za ladijske prevoznike (oddelek 3.1). Vendar pa je upravičenost omejena na zagotavljanje tako tehničnega upravljanja kot upravljanja posadke za isto ladjo („celovito upravljanje“), medtem ko te dejavnosti niso upravičene do davka na tonažo ali drugih davčnih ugodnosti, če se zagotavljajo ločeno.

Smernice določajo, da bo Komisija po treh letih preučila vplive smernic na upravljanje ladij (2). Sporočilo opredeljuje izide tega nedavnega ocenjevanja in oblikuje sklepne ugotovitve o upravičenosti družb za upravljanje ladij do državnih pomoči.

2.2 Družbe za upravljanje ladij

Družbe za upravljanje ladij so pravne osebe, ki nudijo različne vrste storitev lastnikom ladij, kot na primer tehnični nadzor, najemanje in usposabljanje posadke, upravljanje posadke in obratovanja ladje. Med storitvami upravljanja ladij so naslednje tri kategorije: upravljanje posadke, tehnično in poslovno upravljanje.

Upravljanje posadke obsega zlasti ukvarjanje z zadevami v zvezi s posadko, kot na primer izbira in zaposlovanje usposobljenih pomorščakov, izdaja plačilnih list, zagotavljanje ustreznega števila članov ladijske posadke, preverjanje spričeval pomorščakov, plačevanje prispevkov za nezgodno in invalidsko zavarovanje pomorščakov, organizacijo potovanja in oskrbo z vizumi, urejanje zdravstvene oskrbe, ocenjevanje uspešnosti pomorščakov in v nekaterih primerih njihovo usposabljanje. Upravljanje posadke predstavlja daleč najpomembnejši del dejavnosti ladijskega upravljanja povsod po svetu.

Tehnično upravljanje obsega zagotavljanje plovnosti plovila in njegovo skladnost s tehničnimi zahtevami ter zahtevami po varnosti in varovanju. Tehnični vodja je zlasti odgovoren za odločanje o popravilih in vzdrževanju ladje. Tehnično upravljanje predstavlja pomemben del ladijskega upravljanja, čeprav skromnejši od upravljanja posadke.

Poslovno upravljanje sesestoji iz spodbujanja in zagotavljanja prodaje ladijskih zmogljivosti, z najemanjem ladij, sprejemanjem rezervacij za prevoz blaga in potnikov, zagotavljanjem trženja in imenovanjem agentov. Poslovno upravljanje predstavlja razmeroma skromen del ladijskega upravljanja. Do danes Komisija ne razpolaga s popolnimi informacijami o poslovnem upravljanju ladij. Poslovno upravljanje v tem sporočilu zato ni obravnavano.

Kot vsaka pomorska dejavnost je tudi ladijsko upravljanje v svojem bistvu dejavnost v svetovnem merilu. Ker ne obstaja mednarodna zakonodaja glede upravljanja ladij s strani tretjih, so bili na tem področju postavljeni standardi v okviru dogovorov o zasebnem pravu (3).

V Skupnosti se upravljanje ladij v glavnem izvršuje v Cipru. Družbe za upravljanje ladij so še v Združenem kraljestvu, Nemčiji, na Danskem, v Belgiji in na Nizozemskem. Zunaj Skupnosti so družbe za upravljanje ladij v glavnem ustanovljene v Hongkongu, Singapuru, Indiji, Združenih arabskih emiratih in ZDA.

2.3 Pregled pogojev upravičenosti za družbe za upravljanje ladij

Od objave smernic januarja 2004 so se številne pomorske države pridružile Skupnosti, med njimi Ciper, ki ima najobsežnejšo industrijo ladijskega upravljanja na svetu.

Pristop Cipra in njegovo predhodno delovanje za izpolnjevanje smernic, kakor tudi študija, ki jo je izdelal upravni konzorcij te države članice (4), je pospešila celovitejše razumevanje te dejavnosti in njenega razvoja. Še več zavedanja o tem je bilo pridobljenega v povezavi med tehničnim upravljanjem in upravljanjem posadke na eni strani in ladijskim prevozništvom na drugi strani, kakor tudi z možnostjo, da vodstvo posadke in/ali tehnično vodstvo pomaga pri doseganju ciljev smernic.

3. OCENA UPRAVIČENOSTI DRUŽB ZA UPRAVLJANJE LADIJ DO DRŽAVNIH POMOČI

Upravljanje ladij je v nasprotju z drugimi pomorskimi storitvami standardna temeljna dejavnost pomorskih prevoznikov, ki se običajno oskrbuje znotraj družbe. Upravljanje ladij je ena najznačilnejših dejavnosti upravljavcev ladij. Dandanes se v nekaterih primerih najamejo zunanji izvajalci, ki se ukvarjajo z upravljanjem ladij. Prav zaradi povezave med upravljanjem ladij in pomorskim prevozništvom, saj predstavljajo družbe za upravljanje ladij s strani tretjih strokovno usposobljeni z enakim znanjem kot lastniki ladij, čeprav v drugi usmeritvi, in delujejo v istem poslovnem okolju. Lastniki ladij so edine stranke družb za upravljanje ladij.

Na teh temeljih Komisija meni, da najem zunanjih izvajalcev pri upravljanju ladij ne bi smel biti kazensko obdavčen v primerjavi z notranjim upravljanjem ladij, kadar družbe za upravljanje ladij izpolnjujejo iste zahteve, kot jih izpolnjujejo lastniki ladij in da ukrepi pomoči za slednje prispevajo k doseganju ciljev smernic na enak način kot ukrepi pomoči za lastnike ladij.

