9.5.2009

Uradni list Evropske unije

C 107/1

Sporočilo Komisije – Embalaža za pijačo, sistemi varščine in prosto gibanje blaga

2009/C 107/01

1. UVOD

Embalaža ima pomembno družbeno in gospodarsko vlogo. Je bistveni del sodobnega ravnanja z blagom. Prej ali slej pa postane tudi del toka odpadkov. EU je leta 2006 ustvarila približno 81 milijonov ton odpadne embalaže. Da bi omejili njen vpliv na okolje in zmanjšali končno odstranjevanje embalaže, je Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (1) določila ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadne embalaže in zraven še ukrepe za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo takih odpadkov. Navedena direktiva zahteva, da države članice vpeljejo zbiranje, ponovno uporabo rabljene embalaže in recikliranje ali predelavo odpadne embalaže, da bi se usmerila v drugačne oblike najprimernejšega ravnanja z odpadki. Zato kot prvo prednostno nalogo jemlje ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadne embalaže in kot dodatna temeljna načela navaja ponovno uporabo embalaže, recikliranje in druge oblike predelave odpadne embalaže.

Nacionalni sistemi za ponovno uporabo embalaže upoštevajo več vrst embalaže. Nekateri od teh sistemov delujejo zelo dobro, zlasti tisti za prevozno embalažo, kakršne so gajbe in palete, pa tudi za embalaže za pijačo v gostinstvu. Na drugih področjih pa je mogoče potreben poseg javnih organov za spodbuditev sistemov ponovne uporabe, ne glede na njihovo dejansko poslovno upravičenost. Pri tem se večji del razprave v Evropski uniji osredotoča na potrošniško embalažo za pijačo (ki znaša okoli 20 % skupne embalaže po teži). (2)

Čeprav pripravljalni ukrepi s predpisi, ki jih države članice sprejemajo za uvajanje sistemov za ponovno uporabo embalaže za pijače, lahko koristijo okoljskim ciljem, lahko morebiti tudi delijo notranji trg. Tržnim udeležencem z dejavnostjo v več državah članicah ti sistemi pogosto otežijo poslovne priložnosti na notranjem trgu. Namesto da prodajajo isti izdelek v isti embalaži na različnih trgih, morajo embalažo prilagoditi zahtevam posamezne države članice, zaradi česar imajo ponavadi dodatne stroške.

Usklajevalni učinek Direktive 94/62/ES, ki je namenjena tudi zagotavljanju delovanja notranjega trga, ostaja na tem področju omejen. Namesto tega je treba določbe Direktive razumeti v skladu s splošnimi načeli prava Skupnosti in obveznostmi iz Pogodbe o ES (zlasti členi 28–30, 81, 82, 86 in 90 PES).

Direktiva 94/62/ES je precej zbližala stopnje recikliranja v državah članicah in postopek uradnega obveščanja iz Direktive 98/34/ES (3) je omogočil rešitev mnogih vprašanj notranjega trga pred sprejetjem zakonodajnega predloga, ki bi v praksi lahko ustvaril težave. Vendar cilja zagotavljanja delovanja notranjega trga in zmanjševanja trgovinskih ovir še nista v celoti izpolnjena za vse vrste embalaže. Izkušnje in tekoči primeri kažejo, da enostranski ukrepi v različnih državah članicah še povzročajo težave. Zlasti postopki za ugotavljanje kršitev v sektorju pijač so pokazali, da nacionalni ukrepi lahko izkrivljajo konkurenčnost in kdaj delijo notranji trg, kar je v nasprotju s ciljem notranjega trga iz Direktive 94/62/ES.

V poročilu iz leta 2006 o izvajanju Direktive 94/62/ES je Komisija sklenila, da bo dodatno ocenila, ali je treba to področje razjasniti. (4) To sporočilo naj bi bil nepredpisovalen korak v to smer in je namenjeno večji preglednosti pravnega okvira, ki se uporablja na ravni Skupnosti, tako da opiše, kaj je treba in česa ne gre storiti s stališča Skupnosti.

Namen tega sporočila je zlasti podpora pomembnim gospodarskim subjektom in organom držav članic, ki se ukvarjajo s siceršnjo in odpadno embalažo za pijače, z izčrpnim in posodobljenim pregledom načel prava in sekundarne zakonodaje ES. Sporočilo povzema razlago Komisije za Direktivo, določbe Pogodbe in sodno prakso Sodišča.

Komisija bo še naprej skrbno spremljala pravilno izvajanje veljavnih načel in se zavzema za odgovor na vsak ukrep, ki bi lahko oviral delovanje notranjega trga in ni okoljevarstveno upravičen.

2. PROSTO GIBANJE BLAGA IN ZAHTEVE ZA EMBALAŽO ZA PIJAČO

2.1 Vprašanje kvot embalaže za pijačo

V zadnjih letih so si nekatere države članice postavile ciljne količine (kvote) pri embalaži za večkratno uporabo za nekatere pijače. Ni pomislekov glede tovrstnih kvot, če te določajo cilje splošnih politik. Vendar so te kvote lahko vezane na posebne obveznosti pri presežkih ali primanjkljajih. Te obveznosti bi lahko vznemirjale notranji trg, ker na primer uvozniki pijače ponavadi uporabljajo precej več nevračljive embalaže kot domači proizvajalci zaradi dodatnih stroškov pri vzpostavljanju sistemov za ponovno uporabo in prevoznih razdalj pri tem.

Če bi take kvote povzročile količinske omejitve, tj. prepovedi nadaljnjega dajanja v promet izdelkov v posebni embalaži za pijačo po izpolnitvi kvote, bi to bila trgovinska ovira v nasprotju s členom 28 PES. (5)

Poleg tega Komisija meni, da je s stališča notranjega trga treba gledati posebno previdno na nacionalne predpise, ki neposredno povezujejo delež embalaže za večkratno uporabo za posebne pijače s potrebo po vzpostavitvi sistema za varščino in vračanje embalaže za enkratno uporabo. Pri polračunskem mehanizmu, ki je vezan na sedanje kvote, obstaja tveganje, da ga izkrivlja kratkoročni razvoj dogodkov, ki ne upošteva splošnega gibanja. V takih okoliščinah se lahko zgodi, da neposredno povezovanje navedenih deležev v nacionalnih določbah ni dovolj prožno in ne zmore zanesljivosti, ki jo zadevna podjetja potrebujejo zlasti za načrtovanje trgovinskih odločitev. Zato je morda primernejše, da se razvoj v sektorju embalaže redno pregleduje in se na podlagi take ocene sprejme odločitev o potrebnih ukrepih za spodbujanje sistemov za ponovno uporabo ali vplivanje na razdelitev embalaže.

2.2 Prepoved embalaže za pijačo

Direktiva 94/62/ES določa bistvene zahteve za sestavo embalaže. Po členu 18 navedene direktive, države članice na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja v promet embalaže, ki izpolnjuje določbe Direktive. Iz tega sledi, da države članice ne smejo prepovedati trženja nekaterih vrst embalaže za pijačo, ki so v skladu z zakonodajo Skupnosti. (6) Glede tega se Direktiva zavzema za povezana cilja varstva okolja in zagotavljanja delovanja notranjega trga, in sicer na primer tako, da določa bistvene zahteve za embalažo in omejuje vrednosti težkih kovin v embalaži.

Nacionalni predpisi, ki omejujejo količino izdelkov, ki jih je mogoče uvoziti v posebni vrsti embalaže za pijačo, bi bili v nasprotju tudi z načelom prostega gibanja iz člena 18 Direktive. (7)

2.3 Predhodno dovoljenje za embalažo za pijačo

Nacionalni sistemi, ki za trženje blaga zahtevajo predhodno dovoljenje, omejujejo dostop na trg države članice uvoza in se zato štejejo za ukrep, ki ima enak učinek kot količinska omejitev pri uvozu po členu 28 PES. (8) Poleg tega bi posebej pri embalaži za pijače kakršno koli omejevanje dostopa na trg embalaže, ki je v skladu z bistvenimi zahtevami Direktive, hkrati kršilo Direktivo in člen 28 PES. To se lahko zgodi, tudi kadar zahteve po dovoljenju izhajajo iz prostovoljnega dogovora med zadevno industrijo in državo članice, ker z udeležbo ali podporo pri takem dogovoru država članica podpre tudi njegove posledice in tveganje ter s tem krši svoje odgovornosti po pravu Skupnosti, ki ne dovoli nobenih ovir pri dostopu na trg embalaže za pijačo, ki je v skladu z Direktivo. Za embalažo za pijačo, ki se trži v drugi državi članici, velja, da izpolnjuje bistvene zahteve Direktive; zato ni mogoče preprečiti trgovanja z njo na notranjem trgu.

3. PROSTO GIBANJE BLAGA IN SISTEMI ZA RAVNANJE Z EMBALAŽO ZA PIJAČO

3.1 Ponovna uporaba, predelava in recikliranje embalaže za pijačo

Pri embalaži za pijačo „ponovna uporaba“ pomeni posebno posodo, ki je bila zasnovana in oblikovana tako, da v svojem življenjskem ciklu opravi vsaj določeno število kroženj in se ponovno napolni za isti namen, za katerega je bila prvič dana v promet. (9) Ponovno uporabljeni embalaži za pijače se pogosto reče „za večkratno uporabo“.

Direktiva 94/62/ES ne daje jasne prednosti ne ponovni uporabi embalaže ne predelavi odpadne embalaže. (10) Osma uvodna izjava v Direktivi pa navaja, „naj bi se glede na vplive na okolje dajalo prednost ponovni uporabi in recikliranju, vse dokler ne pride do znanstvenega in tehnološkega napredka procesov predelave“.

