12.5.2009

Uradni list Evropske unije

C 108/2

Sporočilo Evropskega parlamenta o podelitvi nagrade „državljan Evrope“ – CIVI EUROPAEO PRAEMIUM

2009/C 108/02

Odbor za podelitev nagrade „državljan Evrope“ je imel svojo konstitutivno sejo v Bruslju 2. aprila 2009, predsedoval pa ji je predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert PÖTTERING. Na seji je bil sestavljen spodaj navedeni seznam prejemnikov nagrade za leto 2008.

Nagrade bodo na javnih prireditvah blizu prebivališč nagrajencev podelili predsednik Evropskega parlamenta, eden od podpredsednikov ali drugi poslanci, ki jih v skladu s predpisi določi predsednik Evropskega parlamenta.

CIVI EUROPAEO PRAEMIUM

Nagrajenci

—	José María MUÑOA GANUZA

—	Associação Nacional de Municípios Portugueses

—	Kärntner Konsensgruppe

—	Duna Televízió

—	Verein zur Förderung des Städtepartnerschaft Leipzig-Travnik

—	Lajos OSZLARI

—	AEDE-Canarias

—	Unrepresented Nations and Peoples Organisation (UNPO)

—	Polska Akcja Humanitarna

—	Naturpark Bayerischer Wald e.V.

—	Divadlo z Pasáže

—	Jochen GEWECKE

—	Towarzystwo Bambrów Poznańskich

—	Bürger Europas

—	Federação de Associações de Juventude dos Açores

—	Πυροσβεστικό Σώμα Ελλάδος

—	Europees Musikfestival voor de Jeugd

—	Francisca SAUQUILLO PÉREZ del ARCO

—

Campus 15

—	Franz-Josef MEYER

—	Grażyna ORLOWSKA-SONDEJ

—	Donaubüro-Ulm

—	Kolpingjugend Europa

—	Ulla RÜDENHOLZ

—	Jean Pierre DAULOUEDE

—	Susanna LIPOVAC und Kinderberg International e.V.

—	Amministratori del Comune di Lula 2002-2007

—	Kolegium Europy Wschodniej im. Jana Nowaka-Jeziorańskiego

—	Santiago SÁNCHEZ-AGUSTINO RODRÍGUEZ

—	Tomasz RÓŻNIAK

—	Wojciech WRZESIŃSKI

—	Raissa MURUMETS

—	Emberi Jogi KÖZPONT

—	Michael NIELSEN

—	Luigi CIOTTI

—

G700 Blog

—	Oud Limburgse Schuttersfederatie

12.5.2009

Uradni list Evropske unije

C 108/4

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 108/03

Datum sprejetja odločitve

17.3.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 756/07

Država članica

Španija

Regija

Cataluña

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Instrumentos de apoyo a las PYMEs Innovadoras de INVERTEC (Plan de actuaciones 2009-2011)

Pravna podlaga

Ley organica 6/2006 de 19 de Julio 2006 de reforma del Estatuto de Autonómia de Cataluña and Ley 12/2005 de 17 de noviembe 2005 de nueva regulación del Centre d'Innovació i Desenvolupament Empresarial

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Rizični kapital, Mala in srednja podjetja

Oblika pomoči

Zagotavljanje rizičnega kapitala

Proračun

Načrtovani letni izdatki 8,3 mio. EUR

Skupni znesek načrtovane pomoči 25 mio. EUR

Intenzivnost

—

Trajanje

do 31.12.2011

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Generalitat de Cataluña

Gran Via de les Corts Catalanes, 69,2a planata —

08010 Barcelona

Centro de Inovación y Desarrollo Empresarial (CIDEM)

Paseo de Grácia, 129

08008 Barcelona

ESPAÑA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/index.htm

Datum sprejetja odločitve

25.2.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 41/09

Država članica

Nemčija

Regija

Thüringen

Naziv (in/ali ime upravičenca)

ERDF-Risikokapitalfonds Thüringen

Pravna podlaga

Investitionsleitfaden der Private Equity Thüringen GmbH & Co. KG

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Rizični kapital

Oblika pomoči

Zagotavljanje rizičnega kapitala

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 40 mio. EUR

Intenzivnost

—

Trajanje

do 30.6.2009

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Private Equity Thüringen GmbH & Co. KG

Gorkistraße 9

990984 Erfurt

DEUTSCHLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/index.htm

12.5.2009

Uradni list Evropske unije

C 108/6

Menjalni tečaji eura (1)