Komisija dodatno meni, da ravno zaradi te njihove usmeritve (specializacije) in značilnosti temeljnega poslovanja lahko družbe za upravljanje ladij pomembno prispevajo k doseganju ciljev smernic, zlasti pri doseganju „učinkovitega, varnega in okolju prijaznega pomorskega prevoza“ in pri „konsolidaciji povezanih pomorskih storitev, ki delujejo v državah članicah“ (5).

4. RAZŠIRITEV UPRAVIČENOSTI DO DRŽAVNE POMOČI NA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE LADIJ

Na podlagi razlage v oddelku 3 zgoraj bo Komisija v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti odobrila davčno olajšavo za družbe za upravljanje ladij iz oddelka 3.1 smernic glede na skupno ali individualno zagotovljeno posadko in tehnično vodstvo ladij, če so izpolnjeni pogoji iz oddelkov 5 in 6 tega sporočila.

5. PREDPISANI POGOJI ZA TEHNIČNE UPRAVLJAVCE IN UPRAVLJAVCE POSADKE

Da bi bile upravičene do pomoči, morajo družbe za upravljanje ladij predstaviti jasno povezavo s Skupnostjo in njenim gospodarstvom v skladu z oddelkom 3.1 smernic. Nadalje morajo prispevati k ciljem iz smernic, kot na primer tistim iz oddelka 2.2 smernic. Tehnični upravljavci in upravljavci posadke so upravičeni do državne pomoči, če ladje, ki jih upravljajo, izpolnjujejo zahtevane pogoje iz oddelkov 5.1 do 5.4 tega sporočila. Dejavnosti, ki so upravičene do pomoči, se morajo izvajati na ozemlju Skupnosti.

5.1 Prispevek h gospodarstvu in zaposlovanju v Skupnosti

Gospodarska povezava s Skupnostjo se izkaže z dejstvom, da se izvaja upravljanje ladij na ozemlju ene ali več držav članic in da se v dejavnostih na kopnem ali na ladjah zaposlujejo predvsem državljani Skupnosti.

5.2 Gospodarska povezava med upravljanimi ladjami in Skupnostjo

Družbe za upravljanje ladij lahko koristijo državne pomoči za tiste ladje, ki so v celoti upravljane z ozemlja Skupnosti, ne glede na to, ali je upravljanje zagotovljeno znotraj družbe ali pa ga delno ali v celoti izvaja ena ali več zunanjih družb za upravljanje ladij.

Ker pa družbe za upravljanje nimajo popolnega nadzora nad svojimi strankami, se zgornja zahteva šteje za izpolnjeno, če se vsaj dve tretjini tonaže upravljanih ladij upravljata z ozemlja Skupnosti. Presežna tonaža v odstotku, ki ni v celoti upravljan iz Skupnosti, ni upravičena do pomoči (6).

5.3 Skladnost z mednarodnimi standardi in standardi Skupnosti

Družbe za upravljanje ladij so upravičene do pomoči, če vse ladje in posadke, ki jih upravljajo, izpolnjujejo mednarodne standarde in zahteve prava Skupnosti, zlasti tiste, ki se nanašajo na varovanje, varnost, usposabljanje in potrjevanje pomorščakov, upoštevanje okoljsko učinkovitih in delovnih pogojev na ladji.

5.4 Predpisani delež tonaže pod zastavo Skupnosti (povezava z zastavo)

Za družbe za upravljanje ladij se uporablja zahteva po predpisanem deležu tonaže, opredeljena v osmem poglavju oddelka 3.1 smernic. Delež tonaže pod zastavo Skupnosti, ki služi kot referenčna vrednost, je tisti, ki je objavljen na dan objave tega sporočila v Uradnem listu Evropske unije. Za nove družbe se referenčna vrednost izračuna leto dni po datumu, ko so začele s svojo dejavnostjo.

6. DODATNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCE POSADKE

6.1 Usposabljanje pomorščakov

Upravljavci posadke so upravičeni do državne pomoči, če imajo pomorščaki na upravljanih ladjah možnost izobraževanja in usposabljanja ter so pridobili spričevalo o usposobljenosti v skladu z Mednarodno konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, 1978, kakor je bila spremenjena (STCW), in so uspešno zaključili usposabljanje iz osebne varnosti na ladijskem krovu. Nadalje so upravljavci posadke upravičeni do pomoči, če izpolnjujejo zahteve STCW in prava Skupnosti glede odgovornosti družb.

6.2 Socialni pogoji

Upravljavci posadke morajo, da bi bili upravičeni do državne pomoči, zagotoviti, da delodajalec pomorščakov na vseh upravljanih ladjah v celoti izvaja določbe Konvencije o pomorskih delovnih standardih 2006 Mednarodne organizacije dela („MLC“) (7), ne glede na to, ali je lastnik ladje ali družba za upravljanje ladij. Družbe za upravljanje ladij morajo zlasti zagotoviti, da se ustrezno uporabljajo določbe MLC glede sporazuma o zaposlovanju pomorščakov (8), izgubi ladje ali potopitvi (9), zdravstveni oskrbi (10), odgovornosti lastnika ladje vključno z izplačilom plač v primeru nezgode ali bolezni (11) ter repatriacije (12).

Upravljavci posadke morajo zagotoviti tudi, da ravnajo skladno z mednarodnimi standardi glede delovnega časa in časa počitka, ki ga določa MLC.

Nazadnje morajo upravljavci posadke, da bi bili upravičeni do pomoči, zagotoviti finančno varnost v obliki nadomestil v primeru smrti ali dolgotrajne nezmožnosti pomorščakov za delo zaradi poklicne poškodbe, bolezni ali tveganja.

