25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/1

---

RESOLUCIJE SVETA

z dne 16. marca 2009

o carinskem akcijskem načrtu EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih 2009 do 2012

(2009/C 71/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

GLEDE NA:

1.	strateško poročilo Komisije (1) in novi cikel prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta (2008–2010), ki ga je 14. marca 2008 začel Evropski svet;

2.	sporočilo Komisije z dne 16. julija 2008 o strategiji pravic industrijske lastnine za Evropo;

3.	Uredbo Sveta (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice;

4.	Resolucijo Sveta z dne 25. septembra 2008 o celovitem evropskem načrtu za preprečevanje ponarejanja in piratstva;

OB UPOŠTEVANJU:

5.	vse večje grožnje, ki jo ponarejeno blago predstavlja za zdravje in varnost ter okolje;

6.	najnovejših trendov na področju ponarejanja in piratstva, zlasti v zvezi z novimi izzivi, ki jih predstavljata globalizacija svetovne trgovine in spletna prodaja;

7.	potrebe, da carinski organi učinkoviteje obravnavajo ta vprašanja, za kar je potrebno okrepljeno upravno sodelovanje in tesnejše sodelovanje med carino in gospodarstvom;

POTRJUJE:

8.	priloženi carinski akcijski načrt EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih 2009 do 2012, ki ga je pripravilo predsedstvo v sodelovanju z državami članicami in Komisijo na podlagi resolucije Sveta iz točke 4;

POZIVA:

9.	države članice in Komisijo k učinkovitemu izvajanju akcijskega načrta;

10.	Komisijo, naj v sodelovanju s predsedstvom opravi letni pregled izvajanja akcijskega načrta;

11.	Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami leta 2012 Svetu predloži končno poročilo o izvajanju akcijskega načrta.

---

(1)  Sporočilo Komisije Evropskemu Svetu „Strateško poročilo o prenovljeni lizbonski strategiji za rast in delovna mesta: uvedba novega cikla (2008–2010) – Ohranjevanje hitrosti sprememb“, COM(2007) 803 konč.

---

---

25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/8

---

MNENJA SVETA

z dne 10. marca 2009

o posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost, 2008–2011

(2009/C 71/02)

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1) ter zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

(1)	Svet je 10. marca 2009 proučil posodobljeno različico programa Portugalske za stabilnost, ki zajema obdobje 2008–2011.

(2)

Portugalsko gospodarstvo je v tem desetletju raslo pod povprečjem v euroobmočju in pod potencialno rastjo. BDP je leta 2008 stagniral, nanj je predvsem vplivalo skromno zunanje povpraševanje, ki je odraz finančne krize in slabih gospodarskih razmer glavnih trgovinskih partnerjev. Zunanja neravnovesja so se povečala, kar je povzročilo povečevanje zadolževanja in hkrati naraščajoča plačila obresti na tujem. Poleg tega se vrzel v konkurenčnosti ni zmanjšala in odraža predvsem šibko rast produktivnosti, ki ostaja glavna slabost portugalskega gospodarstva. Zmanjšalo se je tudi domače povpraševanje, in sicer zaradi slabše zasebne potrošnje in zlasti bruto investicij v osnovna sredstva. Počasna rast pa ni preprečila zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja v zadnjih letih, ki je v letu 2008 dosegel 2,2 % BDP. Portugalski organi so v letu 2009 v skladu z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva sprejeli različne ukrepe za spodbujanje gospodarske dejavnosti v višini 1,3 % BDP, od tega 0,8 % s proračunskimi posledicami. Diskrecijski ukrepi v zvezi z javnimi financami omejujejo manevrski prostor za nadaljnje fiskalne impulze, ne da bi ogrozili dolgoročno vzdržnost javnih financ.

(3)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo BDP v letu 2009 realno zmanjšal za 0,8 %, nato pa si bo v letih 2010 in 2011 opomogel, tako da bo realna rast BDP znašala 0,5 % oziroma 1,3 %. Te projekcije upoštevajo spodbujevalne ukrepe, ki so bili sprejeti kot odziv na recesijo. Glede na trenutno razpoložljive podatke (2) se zdi, da ta scenarij temelji na ugodnih predpostavkah o rasti v programskem obdobju, ki predvsem odražajo precej optimistične projekcije za domače povpraševanje, zlasti skromna zmanjšanja bruto investicij v osnovna sredstva iz scenarija programa za leti 2009 in 2010. Projekcije v programu glede inflacije so videti realistične. Pričakuje se, da bo paket fiskalnih spodbud za leto 2009 povečal BDP, zlasti na podlagi ukrepov za povečanje naložb. V luči zmanjšanja primanjkljaja v bilanci blaga in storitev program predvideva tudi zmanjšanje neto zadolževanja v tujini, in sicer z 10,5 % BDP v letu 2008 na 7,5 % BDP v letu 2011.

(4)

V vmesni napovedi služb Komisije iz januarja 2009 in posodobljeni različici programa za stabilnost je javnofinančni primanjkljaj leta 2008 ocenjen na 2,2 % BDP, kar je nekoliko bolje kot ciljni primanjkljaj 2,4 % BDP iz predhodne posodobljene različice. Pri izvrševanju proračuna leta 2008 so bili izkoriščeni rezultati iz leta 2007, ki so bili boljši od pričakovanih. Primanjkljaj tega leta je bil skoraj 0,5 % BDP nižji od pričakovanega. Poleg tega sta na rezultat leta 2008 vplivala upočasnitev dejavnosti in zmanjšanje standardne stopnje DDV za eno odstotno točko v juliju 2008, kar je omejilo rast davčnih prihodkov konec leta 2008. To je bilo delno izravnano z nepredvidenimi enkratnimi prodajami koncesij s strani vlade, predvsem za gradnjo in izkoriščanje jezov za elektriko in avtocest, z vrednostjo okoli 0,75 % BDP.

(5)

V posodobljeni različici programa se načrtuje, da bo javnofinančni primanjkljaj leta 2009 znašal 3,9 % BDP. Poslabšanje proračunske bilance je pojasnjeno predvsem z učinkom diskrecijskih ukrepov. Nekateri od teh ukrepov so bili najavljeni v začetku leta 2008 za podporo gospodinjstvom in podjetjem ter za zmanjšanje standardne stopnje DDV za eno odstotno točko od julija 2008, vplivali pa bodo tudi na izvrševanje proračuna leta 2009. Vendar se v programu predvideva, da bosta ta dva učinka ublažena z vplivom konsolidacijskih ukrepov, sprejetih v zgodnejših letih za omejitev odhodkov, zlasti v zvezi z nadomestili javnim uslužbencem in socialnimi transferji. V okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva so bili sprejeti ukrepi v zvezi z višjimi odhodki in davčnimi oprostitvami, katerih proračunski vpliv znaša 0,8 % BDP. Poleg tega bo poslabšanje bilance tudi odraz zmanjšanja enkratnih prodaj koncesij, ki so bile zabeležene leta 2008, in vpliva avtomatskih stabilizatorjev. Ker se je strukturni saldo poslabšal za okoli 1 odstotno točko, se na splošno pričakuje, da bo naravnanost fiskalne politike v letu 2009 ekspanzivna, kar je v skladu z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva (3).

