17.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/1

(1)

Svet je 10. marca 2009 preučil posodobljeni program Bolgarije za konvergenco, ki obravnava obdobje od leta 2008 do leta 2011 (2).

(2)

Gospodarska rast v Bolgariji je bila hitra in je v preteklih letih povprečno presegla 6 %, kar so spremljala vse večja makroekonomska neravnovesja, kot so visoki zunanji primanjkljaji in inflacija. V okviru valutnega odbora so se monetarni in kreditni pogoji leta 2008 zaostrili, saj so bila zaznana večja tveganja v državi in nepretrgane apreciacije realnega efektivnega menjalnega tečaja. Neugodni učinki upada svetovnega gospodarstva in finančna kriza so vse bolj opazni, zato se bo rast BDP močno upočasnila in ostala daleč pod potencialno rastjo v obdobju 2009–2010 in tako pritiskala na davčne prihodke. Zato se Bolgarija sooča s težkim izzivom, kako ohraniti rast v neizprosni in dolgi svetovni gospodarski krizi in se hkrati spopasti z obstoječimi makroekonomskimi neravnovesji z vzdrževanjem stroge fiskalne in dohodkovne politike. Zaradi vsega tega politika tega programa predvideva ukrepe, katerih cilj je okrepitev odpornosti gospodarstva. Kljub izhodiščnemu položaju nizkega deleža javnega dolga glede na BDP in velikih proračunskih presežkov sta visoka inflacija in velik primanjkljaj tekočega računa preprečila vladi, da bi sprejela sveženj ukrepov za fiskalno spodbudo in tako povečala domače povpraševanje. Dolgoročno se država sooča s potrebo po izboljšanju kakovosti javnih financ, pri čemer se sooča s staranjem prebivalstva in vse slabšimi demografskimi razmerami.

(3)

Makroekonomski scenarij v programu predvideva, da bo realna rast BDP padla s 6,5 % v letu 2008 na 4,7 % v letu 2009, preden bo dosegla povprečno stopnjo 5,5 % v preostalem programskem obdobju. Če ocenjujemo na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov (3), se zdi, da ta scenarij temelji na izrazito ugodnih predpostavkah glede rasti za leto 2009 in po njem. V tem se odražata močno domače povpraševanje, zlasti rast investicij, in pospešena rast realnega izvoza skozi celotno programsko obdobje, kar ni v skladu z upočasnitvijo prilivov tujih neposrednih naložb in svetovne trgovinske dejavnosti. Toda zaradi veliko večje rasti uvoza, ki je bila glede na domače povpraševanje predvidena v programu, se zunanji primanjkljaj lahko le postopoma zmanjša v obdobju 2009–2011. Na podlagi predpostavke o manjši upočasnitvi se v programu napoveduje, da bo inflacija leta 2009 visoka, kar nakazuje omejeno napredovanje v smeri nominalne konvergence. Obeti za inflacijo za obdobje 2010–2011 se zdijo realni.

(4)

Za leto 2008 je javnofinančni presežek ocenjen na 3 % BDP v najnovejši posodobljeni različici programa, kar je v skladu s prvotnim ciljem. Proračunski rezultat je odraz boljšega izhodiščnega položaja (po popravku za nepredviden enkratni ukrep odpisa dolga leta 2007, ki je znašal 3,5 % BDP). Kljub opazni rasti uvoza in visoki inflaciji leta 2008 je bil dohodek iz posrednih davkov za 1,5 % BDP nižji od sprva napovedanega. Po uvedbi 10-odstotne enotne davčne stopnje za osebni dohodek so bili v posodobljeni različici iz decembra 2007 neposredni davčni prihodki za 0,5 % BDP nižji od predvidenih. Na strani odhodkov ni bilo toliko discipline, saj je bila sprejeta dodatna poraba za socialo in infrastrukturo v višini okrog 1,75 % BDP. Kljub temu je bil delež odhodkov glede na BDP po zaslugi nominalne rasti BDP, ki je bila višja od pričakovane, nižji, kot je predvideval predhodni program.