7. OBRAČUN DAJATEV

Tudi za družbe za upravljanje ladij bo Komisija v izogib izkrivljanju uporabljala načelo iz smernic, v skladu s katerim lahko odobri le sheme, ki omogočajo enotno davčno obremenitev v državah članicah, ko gre za isto vrsto dejavnosti ali za isto tonažo. To pomeni, da Komisija ne more odobriti popolne oprostitve ali podobnih shem (13).

Davčna osnova, ki se uporablja za družbe za upravljanje ladij, očitno ne more biti ista kot davčna osnova za lastnike ladij, saj je pri določeni ladji dobiček družb za upravljanje ladij znatno nižji od dobička lastnika ladje. V skladu s študijo iz oddelka 2.3 kakor tudi s prejetimi obvestili je treba uporabiti približno 25-odstotno davčno osnovo za družbe za upravljanje ladij (absolutno ali izražena v tonaži ali kot ocenjeni dobiček) v primerjavi z davčno osnovo, ki se uporablja za lastnike ladij za iste vrste ladij ali enako tonažo. Komisija zato zahteva, da se za družbe za upravljanje ladij uporablja v davčnih shemah na tonažo odstotek, ki ni nižji od 25 % (14).

Če družbe za upravljanje ladij opravljajo druge dejavnosti, ki niso upravičene do državne pomoči iz tega sporočila, morajo za te dejavnosti voditi račune ločeno.

Če družbe za upravljanje ladij za del svojih dejavnosti sklenejo pogodbo s podizvajalcem (s tretjo stranjo), slednji ni upravičen do državnih pomoči.

8. UPORABA IN PREGLED

Komisija bo uporabljala smernice, navedene v tem sporočilu, od dneva po dnevu objave v Uradnem listu Evropske unije.

Državne pomoči družbam za upravljanje ladij se bodo upoštevale v splošnem pregledu smernic, kakor je predvideno v njihovem oddelku 13.

(1) UL C 13, 17.1.2004, str. 3.

(2) Glej opombo št. 3 na strani 7 UL C 13, 17.1.2004.

(3) Primer je „Sporazum SHIPMAN 98 standarda BIMCO o upravljanju ladij“, ki se pogosto uporablja v odnosih med družbami za upravljanje ladij in lastniki ladij.

(4) Študija o upravljanju ladij v Cipru in Evropski uniji z dne 31. maja 2008, ki jo je za ciprsko vlado izvedel konzorcij pod vodstvom Univerze za ekonomijo in poslovno upravo na Dunaju.

(5) Oddelek 2.2 smernic.

(6) Dejstvo, da družba za upravljanje ladij kot taka ne upošteva pravila dveh tretjin, ne vpliva na njeno upravičenost do pomoči.

(7) Opozoriti je treba, da so evropski socialni partnerji sprejeli Sporazum, ki povzema bistveni del Konvencije o delu v pomorstvu 2006, ki je vključena v pravo Skupnosti v Direktivi Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 za izvajanje Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) na podlagi Konvencije o delu v pomorstvu 2006 in spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L 124, 20.5.2009, str. 30).

(8) Pravilo 2.1 in Standard A2.1 (Sporazum o zaposlovanju pomorščakov) iz Naslova 2 MLC.

(9) Ibid., Pravilo 2.6 in Standard A2.6 (Nadomestila pomorščakom ob izgubi ladje ali potopitvi) iz Naslova 2.

(10) Ibid., Pravilo 4.1 in Standard A4.1 (Zdravstvena oskrba na krovu ladje in na obali – odgovornost lastnika ladje); Pravilo 4.3 in Standard A4.3 (Varovanje zdravja in varnost ter preprečevanje nezgod); Pravilo 4.4 (Dostop do storitev za ohranjanje dobrega počutja na obali) iz Naslova 4.

(11) Ibid., Pravilo 4.2 in Standard A4.2 (Odgovornost lastnika ladij) iz Naslova 4.

(12) Ibid., Pravilo 2.5 in Standard A2.5 (Repatriacija) iz Naslova 2.

(13) Komisija izkorišča priložnost, da v tem sporočilu poudari, da je mehanizem za izračun davka, ki ga plačujejo družbe za upravljanje ladij ali lastniki ladij, kot tak nepomemben; nepomembno je zlasti to, ali se sistem, ki temelji na ocenjenem dohodku, uporablja ali ne.

(14) Lastniki ladij, kadar so upravičeni do pomoči, morajo plačati davek na celotno tonažo.

11.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 132/10

Javni razpis za zbiranje predlogov posrednih ukrepov v večletnem programu Skupnosti za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije (varnejši internet)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 132/07

Evropska komisija v skladu s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 1351 z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi večletnega programa Skupnosti za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije (1) (varnejši internet) vabi k oddaji predlogov ukrepov, ki bodo financirani v tem programu.

Varnejši internet obravnava štiri področja:

(a)	zagotavljanje osveščanja javnosti,

(b)	boj proti nezakoniti vsebini in škodljivemu vedenju na spletu,

(c)	spodbujanje varnejšega spletnega okolja,

(d)	vzpostavitev baze znanja.

Program je naslednik programa Varnejši internet plus (2005-2008).

V skladu s členom 3 Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta je Evropska komisija pripravila delovni program (2), ki je podlaga za izvajanje programa v letu 2009. Delovni program vsebuje nadaljnje informacije o ciljih, prednostnih nalogah, okvirnih proračunskih sredstvih in vrstah ukrepov, navedenih v tem razpisu za zbiranje predlogov, ter pravilih o upravičenosti do sodelovanja.

Informacije o tem, kako pripraviti in vložiti predloge, ter o tem, kako poteka postopek ocenjevanja, najdete v navodilih za vlagatelje (3).