(6)

Celotni primanjkljaj se bo po napovedih zmanjšal na 2,9 % BDP leta 2010 in nadalje na 2,3 % BDP leta 2011. Podobno naj bi se primarni saldo postopno izboljšal s primanjkljaja v višini 0,6 % BDP leta 2009 na presežek v višini 0,4 % BDP leta 2010 in 1,1 % BDP leta 2011. Cilj proračunske strategije, predstavljene v programu, je po letu 2009 ponovno doseči približevanje srednjeročnemu cilju glede strukturnega salda (to je ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), in sicer v višini –0,5 % BDP. V zadnjem letu programa pa bi strukturni primanjkljaj kljub temu presegal srednjeročni cilj. Izboljšanje fiskalnega salda, načrtovano za leto 2010, je mogoče predvsem razložiti z razveljavitvijo začasnega paketa spodbud, sprejetega za leto 2009. Poleg tega naj bi izboljšanja, načrtovana za leti 2010 in 2011, odražala pretekla konsolidacijska prizadevanja za omejitev odhodkov, tj. zapoznele učinke ukrepov, ki so bili sprejeti na ravni javne uprave, predvsem za omejitev nadomestil javnim uslužbencem, in reform pokojninskih sistemov. V posodobljeni različici niso predstavljeni novi obsežnejši ukrepi za fiskalno konsolidacijo. V skladu s programom se poleg tega pričakuje, da se bo celotni primanjkljaj zmanjšal tudi zaradi pričakovanega izboljšanja gospodarske dejavnosti. Pričakuje se, da se bo bruto javni dolg, ki je bil leta 2008 ocenjen na 65,9 % BDP, še povečal in s 70,5 % BDP dosegel vrh leta 2010 zaradi povečanja primanjkljaja, nizke rasti BDP in znatne prilagoditve stanj in tokov leta 2009, ki predvsem odraža odplačila poslovnih dolgov in nakup finančnih sredstev v okviru paketa finančne dokapitalizacije, ki so ga uvedli portugalski organi. Sprememba gibanja teh dejavnikov naj bi dovolila majhno znižanje deleža dolga na 70 % BDP leta 2011.

(7)

Proračunski rezultati so v celotnem programskem obdobju odvisni od negativnih tveganj. V trenutnih svetovnih gospodarskih in finančnih pogojih je pomemben razlog za negotovost povezan z makroekonomskim scenarijem, ki temelji na ugodnih predpostavkah o rasti. Vendar je mogoč tudi scenarij, po katerem bi rast BDP, ki bi bila nižja od pričakovane, omejila rast prihodkov in ogrozila znižanje deleža odhodkov v BDP, ki je predvideno v programu. Dodatni prihranki odhodkov, ki jih je mogoče doseči z nedavno sprejetimi ukrepi na ravni javne uprave, so v manjši meri podvrženi negotovosti. Delež dolga se bo morda razvijal manj ugodno, kot je bilo napovedano v programu, če upoštevamo tveganja za makroekonomski in proračunski scenarij ter negotovosti glede vpliva danih jamstev in finančnih sredstev, pridobljenih v okviru paketa finančnih pomoči. Vendar pa bi povečanje dolga v povezavi z ukrepi, sprejetimi v podporo finančnemu sektorju, pozneje lahko odpravili, če bi uspešno izvedli podporno shemo in z njo povezane finančne operacije.

(8)

Medtem ko je dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva nekoliko večji od povprečja v EU, nedavno izvedene pokojninske reforme pomagajo obvladovati predvideno povečanje odhodkov za pokojnine v prihodnjih desetletjih. Proračunsko stanje v letu 2008, kakor je ocenjeno v programu, skoraj zadostuje za dolgoročno stabilizacijo deleža dolga, preden bi bil upoštevan učinek staranja prebivalstva na proračun. Če bi za izhodišče vzeli proračunsko stanje za leto 2009, kot so ga v vmesni napovedi iz januarja 2009 napovedale službe Komisije, bi se vrzel v vzdržnosti poslabšala. Poleg tega je sedanja stopnja bruto javnega dolga nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe. Doseganje visokih primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju, kakor je predvideno v programu, bi prispevalo k zmanjšanju srednjeročnega tveganja za dolgoročno vzdržnost javnih financ.

(9)

Program predstavlja številne ukrepe za okrepitev proračunskega okvira. Glavni elementi so postopno izvajanje načrtovanja proračuna in večletnih ciklov s pripravo proračunskih načrtov za celotno zakonodajno obdobje, povezano z letnimi zgornjimi mejami za odhodke. Poleg teh sprememb predhodnega načrtovanja proračuna so predvidene tudi nadaljnje spremembe v smeri hitrejšega in bolj integriranega poročanja o naknadnem izvrševanju proračuna. Na splošno ta prizadevanja priznavajo, kako pomembno je okrepiti proračunski proces, in obravnavajo dva vidika, kjer je portugalski proračunski okvir pokazal potrebe po nadaljnjem izboljšanju, zlasti pri načrtovanju fiskalne politike v širšem srednjeročnem okviru in temeljitejšem nadzoru nad gibanjem odhodkov. Poleg tega so v programu navedeni ukrepi za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti javnih storitev ter spremembe pri upravljanju državnih podjetij.

(10)

Portugalske oblasti so sprejele različne ukrepe za stabilizacijo finančnega sektorja. Ti ukrepi vključujejo okrepitev obveznosti razkritja informacij s strani finančnih institucij, povečana jamstva za bančne vloge (od 25 000 do 100 000 EUR na imetnika računa in banko), in do 20 milijard EUR (11,75 % BDP) za dajanje jamstev za posojila portugalskih bank do konca leta 2009 in za povečanje osnovnega kapitala domačih bank z državnimi naložbami (slednje ne sme presegati 4 milijard EUR).

(11)

Portugalska vlada se je na recesijo odzvala tako, da je sprejela pomembne diskrecijske fiskalne ukrepe. Paket spodbud za leto 2009 iz decembra 2008 je skladen z Evropskim programom za oživitev gospodarstva, ki ga je Evropski svet sprejel decembra 2008, in predstavlja primeren odziv na recesijo. Ta paket služi kot začasna podpora gospodarskim dejavnostim v letu 2009 in bo leta 2010 prenehal veljati. Osredotoča se predvsem na naložbe, podporo podjetjem, izvoz, podporo zaposlovanju in socialno varstvo. Ta proračunska prizadevanja so povezana s predfinanciranjem sredstev EU, ki znašajo skoraj 0,5 % BDP, kar ne vpliva na proračunsko stanje. Ti ukrepi se pridružujejo drugim ukrepom, ki znašajo skupno 0,4 % BDP in so bili najavljeni že v letu 2008 za podporo gospodinjstvom in podjetjem. Paket spodbud je pravočasen, ciljno usmerjen in začasen, ukrepi pa na splošno ustrezajo glavnim ciljem politike glede kratkoročnih izzivov, ki jih prinaša recesija. Paket poleg tega vključuje različne strukturne ukrepe, ki podpirajo dolgoročnejši načrt za reformo politike, tako da pomagajo povečati potencialno rast BDP, okrepijo konkurenčnost in zaposlovanje ter podpirajo prihodke zapostavljenih skupin, npr. s financiranjem izboljšanja fizične infrastrukture ali zmanjšanjem stroškov zaposlovanja delavcev. Ti ukrepi so povezani s srednjeročnim načrtom reform in priporočili za posamezne države, ki jih je 28. januarja 2009 predlagala Komisija v okviru lizbonske strategije za rast in delovna mesta. V programu so navedene tudi finančne operacije, predvsem subvencioniranje kreditnih linij za podjetja in pospešitev plačil poslovnih dolgov zasebnemu sektorju s strani države (financirajo se predvsem s finančnim dolgom).

(12)

Splošna fiskalna naravnanost v programu je ekspanzivna leta 2009 in restriktivna leta 2010. Natančneje, za leto 2010 se v programu načrtuje, da se bo fiskalna naravnanost, ki je bila leta 2009 ekspanzivna, spremenila, tako da bo leta 2010 celotni primanjkljaj nižji od referenčne vrednosti 3 % BDP, potem ko je leta 2009 presegel referenčno vrednost. Za leti 2010 in 2011 je predvideno strukturno izboljšanje. Vendar bi lahko ob upoštevanju negativnih tveganj za proračunske načrte, sprememba naravnanosti leta 2010 zahtevala nadaljnje ukrepe, da bi uspela v obsegu, kot je predvideno v programu. Ob upoštevanju zgoraj navedenih tveganj glede projekcij dolga je mogoče, da bo delež dolga v BDP v celotnem programskem obdobju naraščal.