(5)

Cilj zakona o proračunu za leto 2009 je javnofinančni presežek v višini 3 % BDP. Zakon vključuje nekaj diskrecijskih ukrepov, ki bodo na splošno nevtralno vplivali na proračun. Na strani prihodkov bo učinek zmanjšanja stopnje prispevkov v javni pokojninski sklad za 4 % izravnalo povečanje prispevkov za zdravstveno varstvo za 2 % in pragov povprečnega obveznega minimalnega zajamčenega dohodka za 26,5 % v nominalnem smislu. Na strani odhodkov je predvidena rast primarnih odhodkov, predvsem zaradi višjih socialnih prispevkov in nadomestil za zaposlene. Pokojnine se bodo v dveh korakih od 1. aprila in 1. julija povečale za skoraj 20 %. Predvideno je, da se bo masa plač v javnem sektorju povečala za 10 %. Da se uresničijo proračunski cilji, je bil znova uveden predpis, ki omejuje izplačevanje odhodkov brez plačil obresti (razen transferjev za socialno varnost) na 90 % razporejenega proračuna, če so proračunski prihodki manjši od načrtovanih. Zakon o proračunu za leto 2009 predvideva še nižje izplačevanje, če bodo rezultati za konsolidirane javnofinančne prihodke pod pričakovanji in bodo padli na stopnjo, ki ima lahko za posledico negativno proračunsko stanje.

(6)

V programu opisana proračunska strategija napoveduje srednjeročni cilj presežka v višini 1,5 % BDP, ki bi ga morali vzdrževati v celotnem programskem obdobju. Sedanja posodobljena različica predvideva, da bo javnofinančni saldo še naprej v presežku 3 % BDP in da bo ostal primarni saldo nespremenjen s presežkom skoraj 4 % BDP do leta 2011. V smislu strukturnega salda (tj. ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) naj bi proračunski saldo po napovedih v programskem obdobju ostal v presežku približno 3,5 % BDP. Predvideno je povečanje negativne proizvodne vrzeli, s tem povezana srednjeročna usmeritev proračunske politike pa se na splošno zdi nevtralna.

(7)

Proračunski rezultati programa se lahko poslabšajo zaradi večjih negativnih tveganj. Največje tveganje izhaja iz makroekonomskega scenarija v programu, ki temelji na izrazito ugodnih predpostavkah o rasti za leti 2009 in 2010. Na strani prihodkov so tveganja za javne finance v obdobju 2009–2010 večja kot v preteklih letih in so povezana z večjim zmanjšanjem in uravnoteženjem gospodarske rasti v smeri sestave rasti z manj prihodki. Glede na pričakovani upad gospodarstva in pritiske za povečanje odhodkov za spodbujanje povpraševanja se nadzor nad rastjo odhodkov s predpisom, ki ureja izvajanje 90 % proračuna, lahko v letu 2009 izkaže za težko izvedljivega.

(8)

Zaradi pomanjkanja dolgoročnih napovedi odhodkov zaradi staranja prebivalstva, ki temeljijo na skupnih makroekonomskih predpostavkah, ki jih postavlja EPC/Komisija, ni mogoče oceniti učinka staranja prebivalstva v Bolgariji na primerljivi in trdni podlagi, kot se trenutno ocenjuje za 25 držav članic, ki so pristopile pred njo. Proračunski položaj v letu 2008, ki ga odlikuje velik strukturni presežek, znatno prispeva k zmanjšanju dolga, preden se upošteva dolgoročni vpliv staranja na proračun. Vzdrževanje visokih primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju bi prispevalo k omejevanju tveganj za vzdržljivost javnih financ, ki so trenutno na nizki ravni.

(9)

Proračunski okvir Bolgarije je doslej pokazal zelo dobre rezultate, saj je izpolnil proračunske cilje, čeprav v razmerah nagle gospodarske rasti. Nedavno se je še izboljšal z racionalizacijo proračunskega postopka, stopnjevanjem zahtev glede poročanja in uvedbo celovitejše makroekonomske analize in ocene fiskalnih tveganj v proračunskih dokumentih. Vendar je ta okvir zavezujoč samo prvo leto triletnega načrtovanja proračuna in daje določeno diskrecijsko kupno moč državi, kar ogroža fiskalno preglednost in odgovornost. Kljub tem šibkim točkam program ne predvideva večjih sprememb proračunskega okvira, razen nadaljnjega napredka pri oblikovanju proračuna glede na rezultate. Cilj zakona o proračunu je s ponovno uvedbo predpisa, ki ureja izvajanje 90 % proračuna, leta 2009 izpolniti proračunski cilj, tako da omeji rast javnofinančnih odhodkov. Toda v zakonu ni jasno predvideno izvajanje tega predpisa, kar lahko pusti nekaj prostora za diskrecijsko izvajanje.

(10)

Bolgarska vlada ni sprejela nobenega posebnega svežnja ukrepov za stabilizacijo finančnega sektorja. Vendar je z namenom, da se poveča zaupanje v bančni sistem, dvignila zajamčene vloge na 100 000 BGN in povečala kapital državne bolgarske razvojne banke, da bi olajšala financiranje MSP.