To dokumentacijo, delovni program in nadaljnje informacije o tem razpisu lahko zahtevate pri Evropski komisiji na naslednjem naslovu:

European Commission

Information Society and Media Directorate General

Safer Internet

EUFO 1195

Rue Alcide de Gasperi

2920 Luxembourg

LUXEMBOURG

E-mail: saferinternet@ec.europa.eu

Fax +352 4301-34079

Web: http://ec.europa.eu/saferinternet

4.	Predlogi se lahko vložijo za spodaj navedene dele razpisa. Vlagatelji, ki nameravajo vložiti predloge za več kot en del razpisa, morajo vložiti ločene predloge za vsak posamezni del.

Okvirna skupna proračunska sredstva tega razpisa, ki znašajo 9 333 mio EUR, prispeva Skupnost iz proračuna za leto 2009. Da bi v celoti uresničili cilj povezane evropske mreže centrov za varnejši internet, se lahko proračunska sredstva za razpis za leto 2009 zagotovijo tudi iz proračuna za leto 2010, vendar le pod pogojem, da proračunski organ sprejme proračun za leto 2010 in da je zagotovljenih dovolj sredstev. V primeru odločitve za takšno morebitno povečanje bodo sredstva povečana pred rokom za oddajo, ki velja za ta razpis.

Sredstva za predloge, vložene na podlagi tega razpisa, bodo dodeljena s pogodbo o dodelitvi sredstev.

Po ocenjevanju predlogov bo sestavljen seznam predlogov, ki naj bi prejeli finančna sredstva. Seznamu se lahko doda rezervni seznam dovolj kakovostnih predlogov, ki bodo sofinancirani, če bo na voljo dovolj sredstev.

Na razpisu za zbiranje predlogov v okviru tega delovnega programa lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v eni od držav članic. Sodelujejo lahko tudi pravne osebe s sedežem v državah Efte, ki so pogodbenice sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (Norveška, Islandija in Lihtenštajn).

Prav tako lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v drugih državah, če upoštevajo pogoje iz člena 2 sklepa o programu (4) in če je z njimi podpisan dvostranski sporazum. Če bodo izbrani predlogi, ki so jih vložile pravne osebe iz teh držav, bo pogodba o dodelitvi proračunskih sredstev podpisana šele, ko bodo končane potrebne faze za pridružitev te države programu s podpisom dvostranskega sporazuma. Ažurirani podatki o državah, ki so del programa, so na voljo na spletni strani o programu na http://ec.europa.eu/saferinternet

Pravne osebe s sedežem v državah, ki niso države članice EU in ki niso navedene zgoraj, in mednarodne organizacije lahko sodelujejo v vseh projektih na lastne stroške.

Pravne osebe s sedežem v Rusiji lahko sodelujejo pri ukrepu 1.1 (centri za varnejši internet) tega razpisa za zbiranje predlogov pod pogoji, določenimi v delovnem programu.

1. del: Deli razpisa

1. in 2. ukrep ZAGOTAVLJANJE OSVEŠČANJA JAVNOSTI in BOJ PROTI NEZAKONITI VSEBINI IN ŠKODLJIVEMU VEDENJU NA SPLETU

Oznaka: 1.1 POVEZANA MREŽA: CENTRI ZA VARNEJŠI INTERNET

Program spodbuja ustanovitev centrov za varnejši internet po vsej Evropi, ki naj bi koordinirali dejavnosti, povezovali številne akterje ter tako zagotovili izvajanje ukrepov in poenostavili prenos znanja.

Vsi centri za varnejši internet bodo v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi akterji na evropski, regionalni in lokalni ravni izvajali dejavnosti za osveščanje staršev, mentorjev, učiteljev in otrok. Ukrepi bodo obravnavali vprašanja, ki se nanašajo na neprimerno vsebino za otroke, npr. rasizem in ksenofobijo, ustrahovanje in nadlegovanje, uporabo storitev vsak z vsakim, širokopasovni video, takojšnje sporočanje, klepetalnice, spletne strani za socialno povezovanje in dostop do vsebine in interaktivnih informacij in komunikacij, ki jih prinaša hitra širitev interneta, mobilnih telefonov in igralnih konzol. Pri ukrepih so upoštevana z njimi povezana vprašanja o varstvu potrošnikov, varstvu podatkov, informacijah in varnosti omrežij (virusi/neželena pošta).

Poleg tega naj bi centri za varnejši internet imeli tudi a) dežurno telefonsko številko, kjer lahko širša javnost prijavi nezakonito vsebino in b) telefonsko številko za klic v stiski, kjer se lahko staršem in otrokom svetuje, kaj storiti v primeru škodljivega stika (zapeljevanja otrok), škodljivega dejanja (ustrahovanja), škodljive vsebine in neprijetnih ali strašljivih izkušenj zaradi uporabe spletnih tehnologij.

Naloge centrov za varnejši internet so natančno določene v delovnem programu.

Financiranje v višini 50 % upravičenih stroškov (v primeru javnih organov, MSP in neprofitnih organizacij se lahko povečajo na 75 %).

Oznaka: 1.2 POVEZANA MREŽA: USKLAJEVANJE CENTROV ZA VARNEJŠI INTERNET NA EVROPSKI RAVNI

Da bi zagotovili čim boljše sodelovanje in čim učinkovitejše osveščanje ter storitve dežurnih telefonskih številk in telefonskih številk za klic v stiski po vsej Evropi, se lahko na razpis za leto 2009 vložijo tudi predlogi za koordinatorja mreže, ki bi centrom za varnejši internet zagotavljal logistično in infrastrukturno podporo ter skrbel za njihovo prepoznavnost na evropski ravni, dobro komunikacijo in izmenjavo izkušenj, kar bi omogočilo, da bi se zbrane izkušnje lahko upoštevale sproti.