Poleg tega člen 5 Direktive 94/62/ES dovoli državam članicam, da spodbujajo sisteme za ponovno uporabo embalaže, ki jo je mogoče skladno s Pogodbo ponovno uporabiti na okolju varen način. S tem člen 5 pokaže na možnost, za katero se države članice lahko odločijo po lastni presoji. Ko oblikujejo določbe za tako politiko, države članice ne upoštevajo le zahtev iz Direktive, ampak tudi obveznosti iz Pogodbe, zlasti glede prostega gibanja blaga. (11)

3.2 Globalni sistemi za zbiranje embalaže za pijačo

Za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo morajo države članice vzpostaviti sisteme vračanja, zbiranja in predelave. Ti sistemi imajo dvojni namen: prvič, vračanje in/ali zbiranje uporabljene in odpadne embalaže, ter drugič, ponovno uporabo embalaže ali predelavo zbrane odpadne embalaže. (12) Pri embalaži za pijačo vpliva enkratnost ali večkratnost uporabe posode na izbiro med ponovno uporabo in predelavo.

Ponavadi so sistemi večkratne uporabe povezani s plačilom varščine, ki zagotavlja, da se večji del posode vrača za ponovno polnjenje. Navedene sisteme za varščino in vračanje pogosto prostovoljno izvajajo zadevni polnilci. Ti vzpostavijo lasten sistem za izdelke, ki jih distribuirajo, ali združijo vire z drugimi proizvajalci, tako da uporabijo skupne posode in gajbe. Zakonodaja redko ureja tovrstne prostovoljne sheme za ponovno polnjenje. Vendar je nekaj držav članic sprejelo predpise o nekaterih skupnih merilih. Ta merila se ponavadi omejujejo na splošna pravila, kot je skupna stopnja varščine. S stališča notranjega trga je malo verjetno, da prostovoljni sistemi ustvarijo trgovinske ovire, ker temeljijo na prostovoljnih odločitvah zadevne industrije. Če pa se država članica le odloči za nacionalni zakonodajni okvir za take sisteme večkratne uporabe, mora upoštevati vsaj pogoje iz člena 7 Direktive 94/62/ES, in sicer:

—	predpisane zahteve se uporabljajo brez razlikovanja tudi za uvožene proizvode in

—	preprečiti je treba izkrivljanje konkurence.

S poslovnega stališča gre omeniti, da sheme večkratne uporabe večinoma uporabljajo domači polnilci, ker zahtevajo določen promet s posodo in stroški praviloma naraščajo z razdaljo med polnilnico in prodajnimi mesti.

Pri posodi za enkratno uporabo še vedno prevladujejo globalni sistemi zbiranja. Vendar so nekatere države članice uvedle tudi obvezne sisteme varščine za embalažo za enkratno uporabo za pijačo. Pravo Skupnosti kot tako prepušča vsaki državi članici, da izbira med sistemom za varščino in vračanje na eni strani in globalnim sistemom zbiranja embalaže na drugi ali da se odloči za splet teh dveh sistemov glede na vrsto izdelka; z določbo, da naj bi izbrani sistemi bili oblikovani tako, da usmerijo embalažo v drugačne oblike najprimernejšega ravnanja z odpadki in so sestavni del politike, ki zajema vso embalažo in odpadno embalažo. (13)

Vendar mora izbira še vedno upoštevati člen 7 Direktive 94/62/ES in ustrezne določbe Pogodbe:

—	sistem mora biti odprt za sodelovanje vseh gospodarskih subjektov iz zadevnih sektorjev in pristojnih javnih oblasti;

—

izbrani sistem se uporablja brez razlikovanja tudi za uvožene proizvode, vključno s podrobno ureditvijo in cenami za dostop do teh sistemov. Pri slednjem se morajo države članice izogibati ureditvi, pri kateri se lahko zgodi, da se udeležba neupravičeno dvakrat zaračuna na različnih ravneh pri isti opravljeni storitvi, kar bi lahko posebno oviralo mala podjetja;

—	sistem ne sme ustvariti neupravičenih trgovinskih ovir in s tem kršiti členov 28–30 PES;

—	sistem ne sme izkrivljati konkurence, kot določajo členi 81, 82 in 86 PES.

3.3 Obvezni sistemi varščine kot trgovinska ovira

Uvedba obveznega sistema za varščino in vračanje embalaže za enkratno uporabo za pijačo ustvarja trgovinske ovire, ker taki sistemi onemogočajo prodajo istega izdelka v isti embalaži v več kot eni državi članici. Namesto tega se lahko zgodi, da morajo proizvajalci ali distributerji spreminjati embalažo ali označevanje uvoženih izdelkov in kriti dodatne stroške vzpostavljanja sistema za prevzem odrabljene embalaže, vračilo zneskov varščine in kakršno koli izravnavo teh zneskov med distributerji. Čeprav taki sistemi dejansko ne prepovedujejo uvoza pijače v embalaži za enkratno uporabo, v teh primerih vendarle zahtevajo precejšnje spremembe in naložbe, tako da ovirajo dostop uvoženih pijač na trg. (14)

Čeprav nacionalni predpisi ustrezajo merilom za trgovinsko oviro, to ne preprečuje, da se lahko upravičijo z varstvom okolja. Po mnenju Sodišča lahko sistem varščine in vračanja poveča delež vrnjene prazne embalaže in hkrati vodi k bolj ciljnemu razvrščanju odpadne embalaže. Poleg tega lahko pomaga zoper zasmetenost in spodbuja potrošnike, da vračajo prazno embalažo. (15) Ker nazadnje navedeni nacionalni predpisi spodbujajo zadevne proizvajalce ali distributerje, da uporabljajo embalažo za večkratno uporabo, pripomorejo k splošnemu zmanjšanju odpadkov za odstranitev, to pa je splošen cilj okoljske politike.

Dejansko to pomeni, da države članice lahko uvedejo obvezne sisteme varščine, če so po lastni presoji posamezne države članice potrebni iz okoljskih razlogov.

Če se država članica odloči za obvezni sistem varščine in vračanja, mora kljub temu upoštevati nekatere zahteve, da pravično uravnoteži okoljske cilje in potrebe notranjega trga. Zaradi dodatnega bremena za uvožene izdelke morajo taki sistemi upoštevati posebne razmere in uporabiti sredstva, ki ne prekoračijo, kar je potrebno za dosego namena.

Sodišče je na podlagi Direktive 94/62/ES in načela sorazmernosti iz členov 28–30 PES navedlo več varstvenih ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju sistema.

3.3.1 Prehodno obdobje

Prehod z enega sistema ravnanja z odpadki na drugega zahteva, da se vsi glavni akterji dobro in temeljito pripravijo, ker je ta del ključen za tržne udeležence, saj lahko negotovosti o pravnem in dejanskem položaju rušijo stalnost trga. Prehod v novi sistem se mora zgoditi brez ustavitev, ne da bi ogrozil možnost zadevnih podjetij, da dejansko sodelujejo v novem sistemu, takoj ko začne delovati. To pomeni, da je treba razviti in vzpostaviti lastnosti sistema, prilagoditi proizvodne linije in distribucijske verige ter obvestiti potrošnike. To zahteva čas in trud. Zato je treba proizvajalcem in distributerjem omogočiti dovolj dolga prehodna obdobja, da se lahko prilagodijo zahtevam novega sistema, preden začne veljati sistem varščine in vračanja. Pri popolnem prehodu, ki zahteva razvitje novega sistema z vsega začetka, se sodi, da je šestmesečno obdobje med pravnim naznanilom in začetkom veljavnosti nezadostno. (16) V takih okoliščinah se zdi potrebno vsaj obdobje enega leta.

Ko pa je sistem varščine in vračanje že vzpostavljen, lahko za nadaljnje spremembe veljajo krajši roki kot za njegovo uvedbo. Nasploh morajo posebne časovne potrebe za vsak primer posebej oceniti nacionalni organi, ko določajo posamezno prehodno obdobje.

3.3.2 Oblikovanje sistema: pravičen, odprt in pregleden

Druga ključna lastnost so pogoji za delovanje, ki jih mora izpolniti obvezni sistem za embalažo za enkratno uporabo. Nekateri od teh pogojev izhajajo iz člena 7 Direktive 94/62/ES; druge je oblikovala sodna praksa Sodišča glede člena 28 PES.

(a)

Treba je vzpostaviti sistem za vso državo, ki zajema vse ozemlje, za katero velja obvezni sistem varščine. Vendar to ne pomeni, da je samo en izvajalec sistema. Mogoče je imeti več ponudnikov, če so sistemi medsebojno združljivi in se ne izključujejo. Namen sistema za vso državo je omogočanje zadostnega števila točk za vračanje embalaže, tako da potrošniki lahko dobijo nazaj varščino, ne glede na kraj nakupa. To krepi sprejemanje takega sistema med potrošniki, olajšuje vračanje prazne embalaže in nedvomno poveča obseg zbranega materiala. Izkušnje so pokazale, da se brez sistema za vso državo razmahnejo rešitve na ravni prodajalcev na drobno (tako imenovane „samozadostne rešitve“), ki ustvarijo krpanko medsebojno nezdružljivih sistemov vračanja. Poleg tega lahko prodajalci na drobno s samozadostnimi rešitvami pogosto zahtevajo, da dobavitelji prilagodijo embalažo njihovim lastniškim zahtevam, s čimer jim vsiljujejo dodatne stroške. To verjetno še poslabša posledice za notranji trg. S tega stališča je sistem za vso državo največjega pomena. (17)

(b)

Kakršen koli obvezni sistem varščine in vračanja mora biti odprt za sodelovanje vseh gospodarskih subjektov v zadevni panogi. Uporablja se brez razlikovanja tudi za uvožene proizvode. To vključuje tudi podrobne pogoje delovanja sistema in nadomestila ali cene, ki jih določa izvajalec sistema. Ta zagotovila so namenjena preprečevanju kakršnih koli neupravičenih trgovinskih ovir ali izkrivljanja konkurence.

(c)

Države članice morajo zagotoviti, da ne delajo razlike med izdelki brez varščine in izdelki, za katere se zahteva varščina, in da kakršno koli razlikovanje sloni na objektivnih merilih. Zato Komisija meni, da naj bi razlikovanje načelno temeljilo na materialu posode in ne na vsebini pijače, ker sama vsebina ni povezana z okoljskim obnašanjem embalaže.