(13)	Kar zadeva zahteve po podatkih, določene v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in programe za konvergenco, vsebuje program vse obvezne in večino neobveznih podatkov (4).

Splošni sklep je, da se s programom namerava v letu 2009 dati znatno začasno fiskalno spodbudo v skladu z Evropskim programom za oživitev gospodarstva, ki predstavlja ustrezen odziv na recesijo. V programu se upravičeno načrtuje ponovna fiskalna konsolidacija, takoj ko si gospodarstvo opomore. Vendar lahko glede na ugodne makroekonomske predpostavke, gospodarska rast manj podpre fiskalno konsolidacijo, kot je predvideno v programu. Napredek pri fiskalni konsolidaciji je potreben tudi za okrepitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Poleg tega je nadaljnja okrepitev proračunskega okvira lahko ključnega pomena za doseganje načrtovane fiskalne poti. Nadaljnje spodbujanje kakovosti javnih financ je pomembno tudi zaradi zagotavljanja podpore ustreznemu prilagajanju gospodarstva glede na neravnovesja, s katerimi se sooča, predvsem s podpiranjem potencialne rasti BDP, spodbujanjem izboljšanja konkurenčnosti in korekcije zunanjega primanjkljaja.

Ob upoštevanju zgornje ocene naj Portugalska:

(i)

izvaja fiskalno politiko za leto 2009, kakor je načrtovano, v skladu z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva ter v okviru Pakta stabilnosti in rasti ter si še naprej prizadeva, da bi preprečila nadaljnje slabšanje javnih financ v letu 2009; izvede načrtovane prilagoditve v letu 2010 in po njem ter pospeši proračunsko konsolidacijo, če so ciklični pogoji boljši od načrtovanih;

(ii)	nadalje okrepi proračunski okvir, kakor je predvideno, in zagotovi, da bodo ukrepi fiskalne konsolidacije še naprej usmerjeni v izboljšanje kakovosti javnih financ, da bi lahko prilagodili obstoječa neravnovesja.

Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih projekcij

		2007	2008	2009	2010	2011
Realni BDP (spremembe v %)	PS jan. 2009	1,9	0,3	– 0,8	0,5	1,3
	KOM jan. 2009	1,9	0,2	– 1,6	– 0,2	ni podatkov
	PS dec. 2007	1,8	2,2	2,8	3,0	3,0
Inflacija po HICP (%)	PS jan. 2009	2,4	2,6	1,2	2,0	2,0
	KOM jan. 2009	2,4	2,7	1,0	2,0	ni podatkov
	PS dec. 2007	2,3	2,1	2,1	2,1	2,1
Proizvodna vrze (5) (v % potencialnega BDP)	PS jan. 2009	0,2	– 0,4	– 2,1	– 2,5	– 2,5
	KOM jan. 2009 (6)	0,8	0,2	– 1,7	– 2,5	n,a,
	SP Dec 2007	– 2,2	– 1,8	– 1,1	– 0,2	0,5
Neto posojanje/zadolževanje v razmerju do ostalega sveta (v % BDP)	PS jan. 2009	– 8,7	– 10,5	– 9,2	– 8,4	– 7,6
	KOM jan. 2009	– 8,7	– 10,2	– 8,2	– 8,7	ni podatkov
	PS dec. 2007	– 7,0	– 5,8	– 5,6	– 4,9	– 4,7
Javnofinančni prihodki (v % BDP)	PS jan. 2009	43,2	43,5	44,1	43,6	43,6
	KOM jan. 2009	43,1	44,2	42,6	42,4	ni podatkov
	PS dec. 2007	42,4	42,7	42,8	43,1	43,1
Javnofinančni izdatki (v % BDP)	PS jan. 2009	45,7	45,8	48,0	46,5	45,9
	KOM jan. 2009	45,7	46,3	47,2	46,8	ni podatkov
	PS dec. 2007	45,4	45,1	44,4	43,5	43,3
Javnofinančni saldo (v % BDP)	PS jan. 2009	– 2,6	– 2,2	– 3,9	– 2,9	– 2,3
	KOM jan. 2009	– 2,6	– 2,2	– 4,6	– 4,4	ni podatkov
	PS dec. 2007	– 3,0	– 2,4	– 1,5	– 0,4	– 0,2
Primarni saldo (v % BDP)	PS jan. 2009	0,2	0,8	– 0,6	0,4	1,1
	KOM jan. 2009	0,2	0,8	– 1,7	– 1,3	ni podatkov
	PS dec. 2007	– 0,1	0,5	1,3	2,2	2,5
Ciklično prilagojeni saldo (5) (v % BDP)	PS jan. 2009	– 2,7	– 2,0	– 3,0	– 1,8	– 1,2
	KOM jan. 2009	– 3,0	– 2,3	– 3,8	– 3,3	ni podatkov
	PS dec. 2007	– 2,0	– 1,6	– 1,0	– 0,3	– 0,4
Strukturni saldo (7)  (8) (v % BDP)	PS jan. 2009	– 2,7	– 2,0	– 3,0	– 1,8	– 1,2
	KOM jan. 2009	– 3,1	– 3,0	– 3,9	– 3,3	ni podatkov
	PS dec. 2007	– 2,1	– 1,6	– 1,0	– 0,3	– 0,4
Bruto javni dolg (v % BDP)	PS jan. 2009	63,6	65,9	69,7	70,5	70,0
	KOM jan. 2009	63,6	64,6	68,2	71,7	ni podatkov
	PS dec. 2007	64,4	64,1	62,5	59,7	56,7
Program za stabilnost (PS); vmesne napovedi služb Komisije iz januarja 2009 (KOM); izračuni služb Komisije.

---

(1)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

(2)  V oceni so upoštevane predvsem napoved služb Komisije iz januarja 2009, pa tudi druge informacije, ki so bile od tedaj na voljo.

(3)  Če uporabimo preračunani ciklično prilagojeni saldo na podlagi informacij v programu ter opredelitev enkratnih in drugih začasnih ukrepov, ki so jih uporabile službe Komisije, ki zlasti leta 2008 kaže višje vrednosti za te ukrepe kot program, bo strukturni saldo leta 2007 znašal –2,8 % BDP, –2,7 % v letu 2008, –3,1 % v letu 2009 in –1,8 % BDP v letu 2010.

(4)  Zlasti niso na razpolago neobvezni podatki o deflatorjih javne potrošnje in naložb (razpredelnica 1b) in o javni porabi (razpredelnica 2).

(5)  Proizvodne vrzeli in ciklično prilagojeni saldi iz programov glede na ponovne izračune služb Komisije na podlagi podatkov v programih.

(6)  Na podlagi ocenjene potencialne rasti v višini 0,7 %, 0,7 %, 0,4 % oziroma 0,5 % za posamezna leta v obdobju 2007-2010.

(7)  Ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov. V programu ni enkratnih in drugih začasnih ukrepov; v skladu z vmesno napovedjo služb Komisije iz januarja 2009 znašajo 0,1 % BDP leta 2007, 0,7 % BDP leta 2008 in 0,1 % leta 2009, vsi zmanjšujejo primanjkljaj.

(8)  Če uporabimo preračunano ciklično prilagojeno bilanco na podlagi informacij v programu ter opredelitev enkratnih in drugih začasnih ukrepov, ki so jih uporabile službe Komisije, bo strukturna bilanca leta 2007 dosegla –2,8 % BDP, leta 2008 –2,7 %, leta 2009 –3,1 % BDP in leta 2010 –1,8 % BDP.

Vir:

Program za stabilnost (PS); vmesne napovedi služb Komisije iz januarja 2009 (KOM); izračuni služb Komisije.