11. maja 2009

2009/C 108/04

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3574
JPY	japonski jen	132,82
DKK	danska krona	7,4490
GBP	funt šterling	0,89860
SEK	švedska krona	10,5205
CHF	švicarski frank	1,5057
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,7020
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,767
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	277,45
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7092
PLN	poljski zlot	4,3820
RON	romunski leu	4,1599
TRY	turška lira	2,1136
AUD	avstralski dolar	1,7835
CAD	kanadski dolar	1,5676
HKD	hongkonški dolar	10,5198
NZD	novozelandski dolar	2,2537
SGD	singapurski dolar	1,9835
KRW	južnokorejski won	1 674,70
ZAR	južnoafriški rand	11,4055
CNY	kitajski juan	9,2615
HRK	hrvaška kuna	7,3562
IDR	indonezijska rupija	14 114,82
MYR	malezijski ringit	4,7733
PHP	filipinski peso	64,098
RUB	ruski rubelj	43,8726
THB	tajski bat	46,980
BRL	brazilski real	2,8151
MXN	mehiški peso	17,8577
INR	indijska rupija	67,2050

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

12.5.2009

Uradni list Evropske unije

C 108/8

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2009/C 108/07

Št. pomoči: XA 38/09

Država članica: Zvezna republika Nemčija

Regija: Freistaat Bayern

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Übernahme eines Teils der Kosten für die Impfdurchführung im Rahmen einer Notimpfung gegen Blauzungenkrankheit bei Rindern

Pravna podlaga:

—

Verordnung zum Schutz gegen die Blauzungenkrankheit (konsolidierte Fassung), geändert durch Artikel 2 der Verordnung vom 22. August 2006 (elektronischer Bundesanzeiger Amtlicher Teil 43 2006 V1), geändert durch Artikel 3 der Verordnung vom 6. Juli 2007 (Bundesgesetzblatt I Seite 1264), geändert durch Artikel 3 der Verordnung vom 21. Dezember 2007 (Bundesgesetzblatt I Seite 3144), geändert durch Artikel 2 der Verordnung vom 3. Dezember 2008 (eBAnz AT142 2008 V1);

—	Verordnung über bestimmte Impfstoffe zum Schutz vor der Blauzungenkrankheit vom 2. Mai 2008 (BAnz. 2008 Nr. 67 S. 1599);

—	Izvedbena uredba ES v zvezi z nadzorom bolezni modrikastega jezika – Uredba (ES) št. 1266/2007;

—	Satzung über die Leistungen der Bayerischen Tierseuchenkasse (Leistungssatzung) vom 16. Oktober 2008 (StAnz Nr. 43/2008), (XA 287/2008);

—

Odločba Komisije 2008/897/ES z dne 28. novembra 2008 o odobritvi letnih in večletnih programov ter finančnega prispevka Skupnosti za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2009 in naslednja leta (UL L 322, 2.12.2008, str. 39).

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 5 mio. EUR

Največja intenzivnost pomoči: Do 100 %

Datum začetka izvajanja: Pomoč se dodeljuje od objave povzetka sheme pomoči na internetu.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Od 1. marca 2009 do 31. decembra 2009

Cilj pomoči: Po celotnem ozemlju Bavarske je treba izvesti hitro nujno cepljenje, da bi preprečili hitro širjenje bolezni modrikastega jezika in se izognili nevarnosti, ki jo ta bolezen pomeni za kmetijska gospodarstva. Država ima torej velik interes za hitro imunizacijo živalske populacije. Glavni cilj ni le ohraniti vrednost posameznih živali, temveč zlasti s cepljenjem zaščititi zadevno živalsko populacijo in zmanjšati vire okužbe, prek katerih se bolezen prenaša.

Namen pomoči je plačati kmetom nadomestilo za stroške, ki jih imajo zaradi uporabe cepiv za preprečevanje in izkoreninjenje kužne bolezen živali, in sicer bolezni modrikastega jezika.

Upravičenci so mala in srednje velika podjetja v smislu Uredbe (ES) št. 1857/2006.

Upravičencem pomoč ne bo dodeljena v obliki neposredno izplačanih denarnih zneskov, temveč v obliki subvencioniranih storitev. Bavarsko državno ministrstvo za okolje in zdravje bo krilo del veterinarskih stroškov cepljenja in jih plačalo Bayerischen Tierseuchenkasse, ki bo krila stroške veterinarjev, ki opravljajo cepljenje. Veterinarje izberejo kmetje in jim naročijo, naj opravijo cepljenje.

Pomoč ne zadeva ukrepov, katerih stroške po pravnem redu Skupnosti krijejo kmetijska gospodarstva sama.