Države članice se lahko odločijo, da same vzpostavijo tak sistem ali to nalogo prepustijo zadevni industriji (npr. proizvajalcem in distributerjem). Vendar mora država članica v drugem primeru še vedno skrbeti, da sistem pravilno in učinkovito deluje. Glede tega so države članice odgovorne za potek sistema. To zahteva dejaven pristop nacionalnih organov. Države članice se lahko rešijo te vloge poroka sistema, tako da s predpisi določijo posebne pogoje zanj ali si določijo nekatere naloge spremljanja ali nadzora subjekta, ki je zanj odgovoren.

3.3.3 Rešitve iz najboljše prakse

Nekatera od navedenih vprašanj lahko države članice rešujejo tako, da upoštevajo naslednje uporabne rešitve:

(a)

Označevanje: Da bi potrošniki laže ugotovili, katere pijače ali embalaža za pijače so del sistema varščine in vračanja, se lahko zdi koristno, da se zadevni izdelki označijo, npr. s skupnim znakom. (18) Vendar lahko opisana korist za potrošnike povzroči dodatne stroške za proizvajalca ali distributerja, ker je treba prilagoditi označevanje posebnim zahtevam nacionalnega trga. Kakršna koli taka obveznost spreminjanja embalaže lahko pomeni morebitno trgovinsko oviro po členu 28 PES. (19) Zaradi ravnotežja med nasprotujočimi interesi pri tem – tj. obveščenost potrošnikov in lahek dostop na trg – je treba ohraniti tako označevanje na najnižji nujni ravni. Pri obveznem znaku za varščino bi zaradi lažje rabe bilo koristno, da imajo proizvajalci lahek dostop do oblikovalskih značilnosti in specifikacij za tisk. Poleg tega se lahko uvoznikom dobavijo manjše količine nalepk, s čimer bi mali distributerji lahko dopolnili prvotno označevanje z dodatno nalepko, namesto da so ga prisiljeni v celoti zamenjati. Nazadnje se odsvetujejo zahteve po označevanju embalaže za pijačo z ekskluzivnim znakom, ampak se priporočajo drugi znaki, ki so v rabi v drugih državah članicah. To bi proizvajalcem omogočilo, da uporabijo isti znak za več držav članic. Seveda se v posebnih okoliščinah hkratno označevanje zadevne embalaže z več znaki za varščino lahko omejuje zaradi preprečevanja goljufij. Še za eno drugo vsebino označevanja izdelkov, tj. oznako evropske številke izdelka (EAN, European Article Number), veljajo isti pomisleki. Oznakam EAN, ki bi bile specifične za državo, se je treba izogniti, saj bi lahko zahtevale embalažo za vsako državo posebej, s čimer bi spet tvegali oviro za čezmejno trgovino.

(b)	Klirinški sistem: Klirinški sistem bi pripomogel k izravnavi različnih zneskov varščine, ki bi se zbirala in vračala med udeleženimi akterji. Priporočljivo je, da je sistem lahko dostopen, ne glede na to, v kateri državi članici ima zadevni proizvajalec ali distributer sedež.

(c)

Izjeme za mala podjetja: Države članice lahko sodelujočim malim podjetjem zmanjšajo nekatere obvezne naloge pri sistemu varščine, npr. iz razlogov de minimis. Za ponazoritev: mali kioski morda nimajo potrebnega skladiščnega prostora za izpolnjevanje obveznosti prevzema odrabljene embalaže. Zato bi jim lahko bilo razumno priznati nekatere izjeme. Vendar gre oceniti, ali ne bi take morebitne izjeme prizadele splošne kakovosti in delovanja sistema varščine in vračanja kot takega oziroma ali bi lahko povzročile razlikovanje pri izpolnjevanju pogojev zanj.

(d)

Lahek uvoz/izvoz: Obvezni sistemi varščine in vračanja otežujejo uvoženim izdelkom dostop na trg, ker zahtevajo njihovo redno obnovo. Hkrati lahko preprečujejo izvoz, ker se trženje takih izdelkov v drugi državi članici lahko izkaže za težko, če so bili posebej oblikovani za sistem varščine in vračanja v državi članici, v kateri so bili prvič dani v promet. Nekaterim od teh težav pri trgovanju zaradi takih sistemov se ne da izogniti, ker izhajajo iz razmer v posamezni državi članici, ne pa iz razmer celotne EU. Vendar bi se morale države članice izogibati predpisov, ki bi tako rekoč onemogočili izvoz, ponovni uvoz ali vzporedni uvoz pijač zaradi posebnih zahtev pri ravnanju z embalažo.

3.4 Brez izkrivljanja konkurence

Člen 7 Direktive 94/62/ES zahteva, da se države članice izogibajo kakršnemu koli izkrivljanju konkurence pri vzpostavljanju sistemov vračanja, zbiranja ali predelave embalaže. Kadar se vzpostavitev takih sistemov naloži zasebnim subjektom, morajo nacionalni organi preprečiti, da se z njimi morebiti ovira vstop novih konkurentov na trg. V zakonodaji je treba določiti ustrezne varnostne ukrepe. Gre poudariti, da je za kakršno koli zlorabo prevladujočega položaja ali protikonkurenčno ravnanje po členih 81 in 82 PES najprej odgovoren zasebni subjekt. Vendar se države članice pozivajo, da pregledujejo oblikovanje in delovanje sistema varščine in vračanja zaradi kakršne koli morebitne nevarnosti lažjih zlorab.

4. DRUGAČNI PRISTOPI

4.1 Sistemi na podlagi davka

Člen 15 Direktive 94/62/ES navaja, da države članice lahko sprejmejo gospodarske instrumente za pospeševanje ciljev okoljske politike, če niso sprejeti usklajeni predpisi. Taki instrumenti morajo med drugim upoštevati načelo plača povzročitelj obremenitve in obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe.

Države članice lahko razmišljajo o nacionalnih sistemih na podlagi davka kot o drugi možnosti za to, da se embalaža usmeri na bolj trajnostno pot. Stroški pri okoljsko naravnanih nacionalnih davčnih sistemih so pogosto manjši od dodatnih stroškov pri opisanih obveznih sistemih varščine. Vendar obdavčitev embalaže ni brez posledic za notranji trg. Taki davki, če so vezani na posebne embalažne materiale, lahko povzročajo njihovo nadomeščanje, ker so ponavadi razni embalažni materiali za pijačo dejansko medsebojno nadomestljivi. Ker se poleg tega taki davki pogosto prenesejo naprej, se s tem povišajo maloprodajne cene, tako da to lahko vpliva na potrošnikove odločitve.

V zvezi s tem morajo države članice zagotoviti, da nacionalno obdavčenje upošteva člen 90 PES. Navedena določba je namenjena popolni nevtralnosti notranjih davkov za konkurenčni položaj domačih izdelkov in izdelkov, uvoženih iz druge države članice. (20) Določba preprečuje, da bi države članice uporabljale nacionalno obdavčevanje, ki bi dajalo prednost domačim gospodarskim subjektom na škodo njihovih konkurentov v drugih državah članicah, ki proizvajajo podobne ali konkurenčne izdelke. To načelo prepovedi razlikovanja je treba spoštovati pravno in dejansko. Komisija oceni morebitno nezdružljivost nacionalnih sistemov obdavčenja s členom 90 PES za vsak primer posebej.

Ne glede na to je dovoljeno razlikovati med podobnimi izdelki, če je to zaradi ciljev gospodarskih, družbenih ali okoljskih politik, ki so same združljive z zahtevami Pogodbe ES in sekundarno zakonodajo Skupnosti, in če podrobna pravila preprečujejo kakršno koli obliko razlikovanja. (21) Iz tega sledi, da države članice lahko sprejemajo davčno ureditev, ki razlikuje med podobnimi izdelki z objektivnimi merili, kot so uporabljene surovine ali postopki proizvodnje. (22)

V tej zvezi se merila za razlikovanje štejejo za objektivna, če upoštevajo okoljski vpliv uporabljenega materiala. Taka okoljska merila je treba uporabljati dosledno. Kadar se davki odmerijo, ker embalaža ni za večkratno uporabo, je razlikovanje po njeni vsebini, tj. dejavniku, ki je neodvisen od okoljskega vpliva embalaže, treba obravnavati s posebno previdnostjo.

Ta razmislek velja za celotni sistem obdavčevanja, vključno z znižanji davkov. Kakršno koli prednostno obravnavo je treba razširiti brez razlikovanja na izdelke iz drugih držav članic, ki izpolnjujejo iste pogoje.

4.2 Prostovoljni sistemi

Prostovoljni sistemi ali sistemi vračanja na ravni proizvajalcev se večkrat izvajajo pri posodi za večkratno uporabo, ker se v takih primerih proizvajalcem močno splača zbirati velik del uporabljene embalaže, da lahko deluje „krog ponovnega polnjenja“. S stališča notranjega trga ti sistemi niso trgovinska ovira. Vendar lahko države članice določijo nekatera merila za medobratovalnost, dostop in varstvo potrošnikov.

5. OBVEZNOST OBVEŠČANJA ZA DRŽAVE ČLANICE

Direktiva 98/34/ES (23) določa postopek uradnega obveščanja na področju tehničnih standardov in predpisov zoper sprejemanje nacionalnih standardov in tehničnih predpisov, ki ustvarjajo nove trgovinske ovire na notranjem trgu. Po navedeni direktivi morajo države članice uradno obvestiti Komisijo o tehničnih predpisih, ko so še v osnutku. Ta postopek omogoča Komisiji in državam članicam, da preučijo osnutek tehničnih predpisov (drugih) držav članic, preden jih sprejmejo, s čimer lahko pri viru odpravijo ovire pri prostem gibanju blaga.