Naloge koordinatorja mreže so natančno določene v delovnem programu. Zaradi različne vrste nalog pri osveščanju, dežurnih telefonskih številkah in številkah za klic v stiski so v delovnem programu za vsak posamezni del določene posebne naloge.

Poleg posebnih nalog, povezanih z usklajevanjem posameznih delov, bo koordinator mreže:

—	zagotovil enoten izčrpen spletni portal ter tako skrbel za razpoznavnost osveščanja, številk za klic v stiski in dežurnih telefonskih številk ter zagotovil zbirko ustreznih informacij in virov, npr. novic, člankov in mesečnih biltenov;

—	širil statistične podatke in informacije o osveščenosti, številkah za klic v sili in dežurnih telefonskih številkah in dosežkih mreže po vsej Evropi;

—	razvil strukturo za upravljanje mreže;

—	skrbel za evropsko usklajevanje mladinskih odborov v okviru centrov za varnejši internet in organiziral vseevropsko srečanje članov odborov v okviru centrov za varnejši internet;

—	usklajeval organizacijo regionalnih srečanj centrov za varnejši internet.

Skupno usklajevanje in posebne naloge, povezane z usklajevanjem, bodo določeni v eni sami pogodbi o dodelitvi sredstev.

Vložijo se lahko skupni predlogi, pri katerih sodelujejo največ tri različne organizacije.

Financiranje v višini 100 % neposrednih upravičenih stroškov (kot je opredeljeno v modelu pogodbe o dodelitvi sredstev), vendar brez posrednih stroškov (skupnih stroškov).

3. ukrep: SPODBUJANJE VARNEJŠEGA SPLETNEGA OKOLJA

Oznaka: 3.1 TEMATSKA MREŽA: MREŽA NEVLADNIH ORGANIZACIJ ZA ZAŠČITO OTROK NA INTERNETU

V okviru programa se lahko vložijo predlogi za uvedbo tematske mreže evropskih nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za pravice in dobrobit otrok, pri čemer naj bi se z izmenjavo izkušenj in dobrih praks razvil usklajen pristop ter izoblikovale skupne strategije, kar bi zagotovilo, da se v razpravah o internetu in novih medijih v Evropi ter ustreznih mednarodnih forumih spoštujejo potrebe otrok.

Financiranje v višini 100 % določenih upravičenih stroškov (neposrednih stroškov, nastalih z usklajevanjem in izvajanjem mreže) za tematske mreže.

4. ukrep: VZPOSTAVITEV BAZE ZNANJA

10.

Oznaka: 4.1 PROJEKT ZA IZBOLJŠANJE ZNANJA: SPLETNA VIKTIMIZACIJA OTROK

Vložijo se lahko predlogi projektov za izboljšanje znanja, ki naj bi povečali znanje o spolni zlorabi otrok na spletu, zlasti spletnem zapeljevanju (skleniti prijateljstvo z otrokom z namenom spolne zlorabe). Ta projekt naj bi povečal spoznanja, ki bi se upoštevala pri oblikovanju politik, skrbi za otroke in osveščanju, ter določil teme za nadaljnje ukrepe in študije. To bi povečalo zaščito otrok in pokazalo, katere preventivne strategije bi bile bolj učinkovite.

Projekt lahko obravnava viktimizacijo otrok v spletnem okolju: opredelitev, katere skupine otrok so najbolj ogrožene za spletno zlorabo, kakšen psihološko-družbeni vpliv ima spletna viktimizacija na otroke, od npr. dostopanja do morebitno škodljivega materiala (npr. s spolno in/ali nasilno vsebino) do spletne zlorabe.

Projekt naj bi opredelil vedenjske razlike med starostnimi skupinami in spoloma ter odnos med spolnostjo mladih in spletnim zapeljevanjem ter pripravil profil spletnega tveganega obnašanja glede na različne skupine otrok.

Metodologija projekta naj bi vsebovala kvalitativen pristop, v katerega bi bili vključeni otroci, ki imajo izkušnje s spolno zlorabo.

Projekti za povečanje znanja bodo financirani v višini 100 % neposrednih upravičenih stroškov (kot je opredeljeno v modelu pogodbe o dodelitvi sredstev), vendar brez posrednih stroškov (skupnih stroškov).

2. del: Merila za ocenjevanje

Predlogi bodo ocenjeni po načelu preglednosti in enakega obravnavanja. Ocenila jih bo Komisija, pri tem pa ji bodo pomagali neodvisni strokovnjaki. Vsak predlog bo ocenjen na podlagi meril za ocenjevanje, ki se delijo na tri kategorije: merila za upravičenost, merila za dodeljevanje in merila za izbor. V celoti ocenjeni bodo samo predlogi, ki izpolnjujejo merila za upravičenost. Ta merila so opisana spodaj.

11.

Merila za upravičenost

Po prejemu bodo vsi predlogi in vloge ocenjeni glede na njihovo upravičenost, pri čemer se bo preverilo, ali izpolnjujejo pogoje razpisa in ali so bili ustrezno vloženi.

Preverilo se bo:

—	ali je Komisija prejela predlog pred ali na dan roka in do ure, ki sta navedena v razpisu,

—	ali so predolgi popolni. Predlogi, ki so v osnovi nepopolni – to pomeni, da na obrazcih ni dovolj podatkov o partnerjih, njihovem pravnem statusu in da bi ocenili obseg predlaganega projekta – bodo zavrnjeni.

Poleg tega morajo vlagatelji dokazati, da niso v enem od položajev, zaradi katerega naj bi bili v skladu z delovnim programom izključeni iz udeležbe.

12.