Plačilo stroškov za osnovno imunizacijo goveda na Bavarskem, ki še ni bilo cepljeno, in ponovno cepljenje goveda na Bavarskem, ki je že bilo cepljeno; skupni stroški cepljenja znašajo približno 6,3 milijona EUR.

Pravna podlaga državne pomoči: člen 10(1), (3)–(8) Uredbe (ES) št. 1857/2006

Zadevni gospodarski sektorji: Rejci (kmetijska gospodarstva) goveda

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Bayerisches Staatsministerium für Umwelt und Gesundheit

Rosenkavalierplatz 2

Postfach 810140

81901 München

DEUTSCHLAND

Morebitna vprašanja naslovite na:

Bayerisches Staatsministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Forsten

Referat C/6

Ludwigstr. 2

80539 München

DEUTSCHLAND

Spletni naslov:

Za pravne podlage:

http://www.bundesrecht.juris.de/bundesrecht/blauzungenimpfstv/gesamt.pdf

http://www.lgl.bayern.de/tiergesundheit/blauzungenkrankheit.htm

http://portal.versorgungskammer.de/portal/page/portal/btsk/btskrg/leistungssatzung2009.pdf

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2008:322:0039:0049:DE:PDF

Za shemo pomoči:

http://www.stmug.bayern.de/tiergesundheit/krankheiten/blauzunge/beihilfe.htm

Drugi podatki: —

12.5.2009

Uradni list Evropske unije

C 108/10

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.5377 – SNCF-VFE P/Bolloré/JV (skupno podjetje))

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 108/08

Komisija je 4. maja 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Voyage France Europe Partenaires („VFE P“, Francija) v lasti skupine SNCF, ki je pod državnim nadzorom, in Bolloré SA („Bolloré“, Francija) z nakupom delnic v novoustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje, pridobita skupni nadzor nad tem podjetjem („skupno podjetje“, Francija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za VFE P: prevoz potnikov po železnici po Franciji in v tujini,

—	za SNCF: storitve železniškega potniškega in tovornega prometa,

—

za Bolloré: holding, organiziran na šestih področjih dejavnosti: (i) proizvodnja industrijskih proizvodov, (ii) ponudba in opravljanje logističnih in prevoznih storitev, (iii) distribucija naftnih derivatov, (iv) komunikacija in mediji, (v) izkoriščanje nasadov, ter (vi) upravljanje portfelja lastniških deležev.

—	za skupno podjetje: trženje in uporaba storitev dostopa do interneta in storitev multimedijskih portalov na vlakih za visoke hitrosti po Franciji in v tujini.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 2 2964301 ali 22967244) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5377 – SNCF-VFE P/Bolloré/JV na naslov:

Commission européenne

Direction générale de la concurrence

Greffe des concentrations

J-70

1049 Bruxelles/Brussels

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32.

12.5.2009

Uradni list Evropske unije

C 108/11

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2009/C 108/09

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„CORNISH SARDINES“

ES št.: UK-PGI-0005-0589-23.1.2007

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Cornish Sardines“

2. Država članica ali tretja država:

Združeno kraljestvo

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1. Vrsta proizvoda:

Razred 1.7 –

Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke (1):

„Cornish Sardines“ je ime pelagičnih rib vrste sardina pilchardus, ki so bile ulovljene do šest milj od cornwalske obale, iztovorjene in predelane v okrožju Cornwall. V pogovornem jeziku se za ribe uporablja ime pilchard.

Ribe „Cornish sardines“ so po hrbtu kovinsko zelene ali olivne barve, bočni strani sta zlati, trebuh pa biserno srebrnih nians do srebrnkasto bele barve. Na zgornjem delu bočnih strani ima vrsto temnih pik in pod njo včasih drugo ali tretjo vrsto. Velikost ribe se med sezono lahko spreminja. Vsak kilogram sardel ima 9–18 sardel.

Sveže meso ima čvrsto in fino teksturo, vendar se kmalu zmehča in eksponentno slabša, če se temperatura dvigne nad 1 ° C. Individualna intenzivnost okusa je odvisna od svežosti ribe in stopnje maščob v mesu.

Sveže ribe „Cornish Sardines“ morajo biti svetle in čvrste, večina luskin nepoškodovanih, škrge morajo biti temno rožnate ali rdeče barve. Biti morajo mesnate in imeti svež vonj, najboljše pa so pozno poleti, ko so sočne in polnega okusa. „Cornish Sardines“ se lahko prodajajo sveže ali zamrznjene.

3.3. Surovine:

Se ne uporabljajo

3.4. Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Se ne uporablja

3.5. Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Ribe morajo biti ulovljene na območju pristojnosti Odbora za ribištvo v cornwalskem morju (CSFC – Cornwall Sea Fisheries Committe) – do šest milj od cornwalske obale ter iztovorjene in predelane v okrožju Cornwall.