Obveznost obveščanja se uporablja za osnutke tehničnih predpisov. Tehnični predpisi so po členu 1(11) Direktive tehnične specifikacije in druge zahteve ali predpisi o storitvah, skupaj z ustreznimi upravnimi določbami, katerih upoštevanje je obvezno.

Tehnična specifikacija je po členu 1(3) Direktive v dokumentu vsebovana specifikacija, ki določa zahtevane lastnosti proizvoda, kakor so stopnja kakovosti, zmogljivost, varnost ali mere, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi postopki, embalažo, označevanjem ali etiketiranjem in postopki za ugotavljanje skladnost. Izraz „tehnična specifikacija“ zajema tudi proizvodne postopke in postopke za kmetijske proizvode in proizvode za prehrano ljudi.

„Druga zahteva“ je po členu 1(4) Direktive zahteva za proizvode, ki ni tehnična specifikacija in ki se nanaša na proizvod zaradi varovanja zlasti potrošnikov ali okolja ter vpliva na njegov življenjski cikel, potem ko je bil dan v promet, kakor so pogoji uporabe, predelave, vnovične uporabe ali odlaganja, kadar lahko taki pogoji znatno vplivajo na sestavo ali značilnost proizvoda ali na njegovo trženje.

Gre pričakovati, da vsebujejo nacionalni predpisi za ravnanje z odpadno embalažo ali uvedbo sistema vračanja ali ponovne uporabe embalaže ali celo ločeno zbiranje nekaterih izdelkov določbe, ki spadajo v kategorijo „druge zahteve“, in je zato o njih treba Komisijo uradno obvestiti po postopku uradnega obveščanja iz Direktive 98/34/ES.

Zato se obveznost obveščanja uporablja za tehnične predpise, ki so pravno ali dejansko obvezujoči, vključno s prostovoljnimi dogovori, pri katerih je ena od pogodbenih strank javni organ.

Poleg tega določa člen 16 Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, da države članice uradno obvestijo Komisijo o osnutkih kateri koli ukrepov, ki jih nameravajo sprejeti v okviru Direktive 94/62/ES pred njihovim sprejetjem, da se lahko ugotovi, ali so v skladu z Direktivo 94/62/ES.

Zato člen 16 razširi obveznost obveščanja, ker države članice uradno obvestijo Komisijo o ukrepih, ki niso tehnični predpisi po Direktivi 98/34/ES, ampak spadajo v okvir Direktive 94/62/ES. Za ukrepe, ki vsebujejo tehnične predpise, je potrebno uradno obvestilo po obeh direktivah, 94/62/ES in 98/34/ES.

Zaradi nemotenega izvajanja navedenih postopkov uradnega obveščanja je bilo za osnutke ukrepov vzpostavljeno „eno mesto za vse“. Zanje se uporablja postopek obveščanja iz Direktive 98/34/ES, ki se uporablja tudi za njihovo preučitev.

Države članice namreč redno obveščajo Komisijo o zakonodajnih osnutkih, zlasti osnutkih o sistemih varščine, vračanja in zbiranja po Direktivi 98/34/ES. To je Komisiji dalo vpogled v pobude za nacionalne predpise, pripeljalo do nastanka pravega foruma za razpravo (na katerim sodeluje tudi industrija) in vnaprej preprečilo težave, s čimer se je bilo mogoče ogniti dragim in spornim postopkom za ugotavljanje kršitev, ki jih je mogoče začeti šele po uveljavitvi ukrepa.

6. SKLEP

To sporočilo predstavlja različne pravne vidike posledic, ki jih predpisovalni ukrepi lahko imajo na področje embalaže za pijačo na resnično notranjem trgu. Ob zavedanju tega se države članice pozivajo, da v prid boljši ureditvi s predpisi sporočijo nacionalne ukrepe in pri njih preučijo navedene vidike, da se čim bolj olajša prosti pretok blaga in medobratovalnost nacionalnih sistemov.

Komisija pa bo še naprej spremljala razvoj dogodkov v panogi embalaže za pijače in po potrebi presodila, do kod naj sežejo nadaljnji koraki na ravni predpisov ali ne, vključno s pregledom tega sporočila.

(1) Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/20/ES z dne 9. marca 2005 (UL L 70, 16.3.2005).

(2) Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži ter njenih vplivih na okolje in delovanje notranjega trga, 6. decembra 2006, COM(2006) 767 konč., str. 8.

(3) Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL L 204, 21.7.1998), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/96/ES z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, 20.12.2006).

(4) Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži ter njenih vplivih na okolje in delovanje notranjega trga, 6. decembra 2006, COM(2006) 767 konč.

(5) Zadeva C-309/02 Radlberger Spitz (2004), Recueil, str. I-11763, točka 62; prim. tudi zadevo 302/86 Komisija proti Danski (1988), Recueil, str. 4607.

(6) Glej mnenje generalnega pravobranilca Colomerja v zadevi C-246/99 Komisija proti Danski, točka 40, in njegovo mnenje v zadevi C-233/99, točka 24 (obe zadevi sta bili umaknjeni iz vložišča Sodišča brez sodbe). To ne posega v pravico države članice, da vloži zahtevo za odstopanje po členu 95(5) PES zaradi problema, ki je specifičen zanjo in je nastal po sprejetju usklajevalnega ukrepa.

(7) Zadeva C-309/02 Radlberger Spitz (2004), Recueil, str. I-11763, točka 62.

(8) Glej npr. zadevo C-432/03 Komisiji proti Portugalski (2005), ZOdl., str. I-9665, točka 41.

(9) Prim. člen 3(5) Direktive 94/62/ES („Opredelitev pojmov“).

(10) Zadeva C-309/02 Radlberger Spitz (2004), Recueil, str. I-11763, točka 33; Zadeva C-463/01 Komisija proti Nemčiji [2004], Recueil, I-11705, točka 40. Pred kratkim spremenjena okvirna direktiva o odpadkih (2008/98/ES), za katero je direktiva o embalaži lex specialis, navaja prednostni vrstni red zakonodaje in politike preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi (preprečevanje nastajanja, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, druga predelava, npr. energetska predelava, in odstranjevanje), ko in če ta vrstni red omogoča najboljšo rešitev za okolje. To lahko zahteva, da se posebni tokovi odpadkov odmaknejo od tega vrstnega reda, kadar bi to upravičil razmislek o splošnem vplivu življenjskega cikla na nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi, ki bi med drugim upošteval tehnično izvedljivost, gospodarsko upravičenost in varstvo okolja.

(11) Zadeva C-309/02 Radlberger Spitz (2004), Recueil, str. I-11763, točka 36.

(12) Člen 7(1) Direktive 94/62/ES.

(13) Zadeva C-309/02 Radlberger Spitz (2004), Recueil, str. I-11763, točka 42.

(14) Zadeva C-463/01 Komisija proti Nemčiji (2004), Recueil, I-11705, točki 61 in 62.

(15) Zadeva C-309/02 Radlberger Spitz (2004), Recueil, str. I-11763, točka 77.

(16) Zadeva C-463/01 Komisija proti Nemčiji (2004), Recueil, I-11705, točka 81.

(17) Zadeva C-309/02 Radlberger Spitz (2004), Recueil, str. I-11763, točka 46.

(18) Označevanje in sistem prepoznavanja iz člena 8 Direktive 94/62/ES se trenutno omejujeta na Odločbo Komisije 97/129/ES z dne 28. januarja 1997 o določitvi sistema prepoznavanja embalažnih materialov v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, ki obravnava embalažne materiale. Usklajena zakonodaja Skupnosti pa ne ureja označevanja embalaže, ki pripada sistemu varščine in vračanja.

(19) Zadeva C-315/92 Clinique Laboratoires (1994), Recueil, str. I-317, točka 19.

(20) Prim. zadevo C-167/05 Komisija proti Švedski, točka 40.

(21) Zadeva C-221/02 Stadtgemeinde Frohnleiten (2007), ZOdl., str. I-9643, točka 56. zadeva C-213/96 Outokumpu Oy (1998), Recueil, str. I-1777, točka 30.

(22) Zadeva C-90/94 Haahr Petroleum (1997), Recueil, str. I-4085, točka 29.

(23) Navedena v opombi 3.

9.5.2009

Uradni list Evropske unije

C 107/12

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2009/C 107/04

Št. pomoči: XA 2/09

Država članica: Danska

Regija: Danmark

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Tilskud til certificerede partier af sædekorn og markfrø

Pravna podlaga: Bekendtgørelsen nr. 1360 af 19. december 2008 om tilskud til certificerede partier af sædekorn og markfrø udstedt med hjemmel i Finansloven for finansåret 2009

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 10 000 000 DKR

Največja intenzivnost pomoči: 50 %

Datum začetka izvajanja: Odredba o subvencijah za certificirane pošiljke semen žit in drugih semen za setev začne veljati 1. januarja 2009, od navedenega dne se lahko pomoč dodeli po tej shemi.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Shema se financira iz odobrenih proračunskih sredstev po Zakonu o financah za leto 2009. Zato se pomoč v skladu s to shemo lahko plača le za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009.

Cilj pomoči: Cilj pomoči je dodelitev pomoči kmetijskim gospodarstvom (kmetijam), ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, za kritje dela stroškov obveznih nadzornih ukrepov, povezanih s potrjevanjem semen žit in drugih semen za setev. Pomoč se dodeli v skladu s členom 14(2)(e) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006.

Zadevni gospodarski sektor(-ji): Kmetijski sektor, v zvezi s semeni žit in drugimi semeni za setev.