---

25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/13

---

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2009/C 71/03)

Datum sprejetja odločitve	19.12.2008
Št. pomoči	N 98/07
Država članica	Portugalska
Regija	Região Autónoma dos Açores
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Regime de apoio à pesca artesanal e costeira, para construção e modernização de navios de pesca
Pravna podlaga	Projecto de Portaria da Região Autónoma dos Açores, relativo à gestão da frota de pesca
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Pomoč za gradnjo in posodobitev ribiških plovil
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	17,5 mio EUR
Intenzivnost	50 %/40 %
Trajanje	Obdobje uporabe Evropskega sklada za ribištvo – do 31.12.2013
Gospodarski sektorji	Ribištvo
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Governo Regional dos Açores — Secretaria Regional do Ambiente e do Mar Edifício do Relógio — Rua Cônsul Dabney 9900-014 Horta (Açores) PORTUGAL
Drugi podatki	Poročilo o izvajanju

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve	9.2.2009
Št. pomoči	N 102/08
Država članica	Belgija
Regija	Het Vlaamse Gewest
Naziv (in/ali ime upravičenca)	VINNOF
Pravna podlaga	Beslissing Vlaamse Regering van 29 april 2005 met betrekking tot de oprichting van het Vlaams Innovatiefonds — Decreet van 13 juli 1994 betreffende de Vlaamse investeringsmaatschappijen, laatst gewijzigd bij decreet van 6 juli 2001/Décision du gouvernement flamand du 29 avril 2005 portant création du Fonds d'innovation flamand — décret du 13 juillet 1994 relatif aux sociétés d'investissement flamandes, modifié en dernier lieu par le décret du 6 juillet 2001
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Inovacije, mala in srednja podjetja
Oblika pomoči	Zagotavljanje rizičnega kapitala, ugodno posojilo
Proračun	Skupni znesek načrtovane pomoči: 150 mio EUR
Intenzivnost	—
Trajanje	Do 31.12.2015
Gospodarski sektorji	Vsi sektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Vlaams Innovatiefonds Comm. VA (VINNOF) Hooikaai 55 1000 Brussel BELGIË
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

---

25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/15

---

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.5470 – Gilde/Plukon)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/C 71/04)

Dne 17. marca 2009 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—	na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—	v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32009M5470. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).

---

25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/15

---

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.5468 – GDF Suez/GEK)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/C 71/05)

Dne 19. marca 2009 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—	na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—	v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32009M5468. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).

---

25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/16

---

Menjalni tečaji eura (1)

24. marca 2009

(2009/C 71/06)

1 euro=

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3507
JPY	japonski jen	132,68
DKK	danska krona	7,4495
GBP	funt šterling	0,92060
SEK	švedska krona	10,9165
CHF	švicarski frank	1,5267
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,6365
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,015
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	300,85
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7097
PLN	poljski zlot	4,5504
RON	romunski leu	4,2953
TRY	turška lira	2,2415
AUD	avstralski dolar	1,9341
CAD	kanadski dolar	1,6560
HKD	hongkonški dolar	10,4679
NZD	novozelandski dolar	2,3877
SGD	singapurski dolar	2,0427
KRW	južnokorejski won	1 869,80
ZAR	južnoafriški rand	12,7911
CNY	kitajski juan	9,2247
HRK	hrvaška kuna	7,4484
IDR	indonezijska rupija	15 397,98
MYR	malezijski ringit	4,8970
PHP	filipinski peso	64,960
RUB	ruski rubelj	45,2115
THB	tajski bat	47,822
BRL	brazilski real	3,0581
MXN	mehiški peso	19,3636
INR	indijska rupija	68,5080

---

(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/17

---

UMIK ZASTARELIH PREDLOGOV KOMISIJE

(2009/C 71/07)

Seznam umaknjenih predlogov

Dokument	Medinstitucionalni postopek	Naslov	Objava v UL (1)
Širitev
COM(2004) 189	—	Predlog akta o prilagoditvi pogojev za pristop Republike Ciper k Evropski uniji	UL C 122, 30.4.2004, str. 54
Pravosodje, svoboda in varnost
SEC(2002) 1308/1	—	Predlog sklepa Sveta o podpisu Konvencije o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi in Protokola h Konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo, ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001, s strani Evropske skupnosti	—
SEC(2002) 1308/2	—	Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi in Protokola h Konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo, ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001, s strani Evropske skupnosti	—
COM(2003) 558/1	2003/0217 (CNS)	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume	UL C 96, 21.4.2004, str. 18
COM(2005) 276/2	2005/0128 (CNS)	Predlog okvirnega sklepa Sveta za okrepitev kazenskega okvira za preprečevanje kršitev intelektualne lastnine	UL C 49, 28.2.2006, str. 37
COM(2005) 317	2005/0131 (CNS)	Predlog sklepa Sveta o izboljšanju policijskega sodelovanja med državami članicami Evropske unije, zlasti na notranjih mejah, in spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma	UL C 49, 28.2.2006, str. 37
Ribištvo in pomorske zadeve
COM(2006) 505		Predlog sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem glede začasne uporabe Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o ribolovu v mavretanskih ribolovnih območjih ter Protokola o ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, ki se uporablja za obdobje od 1. avgusta 2006 do 31. julija 2008	UL C 332, 30.12.2006, str. 61
Notranji trg in storitve
COM(2003) 783		Predlog sklepa Sveta o podpisu Haaške konvencije o pravu, ki se uporablja za nekatere pravice v zvezi z vrednostnimi papirji, ki se nahajajo pri posredniku	UL C 96, 21.4.2004, str. 33
Usklajevanje politik Komisije
COM(2005) 59	—	Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije	UL C 123, 21.5.2005, str. 3
Kodifikacija
COM(2003) 297	2003/0104 (CNS)	Predlog uredbe Sveta o skupni ureditvi trga za prašičje meso (kodificirana različica)	UL C 76, 25.3.2004, str. 20
COM(2006) 315	2006/0104 (CNS)	Predlog odločbe Sveta o določitvi meril Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih živalskih bolezni (kodificirana različica)	UL C 184, 8.8.2006, str. 16
COM(2006) 694	2006/0231 (CNS)	Predlog uredbe Sveta o pridelavi in trgovanju z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine (kodificirana različica)	UL C 78, 11.4.2007, str. 1
Obdavčenje
SEC(2007) 958		Priporočilo Svetu o sodelovanju Skupnosti pri dejavnostih Mednarodnega dialoga o obdavčenju	—
Trgovina
COM(2005) 398	—	Predlog uredbe Sveta o predlogu izenačevalnega mehanizma, ki se uporablja pri uvozu iz nekaterih držav nečlanic Evropske skupnosti	UL C 49, 28.2.2006, str. 37
Energetika
COM(2002) 130		Predlog direktive Sveta o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov	UL C 151E, 25.6.2002, str. 298–304
COM(2003) 370		Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (Euratom) št. 2587/1999 o določitvi naložbenih programov, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 41 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo	UL C 96, 21.4.2004, str. 5
COM(2006) 709		Predlog sklepa Sveta o stališču Skupnosti v okviru Ministrskega sveta Energetske skupnosti o določenih postopkovnih vprašanjih glede proračuna Energetske skupnosti, o proceduralnih pravilih glede sprejetja držav kot opazovalk ter pravicah in obveznostih opazovalk v Energetski skupnosti ter o sprejetju Moldavije, Ukrajine, Norveške in Turčije kot opazovalk v Energetski skupnosti	—
COM(2007) 108	2007/0042 (CNS)	Predlog uredbe Sveta o finančni uredbi, ki se uporablja za Agencijo za oskrbo (Euratom)	UL C 194, 31.7.2008, str. 5
Promet
COM(2003) 155/2	2003/0056 (COD)	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o intermodalnih nakladalnih enotah	UL C 76, 25.3.2004, str. 10
COM(2004) 144	2004/0050 (COD)	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nadomestilih v primeru nespoštovanja pogodbenih zahtev v zvezi s kakovostjo storitev železniškega tovornega prometa	UL C 122, 30.4.2004, str. 48

---

(1)  Za nekatere predloge podatki o objavi v UL niso na voljo.