Predelava v zvezi s tem se obravnava kot filetiranje, odstranjevanje glave, drobovja, zamrzovanje, mariniranje, soljenje ali pakiranje ali pa kombinacija naštetih.

—	Filetiranje je opredeljeno kot ročno ali mehansko ločevanje glave in hrbtenice od mesa.

—	Odstranjevanje glave in drobovja je opredeljeno kot postopek odstranjevanja glave in drobovja, z repom ali brez njega..

—	Zamrzovanje je opredeljeno kot ohlajevanje in shranjevanje celotnega izdelka pod temperaturo 0 ° C, pri čemer preide v trdno stanje.

—	Soljenje ali mariniranje je opredeljeno kot konzerviranje izdelka z zmanjšanjem vodne faze; dodaja se sol in/ali kislina, da se ustvari okolje, neprijazno do bakterij, ki povzročajo kvarjenje.

—	Pakiranje je opredeljeno kot postopek pakiranja v posamezne posode, lažje od 10 kg.

3.6. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Se ne uporabljajo

3.7. Posebna pravila za označevanje:

Se ne uporabljajo

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Okrožje Cornwall vključno z obalnim morjem na območju pristojnosti Odbora za ribištvo v cornwalskem morju (CSFC) – do šest milj od cornwalske obale.

Pristojnost okrožja za ribištvo v cornwalskem morju je bila določena z nalogom po zakonu o ribištvu (Sea Fisheries Regulation Act) iz leta 1888, s pooblastili za izdajanje predpisov o urejanju morskega ribištva znotraj okrožja. CSFC je pristojen za izvrševanje ribiške zakonodaje ob cornwalski obali. Obalno območje obsega do 6 milj stran od obale, okoli 1 350 navtičnih milj.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1. Posebnost geografskega območja:

Med geografskim območjem in ribolovnimi praksami, vključno z lovljenjem, iztovarjanjem in predelovanjem rib „Cornish Sardines“, je zelo posebna povezava, to so dobro dokumentirane tradicionalne ribolovne metode. Ribo „Cornish Sardine“ geografsko območje privlači zaradi njegovega okolja, to je pogojev v plitvih vodah zalivov blizu cornwalske obale. Ribe imajo rade okolje, ki ga zagotavljajo te vode. Severnoatlantska oscilacija je glavni vremenski pojav na atlantskem območju, kjer leži Cornwall, in od njega so običajno odvisne temperature in plimovanje, kar vpliva tudi na nahajališča fitoplanktona, to je hrane za ribe „Cornish Sardines“.

Posebna povezava z geografskim območjem je, da lovljenje sardel poteka, ko ribe priplavajo v te plitve zalive. Ta značilna ribolovna tehnika spominja na tradicionalne prakse prejšnjih generacij.

Tradicionalno so ribe lovili, ko so se približale obali. V preteklosti so opazovalci dejansko prežali na pečinah in ko so opazili jato rib, so z opazovalnic (z lokalno signalno napravo) usmerili plovila, da so začeli z ribolovom. Območje je bilo omejeno z vidnim poljem na vrhovih pečine. Tradicija se nadaljuje; znanje o tem, kje se ribe zbirajo, se je prenašalo iz generacije v generacijo, kljub temu, da je moderna tehnologija nadomestila straže na vrhu pečine. Vključitev moderne tehnologije pomeni, da se je razdalja od obale skozi desetletja povečala, toda lokalne ladje še vedno ostajajo znotraj vidnega polja z obale, kjer spremljajo ribe, ki se zbirajo v plitvi vodi. Geografske meje lovljenja rib so vse znotraj meje 6 milj od odbora CSFC, zato območje dobro označuje območje lovljenja rib.

Ker so ribe občutljive, jih je treba hitro iztovoriti, zato majhni čolni iz lokalnih pristanišč z vseh območij plujejo nazaj v lokalna pristanišča, ki so vsa v okrožju Cornwall. To je tradicija tega ribištva, ki se nadaljuje.

5.2. Posebnost proizvoda:

Dolgoletna zgodovinska tradicija in tehnika lovljenja, iztovarjanja in predelovanja sardel na določenem geografskem območju tvorita osnovo povezave z geografskim območjem. Zdaj ribe lovijo z uporabo modernih trajnostnih ribolovnih tehnik, ki zagotavljajo dobro upravljanje ribištva.

5.3. Vzročna zveza med geografskim območjem in posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda:

Ulov

Zaradi svojega življenjskega ciklusa ribe plavajo blizu obale in pojav jat je privedel do tradicionalnih ribolovnih metod, ki so zgodovinsko postale javni dogodek. Ribiči in meščani so se zbrali, da poberejo ribe.