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Plantedirektoratet

Skovbrynet 20

2800 Kgs. Lyngby

DANMARK

Spletna stran: https://www.lovtidende.dk/Forms/L0700.aspx?s31=10&s19=1360&s32=2008

Drugi podatki: —

Št. pomoči: XA 19/09

Država članica: Nizozemska

Regija: Provincie Fryslân (Friesland)

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Subsidie agrarische bedrijfsverplaatsing en daaraan gerelateerde investeringskosten

Pravna podlaga:

—	Kadersubsidieverordening pMJP Fryslân 2009;

—	Subsidieverordening pMJP Fryslân 2009, Hoofdstuk 1.1.3. Subsidie agrarische bedrijfsverplaatsing en daaraan gerelateerde investeringskosten;

—	Wet inkomstenbelasting 2001, art. 3.54.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Predvideni letni izdatki: 600 000 EUR

Ocenjeni izdatki za obdobje 2009–2013: 3 milijone EUR

Največja intenzivnost pomoči: V skladu s členoma 4 in 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 se pomoč MSP odobri v višini:

Naložbe so namenjene zlasti:

—	zmanjšanju proizvodnih stroškov,

—	izboljšanju in preusmeritvi proizvodnje,

—	povečanju kakovosti,

—	vzdrževanju in izboljšanju naravnega okolja ali izboljšanju higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.

Upravičeni stroški se nanašajo na:

—	gradnjo, nakup ali izboljšanje nepremičnin,

—	nakup ali zakup strojev in opreme, vključno z računalniškimi programi do tržne vrednosti blaga,

—	splošne stroške izdatkov iz prejšnjih alinej, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc.

Vsa mala in srednje velika kmetijska gospodarstva na zadevnem področju, ki izpolnjujejo pogoje sheme, so upravičena do subvencije in lahko predložijo svojo vlogo.

Pomoč se ne odobri kmetijskim gospodarstvom, ki so v težavah.

Pomoč se ne odobri ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, opredeljenih v uredbah Sveta o uvedbi skupnih ureditev trga, tudi če se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na pomoč Skupnosti.

Pomoč se ne odobri za:

—	nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin,

—	zasaditev letnih rastlin,

—	drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %,

—	preproste naložbe za nadomestitev.

Pomoč se ne odobri za nakup zemljišč.

Skupna pomoč iz točk 1–4 znaša največ 400 000 EUR.

Datum začetka izvajanja: Pomoč se v skladu s členom 18(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 dodeli, ko se shema objavi v Uradnem listu Evropske unije, vendar ne, preden jo odobrijo provincialni sveti, in ne pred uveljavitvijo sklepa z dne 3. septembra 2007 o spremembah Uitvoeringsbesluit inkomstenbelasting 2001, Stb. 2007, 328.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013.

Cilj pomoči: Premestitev kmetijskih gospodarstev v javnem interesu, tj. izboljšanje prostorske ureditve ali kmetijske strukture, izboljšanje narave, pokrajine, vode ali okolja, ter z njimi povezane naložbe.

Kmetijska gospodarstva prodajo svoja kmetijska poslopja in vsa pripadajoča zemljišča na stari lokaciji Uradu za upravljanje zemljišč (Bureau Beheer Landbouwgronden) ali drugemu regionalnemu uradu po ceni, ki velja na prostem trgu (tj. običajni tržni ceni), za opravljanje svojih kmetijskih dejavnosti pa kupijo novo kmetijsko gospodarstvo in nova zemljišča. Stroški, upravičeni do subvencije:

100 % dejanskih stroškov, če premestitev zajema razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih poslopij, vključno s stroški svetovalnih storitev, načrtovanja in raziskovalnih del, ki so nastali s premestitvijo in davčnim obračunom premestitve kmetijskega gospodarstva. Za stroške svetovalnih storitev, načrtovanja in raziskovalnih del se štejejo: notarski stroški, katastrski stroški, stroški svetovalnih storitev, nastali s premestitvijo, ter stroški za posrednika, revizorja, arhitekta itn. Premestitev kmetijskih poslopij ima za zadevna podjetja tudi davčne posledice. Podjetniki, ki zaradi premestitve svoje podjetje likvidirajo, morajo plačati davek na skrite rezerve in podobna sredstva (starega) podjetja. Za podjetnike predstavlja ta davek strošek, ki je neposredno in neločljivo povezan s premestitvijo njihovega podjetja. Premestitev za zadevna podjetja pogosto ni finančno izvedljiva, zato kmetijska gospodarstva pogosto ostanejo na svoji stari lokaciji (npr. v bližini izpostavljenih naravnih območij). Pri tem ukrepu se pomoč odobri v višini 100 % nastalih stroškov (v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006);

40 % povečane vrednosti poslopij po premestitvi, če je posledica premestitve, da kmet dobi modernejše poslopje, pri čemer mora sam prispevati vsaj 60 % nastalih stroškov (v skladu s členom 6(3) Uredbe (ES) št. 1857/2006);

40 % povečane proizvodnje zmogljivosti, če je posledica premestitve povečanje proizvodnje, pri čemer mora kmet sam prispevati vsaj 60 % nastalih stroškov (v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 1857/2006);

40 % naložb, nastalih s premestitvijo, pri čemer je treba vlogo predložiti v dveh letih po odobritvi (v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1857/2006).

Pomoč znaša največ 400 000 EUR na gospodarstvo.

Zadevni gospodarski sektorji: Vsa mala in srednje velika primarna kmetijska gospodarstva, na katerih se proizvajajo proizvodi iz Priloge I Pogodbe ES.

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Provincie Fryslân (Friesland)

Sneekertrekweg 1

Leeuwarden

Postbus 20120

8900 HM Leeuwarden

NEDERLAND

Spletna stran: www.fryslan.nl/regelgevingeuropa

uporabniško ime: europa

geslo: regelgeving

Drugi podatki: —

Št. pomoči: XA 22/09

Država članica: Italija

Regija: Commissariato di Governo per l’Emergenza brucellosi negli allevamenti bufalini in provincia di Caserta e zone limitrofe

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Indennizzi connessi con l’attuazione del Piano Operativo per fronteggiare il rischio sanitario connesso alla diffusione della brucellosi negli allevamenti bufalini nel territorio della provincia di Caserta e zone limitrofe.

Pravna podlaga: Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri 3 agosto 2007 e successivo Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri 4 luglio 2008;

Ordinanza del Presidente del Consiglio dei Ministri 21 Dicembre 2007 n. 3634 modificata con Ordinanza del Presidente del Consiglio dei Ministri 28 maggio 2008 n. 3675;

Decreto Commissariale n. 4 del 6 maggio 2008 e Decreto Commissariale n. 10 del 31 luglio 2008;

Decreto Commissariale n. 21 del 22 ottobre 2008;

Decreto Commissariale n. 49 del 28 novembre 2008;

Decreto ministeriale 27 dicembre 2007.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju:

—	Odškodnine iz člena 3(1)(a) in (b) Odloka predsednika ministrskega sveta št. 3634/2007 v skupnem znesku 37 000 000 EUR – pomoč je enkratna.

—	Odškodnine iz člena 3(1)(c) Odloka predsednika ministrskega sveta št. 3634/2007 v znesku 4 600 000 EUR – pomoč je enkratna.

Največja intenzivnost pomoči: 100 % nastale škode.

Datum začetka izvajanja: Pomoč se izplača po objavi identifikacijske številke prošnje za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do preklica izrednega stanja iz odloka predsednika ministrskega sveta z dne 3. avgusta 2007 in njegovih poznejših sprememb. Datum, določen za preklic, je 31. december 2008. Plačilo odškodnin se lahko izvede tudi po preteku tega datuma, če se za pomoč zaprosi zaradi zakola okuženih živali ali za obnovo čred v kmetijskem gospodarstvu. V nobenem primeru se pomoč ne bo izplačala po preteku štirih let od dogodka.

Cilj pomoči: Člen 10(2)

odškodnine iz zakona št. 615 z dne 9. junija 1964, kakor je bil pozneje spremenjen in dopolnjen, ki se upravičencem priznavajo za zakol živali, odrejen in izveden na podlagi odloka ministra za zdravje z dne 14. novembra 2006, v neto znesku, ki je enak dohodku iz prodaje mesa;

dodatna odškodnina, ki upošteva vrednost na trgu na dan objave odloka (21. december 2007), povzeto iz publikacije inštituta ISMEA, v neto znesku, ki je enak odškodninam, prejetim na podlagi zakona št. 615 z dne 9. junija 1964, kakor je bil spremenjen in dopolnjen, ter dohodku iz prodaje mesa;

izgube dohodka zaradi upoštevanja obveznosti do uvedbe karantene in zaradi težav v zvezi z obnovo črede.

Shema pomoči določa, da mora upravičenec predložiti zahtevek. Če vladni organ po preučitvi prošnje izda pozitivno mnenje, se pomoč uradno dodeli. Vsakega upravičenca se z obvestilom v pregledni obliki obvesti o višini odškodnine za izplačilo ter o načinu njenega izračuna. Pomoč se lahko dodeljuje, dokler se ne porabijo vsa finančna sredstva, zagotovljena na podlagi Odloka predsednika ministrskega sveta št. 3634/2007.

Zadevni sektorji: Živinorejski sektor.

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč, ter spletni naslov: Commissariato di Governo per l’Emergenza brucellosi negli allevamenti bufalini in provincia di Caserta e zone limitrofe

Celotno besedilo v zvezi s pomočjo in zadevna dokumentacija so na voljo na spodnji strani: http://www.sito.regione.campania.it/agricoltura/brucellosi/brucellosi.html

Drugi podatki: Izredno socialno-gospodarsko stanje na ozemlju pokrajine Caserta in v sosednjih regijah se lahko, če to zahtevajo razmere, podaljša z dodatnim odlokom predsednika ministrskega sveta, in sicer za obvladanje tveganja za zdravje zaradi povečane obolevnosti goveda za brucelozo.

Št. pomoči: XA 28/09

Država članica: Francija

Regija: Bourgogne

Naziv sheme pomoči: Aide Régionale Jeune Agriculteur HCF (Hors Cadre Familial)

Pravna podlaga: Code Général des collectivités territoriales, notamment son article L 1511-2;

Circulaire DGFAR/SDEA/C2008-5002 (16.1.08);

Délibération du Conseil régional de Bourgogne.