---

25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/19

---

Posebno poročilo št. 9/2008 „Uspešnost podpore EU na področju svobode, varnosti in pravice v Belorusiji, Moldaviji in Ukrajini“

(2009/C 71/08)

Evropsko računsko sodišče vas obvešča, da je bilo objavljeno njegovo Posebno poročilo št. 9/2008 „Uspešnost podpore EU na področju svobode, varnosti in pravice v Belorusiji, Moldaviji in Ukrajini“.

Poročilo lahko preberete na spletni strani Evropskega računskega sodišča ali si ga z nje prenesete: www.eca.europa.eu

Poročilo v tiskani različici in na CD-ROMU lahko dobite brezplačno, če naslovite zahtevo na Računsko sodišče:

Evropsko računsko sodišče

Oddelek za komuniciranje in poročila

12, rue Alcide De Gasperi

1615 Luxembourg

LUXEMBOURG

Telefon: +352 4398-1

E-mail: euraud@eca.europa.eu

ali tako, da izpolnite elektronsko naročilnico na spletni strani EU-Bookshop.

---

25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/20

---

Sporočilo Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov

(Besedilo velja za EGP)

(2009/C 71/09)

Država članica	Španija
Zadevne linije	Mallorca-Ibiza; Mallorca-Menorca; Menorca-Ibiza
Datum začetka veljavnosti obveznosti javne službe	Datum objave tega obvestila
Naslov, kjer je mogoče dobiti besedilo in vse pomembne informacije in/ali dokumentacijo v zvezi z obveznostjo javne službe	Dirección General de Aviación Civil Subdirección General de Transporte Aéreo Area de Explotación Tel.: 915977505 Fax 915978643 E-mail: mmederos@fomento.es

---

25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/21

---

Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2009/C 71/10)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo za spremembo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za spremembo v skladu s členom 9

„PROSCIUTTO DI NORCIA“

ES št.: IT-PGI-0117-1554-11.07.2007

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Spremenjena postavka v specifikaciji proizvoda:

—		Ime proizvoda
—		Opis proizvoda
—		Geografsko območje
—		Dokazilo o poreklu
—		Metoda pridobivanja
—		Povezava
—		Označevanje
—		Nacionalne zahteve
—		Drugo [navedite]

2.   Vrsta spremembe:

—		Sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—		Sprememba specifikacije registrirane ZOP ali ZGO, za katero še nista bila objavljena enotni dokument ali povzetek
—		Sprememba specifikacije, ki ne zahteva spremembe objavljenega enotnega dokumenta (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		Začasna sprememba specifikacije zaradi uvedbe obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3.   Sprememba(-e):

3.1   Opis proizvoda:

Člen 3 proizvodne specifikacije, ki opredeljuje priznanje, se nanaša na „težkega odraslega prašiča“ kot surovino za proizvodnjo „Prosciutto di Norcia“ z zaščiteno geografsko označbo. Glede na to, da obstaja točna opredelitev „težkega odraslega prašiča“, menimo, da je primerno v proizvodno specifikacijo jasno zabeležiti značilnosti „težkega odraslega prašiča“, s čimer bi se zagotovili primernejše informacije za nadzorne organe in bolj zanesljivi podatki za potrošnike.

3.2   Dokazilo o poreklu:

Primerno je, da se v člen 7 vključi informacije o izvoru, ki niso navedene v veljavni proizvodni specifikaciji.

3.3   Nacionalne zahteve:

Iz proizvodne specifikacije se črtajo vse navedbe nadzorne dejavnosti, ki jo opravlja Konzorcij, saj je nezdružljiva z določbami iz členov 10 in 11 Uredbe (ES) št. 510/06.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„PROSCIUTTO DI NORCIA“

ES št.: IT-PGI-0117-1554-11.07.2007

ZGO (X) ZOP ( )

1.   Ime:

„Prosciutto di Norcia“

2.   Država članica ali tretja država:

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda [Priloga II]:

Razred 1.2 – Mesni izdelki

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

„Prosciutto di Norcia ZGO“ je sušeni pršut, ki mora ob sprostitvi na trg imeti značilno „hruškasto“ obliko in težo najmanj 8,5 kg, pri rezanju je kompakten, in je od rožnate do rdeče barve. Zanj je značilen rahlo začinjen vonj in rahlo slan okus.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

„Prosciutto di Norcia ZGO“ se proizvaja iz stegen prašičev tradicionalnih vrst Large White Italiana in Landrace Italiana, kot sta bili izboljšani na podlagi genealoškega registra, ali potomcev merjascev iste vrste; iz potomcev merjascev pasme Duroc Italiana, kakor je bila izboljšana na podlagi italijanskega genealoškega registra; dovoljeni so tudi potomci merjascev drugih vrst ali merjascev mešanih vrst, pod pogojem, da prihajajo iz shem izbora ali križanja, katerih namen ni nezdružljiv z italijanskim genealoškim registrom za proizvodnjo težkega prašiča. Glede izvora prašičev ni geografske omejitve.

Kljub vsemu pa so izključeni prašiči z antitetičnimi značilnostmi, s posebnim poudarkom na občutljivosti na stres (PSS) ter pasme prašičev, ki niso v skladu z določbami proizvodne specifikacije in čistokrvne živali naslednjih pasem Landrace Belga, Hampshire, Pietrain, Duroc in Spotted Poland.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Uporabljena krma mora biti v skladu s trgovinskimi standardi. Poleg vzrejnih tehnik mora krma pomagati zagotoviti vzrejo težkih prašičev s postopno vedno večjimi dnevnimi obroki hrane.

Za prehrano prašičev od 30 do 80 kilogramov žive teže se uporablja krma iz preglednice št. 1 in 2 proizvodne specifikacije z vsebnostjo suhe snovi žitaric najmanj 45 % celote. Za prehrano prašičev nad 80 kg žive teže se uporablja zgolj krma iz preglednice št. 2 z vsebnostjo suhe snovi žitaric najmanj 55 % celote.

Istočasna raba sirotke in pinjenca ne sme preseči 15 litrov na glavo živine dnevno.

Vsebnost dušika povezanega z drožmi mora biti manjši od 2 %.

Istočasna raba krompirja in manioke v posušeni obliki ne sme presegati 15 % suhe snovi obroka. Pri vseh zgoraj navedenih parametrih je dovoljeno odstopanje do 10 %.

Značilnosti sestave obroka morajo biti ustrezne za zadovoljevanje potreb živali v različnih stopnjah vzreje glede na cilje proizvodne specifikacije.

Obrokom se lahko dodajo minerali in vitamini, in sicer v mejah, določenih v veljavni splošni zakonodaji.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Stopnje proizvodnje in sušenje „Prosciutto di Norcia“ se morajo izvajati v okviru proizvodnega ozemlja, kot je opredeljeno v točki 4.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

–

3.7   Posebna pravila za označevanje:

„Prosciutto di Norcia“ mora ob sprostitvi na trg imeti ustrezno oznako, ki opredeljuje proizvod. Oznaka je sestavljena iz logotipa z napisom „Prosciutto di Norcia“, označena z vročim žigom. Zaščitena geografska označba „Prosciutto di Norcia“ mora biti na oznaki prikazana z razločnimi in neizbrisljivimi črkami in se mora jasno razlikovati od vseh drugih napisov na oznaki, imenu takoj sledi navedba „Indicazione Geografica Protetta“, in/ali kratica „IGP“, ki mora biti prevedena v jezik države, v kateri se proizvod prodaja. Te navedbe so dodane logotipu označbe. Prepovedano je dodajanje kakršnih koli opisov, ki niso izrecno določeni.