Metode so se sicer razvijale, ribištvo pa ostaja bistveni del cornwalskega gospodarstva. Različne vrste ladij še naprej lovijo ribe „Cornish Sardines“ iz pristanišč in majhnih zalivov, posejanih na 329 miljah cornwalske obale.

Dolgoletna tradicija ribolova na tem območju je razvidna iz priučenih veščin cornwalskih ribičev. Veščine, ki so se prenašale iz generacije v generacijo, vključujejo zmožnost za lociranje sardel, pa tudi z izkušnjami povezano in zahtevno ravnanje z ribolovnim orodjem.

Uspešen ulov je odvisen tudi od tradicije, da plovila delujejo v skupini, pri čemer več plovil iz enega pristanišča ali poslovne skupine deluje skupaj.

Iztovarjanje in predelovanje

V preteklosti je imelo vsako pristanišče prostore za skladiščenje in predelovanje (kleti za ribe) in lokalno prebivalstvo se je pridružilo ter tako zagotovilo hitro predelavo ribjih proizvodov. Podobno je treba danes ribe zaradi kvarljive sestave takoj iztovoriti. Čolni se vrnejo v svoja lokalna cornwalska pristanišča in od tam ribe dostavijo v tovarne v Cornwallu, da se pakirajo, skladiščijo in predelujejo.

Ribe predelujejo v določenih območjih okrožja Cornwall. To območje vključuje tradicionalne majhne zalive in pristanišča, kjer so v preteklosti predelovali ribe. Zaradi moderne tehnologije, higienskih standardov in pritiska na obalne nepremičnine so tovarne na industrijskih zemljiščih prevzele vlogo kleti za ribe v vaških pristaniščih, toda vse tovarne so še vedno v okrožju Cornwall in geografsko območje jih dobro označuje.

Cele in sveže ribe se za prevoz do strank zapakirajo z ledom v hladilne škatle za 10 kg ali manj. Drugače pa se ribe zamrznejo in zapakirajo v škatle ali vrečke za skladiščenje v zamrznjenem stanju in nato pošljejo naprej do strank. Kakršna koli obdelava rib mora potekati v območju Cornwalla.

Ugled

Imeni Cornwall in „Cornish“ sta se stoletja uporabljali za ribje proizvode, zato je ugled rib, ki jih lovijo, iztovarjajo in predelujejo na tem geografskem območju, močno povezan z njima.

Prvi zabeleženi izvozi soljenih sardin (takrat znanih kot „pilchards“) so bili leta 1555 iz cornwalskega pristanišča Looe. V 17. in 18. stoletju je ta izvoz postal eden izmed stebrov cornwalske ribiške industrije, največje zabeležene iztovoritve so bile leta 1871, in sicer so znašale približno 16 000 ton. Glavni odjemalci so bile evropske katoliške države, zlasti Italija, kjer je bil proizvod na severu znan kot „Salacche Inglesi“.

Uporaba imena „Cornish Sardine“ in ugled kakovosti proizvoda sta v zadnjih desetih letih narasla zaradi trdega dela članov združenja Cornish Sardine Management Association in visoke kakovosti njihovih proizvodov. Prodaja sardel „Cornish Sardines“ še narašča, zlasti na maloprodajnih trgih Združenega kraljestva, kjer so pridobili žig kakovosti.

Sklic na objavo specifikacije:

http://www.defra.gov.uk/foodrin/foodname/pfn/products/documents/cornishsardines-pdo.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

12.5.2009

Uradni list Evropske unije

C 108/15

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2009/C 108/10

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) ŠT. 510/2006

„FORMAGGIO DI FOSSA DI SOGLIANO“

Št. ES: IT-PDO-0005-0580-22.12.2006

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime:

„Formaggio di Fossa di Sogliano“

2. Država članica ali tretja država:

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1. Vrsta proizvoda (Priloga II):

Razred 1.3.

Siri

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Ob dajanju v promet ima proizvod ZOP „Formaggio di Fossa di Sogliano“ naslednje značilnosti: zunanji del proizvoda je slonokoščene do jantarjeve barve.

Ob koncu zorenja teža posameznega proizvoda ZOP „Formaggio di Fossa di Sogliano“ znaša od 500 (petsto) do 1 900 (tisoč devetsto) gramov. Siri so nepravilnih oblik z značilnimi izboklinami in vdolbinami, površina je večinoma vlažna in mastna, ponekod jo pokrivata zgoščena maščoba in plesen, ki se zlahka odstranita z rahlim strganjem. Majhne razpoke in morebitne bolj ali manj vidne rumenooker lise na površini so značilne za proizvod. Skorje ni ali je le zelo tanka. Sredica je srednje trda in zlahka drobljiva ter bele do jantarjeve ali svetle slamnate barve. Vonj je značilen in obstojen, včasih močan, ter poln arom, ki spominjajo na podrast z vonjem po plesni in tartufih.