Načrtovani letni izdatki po shemi: 400 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči: Pomoč v znesku 3 375 EUR do 13 500 EUR na kmetovalca

Datum začetka izvajanja: 2009

Trajanje sheme pomoči: do leta 2013

Cilj pomoči: Ta shema pomoči je v skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006.

Cilj pomoči je vzpodbuditi in spremljati začetek samostojne kmetijske dejavnosti kmetovalcev zunaj družinskega kroga ob upoštevanju naslednjih pogojev upravičenosti za dodelitev pomoči:

da so stari manj kot 40 let in da prvič ustanavljajo kmetijo kot gospodarji na kmetijskem gospodarstvu;

da imajo zadostna strokovna znanja in izobrazbo v skladu z evropsko zakonodajo;

da predstavijo razvojni načrt kmetijskih dejavnosti;

da lahko dokažejo, da so vključeni v shemo socialnega zavarovanja za kmete (Mutualité sociale agricole – MSA).

Pomoč se kmetovalcu izplačuje neposredno.

Ta pomoč se razlikuje od pomoči, ki se lahko dodelijo v okviru sheme pomoči XA 25/07 (Programme pour l'installation et le développement des iniciatives locales – program za začetek kmetijske dejavnosti in razvoj lokalnih pobud – PIDIL).

Zadevni gospodarski sektorji: kmetijski sektor

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Conseil régional de Bourgogne

Direction de l’agriculture et du développement rural

17, boulevard de la Trémouille

BP 1602

21035 Dijon cedex

FRANCE

Spletni naslov: http://www.cr-bourgogne.fr/documents/gda/2008-12/jeune_agriculteur.doc

Št. pomoči: XA 32/09

Država članica: Francija

Regija: Bourgogne

Naziv sheme pomoči: Conseil aux Agriculteurs

Pravna podlaga: Code Général des collectivités territoriales, notamment son article L 1511-2;

Délibération du Conseil régional de Bourgogne.

Načrtovani letni izdatki po shemi: 600 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči: 80 % zneska upravičenih stroškov (stroški za inženirske storitve, dokumentacijo, medsebojno obveščanje), ki se nanašajo na svetovalne storitve na naslednjih področjih:

energija, kmetijski odpadki, načini integrirane proizvodnje, povečanje vrednosti proizvodnje v okviru območnega projekta;

kmetijska oprema;

diverzifikacija dejavnosti;

načini proizvodnje v okviru kolektivnih ukrepov sektorja na naslednjih področjih(na področju zdravstva, genetike, zmanjševanja vnosa).

Datum začetka izvajanja: 2009

Trajanje sheme pomoči: do leta 2013

Cilj pomoči: Ta shema pomoči je v skladu sčlenom 15 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006.

Svetovalne dejavnosti so začasne in niso povezane z normalnim delovanjem kmetijske proizvodnje.

Ta shema pomoči bo omogočila pokriti posebne stroške različnih načrtovanih dejavnosti, ki jih bodo vodile kolektivne strukture s področja kmetijstva. V skladu s členom 15(3) in (4) Uredbe (ES) št. 1857/2006 o izjemah v kmetijstvu se pomoč ne izplačuje kmetovalcem, vsi upravičenci pa imajo dostop do ukrepov, ki jih bodo vodile kolektivne strukture, ne da bi bili obvezani pristopiti k članstvu v teh strukturah.

Zadevni gospodarski sektorji: sektor kmetijske proizvodnje.

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Conseil régional de Bourgogne

Direction de l’agriculture et du développement rural

17, boulevard de la Trémouille

BP 1602

21035 Dijon cedex

FRANCE

Spletni naslov: http://www.cr-bourgogne.fr/documents/gda/2008-12/conseils_agriculteurs_agroequipt.doc

http://www.cr-bourgogne.fr/documents/gda/2008-12/conseils_agriculteurs_amelioration_modes_production.doc

http://www.cr-bourgogne.fr/documents/gda/2008-12/conseils_agriculteurs_diversification.doc

http://www.cr-bourgogne.fr/documents/gda/2008-12/conseils_agriculteurs.doc

9.5.2009

Uradni list Evropske unije

C 107/18

2009/C 107/05

Št. pomoči: XA 34/09

Država članica: Francija

Regija: Département de Saône-et-Loire

Naziv sheme pomoči: Aide Relative Aux Pertes Entrainées Par la fièvre catarrhale ovine (FCO) dans les élevages ovins et caprins de Saône-et-Loire

Pravna podlaga:

—	Art L 1511-2-3-5 du Code général des collectivités territoriales;

—	Arrêté du ministre de l'agriculture et de la pêche du 15 décembre 2008 modifiant l'arrêté du 1er avril 2008 définissant les zones réglementées relatives à la fièvre catarrhale ovine;

—	Délibération du Conseil général de Saône et Loire du 20 novembre 2008.

Načrtovani letni izdatki po shemi: 200 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Znesek pomoči departmaja Saône et Loire znaša od 25 EUR do 75 EUR na žival, ki pogine zaradi bolezni modrikastega jezika ali je bila zaklana zaradi te bolezni, in sicer odvisno od živali (spol živali, registrirana ali neregistrirana žival).

Največja intenzivnost pomoči je 100 %.

Zneski, prejeti iz sistemov zavarovanj, se bodo upoštevali pri preverjanju skladnosti z intenzivnostjo pomoči.

Pomoč bo plačana kmetom, če bodo izpolnjevali vse naslednje pogoje:

če gre za primere izbruhov bolezni modrikastega jezika, prijavljene v letih 2007 in 2008,

če so prejemniki premije za ovce in koze,

če so za poginule ali zaklane živali od francoske vlade dobili odškodnino iz naslova zdravstvenega varstva živali,

če se zavežejo, da bodo nadomestili rejne živali. Obdobje veljavnosti za nakupe je od 1. julija 2007 do 30. junija 2009.

Datum začetka izvajanja: Od prejema potrdila o prejemu Evropske komisije, vendar ne prej kot 16. februarja 2009.

Trajanje sheme: Do leta 2009, odvisno od sprememb evropskih predpisov in razpoložljivih proračunskih sredstev.

Cilj pomoči: Pomoč je namenjena kot nadomestilo za ovčjerejce in kozjerejce, katerih črede je močno prizadela bolezen modrikastega jezika, da se z njo olajša nakup ali nadomestitev živali, da bi bilo število plemenskih živali ponovno enako številu pred izbruhom bolezni.

Pomoč bo strogo omejena na izgube zaradi bolezni modrikastega jezika, katere izbruhe so uradno potrdili francoski organi javnega zdravstva, in se bo izvajala v okviru javnega programa, vzpostavljenega na regionalni ravni.

Izdatki, upravičeni do pomoči na ravni departmaja, kot je opisano zgoraj, so upravičeni do pomoči v skladu s členom 10(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006.

Zadevni gospodarski sektorji: Ovce in koze

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Monsieur le Président du Conseil Général de Saône-et-Loire

Direction de l’Equipement rural et de l’agriculture

Service des Affaires Agricoles

Espace Duhesme — 18 rue de Flacé

71026 Macon Cedex 9

FRANCE

Spletni naslov: http://www.cg71.fr/jahia/webdav/site/internet_cg71/shared/Missions/Agriculture/Aides%20exemptees%20CE/Texte_integral_FCO.pdf

Št. pomoči: XA 43/09

Država članica: Španija

Regija: Principado de Asturias

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Asociación de Criadores de Oveya Xalda de Asturias (ACOXA)

Pravna podlaga: Convenio de colaboración entre el Gobierno del Principado de Asturias y la Asociación de Criadores de Oveya Xalda de Asturias (ACOXA) para el desarrollo del programa de conservación de la raza autóctona asturiana Oveya Xalda durante el trienio 2009-2011

Načrtovani letni izdatki po programu ali skupni znesek individualne pomoči, odobrene podjetju: Najvišji znesek pomoči, ki se lahko dodeli za vsak dogovor, znaša:

Največja intenzivnost pomoči: Največja intenzivnost pomoči, ki se lahko dodeli za kateri koli del ukrepov iz programa, ki jih namerava izvajati prejemnik pomoči, bo:

Datum začetka izvajanja: Od dneva objave številke vpisa zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: do 31. decembra 2011

Cilj pomoči: Načrtovanje programa ohranitve vzreje avtohtone pasme ovc Xalda

Uporabljajo se naslednji členi Uredbe 1857/2006:

Člen 15 – Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju. Upravičeni stroški: stroški za organizacijo programa izobraževanja za živinorejce, svetovalne storitve tretjih strank, organizacija srečanj za izmenjavo znanj, tekmovanj in razstav, širjenje akademskega znanja, stroški za izdajo publikacij.

Člen 16 – Pomoč živinorejskemu sektorju. Upravičeni stroški: stroški za vodenje rodovniških knjig.

Zadevni gospodarski sektorji: Ovčereja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Consejería de Medio Rural y Pesca del Principado de Asturias

C/Coronel Aranda, s/n, 4a planta

E-33071 Oviedo (Asturias)

ESPAÑA

Spletni naslov: besedilo sporazuma o sodelovanju je na voljo na portalu www.astrurias.es na spletnem naslovu URL:

http://www.asturias.es/Asturias/descargas/CONVENIOS%20GANADERIA/ACOXA%2009%20convenio.pdf

Drugi podatki: —

Luis Miguel ALVAREZ MORALES

Generalni direktor za živinorejo in kmetijsko-živilski sektor

Št. pomoči: XA 48/09

Država članica: Estonija

Regija: Eesti

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Põllumajandusloomade aretustoetus

Pravna podlaga:

1)	Maaelu ja põllumajandusturu korraldamise seaduse § 3 lg 2 p 2, § 7 lg 1 p 3, § 11 (RTI, 18.7.2008, 33, 202);

2)	Põllumajandusministri 18.1.2005.a määrus nr 6 „Põllumajandusloomade aretustoetuse saamiseks esitatavad nõuded ning toetuse taotlemise ja taotluse menetlemise kord”.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 20 000 000 EEK na leto

Največja intenzivnost pomoči: do 70 %

Datum začetka izvajanja:

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 15. februar 2009-31. december 2011

Cilj pomoči: Živinorejski sektor.