Dovoljena pa je uporaba navedb, ki se nanašajo na ime ali imena podjetij ali zasebne blagovne znamke, pod pogojem, da ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo kupcev, kot tudi ime gospodarstev s prašiči, iz katerih izhaja proizvod.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje obdelave „Prosciutto di Norcia“ zajema občine Norcia, Preci, Cascia, Monteleone Spoleto in Poggiodomo, ki se nahajajo nad 500 m nadmorske višine.

5.   Povezava z geografskim območjem:

5.1   Posebnost geografskega območja:

Za geografsko območje iz točke 4 so značilne gorske verige, ki preprečujejo prodor vlažnega morskega zraka, to je pretežno apnenčasto območje, kar omogoča disperzijo padavinskih voda. Te značilnosti skupaj z znanjem in strokovnostjo, ki ju je prebivalstvo pridobilo v preteklosti na področju pastirstva ter obdelave svinjskih delov, so na tem geografskem območju omogočili oblikovanje optimalnega naravnega in človeškega okolja za proizvodnjo kakovostnega pršuta.

5.2   Posebnost proizvoda:

„Prosciutto di Norcia“ je pri rezu kompakten, ima značilno rožnato do rdečo barvo, značilen rahlo začinjen vonj ter rahlo slan okus.

5.3   Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

Lastnosti „Prosciutto di Norcia ZGO“ so tesno povezane z okoljskimi razmerami in tudi s človeškim dejavnikom, od katerega je odvisna obdelava. Naravno okolje območja je izredno naklonjeno postopku zorenja in sušenja zaradi podnebnih razmer in strukture ozemlja, kot je opisano v točki 5.1. Poleg tega pa je umetnost shranjevanja svinjskega mesa v območju Nursino znana že iz časov Rimljanov. Prav zaradi revnega gorskega kmetijstva in obdobja neaktivnosti zaradi mrzlih zim, so se območni prebivalci specializirali v dejavnostih povezanih s pastirstvom. Pastirstvo je imelo podporo v času Republike in Rimskega imperija, kot tudi v času Papeške države, ki je skušala vrednotiti podeželje Lacija. Kmetje so bili tako že dobri poznavalci anatomije, zakola, obdelave in shranjevanja svinjskih kosov, katerih značilnosti se ohranjajo še danes, ter so te soljene in sušene proizvode prodajali v bližnji okolici.

Sklic na objavo specifikacije:

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletni strani:

—	na naslednji povezavi: www.politicheagricole.it/DocumentiPubblicazioni/Search_Documenti_Elenco.htm?txtTipoDocumento=Disciplinare%20in%20esame%20UE&txtDocArgomento=Prodotti%20di%20Qualit%E0>Prodotti%20Dop,%20Igp%20e%20Stg ali

—	neposredno na domači strani ministrstva (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti di Qualità“ (na levi strani) in nato „Disciplinari di Produzione all'esame dell'UE (Reg CE 510/2006)“.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---

25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/25

---

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2009/C 71/11)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„AMARENE BRUSCHE DI MODENA“

ES št.: IT-PGI-005-0714-23.07.2008

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

„Amarene Brusche di Modena“

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda (kot v Prilogi II)

Razred 1.6. Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Džem ZGO „Amarene Brusche di Modena“ v času prodaje na trgu označujeta mehka čvrstost in značilna živa rdeče-rjava barva s temnejšimi odsevi; lomni količnik pri 20 °C je med 60 in 68 stopinjami Brix; značilna stopnja trpkosti (kislost), določena z merjenjem pH vrednosti, je med 2,5 in 3,5. Končni proizvod vsebuje 70 % svežega sadja.

Značilni okus džema ZGO „Amarene Brusche di Modena“ kaže dobro ravnotežje med sladkim in trpkim z občutkom kislosti. V času prodaje na trgu ima džem „Amarene Brusche di Modena“ najmanjšo vsebnost sladkorja 60 %.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Surovina džema ZGO „Amarene Brusche di Modena“ so višnje iz sadovnjakov, v katerih gojijo vrste amarena di Castelvetro, amarena di Vignola dal peduncolo corto (s kratkim pecljem), amarena di Vignola dal peduncolo lungo (z dolgim pecljem), amarena di Montagna, amarena di Salvaterra, marasca di Vigo, meteor, mountmorency in pandy.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

–

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Dejavnosti pri gojenju višnje in proizvodnji džema „Amarene Brusche di Modena“ morajo potekati na proizvodnem območju iz točke 4, ker ima opredeljeno geografsko območje ugodne razmere za razvoj višnje, kot navaja točka 5.1.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje idr.

Pakiranje džema „Amarene Brusche di Modena“ mora potekati na proizvodnem območju iz točke 4 za zagotovitev porekla in nadzora proizvoda ter preprečitev izgube njegovih značilnosti, opredeljenih v točki 3.2., in preprečitev nadaljnje pasterizacije, ki bi lahko spremenila značilni okus džema ZGO„Amarene Brusche di Modena“, ki izhaja iz dobrega ravnotežja med kislim in sladkim okusom.

Džem ZGO „Amarene Brusche di Modena“ se pakira v stekleni ali pločevinasti embalaži prostornine 15 ml, 212 ml, 228 ml, 236 ml, 314 ml, 370 ml, 2 650 ml in 5 000 ml. Embalaža prostornine 2 650 ml e 5 000 ml je za prodajo na debelo.

3.7   Posebna pravila za označevanje

Znak označbe ZGO „Amarene Brusche di Modena“ sestavlja podoba v obliki črke A, katere srednjo črtico nadomešča višnja s pecljem in listom. Podoba je vrisana v kvadrat 74 × 74 mm. V prostoru pod njo je v treh vrsticah ponatisnjen napis AMARENE BRUSCHE DI MODENA I.G.P. Znak se bo lahko sorazmerno prilagodil različnim rabam.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje gojenja sadja in proizvodnje džema ZGO „Amarene Brusche di Modena“ vključuje upravno območje občin Bastiglia, Bomporto, Campogalliano, Camposanto, Carpi, Castelfranco Emilia, Castelnuovo Rangone, Castelvetro di Modena, Cavezzo, Concordia sul Secchia, Finale Emilia, Fiorano Modenese, Formigine, Guiglia, Maranello, Marano sul Panaro, Medolla, Mirandola, Modena, Montese, Nonantola, Novi di Modena, Pavullo nel Frignano, Prignano sul Secchia, Ravarino, S. Cesario sul Panaro, S. Felice sul Panaro, S. Possidonio, S. Prospero sul Secchia, Sassuolo, Savignano sul Panaro, Serramazzoni, Soliera, Spilamberto, Vignola, Zocca v pokrajini Modena in s sosednjega območja pokrajine Bologna, omejeno na naslednje občine: Anzola nell'Emilia, Bazzano, Castel d'Aiano, Castello di Serravalle, Crespellano, Crevalcore, Monte S.Pietro, Monteveglio, San Giovanni in Persiceto, Sant'Agata Bolognese, Savigno, Vergato.

5.   Povezava z geografskim območjem

5.1   Posebnost geografskega območja

Za območje proizvodnje džema ZGO „Amarene Brusche di Modena“ je značilna zelo globoka, večinoma rodovitna zemeljska tla, dobro strukturirana z zmerno poroznostjo in prepustnostjo, z meljasto ilovnato zgradbo tal s skromno prisotnostjo gline, zaradi česar so tla zelo primerna za gojenje višnje, ki potrebuje prepustna dobro drenirana sveža tla. Zaradi posebne strukture in teksture imajo tla dobro poroznost, dobro drenažno zmogljivost in posledično veliko zmožnost zračenja. Območje je gosto prepredeno z naravnimi in umetnimi vodnimi potmi. Podnebje je polvlažno in se na niže ležečih legah nižine okrog Modene nagiba k polsuhemu, kar so še posebno ugodne razmere za uspevanje višnje.