Okus je različen glede na sestavo zrelega sira in glede na naslednje značilnosti:

—	ovčji sir ima aromatičen, močan in prijeten okus, ki je lahko bolj ali manj pikanten;

—	kravji sir ima prijeten in nežen okus, je rahlo slan in kiselkast z grenkim priokusom;

—	sir iz ovčjega in kravjega mleka je prijetnega slano-sladkega okusa z grenkastim priokusom.

Skorja ZGO „Formaggio di Fossa di Sogliano“ ni jasno ločena od sredice, zato se sir uživa brez odstranjevanja skorje, če pa so na površini vidni madeži maščobe ali zgoščena maščoba, se odstranijo z rahlim strganjem površine.

Količina maščobe v suhi snovi je večja od 32 %.

3.3. Surovine (samo za predelane proizvode):

Surovina za proizvodnjo ZOP „Formaggio di Fossa di Sogliano“ sta ovčje in kravje mleko, pridobljeno v živinorejskih gospodarstvih iz določenega geografskega območja. Goveje pasme za proizvodnjo mleka so frisona italiana, bruna alpina, pezzata rossa in njihovi križanci, ovčje pasme pa so sarda, comisana, massese, vissana, cornella bianca, fabrianese, delle langhe in pinzirita ter njihovi križanci.

Mleko se pridobi z dvema molžama na dan. Sir se proizvaja iz enega od naslednjih vrst mleka ali iz mešanice obeh:

—	polnomastno ovčje mleko,

—	polnomastno kravje mleko,

—	mešanica polnomastnega ovčjega mleka (največ 80 %) in polnomastnega kravjega mleka (najmanj 20 %).

Značilnosti mleka so:

KRAVJE MLEKO

maščoba = > 3,4 % vol

beljakovine = > 3,0 % vol

število bakterij UF/ml = < 100 000

somatske celice/ml = < 350 000

sporogeni anaerobi/liter niso prisotni

rastni inhibitorji niso prisotni

krioskopska točka (v oC) = < 0,520

KRAVJE MLEKO

maščoba = > 6,0 % vol

Beljakovine = > 5,4 % vol

število bakterij UF/ml = < 1 400 000

somatske celice/ml = < 1 400 000

rastni inhibitorji niso prisotni

Uporablja se surovo mleko, lahko pa se uporablja tudi pasterizirano mleko. Uporaba dodatkov je prepovedana.

3.4. Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Živali se lahko redijo v hlevu ali na pašniku. Osnovna prehrana živine v hlevu je krma, ki jo sestavljajo trave in leguminoze s travnikov, na katerih uspeva ena vrsta trave, travnikov z manjšim številom vrst trave in mešanih travnikov na lokalnem območju iz točke 4, katerega podnebje in značilnosti tal določajo kakovost proizvodnje mleka. Pašne živali se prehranjujejo z istimi krmnimi rastlinami, ki se uporabljajo za pridobivanje sena, in rastlinami, ki uspevajo na mešanih travnikih, bogatih z rastlinjem, kot so trava, grmovje in drevesne vrste. Sveži krmi ali senu in travniškemu rastlinju se lahko dodajo preprosta krma (ena vrsta žitaric) ali sestavljena krma (več vrst žitaric) ter se jim lahko dodajo mineralni/vitaminski dodatki. Delež krme za dopolnitev prehrane ne sme prekoračiti 30 % skupnega dnevnega deleža. Uporaba silirane krme ni dovoljena.

3.5. Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Proizvodnja mleka, pridelava sira in zorenje sira v jamah, povezani s proizvodnjo ZOP „Formaggio di Fossa di Sogliano“, se morajo izvesti na geografskem območju iz točke 4.

3.6. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Za ohranitev značilnosti proizvoda se ZOP „Formaggio di Fossa di Sogliano“ sprosti v prodajo pakiran, in sicer v naslednjih oblikah:

A.	prodaja v vrečkah za zorenje;

B.	prodaja vakuumsko pakiranih celotnih sirov ali kosov;

C.	prodaja celotnih sirov ali kosov v posodicah, zavitih v folijo;

D.	prodaja celotnih sirov ali kosov v papirju za živila.

Zapakiran sir ZOP „Formaggio di Fossa di Sogliano“ se lahko zloži v vreče iz blaga ali papirja oz. v lesene ali kartonaste zaboje.