Merila za dodeljevanje

Pri ocenjevanju posameznih vrednosti prejetih predlogov veljajo za vsak ukrep o izvajanju programa (povezane mreže, ciljni projekti in tematske mreže) posebna merila za dodeljevanje, ki imajo posebno težo. Ta merila za dodeljevanje so opisana v delovnem programu za varnejši internet za leto 2009.

13.

Merila za izbor

Z merili za izbor bo zagotovljeno, da imajo vlagatelji sredstva za sofinanciranje projekta in zahtevano strokovno znanje in usposobljenost za uspešno končanje projekta.

Merila za izbor se uporabljajo na podlagi navedenih informacij v predlogu. Če je iz njih razvidna finančna ali strokovna neprimernost, se lahko zahtevajo nadomestni ukrepi, npr. finančna jamstva ali drugi ukrepi. Uspešni predlogi, ki bodo izbrani za pogajanja, bodo formalno pravno in finančno preverjeni, kar je predpogoj za sklenitev pogodbe o dodelitvi finančnih sredstev.

Merila za izbor so opisana v delovnem programu za varnejši internet za leto 2009.

3. del: Upravni podatki in rok za oddajo

14.

Predlogi morajo biti vloženi na obrazcih iz navodil za vlagatelje in poslani na papirju v enem (1) izvirniku in petih (5) izvodih, priložiti pa jim je treba elektronsko kopijo na zgoščenki ter poslati na:

European Commission

Directorate General Information Society & Media

Safer Internet

Office EUFO 1194

Rue Alcide de Gasperi

2920 Luxembourg

LUXEMBOURG

15.	Rok za prejem predlogov: 19. november 2009 do 17. ure (po luksemburškem lokalnem času). Predlogi, prispeli po roku ali poslani po telefaksu ali elektronski pošti, bodo zavrnjeni.

16.

Okvirni roki za ocenjevanje in izbor: Predlogi bodo ocenjeni v dveh mesecih po zaprtju tega razpisa. Vlagatelji bodo o rezultatih ocenjevanja obveščeni po ocenjevanju. Da bi čim bolj izkoristili sredstva, bodo pri načrtovanju nekaterih novih projektov upoštevane trenutne pogodbe, ki se bodo pri nekaterih centrih za varnejši internet izvajale do leta 2010.

17.

Pri vseh dopisih v zvezi s tem razpisom (npr. ko zahtevate informacije ali vlagate predlog) vedno navedite ustrezno oznako dela razpisa.

Z vložitvijo predloga vlagatelji sprejmejo postopke in pogoje tega razpisa ter dokumentov, na katere se ta nanaša.

Evropska komisija bo vse prejete predloge obravnavala strogo zaupno.

Evropska komisija izvaja politiko enakih možnosti, zato še zlasti poziva ženske, da vložijo predlog ali da sodelujejo pri njihovi vložitvi.

(1) UL L 348, 24.12.2008, str. 118.

(2) Sklep Komisije C(2009) 4023, za 28.5.2009, http://ec.europa.eu/saferinternet

(3) http://ec.europa.eu/saferinternet

(4) Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 1351/2008/ES z dne 16. decembra 2008, UL L 348, 24.12.2008, str. 118.

11.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 132/19

Obvestilo podjetjem, ki nameravajo leta 2010 v Evropsko unijo uvažati ali izvažati iz nje nadzorovane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in podjetjem, ki nameravajo za leto 2010 zaprositi za kvoto za te snovi, namenjene laboratorijski in analitski uporabi

2009/C 132/12

Komisija s tem tudi vnaprej obvešča, da se uredba sedaj revidira in da se bo nova uredba predvidoma začela uporabljati 1. januarja 2010. Zato to obvestilo temelji na določbah nove uredbe. Nadaljnje informacije o spremembah sistema dajanja dovoljenj za snovi, ki tanjšajo ozon, bodo na voljo na http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods.htm

To obvestilo je naslovljeno na podjetja, ki jih bo zajemala uredba, ki prenavlja Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (1) (uredba), in ki nameravajo v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010uvažati v Evropsko skupnost ali izvažati iz nje katero koli od naslednjih snovi, ki jih zajema uredba:

Skupina I	:	CFC 11, 12, 113, 114 ali 115
Skupina II	:	drugi popolnoma halogenirani CFC
Skupina III	:	halon 1211, 1301 ali 2402
Skupina IV	:	ogljikov tetraklorid
Skupina V	:	1,1,1-trikloroetan
Skupina VI	:	metil bromid
Skupina VII	:	delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki
Skupina VIII	:	delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki
Skupina IX	:	bromoklorometan

Dibromodifluorometan (halon-1202).

II.	Na splošno sta uvoz in izvoz snovi iz točke I prepovedana, razen v posebnih primerih, ki so predvideni v uredbi.

III.

Vsak uvoz ali izvoz snovi, ki so izvzete iz splošne prepovedi uvoza ali izvoza, zahteva dovoljenje Komisije, razen v primerih tranzita, začasne hrambe, carinskega skladiščenja ali postopka proste cone iz Uredbe (ES) št. 450/2008, ki ne traja dlje kot 45 dni. Tudi uvoz ali izvoz dibromodifluorometana je izvzet iz zahteve po dovoljenju.

IV.

Vsako podjetje, ki želi leta 2010 uvažati ali izvažati nadzorovane snovi in ki v predhodnih letih ni zaprosilo za uvozno ali izvozno dovoljenje, mora to uradno sporočiti Komisiji, tako da najpozneje do 1. julija 2009 pošlje obrazec za registracijo, ki je na voljo na: http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods.htm Po registraciji morajo podjetja upoštevati postopek, opisan v odstavku V.

Podjetja, ki so zaprosila za uvozno ali izvozno dovoljenje v predhodnih letih, morajo izpolniti in predložiti ustrezni obrazec za prijavo, ki je na voljo na spletu prek zbirke podatkov ODS (Ozone Depleting Substances – snovi, ki tanjšajo ozon) (http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods.htm).