Pomoč je dodeljena v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1857/2006.

Izdatki, upravičeni do povračila, so izdatki za vodenje rodovniških knjig ali registrov o poreklu, izvajanje testov donosnosti ali ocenjevanje genetske vrednosti.

Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil proizvajalcem.

Zadevni gospodarski sektorji: Reja goveda, konjev, ovc in perutnine (koda NACE A104)

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet

Narva mnt 3

Tartu 51009

EESTI/ESTONIA

Spletna stran: http://www.agri.ee/siseriiklikud-toetused

Drugi podatki: To obvestilo spremeni obvestilo XA93/08.

Št. pomoči: XA 58/09

Država članica: Španija

Regija: Principado de Asturias

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Laboratorio Interprofesional Lechero y Agroalimentario de Asturias (L.I.L.A.).

Pravna podlaga: Convenio de colaboración entre el Principado de Asturias y el Laboratorio Interprofesional Lechero y Agroalimentario de Asturias (L.I.L.A.) suscrito el 7 de abril de 2008 para la realización de los análisis de control lechero oficial. Adenda al citado Convenio de colaboración de 27 de enero de 2009.

Načrtovani letni izdatki po programu ali skupni znesek posamične pomoči, odobrene podjetju: Za proračunsko leto 2009 je najvišji znesek pomoči 420 000 EUR.

Največja intenzivnost pomoči: Do 70 % stroškov dejavnosti, ki jo mora upravičenec začeti.

Datum začetka izvajanja: Od dneva objave številke vpisa zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Trajanje programa ali posamične pomoči: december 2009

Cilj pomoči: Izvedba analiz mleka v provinci Asturiji; analize so osnovni način za genetsko oceno plemenskih mlečnih vrst in pasem ter temeljni del programov za izboljšanje črede.

Uporablja se naslednji člen Uredbe 1857/2006:

Člen 16 Pomoč v živinorejskem sektorju. Upravičeni stroški: stroški, vezani na izvedbo testov za določitev genetske kakovosti in donosa živine.

Zadevni gospodarski sektorji: reja krav mlekaric

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Consejería de Medio Rural y Pesca del Principado de Asturias

C/Coronel Aranda, s/n, 4a planta

E-33071 Oviedo (Asturias)

ESPAÑA

Spletni naslov: Besedilo sporazuma o sodelovanju je na voljo na www.asturias.es, na naslovu URL:

http://www.asturias.es/portal/site/Asturias/menuitem.fe57bf7c5fd38046e44f5310bb30a0a0/?vgnextoid=959f4749be187110VgnVCM10000097030a0aRCRD&vgnextchannel=d2907989c258f010VgnVCM100000b0030a0aRCRD&i18n.http.lang=es

Drugi podatki: —

Luis Miguel ÁLVAREZ MORALES

Generalni direktor za živinorejo kmetijsko-živilski sektor

Številka pomoči: XA 59/09

Država članica: Združeno kraljestvo

Regija: England – Cornwall

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Caradon Hill Area Heritage Project

Pravna podlaga: Z zakonom National Heritage Act 1980 je bil ustanovljen sklad National Heritage Memorial Fund (NHMF), kot ga spreminjajo National Heritage Act 1997 in National Lottery Act 1993 in 1998.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju:

(GBP)
Datum	Znesek
Prvo leto – marec 2009–februar 2010	184 845,00
Drugo leto – marec 2010–februar 2011	87 828,00
Tretje leto – marec 2011–februar 2012	90 177,00
Celotni znesek	362 850,00

Največja intenzivnost pomoči: Največja intenzivnost pomoči za ukrep tehnične podpore bo v skladu s členom 15 Uredbe Komisije 1857/2006 znašala do 100 %.

Najvišja intenzivnost pomoči za ukrepe ohranjanja tradicionalne krajine bo do 100-odstotna, če se nepovratna sredstva dodelijo za ohranjanje značilnosti neproizvodne dediščine v skladu s členom 5(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006. Vendar se za proizvodno pomoč najvišja stopnja nepovratnih sredstev zmanjša v skladu z vrednostmi iz člena 5(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006.

Datum začetka izvajanja: Shema pomoči se bo začela izvajati 18. marca 2009.

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Shema pomoči se bo začel(a) izvajati 18. marca 2009 in bo trajal(a) tri leta. Shema bo novim vlagateljem na voljo do 1. marca 2012, dela pa bodo dokončana do 17. marca 2012. Zadnje izplačilo bo opravljeno 1. septembra 2012.

Cilj pomoči: Ohranjanje in poudarjanje pomena ključne prostoživeče favne in flore, zgodovinskih in geoloških/ mineraloških nahajališč ter pomoč pri njihovem dolgoročnem upravljanju. Ta ukrep je v skladu s členom 5 Uredbe Komisije 1857/2006. Vendar se za proizvodno pomoč najvišja stopnja nepovratnih sredstev zmanjša v skladu z vrednostmi iz člena 4 Uredbe Komisije št. 1857/2006.

Program 2 – Program ohranjanja zgodovinske krajine

Vsi ukrepi programa, ki bodo realizirani na kmetijskih površinah, so navedeni v tem uradnem obvestilu in so skladni s členom 5 Uredbe Komisije (EC) št. 1857/2006. Program vključuje naslednje ukrepe:

Izvedba del in/ali njihova pospešitev z namenom izboljšati situacijo in predstavitev teh pomembnih krajev zgodovinske in naravne krajine.

Ti predlogi vključujejo obvladovanje zaraščanja praproti in popravila na zgodovinskih kamnitih obzidjih, ki se nahajajo na kmetijskih površinah.

Program 4 – Program upravljanja zemljišč in dostopa

Program vključuje tako kmetijska kot nekmetijska zemljišča. Sestavni deli sheme, ki zadevajo kmetijske površine, vključene v tem uradnem obvestilu, so navedeni v nadaljevanju in so skladni s členom 5 Uredbe Komisije (EC) št. 1857/2006.

Restavriranje zgodovinskih cornwalskih ograd/obzidij pomembnega značaja za krajino

Utrditev arheoloških spomenikov

Urejanje divje podrasti okrog arheoloških najdišč.

Shema vzpodbuja tudi k ustreznemu pridobivanju znanj, zlasti v obliki formalnega izobraževanja na področju strokovnega znanja konzervatorstva, programa delavnic, ki omogočajo prenos znanja, svetovanja in ponovne uporabe (znanj), ter razmeram prilagojeno strokovno napredovanje posestnikov, kmetovalcev, krajanov in pogodbenikov na območju projekta. Ta ukrep je v skladu s členom 15 Uredbe Komisije 1857/2006.

Program 1 – Program ohranjanja naravne krajine

Programi ohranjanja naravne krajine vključujejo sodelovanje s posestniki in kmetovalci, da bi tako olajšali in spodbujali uporabo najboljše prakse pri ohranjanju habitatov in živalskih vrst. Zato bodo v program vključene številne svetovalne in izobraževalne dejavnosti, odprte vsem kmetovalcem in posestnikom na območju tega projekta.

Celoten program vključuje sheme v kmetijskem okolju in je v skladu s členom 15.

Program 5 – Program interpretacije, izobraževanja in usposabljanja

Program obsega tako kmetijske kot nekmetijske površine. Sestavni deli sheme/programa, ki zadevajo kmetijske površine, vključene v tem uradnem obvestilu, so navedeni v nadaljevanju in so skladni s členom 15 Uredbe Komisije (EC) št. 1857/2006.

Obvladovanje zaraščanja z divjo podrastjo.

Privzgajanje ozaveščenosti o arheološki dediščini.

Program 3 – Program ohranjanja rudarske dediščine

Ta projekt se nanaša na nekmetijske površine in spada v pristojnost NN 11/2002 (The National Memorial Fund).

Zadevni gospodarski sektorji: Shema se obrača na mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov.

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Cornwall County Council County Hall

Treyew Road

Truro

Cornwall

TR1 3AY

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Z zakonom določeni organ, pristojen za shemo:

Cornwall County Council

County Hall

Treyew Road

Truro

Cornwall

TR1 3AY

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Organizacija, ki izvaja shemo:

Caradon Hill Area Heritage Project

Luxstowe House

Liskeard

Cornwall

PL14 3DZ

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Spletni naslov: http://www.cornwall.gov.uk/index.cfm?articleid=6835

Drugi podatki: Ukrepi, ki se ne nanašajo na kmetijske površine in so del te sheme, spadajo v okvir NN 11/2002 in so zato skladni s pravili državnih pomoči.

Nadaljnje in podrobnejše informacije glede upravičenosti in pravil za shemo najdete na zgoraj navedenih spletnih povezavah.

9.5.2009

Uradni list Evropske unije

C 107/23

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2009/C 107/06

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) ŠT. 510/2006

„MARRONE DI COMBAI“

ŠT. ES: IT-PGI-0005-0565-08.11.2006

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Marrone di Combai“

2. Država članica ali tretja država:

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda (kot v Prilogi II):

Skupina1.6:

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani.

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Marrone di Combai je ekotip, ki se je razvil v značilnem predalpskem okolju pokrajine Treviso. Morfološke in komercialne značilnosti ob sprostitvi na trg so naslednje:

elipsoidna oblika, ploščata konica. Okolica lise je enakomerno nagrbančena in ima dobro vidne navzven razširjene brazde. Perikarp je svetlo do temnorjave barve, ni pa nikoli mat. Na njem so vidne proge in se mora zlahka ločiti od ovojnice. Ovojnica je svetlo rjave barve in pokriva užitni del kostanja, na katerem so plitve in poredko posejane brazde, ki omogočajo, da se ovojnica zlahka loči od mesa. Seme, praviloma le eno na plod, je v enem kosu in je pokrito s površinskimi brazdami. Meso je mokaste teksture in belkaste barve, ki s kuhanjem postane hrustljavo in okusno.