Razkosavanje sira za pakiranje mora potekati na območju, določenem v točki 4, saj siri po zorenju v jami zaradi anaerobne fermentacije, ki poteka v tej stopnji pridelovanja, nimajo jasno vidnega roba, so vlažni in mastni ter se lahko posušijo in otrdijo. Proizvod je zato treba pred prodajo zapakirati, da se prepreči nastanek luknjic in brazd na siru ter ohranijo značilnosti proizvoda.

3.7. Posebna pravila za označevanje:

Poleg logotipa označbe, grafičnega simbola Skupnosti in z njim povezanih navedb (v skladu z določbami Uredbe ES št. 1898/2006 in njenimi spremembami) ter informacij v skladu z zahtevami zakonodaje morajo biti na etiketi naslednji podatki, izpisani z jasnimi in berljivimi črkami:

vrsta uporabljenega mleka (ovčje, kravje, mešano);

napis „da latte crudo“ za sire, proizvedene iz nepasteriziranega mleka;

ime ali ime podjetja ali blagovne znamke in sedež sirarne ali jame za zorenje, sedež pakirnice, če je bil proizvod pakiran v drugem podjetju;

identifikacijska številka podjetja, kjer sir zori, z oznako PRM za zorenje spomladi in EST za zorenje poleti.

Prepovedano je dodajanje kakršnih koli opisov, ki niso izrecno določeni. Dovoljena je uporaba označb, ki predstavljajo zasebne blagovne znamke, pod pogojem, da ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo kupcev.

Logotip ZOP „Formaggio di Fossa di Sogliano“ sestavlja stilizirana podoba jame; zunanji rob v obliki enakokrakega trapeza sestavljajo peščenjaki, notranji rob pa podobe sirov, ki ponazarjajo vhod na ožji stranici enakokrakega trapeza. V sredini jame je slon, heraldični simbol družine Malatesta. Podoba je rdeče barve na svetlorumeni podlagi. Pod polkrogom ob osnovni stranici trapeza je v prvi vrstici napis FORMAGGIO DI FOSSA, v drugi pa DI SOGLIANO D.O.P. V polkrogu nad podobo jame je napis „Sogliano al Rubicone, Talamello e Terre Malatestiane“, ki kaže na zgodovinsko kontinuiteto in povezavo s področjem pridelave.

Velikost zgoraj navedenega logotipa poimenovanja ne sme biti manjša od 25 % celotne površine etikete.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Območje proizvodnje ZOP „Formaggio di Fossa di Sogliano“ vključuje celotno ozemlje pokrajin Forlì-Cesena, Rimini, Ravenna in Pesaro-Urbino; Ancona; Macerata; Ascoli Piceno in del ozemlja pokrajine Bologna, ki vključuje naslednje občine: Borgo Tossignano, Casalfiumanese, Castel San Pietro Terme, Castel del Rio, Dozza, Fontanelice, Imola, Loiano, Monghidoro, Monterenzio in Pianoro.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1. Posebnost geografskega območja:

Območje proizvodnje ZOP „Formaggio di Fossa di Sogliano“ se nahaja na gričevju ob gorskem grebenu Apeninov med deželama Romagna in Marche. Geomorfološke značilnosti so glinasti in peščeni sedimenti, ki se lahko izmenjujejo in izhajajo iz usedlin zgodnjega pliocena in poznega kvartarja. V obratih, kjer sir zori, so jame oblikovane iz več sljudasto-ortoklaznih peščenjakov, ki niso zelo trdni in so rumenorjave ali rumenkaste barve ter ležijo v 30/40–100 cm debelih plasteh, med katerimi se izmenjujejo tanke plasti lapornate sive in sivomodre gline.