Pri prijavah uvoza je treba po dokončanju postopka prijave prek spleta Komisiji poslati ustrezno podpisano kopijo končne prijave:

European Commission

Directorate-General Environment

Unit ENV.C.4 – Industrial emissions and protection of the ozone layer

BU-1 2/147

B-1049 Brussels

Telefaks: +32 2 2920692

E-naslov: env-ods@ec.europa.eu

Komisija prosi, da se ustrezno podpisane kopije pošljejo prek e-pošte. Kopijo prijave je treba poslati tudi pristojnemu organu v državi članici (seznam kontaktnih točk v vseh državah članicah je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods_export.htm).

VI.	Obrazci za prijavo v zbirki podatkov ODS bodo na voljo od 1. junija 2009.

VII.

Komisija bo štela za veljavne samo ustrezno izpolnjene obrazce za prijavo (podpisane kopije v primeru prijav uvoza), ki ne vsebujejo napak in so bili prejeti do 31. julija 2009.

Podjetja prosi, naj čim prej predložijo svoje prijave in dovolj pred rokom, da bodo znotraj prijavnega obdobja mogoči popravki.

VIII.

Sama predložitev prijave še ne daje kakršne koli pravice do uvoza ali izvoza.

IX.	Preden se na podlagi izdanega dovoljenja (glej točko III) leta 2010 izvede uvoz ali izvoz, morajo podjetja predložiti ustrezno prijavo in s spletnim prijavnim obrazcem v zbirki podatkov ODS zaprositi za dovoljenje Komisije.

X.	Da bi Komisija preverila vrsto snovi ter namen uvoza ali izvoza, kakor ga je opisalo podjetje v zahtevku za dovoljenje, lahko od vlagatelja zahteva predložitev dodatnih informacij.

XI.

Dovoljenje se bo izdalo, če Komisija ugotovi, da je zahtevek v skladu s prijavo in pravnimi zahtevami. Vlagatelj bo o odobritvi zahtevka za dovoljenje obveščen po elektronski pošti. Komisija si pridružuje pravico, da odkloni izdajo izvoznega dovoljenja, če snov, namenjena izvozu, ne ustreza opisu, če se ne uporablja za namene, navedene v vlogi, ali če se v skladu z uredbo ne sme izvažati.

Komisija lahko zavrne zahtevek za dovoljenje, če so pristojni organi države uvoznice obvestili Komisijo, da bo uvoz nadzorovane snovi negativno vplival na izvajanje nadzornih ukrepov države uvoznice, ki so bili sprejeti za izpolnjevanje zahtev iz protokola, ali povzročil prekoračitev količinskih omejitev iz protokola za navedeno državo.

XII.

Za uvoze za sprostitev v prosti promet v Skupnosti veljajo količinske omejitve, ki jih določi Komisija na podlagi prijav uvoza za nadzorovane snovi za naslednje uporabe:

(a)	laboratorijska in analitska uporaba (ob upoštevanju proizvodnih/uvoznih kvot in količinskih omejitev; glej točko XV v nadaljevanju),

(b)	kritična uporaba (haloni),

(c)	uporaba snovi kot surovine,

(d)	uporaba za pomoč pri predelavi.

XIII.

Za zahteve glede izvoza bodo od 1.1.2010 veljale spremembe, vključno z naslednjimi področji:

(a)	izvoz za osnovne domače potrebe ne bo več mogoč, saj ta sistem z Montrealskim protokolom ne velja več,

(b)

izvoz nadzorovanih snovi (razen tistih iz skupine VIII) za laboratorijsko uporabo v države iz člena 5 Montrealskega protokola trenutno spada pod sistem osnovnih domačih potreb iz Montrealskega protokola, ki 31. decembra 2009 preneha veljati. Do odločitve pogodbenic na njihovih prihodnjih srečanjih je treba te izvoze trenutno prijaviti kot „laboratorijsko ali analitsko uporabo“. Izdaja teh izvoznih dovoljenj bo morda preložena na začetek leta 2010, ker bodo morda potrebne prilagoditve sistema dajanja dovoljenj,

(c)	vsa izvozna dovoljenja se bodo v prihodnje izdajala samo kot dovoljenja na pošiljko.

XIV.

Zahtevki za kvote leta 2010 za snovi iz točke I, namenjene za laboratorijsko in analitsko uporabo.

Pogoji za proizvodnjo, uvoz in dajanje na trg ODS za laboratorijsko in analitsko uporabo se bodo v skladu z novo uredbo spremenili in se bodo sedaj uporabljali tudi za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, namenjene za to uporabo. Za kvote, dodeljene proizvajalcem in uvoznikom ali dobaviteljem teh snovi, ki jih kupijo od proizvajalcev in uvoznikov, bodo veljale količinske omejitve.

Pričakuje se, da se postopek prijave ne bo znatno spremenil v primerjavi s predhodnimi leti.

Postopek dokončanja prijave in dodelitve še poteka. Podjetja se zato pozivajo, naj redno pregledujejo posodobitve na spletni strani: http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods.htm

(1) Uradno sprejetje je predvideno do sredine leta 2009.