5.2   Posebnost proizvoda

Zaščitena geografska označba „Amarene Brusche di Modena“ se od drugih proizvodov iz iste skupine živil razlikuje predvsem po posebnih organoleptičnih in fizikalno-kemičnih značilnostih surovine, ki izhaja iz vrst višnje, gojene na proizvodnem območju, zlasti po značilnem okusu džema, ki kaže dobro ravnotežje med sladkim in trpkim z občutkom kislosti. Druga pomembna razločevalna lastnost zadevnega proizvoda je naravni proizvodni postopek, ki temelji na zgoščanju s termičnim izparevanjem sadja, brez uporabe gostil, barvil ali konzervansov, in visoki vsebnosti sadja glede na dodani sladkor ter opustitvi kakršnih koli nadaljnjih obdelav pred pakiranjem proizvoda.

5.3   Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO)

Vloga za priznanje proizvoda „Amarene Brusche di Modena“ kot ZGO je utemeljena zaradi slovesa in ugleda proizvoda. Sloves džema „Amarene Brusche di Modena“ izkazuje obsežna bibliografija, ki priča predvsem o izročilu, ki se je od lokalnega prebivalstva zvesto preneslo skozi čas in je vezano na potrebo po hitri predelavi sadja, ki se slabše ohranja ter je ustvarilo proizvod, ki slovi in je cenjen zlasti zaradi naravnega proizvodnega postopka.

Za dokaz slovesa, ki ga uživa zadevni proizvod, ne moremo mimo obstoja proizvodnega okrožja, na območju iz točke 4, kjer so že na začetku prejšnjega stoletja obstajala številna kmetijska gospodarstva za gojenje višenj ob središčih za obiranje sadja in njegovo shranjevanje v hladilnicah, prav tako pa obrtni laboratoriji ter mala in srednje velika podjetja za proizvodnjo džema. Kmetijska gospodarstva, ki se posvečajo proizvodnji, imajo vse skupaj več kot 350 stalno zaposlenih in pomenijo nemajhno proizvodno vrednost. Prvi je poskusil z intenzivnim gojenjem višenj leta 1882 odvetnik Luigi Mancini na svojem posestvu „La Colombarina“ zraven Vignole, dejansko pa veliki botanik Giorgio Gallesio že leta 1820 v svojem pričevanju poudari običaj „obkroženja samotnih kmetij z višnjami zaradi izdelave sirupa, vkuhanega sadja, džema, pudinga in sladic“, kar šteje za dolgo izročilo pripravljanja proizvoda na družinski ravni v kmetijski pokrajini Modene.

Stari in številni recepti skozi čas pričajo o uporabi proizvoda pri pripravi značilnih regionalnih sladic na družinski ali obrtni ravni, od najstarejših do najnovejših, v katerih je priporočena uporaba džema, zlasti za izdelavo domačih krostat. O pripravi džema pričata dva modenska rokopisa iz 19. stoletja – prvi, ki ga sestavljajo štirje zvezki in so ga pisali štirje rodovi hišnih gospodarjev meščanskega rodu, je bil objavljen leta 1970, drugi, ki ga je uredil Ferdinando Cavazzoni, slaščičar Case Molza, pa je bil objavljen leta 2001.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

Vlada je začela nacionalni postopek ugovora z objavo predloga za priznanje geografske označbe „Amarene Brusche di Modena“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 169 z dne 21. julija 2004.

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletni strani:

—	s povezavo: www.politicheagricole.it/DocumentiPubblicazioni/Search_Documenti_Elenco.htm?txtTipoDocumento=Disciplinare%20in%20esame%20UE&txtDocArgomento=Prodotti%20di%20Qualit%E0>Prodotti%20Dop,%20Igp%20e%20Stg ali

—	neposredno na domači strani ministrstva (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti di Qualità“ (na levi strani) in nato „Disciplinari di Produzione all'esame dell'UE (Reg CE 510/2006)“.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---

25.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/28

---

Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2009/C 71/12)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo za spremembo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za spremembo v skladu s členom 9

„LA BELLA DELLA DAUNIA“

ES št.: IT-PDO-105-0085-09.07.2007

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Spremenjena postavka v specifikaciji proizvoda:

—		Ime proizvoda
—		Opis proizvoda
—		Geografsko območje
—		Dokazilo o poreklu
—		Metoda pridobivanja
—		Povezava
—		Označevanje
—		Nacionalne zahteve
—		Drugo (navedite)

2.   Vrsta spremembe:

—		Sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—		Sprememba specifikacije registrirane ZOP ali ZGO, za katero še nista bila objavljena enotni dokument ali povzetek
—		Sprememba specifikacije, ki ne zahteva spremembe objavljenega enotnega dokumenta (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		Začasna sprememba specifikacije zaradi uvedbe obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3.   Sprememba (-e):

3.1   Opis proizvoda

V točki 4.2 „Opis“ iz povzetka objavljenega leta 1999 je 1. oktober predvidel kot okvirni datum za obiranje; proizvodna specifikacija, objavljena leta 2000, loči dva datuma za obiranje, in sicer 1. oktober za začetek obiranja zelenih oljk in 25. oktober za obiranje črnih oljk.

Ob upoštevanju proizvodne specifikacije iz leta 2000 je potrebno prestaviti na 1. oktobra tudi obiranje črnih oljk, saj so lahko zaradi podnebnih sprememb takrat že temne ali zrele, rdeče do vinsko rdeče barve.

Za formalno točnost se dodaja, da je predvidena teža obeh vrst oljk (zelenih in črnih) ob sprostitvi na trg od 6 do 30 g, in se torej v povzetku iz leta 1999 nadomesti stavek „povprečna teža koščičastega sadeža je večja od 11 g in največ 18 g“.

3.2   Metoda pridobivanja

Z uporabo namakanja in najnovejših agronomskih praks je možno pridobiti količine, ki presegajo 11 ton na hektar, zato je potrebno vložiti zahtevo za spremembo zgornje meje pridelane količine na hektar iz 11 na 15 ton na hektar.

Koncentracija alkalne raztopine je v starejši proizvodni specifikaciji izražena v Baumejevih stopinjah z omejitvami od 2 do 4°, v novi specifikaciji pa se izraža v odstotkih (m/v) z omejitvami od 1,7 do 4,0 %. To bo omogočalo proizvajalcem, da nadaljujejo z delom po tradicionalnem postopku.

Najdaljši čas obdelave z alkalno raztopino se tako podaljša z 12 na 15 ur, saj se je izkazalo, da je zaradi posebnih podnebnih razmer treba počakati več kot 12 ur.

Določeno je tudi, da „če je obdobje med fermentacijo in polnjenjem daljše od 6 mesecev, je treba dodati mleto sol za stabilizacijo slanice med 8 in 10 %“, saj se je izkazalo, da je za oljke, pakirane v obdobju do 6 mesecev, tak dodatek nepotreben.

Za črne oljke je bil uveden postopek kalifornijskega sistema, za katerega se je iz lokalne rabe izkazalo, da je bolj primeren za oljke vrste „Bella di Cergnola“. Za postopek A je bilo določeno, da se železov glukonat in železov laktat do vsebnosti 150 mg/kg štejeta kot ostanek.

Zaradi potreb nekaterih trgov so uvedene nove vrste embalaže.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„LA BELLA DELLA DAUNIA“

ES št.: IT-PDO-105-0085-09.07.2007

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime:

„La Bella della Daunia“

2.   Država članica ali tretja država:

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda [Priloga II]

Skupina 1.6 – Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ob sprostitvi na trg mora imeti namizna zelena oljka ZOP „La Bella della Daunia“ naslednje značilnosti:

—	enoten slamnato zeleni barvni odtenek s poudarjenimi lenticelami,

—	podolgovato obliko, ki spominja na slivo, na eni strani ozka ter na drugi strani oblikovana v koničast in tanek vrh,

—	meso čvrsto in polnega okusa, tanka kožica,

—	težo od 6 do 30 g,

—	donos mesa > 80 %,

—	vsebnost maščob < 15 %,

—	delež reduktivnih sladkorjev < 2,8 %.