(11)

Glede na gospodarska neravnovesja je fiskalna politika usmerjena k vzdrževanju zaupanja investitorjev in ohranjanju makroekonomske stabilnosti. Bolgarska vlada zato v odgovor na gospodarsko krizo ni sprejela kratkoročnega spodbujevalnega svežnja, kar je v skladu z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, ki ga je decembra sprejel Evropski svet. V zvezi z načrtom srednjeročne reforme in priporočili za posamezne države, ki jih je v okviru lizbonske strategije za rast in delovna mesta 28. januarja 2009 predlagala Komisija, program predvideva strukturne ukrepe, katerih cilj je krepitev prožnosti gospodarstva, na primer ukrepe za ohranjanje zaposlenosti, povečanje sposobnosti podjetij, da se prilagodijo kriznim razmeram, izboljšanje delovanja trga, po potrebi zagotavljanje pomoči v obliki kapitala za komercialne banke, spodbujanje posojil MSP, spodbujanje izvoza in izboljšanje koriščenja skladov EU. Ti ukrepi predstavljajo pravočasen in ustrezen odziv na glavne cilje politik v smislu kratkoročnih obetov. Posodobljena različica vključuje tudi vrsto drugih ukrepov strukturne reforme, ki so del dolgoročnejše strategije za izboljšanje kakovosti in vzdržnosti javnih financ, kot so reforma pokojninskega sistema, izvajanje nadaljnjih korakov v okviru strategije izobraževalne reforme, tudi z nadaljnjo optimizacijo šolske mreže in krepitvijo sistema proračuna, ki je namenjen šolam, ter izvajanjem nedavno sprejete strategije zdravstvenega varstva.

(12)

Program konsolidacije bolgarske vlade bi pomagal obvladovati velika zunanja in notranja gospodarska neravnovesja. Natančneje, program predvideva strukturno konsolidacijo v višini 1 % BDP v obdobju 2008–2011. Splošna fiskalna naravnanost, merjena s spremembo strukturnega salda, je restriktivna leta 2009 in ostaja na splošno nevtralna v obdobju 2010–2011. Cilj programa, da se ohrani ciklično prilagojeni presežek v višini 1,5 % BDP, bi dosegali v celotnem programskem obdobju.

(13)

Kar zadeva zahteve po podatkih, določenih v kodeksu ravnanja za programe stabilnosti in konvergenčne programe, ima program nekaj vrzeli v neobveznih podatkih (4).

(i)

še naprej izvaja stroge proračunske politike in vzdržuje dobro fiskalno stanje z omejevanjem rasti izdatkov z namenom, da pomaga zadržati obstoječa zunanja neravnovesja ter nevtralizirati morebitne primanjkljaje v prihodkih;

(ii)

omeji rast plač v javnem sektorju z namenom, da prispeva k splošni umiritvi rasti plač in izboljša konkurenčnost;

(iii)

okrepi učinkovitost javne porabe, zlasti s polno uveljavitvijo sistema načrtovanja proračuna, okrepljeno upravno usposobljenostjo in z reformami na področju trgov delovne sile in proizvodov, izobraževanja in zdravstva, da se poveča produktivnost.

17.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/6

(1)

Svet je 10. marca 2009 preučil posodobljeno različico programa Češke za konvergenco, ki zajema obdobje od leta 2008 do leta 2011. Svet ugotavlja, da se zdita program, predložen novembra 2008, in dodatek, poslan decembra 2008, preveč optimistična glede na neugoden makroekonomski trend. Ugotavlja tudi, da je bil 16. februarja 2009 najavljen drugi sveženj spodbujevalnih ukrepov, ki ni zajet v tej oceni.

(2)