11.6.2009

Uradni list Evropske unije

C 132/22

Popravek izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o financiranju projektov na področju energetike in širokopasovnega interneta ter pregleda SKP v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva

(To besedilo razveljavlja in nadomešča besedilo, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije C 108 z dne 12. maja 2009, str. 1 )

2009/C 132/13

„MEDINSTITUCIONALNI SPORAZUM Z DNE 17. MAJA 2006 MED EVROPSKIM PARLAMENTOM, SVETOM IN KOMISIJO O PRORAČUNSKI DISCIPLINI IN DOBREMU FINANČNEMU POSLOVODENJU

Izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o financiranju projektov na področju energetike in širokopasovnega interneta ter pregleda SKP v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva

Evropski parlament, Svet in Komisija so se dogovorili, da bodo v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva za posodobitev infrastrukture in energetsko solidarnost financirali projekte na področju energetike in širokopasovnega interneta ter pregleda SKP. Projekti, ki so upravičeni do podpore Skupnosti, so opredeljeni v ustreznih pravnih aktih.

Sveženj, katerega namen je dodatna spodbuda gospodarstvu in izboljšanje energetske varnosti, znaša 5 000 milijonov EUR po tekočih cenah:

—	3 980 milijonov EUR bo na voljo za financiranje projektov na področju energije v razdelku 1a finančnega okvira: 2 000 milijonov EUR v letu 2009 in 1 980 milijonov EUR v letu 2010.

—	Poleg tega bo na voljo 1 020 milijonov EUR v razdelku 2 za razvoj širokopasovnega interneta na podeželju in krepitev operacij v zvezi z ,novimi izzivi’, kakor so opredeljeni v okviru pregleda SKP.

Financiranje skupne vsote 5 000 milijonov EUR bo zagotovljeno čim prej:

—

Zgornja meja razdelka 1a v letu 2009 bo povečana za 2 000 milijonov EUR, kar se bo izravnalo z znižanjem zgornje meje razdelka 2 v letu 2009 za enak znesek v skladu s točkami 21–23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. Poleg tega bo proračunu za leto 2009 dodanih 600 milijonov EUR za razvoj podeželja, in sicer za razvoj širokopasovnega interneta in krepitev operacij v zvezi z ,novimi izzivi’.Večletni finančni okvir bo revidiran, skladno s tem pa bo istočasno spremenjen proračun za leto 2009 na osnovi spremenjenega predloga Komisije in predhodnega predloga spremembe proračuna št. 4 k proračunu za leto 2009.

—

Financiranje preostalega zneska (2 400 milijonov EUR) bo zagotovljeno z mehanizmom nadomestil v postopku usklajevanja proračuna za leto 2010 z uporabo vseh proračunskih sredstev, predvidenih v njegovem pravnem okviru, ki bo po potrebi zaključen najpozneje v postopku usklajevanja proračuna za leto 2011:

—	Evropski parlament, Svet in Komisija bodo preučili vse razpoložljive vire, s katerimi bi lahko nadomestili sredstva.

—	Preden se bo obravnavala uporaba razpoložljivega zneska v razdelku 2, bo odobrenih 420 milijonov EUR za financiranje širokopasovnega interneta in krepitev operacij v zvezi z ,novimi izzivi’, kakor so opredeljeni v okviru pregleda SKP v letu 2010.

—

Da bi nadomestili znesek 1 980 milijonov EUR, bodo uporabljene preostale rezerve iz zgornje meje za leto 2009 in razpoložljive rezerve za leto 2010 (ob ustreznem upoštevanju točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma) ter po potrebi vse druge finančne možnosti, vključno z razpoložljivimi rezervami za leto 2011. Mehanizem nadomestil ne bo posegal v finančne okvire skupno dogovorjenih programov in letnega proračunskega postopka.

Skupna zgornja meja finančnega okvira za obdobje 2007–2013 ne bo presežena.“

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.132.slv
Uradni list Evropske unije		C 132

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 11. junij 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	PRIPOROČILA
	Evropska centralna banka
2009/C 132/01	Priporočilo evropske centralne banke z dne 5. junija 2009 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju Banke Slovenije (ECB/2009/12)	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Svet
2009/C 132/02	Sklep Sveta z dne 4. junija 2009 o imenovanju nizozemskega člana Odbora regij	2

2009/C 132/03	Sklep Sveta z dne 4. junija 2009 o imenovanju britanskega nadomestnega člana Odbora regij	3

2009/C 132/04	Sklep Sveta z dne 4. junija 2009 o imenovanju člana Odbora regij iz Združenega kraljestva	4

	Komisija
2009/C 132/05	Menjalni tečaji eura	5

2009/C 132/06	Sporočilo Komisije o usmerjanju državnih pomoči za družbe za upravljanje ladij ( 1 )	6

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Komisija
2009/C 132/07	Javni razpis za zbiranje predlogov posrednih ukrepov v večletnem programu Skupnosti za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije (varnejši internet) ( 1 )	10

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2009/C 132/08	Predhodna priglasitev koncentracije – (Zadeva COMP/M.5476 – PFIZER/WYETH) ( 1 )	15

2009/C 132/09	Predhodna priglasitev koncentracije – (Zadeva COMP/M.5553 – Perdigão/Sadia) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	16

2009/C 132/10	Predhodna priglasitev koncentracije – (Zadeva COMP/M.5548 – Barclays/RBS/Hillary) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	17

2009/C 132/11	Predhodna priglasitev koncentracije – (Zadeva COMP/M.5505 – Celesio/pharmexx) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	18

	DRUGI AKTI
	Komisija
2009/C 132/12	Obvestilo podjetjem, ki nameravajo leta 2010 v Evropsko unijo uvažati ali izvažati iz nje nadzorovane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in podjetjem, ki nameravajo za leto 2010 zaprositi za kvoto za te snovi, namenjene laboratorijski in analitski uporabi	19

	Popravki
2009/C 132/13	Popravek izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o financiranju projektov na področju energetike in širokopasovnega interneta ter pregleda SKP v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva (To besedilo razveljavlja in nadomešča besedilo, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije C 108 z dne 12. maja 2009, str. 1)	22


	(1) Besedilo velja za EGP