Ob sprostitvi na trg mora imeti namizna črna oljka ZOP „La Bella della Daunia“ naslednje značilnosti:

—	intenzivno črno zunanjo barvo,

—	podolgovato obliko, ki spominja na slivo, na eni strani ozka ter na drugi strani oblikovana v koničast in tanek vrh,

—	meso čvrsto in polnega okusa, tanka kožica,

—	težo od 6 do 30 g,

—	donos mesa > 80 %,

—	vsebnost maščob < 18 %,

—	delež reduktivnih sladkorjev < 2,4 %.

Obiranje oljk se začne 1. oktobra neposredno z dreves; za zelene oljke od takrat, ko kožica začne spreminjati barvo iz listnato zelene v slamnato zeleno in se pokažejo poudarjene lenticele, za črne oljke pa, ko so temne ali zrele, rdeče do vinsko rdeče barve.

Največja dovoljena količina proizvoda oljk na hektar, za katero se lahko uveljavlja zaščita, ne sme prekoračiti 15 t/ha v specializirani in mešani pridelavi (v takem primeru se upošteva prijavljena proizvodnja).

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

–

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

–

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodna faza oljke „La Bella della Daunia“ mora biti na proizvodnem ozemlju iz točke 4.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.

–

3.7   Posebna pravila za označevanje

Vsa embalaža mora biti označena na ustrezen način, v skladu z zakonskimi določili; etiketa mora vsebovati naslednja napisa z jasnimi in čitljivimi tiskanimi črkami iste velikosti; „La Bella della Daunia“ in „Denominazione di origine protetta“ (ali ustrezno kratico DOP); ime, naziv, naslov proizvajalca in podjetja za pakiranje; odcejeno neto težo vsebine embalaže v skladu z veljavnimi predpisi. Poleg tega mora etiketa vsebovati tudi stilno grafično podobo specifičnega in edinstvenega logotipa, ki se uporablja neločljivo z označbo zaščitenega porekla. Grafično podobo sestavlja ženski lik „v negativu“, povzet po tradicionalni ikonografski vazni umetnosti, ki je zgodovinsko prisotna v Dauniji. Gre za plesalko, ki v levi roki drži vzdignjeno oljčno vejico. Okoli tega lika je vstavljen napis „La Bella della Daunia“ s klasično pisavo „serif“ (velike tiskane črke).

V zunanjem okviru zlate barve pantone 872 je na zgornji strani napis „Oliva da mensa DOP“, spodaj pa je zapisano ime kultivarja: vrsta „Bella di Cerignola“. Grafična podoba se natisne na samolepilno etiketo v treh velikostih s premerom 2, 3 in 5 cm.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Občine Cerignola, Ortanova, S. Ferdinando di Puglia, Stornara, Stornarella in Trinitapoli (FG), so del večje Apuljske planjave (Tavoliere della Puglia), ki jo sestavlja osrednji del z največjim območjem in dva pasova, eden na severu, drugi na jugu, ki sta dokaj obsežna in raznolika. V osrednjem delu proti obmorskemu delu se nahajajo navedene občine. Značilnost tega območja je rahla vendar enakomerna nagnjenost proti morju na vzhodni meji ozemlja. Povprečna nadmorska višina je 100-150 m, zato se Apuljsko planjavo šteje za eno izmed italijanskih primorskih nižin. Nagib ozemlja je 7–8 %. Podtalnica se nahaja na različnih globinah odvisno od območja, in sicer od 25 do 50 m globoko. Tudi arteške vode se glede na območje nahajajo na različnih globinah, vendar je njihov pretok zadosten že na 60 do 70 m.

Površina ozemlja: Cerignola 58 965 ha, Ortanova 14 393 ha, San Ferdinando di Puglia 4 181 ha, Stornara 3 364 ha, Stornarella 3 388 ha in Trinitapoli 14 755 ha. Skupaj 99 046 ha. Ozemlje na katerem se prideluje ZOP „La Bella della Daunia“ je za približno 30 % manjše, saj so izvzeta območja, ki zaradi njihovih talnih in podnebnih razmer niso primerna za pridelavo namiznih oljk; trenutno je obdelanih približno 850 ha. Nedavno je bilo z raznimi pomočmi Evropske unije na novo posejanih 180 ha.

5.   Povezava z geografskim območjem:

5.1   Posebnost geografskega območja

Ozemlja občin Cerignola, Orta Nova, San Ferdinando di Puglia, Stornara, Stornarella in Trinitapoli (FG) imajo primerljive talne, podnebne in hidrogeološke razmere, ki oblikujejo homogeno proizvodno območje. Območje ima značilno sredozemsko podnebje; jesen in zima sta hladni in vlažni, poletje pa toplo in sušno. Jugovzhodnik in južni veter na tirenski strani prinašata vlažen zrak in padavine, pri prehodu čez apeninsko verigo se osvobodita vlage in se spustita kot topla in suha vetrova na jadranski in ionski strani. Sloji zemlje so različno debeli in trdni ter prevladujejo srednje težka tla. Prepustnost je navadno dobra, zimsko zastajanje vode se pojavlja zaradi neprepustnih slojev zemlje blizu površja, ki so bogati z apnencem in peščeno ilovico. Zemlja je skoraj vedno subalkalna ali nevtralna. Ima lahko dobro produktivnost ter s premišljeno obdelavo nudi primerno fizično strukturo.

5.2   Posebnost proizvoda

Ime se nanaša na značilno obliko sadeža, ki je zelo podoben slivi. Gre za delno samozadosten kultivar glede oprašitve: dobri opraševalci so Sant'Agostino, Biancolilla, Termite di Bitetto in Mele. V plod se razvije od 0,20 do 0,40 % cvetov. Sadeži te vrste so znani po velikosti, lepoti, obilnosti in čvrstosti mesa ter trpežnosti pri obdelavi in shranjevanju. Navadno se obdelajo zelene oljke, vendar pa se v zadnjih časih, zaradi naraščanja povpraševanja potrošnikov, obdeluje tudi potemnela ali črna oljka.

5.3   Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO)

„La Bella della Daunia“ izhaja iz izvorne vrste „Oliva di Cerignola“ poliklonalnega kultivarja, s široko paleto specifičnih lastnosti, ki izvirajo iz bogate genske zasnove, talnih in podnebnih razmer, podlage (za cepljenje) in razvoja pridelovalne tehnike. Iz te vrste, razširjene v območju Daunia (znanem kot planjava Capitanata), se je kot rezultat naravnih genskih sprememb ter trajnega in natančnega klonskega izbora, ki so ga začeli krajevni pridelovalci in drevesničarji, razvil izboljšani klon z izredno gensko sorodnostjo izvornemu kultivarju, vendar z izboljšanimi komercialnimi lastnostmi. Ta novi kultivar je bil poimenovan „Bella di Cerignola“ in je zapisan v italijanski oljčni register pod številko 15.

SKLIC NA OBJAVO SPECIFIKACIJE:

Ta uprava je sprožila nacionalni postopek ugovora z objavo vloge za priznanje ZOP „La bella della Daunia“.

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletni strani:

—	na naslednji povezavi: www.politicheagricole.it/DocumentiPubblicazioni/Search_Documenti_Elenco.htm? txtTipoDocumento=Disciplinare%20in%20esame%20UE&txtDocArgomento=Prodotti%20di%20Qualit%E0>Prodotti%20Dop,%20Igp%20e%20Stg ali

—	neposredno na domači strani ministrstva (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti di Qualità“ (na levi strani zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all'esame dell'UE (Reg CE 510/2006)“.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---