5.2. Posebnost proizvoda:

„Formaggio di Fossa di Sogliano“ se od drugih proizvodov iz iste skupine živil razlikuje po značilnem obstojnem in včasih močnem vonju z bogato aromo, ki spominja na podrast z vonjem po plesni in tartufih. Te značilnosti so tesno povezane z načinom proizvodnje, pri čemer je postopek zorenja v jami nedvomno edinstven element. Pred vnosom sira v jame se te pripravijo po naslednjem postopku: ko jama ni v uporabi, je zaprta z lesenim pokrovom ter peskom in kamenjem; pred uporabo se odpre in prezrači, nato se sterilizira z ognjem in dimom, tako da se v njej zažge manjša količina slame. Ko se ogenj pogasi, se nadaljuje s čiščenjem, pri čemer se povsem odstrani pepel; na dnu jame se z deskami iz neobdelanega lesa postavi dvignjen oder, ki omogoča odtekanje tekoče masti, ki nastane pri fermentaciji sira med zorenjem; zidovi jame se obložijo z najmanj 10 cm debelim slojem pšenične slame, ki jo podpira pokonci postavljeno trstje. Jamo se nato napolni z vrečami sira, vse do odprtine. Po določenem času posedanja, ki ni daljši od 10 dni, se v jamo lahko dodajo dodatne vreče proizvoda, tako da se napolni nastali prazen prostor. Ko je jama polna, se odprtina pokrije z brezbarvnim platnom, primernim za živila, in/ali slamo, da se prepreči izhlapevanje. Jamo se nato zapre z lesenim pokrovom, ki se zapečati z mavcem ali malto iz kalcificiranega peščenjaka. Pokrov se pokrije s kamenjem, prahom peščenjakov, peskom in/ali deskami. Zorenje se začne po tem koraku. Med postopkom zorenja se jame ne sme odpirati. Zorenje poteka najmanj 80 in največ 100 dni.

5.3. Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

Prošnja za registracijo sira „Formaggio di Fossa di Sogliano“ je upravičena zaradi edinstvenih značilnosti proizvodnega postopka, ki je nedvomno povezan s posebnim geološkim okoljem in podnebjem ter krajevnim običajem, ki je ostal nespremenjen skozi vso zgodovino in po katerem so delali lokalni proizvajalci sira ter znanje in „prefinjenost“ pridelovanja prenašali iz generacije v generacijo. Običaj pridelovanja sira z zorenjem v jamah se je začel v srednjem veku in hitro postal del podeželskega življenja območja med dolinama Rubicone in Marecchia do reke Esino med deželama Romagna in Marche. Uporaba jam je povezana s potrebo po shranjevanju proizvoda in njegovo zaščito pred plemeni in vojskami, ki so skozi stoletja poskušali zasesti ozemlje. Jame so bile izkopane v živo skalo iz peščenjaka in niso bile obdelane. Ta postopek je postal tako pogost, da je bila sprejeta posebna zakonodaja, ki ga je urejala. Prvi dokumenti v zvezi z jamami in postopki zorenja sira v jamah so nastali v 14. stoletju in so shranjeni v arhivih družine Malatesta, lastnice ozemlja. Po letu 1350 je družina Malatesta za obzidjem, v kastrumih in tumbae, kolonskih hišah, posejanih po ozemlju, ustanovila Compagnia dell’Abbondanza. Jame so se uporabljale za varovanje, skrivanje in shranjevanje žitaric in različnih vrst hrane ter za zorenje sira v primeru obleganj, epidemij in lakote ter za izogibanje strogim določbam kolonskih pogodb. V teku stoletij je uporaba jam ostala nespremenjena in upoštevala so se pravila, ki jih je določila družina Malatesta.

Sklic na objavo specifikacije:

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletni strani na naslednji povezavi:

www.politicheagricole.it/DocumentiPubblicazioni/Search_Documenti_Elenco.htm?txtTipoDocumento= Disciplinare%20in%20esame%20UE&txtDocArgomento=Prodotti%20di%20Qualit%E0>Prodotti%20 Dop%20Igp%20e%20Stg

ali

neposredno na domači strani ministrstva (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti di Qualità“ (na levi strani) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE (Reg CE 510/2006)“.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.108.slv
Uradni list Evropske unije		C 108

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 12. maj 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SKUPNE IZJAVE
	Evropski parlament Svet Komisija
2009/C 108/01	Izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o financiranju projektov na področju energetike in širokopasovnega interneta ter pregleda SKP v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva	1

	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Evropski parlament
2009/C 108/02	Sporočilo Evropskega parlamenta o podelitvi nagrade državljan Evrope – CIVI EUROPAEO PRAEMIUM	2

	Komisija
2009/C 108/03	Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	4

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 108/04	Menjalni tečaji eura	6

	Računsko sodišče
2009/C 108/05	Posebno poročilo št. 10/2008 Razvojna pomoč ES za zdravstvene storitve v Podsaharski Afriki	7

2009/C 108/06	Posebno poročilo št. 12/2008 Instrument strukturnih politik v predpristopnem obdobju (ISPA) 2000–2006	7

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2009/C 108/07	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	8

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2009/C 108/08	Predhodna priglasitev koncentracije – (Zadeva št. COMP/M.5377 – SNCF-VFE P/Bolloré/JV (skupno podjetje)) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	10

	DRUGI AKTI
	Komisija
2009/C 108/09	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	11

2009/C 108/10	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	15


	(1) Besedilo velja za EGP