Ob sprostitvi na trg morajo biti plodovi v odličnem stanju z zdravstvenega vidika in imeti morajo naslednje lastnosti:

Razred „extra“:

veliki plodovi:

50–80 plodov na kilogram;

največ 4 % plodov (v teži) imajo lahko endokarp poškodovan zaradi insektov;

največ 3 % plodov (v teži) s poškodovanim perikarpom.

Razred I:

81–105 plodov na kilogram;

največ 6 % plodov (v teži) ima lahko endokarp poškodovan zaradi insektov;

največ 5 % plodov (v teži) s poškodovanim perikarpom.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Proizvodne dejavnosti se morajo izvajati na proizvodnem območju iz točke 4, da se zagotovi poreklo in nadzor nad proizvodom.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Pakiranje, ki vključuje postopek namakanja (curatura), se lahko izvede tudi zunaj geografskega območja iz člena 4, vendar se kakovost proizvoda zaradi tega ne sme spremeniti. Izvesti se mora v 24 urah od pobiranja.

Proizvod se lahko shranjuje tudi v hladilnici največ 3 dni pri temperaturi 0,5–2 °C in 95–98 % vlažnosti. Po tem obdobju je treba izvesti postopek imenovan „curatura“.

Po tem postopku se plodove 5–7 dni namaka v vodi s sobno temperaturo. Po polovici tega obdobja se voda zamenja. Drugi način je, da se kostanj 45 min namaka v vodi s temperaturo 45–48 °C, nato pa se potopi v mrzlo vodo, da se povsem ohladi. Plodovi se nato posušijo s toplim zrakom iz sušilca ali z ventilatorji, oziroma se razporedijo na lesene rešetke ter se vsak dan obračajo, dokler se povsem ne posušijo.

Proizvod se sprosti na trg v naslednjih embalažah: 1, 2, 3, 5 in 25-kilogramske vreče iz jute. 1, 2, 3, 5 in 25-kilogramske plastične mreže. Košare in leseni zabojčki za najmanj 1 in največ 5 kilogramov proizvoda. Embalaža se mehansko zapre s kovinskimi sponkami, zašije z najlonsko nitjo ali zaveže s svinčeno vrvico. Pečatenje se izvede tako, da se na embalažo pritrdi etiketo z logotipom. Košare in zabojčki se ovijejo s celofanom in zapečatijo s svinčeno vrvico in dobro vidnim logotipom.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Nadzorni organ preveri, ali je proizvod označen z etiketo, na kateri je logotip z napisom „Marrone di Combai“, ki mora biti veliko večji od drugih napisov. Na etiketi ali embalaži so lahko naslednje informacije: ime in znamka proizvajalca ali pakirnice; neto teža pri sprostitvi v prodajo in kategorija; podatki o prehranski vrednosti; leto proizvodnje; informacije o pravilnem shranjevanju in uporabi proizvoda. Logotip sestavlja poenostavljena podoba kostanja, ki ga obdaja poenostavljena podoba ježice z bodicami v svetlo rjavi barvi in se nahaja v kvadratu temno rjave barve (svetlo rjava barva: pant 465U, temno rjava barva: pant 4625U). Dimenzije: logotip je lahko naslednjih dimenzij: 65 x 102 mm; 33 x 51 mm; 17 x 25 mm; 8 x 12 mm.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje proizvodnje kostanja „Marrone di Combai“ vključuje ozemlje naslednjih občin pokrajine Treviso: Cison di Valmarino, Cordignano, Follina, Fregona, Miane, Revine Lago, Sarmede, Segusino, Tarzo, Valdobbiadene in Vittorio Veneto.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja:

Ozemlje iz člena 4 se v celoti nahaja na predalpskem gričevju.

S strogo geološkega vidika značilno gorsko (predalpsko) ozemlje, na katerem se proizvaja „Marrone di Combai“, sestavljajo apnenčasto-kremenaste skale s kraško morfologijo in gričevje z globokimi grapami in strmimi pobočji, na katerih je razširjena degradacija prsti zaradi trdih in odpornih skal na površju. Takšna orografija je zelo pomembna s podnebnega vidika: predalpska veriga in gričevnate verige ustvarjajo pregrado za vzhodne vetrove in prepuščajo severne vetrove, zato je temperatura nižja kot v nižini. Zaradi obilnega deževja, ki je porazdeljeno glede na ekvinokcijski dežni režim, in popolne odsotnosti megle, ki se pojavlja v vseh drugih predelih padsko-beneške nižine, je to območje izjemno primerno za proizvajanje ZGO „Marrone di Combai“.

5.2 Posebnost proizvoda:

Organoleptično testiranje (panel test) je pokazalo povezavo med značilnostjo mesa, predvsem njegovo testeno strukturo, in splošno všečnostjo ploda. Poleg faktorjev, ki pogojujejo zaznavanje teksture, ima kostanj poseben aromatičen profil, ki je cenjen zaradi močne cvetlične in rastlinske arome okusa ter arome po začimbah, ki jo ima kostanj pri sprostitvi na trg. Količinske vrednosti, izražene z deskriptorji, določenimi izrecno za organoleptično analizo, kažejo, da je proizvod visoko aromatičen z dolgo trajajočo aromo in sladek, poleg tega pa ima zelo nizke vrednosti negativnih lastnosti, kot je grenkost. Posebna aroma kostanja „Marrone di Combai“ je povezana z značilnostmi tal na območju pridelovanja in izraža tesno povezanost med rastlino, tlemi in območjem pridelovanja.

5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

Prošnja za registracijo ZGO „Marrone di Combai“ poleg posebnih značilnosti proizvoda temelji predvsem na njegovem ugledu.

Prisotnost kostanja na območju pridelovanja „Marrone di Combai“ in njegove posebne kvalitativne značilnosti potrjujejo številni zgodovinski dokumenti, ki izhajajo vse iz 12. stoletja. Ti dokazujejo, da sta za razvoj značilnosti tega proizvoda pomembna tako okoljski kot tudi človeški faktor, saj je imel kostanj vedno ključno vlogo za preživetje prebivalcev tega gričevja. Eden od zgodovinskih dokumentov z dne 18. septembra 1665 kaže na socialni vidik in sodelovanje pri pobiranju kostanja: vsi prebivalci, tudi žene in otroci, so sodelovali pri pobiranju kostanja, ki je bilo urejeno na podlagi dodelitve kvot glede na velikost gospodinjstev.

V zadnjem obdobju se je sloves „Marrone di Combai“ razširil iz pokrajine Veneto do potrošnikov po vsej Italiji tudi zaradi ljudskih praznovanj in prireditev, med katerimi je „Festa dei Marroni di Combai“, ki je že od leta 1945 pomembna prireditev na lokalni in državni ravni.

Značilnosti tega proizvoda so tesno povezane z geografskim območjem proizvodnje.

Geološke značilnosti območja proizvodnje ter predvsem prisotnost apnenčasto-kremenastih skal kraške morfologije in strma pobočja gričevnatega območja preprečujejo nastanek stoječih voda ter omogočajo optimalno odvajanje vode z območja pridelovanja, zaradi česar ima kostanj ravno prav testeno in sladko meso z močno in dolgo trajajočo aromo, ki ni grenka.

Poleg tega na zdravje kostanja in na razvoj dreves pozitivno vplivajo gričevnata pregrada, ki zaustavlja vzhodne vetrove, in severni vetrovi, zaradi katerih je temperatura nižja kot v nižini in ki preprečujejo nastanek megle, kar omogoča pridobivanje zdravega in kakovostnega proizvoda.

Sklic na objavo specifikacije:

Ta uprava je sprožila nacionalni postopek ugovora z objavo vloge za priznanje „Marrone di Combai“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 273 z dne 23. novembra 2005.

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na:

—	naslednji povezavi www.politicheagricole.it/DocumentiPubblicazioni/Search_Documenti_Elenco.htm?txtTipoDocumento=Disciplinare%20in%20esame%20UE&txtDocArgomento=Prodotti%20di%20Qualit%E0>Prodotti%20Dop%20Igp%20e%20Stg ali

—	neposredno na domači strani ministrstva (www.politicheagricole.it) izberite „Prodotti di Qualità“ (na levi strani) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE (Reg CE 510/2006)“.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.107.slv
Uradni list Evropske unije		C 107

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 9. maj 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 107/01	Sporočilo Komisije – Embalaža za pijačo, sistemi varščine in prosto gibanje blaga	1

2009/C 107/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji – (Primera COMP/M.5347 – Mapfre/Salvador Caetano/JV'S) ( 1 )	10

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3425
JPY	japonski jen	133,36
DKK	danska krona	7,4486
GBP	funt šterling	0,89070
SEK	švedska krona	10,5120
CHF	švicarski frank	1,5142
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,6415
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,650
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	277,75
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7091
PLN	poljski zlot	4,3510
RON	romunski leu	4,1335
TRY	turška lira	2,0833
AUD	avstralski dolar	1,7702
CAD	kanadski dolar	1,5582
HKD	hongkonški dolar	10,4044
NZD	novozelandski dolar	2,2531
SGD	singapurski dolar	1,9676
KRW	južnokorejski won	1 668,53
ZAR	južnoafriški rand	11,2542
CNY	kitajski juan	9,1583
HRK	hrvaška kuna	7,3582
IDR	indonezijska rupija	13 915,01
MYR	malezijski ringit	4,7216
PHP	filipinski peso	63,185
RUB	ruski rubelj	43,5980
THB	tajski bat	46,800
BRL	brazilski real	2,8066
MXN	mehiški peso	17,5465
INR	indijska rupija	66,1620

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 107/03	Menjalni tečaji eura	11

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2009/C 107/04	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	12

2009/C 107/05	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	18

	V Objave
	Komisija
	UPRAVNI POSTOPKI
2009/C 107/06	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	23