Po treh letih hitre rasti se je rast češkega gospodarstva leta 2008 umirila, leta 2009 pa naj bi se še dodatno upočasnila. Upadanje zunanjega povpraševanja zaradi svetovne finančne in gospodarske krize bo bistveno oviralo rast izvoza v zelo odprtem češkem gospodarstvu. Poleg tega domače povpraševanje, zlasti naložbeno, slabi zaradi zmanjšanja neposrednih tujih naložb, zaostrenih kreditnih pogojev ter zmanjšanja poslovnega in potrošniškega zaupanja. Vlada se je na upočasnitev rasti odzvala z uvedbo svežnja fiskalnih spodbud v proračunu za leto 2009, vključno z vrsto ukrepov na področju prihodkov in odhodkov. Ti ukrepi so namenjeni spodbujanju domačega povpraševanja in podpiranju podjetij med recesijo. Od leta 2010 naj bi gospodarstvo počasi okrevalo v skladu s pričakovanim izboljšanjem v svetovnem gospodarstvu. Vendar pa se rast verjetno ne bo vrnila na visoko raven, na kateri je bila pred krizo. To lahko negativno vpliva na javne finance, ki jim je v zadnjih letih koristila velika rast prihodkov, vendar kljub razmeroma majhnemu javnofinančnemu primanjkljaju in dolgu zaradi hitro starajočega se prebivalstva še vedno zbujajo skrb zaradi tveganja za njihovo dolgoročno fiskalno vzdržnost. Češka narodna banka je denarno politiko v drugi polovici leta 2008 ublažila z zaporednimi znižanji obrestne mere (s 3,75 % julija 2008 na 2,25 % decembra 2008). Nominalni efektivni menjalni tečaj češke krone se je v letu 2008 rahlo zvišal (za 1,3 %).

(3)

V makroekonomskem scenariju, na katerem temelji program, je predvideno, da se bo rast realnega BDP s 4,4 % leta 2008 zmanjšala na 3,7 % leta 2009, preden se bo v preostanku programskega obdobja spet povečala na povprečno raven 4,8 %. Glede na trenutno razpoložljive informacije (2) se zdi, da ta scenarij temelji na izrazito ugodnih predpostavkah o rasti za leti 2009 in 2010 ter ugodnih predpostavkah za poznejše obdobje, pri čemer pa je treba upoštevati datum zaključka programa, tj. 1. oktober 2008, in glavna gospodarska dogajanja, ki so mu sledili.

Predvsem se zaradi hitrega slabšanja gospodarskih obetov za najpomembnejše češke trgovinske partnerje v zadnjih mesecih pričakuje, da se bo izvoz še precej bolj zmanjšal, njegova oživitev pa bo verjetno počasnejša, kot je predvideno v programu. Poleg tega hiter preobrat v gospodarstvu temelji na domnevi, da kriza ne bo vplivala na potencialno rast, kar pa se ne zdi ravno verjetno glede na pričakovano zmanjšanje rasti naložb, predvsem tudi tujih neposrednih naložb. Projekcije programa glede inflacije se zdijo realne.

(4)

Javnofinančni primanjkljaj za leto 2008 je bil v vmesni napovedi služb Komisije iz januarja 2009 ocenjen na 1,2 % BDP, pri čemer je bila ciljna vrednost iz predhodne posodobljene različice programa za konvergenco 2,9 % BDP. Rezultat je bil precej boljši od pričakovanega predvsem zaradi boljšega izhodiščnega položaja iz leta 2007 in prejšnjega reformnega svežnja, ki ga je uvedla vlada. Ta položaj se je delno izravnal zaradi neugodnih razmer v letu 2008. Predvsem je bila rast odhodkov v glavnem skladna z načrtom, medtem ko je bila rast prihodkov nekoliko manjša od ciljne vrednosti. Raven pobranega davka na dodano vrednost se je zvišala malo manj od pričakovanj zaradi manjše potrošnje prebivalstva, s čimer se je izravnal učinek dviga nižje stopnje DDV, izvedenega leta 2008, medtem ko so bili neposredni davki skladnejši z vladnimi napovedmi, saj je trg dela ostal stabilen.

(5)

Ciljna vrednost javnofinančnega salda za leto 2009 je –1,6 % BDP v primerjavi z napovedano vrednostjo –2,5 % BDP iz vmesne napovedi služb Komisije. Ocenjeni neto učinek diskrecijskih ukrepov, sprejetih v svežnju fiskalnih spodbud, na proračunski saldo, znaša približno 1 % BDP, pri čemer naj bi približno enako vplivali na prihodke in odhodke. Ti ukrepi izravnavajo prvotno restriktivno naravnanost programa za konvergenco. V skladu z vmesnimi napovedmi služb Komisije to pomeni manjšo povečanje za okoli 0,25 % BDP. Učinek samodejnih stabilizatorjev na slabšanje proračunskega salda se ocenjuje na približno 0,5 % BDP.

(6)

V programu je predvideno uresničenje srednjeročnega cilja, ciklično prilagojenega strukturnega primanjkljaja v višini 1 % BDP brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, do leta 2012 (torej ne v programskem obdobju). Nominalni in strukturni saldo naj bi se po napovedih po letu 2009 izboljšala zaradi prihrankov pri odhodkih, zlasti kar zadeva vmesno potrošnjo in sredstva za zaposlene, ki naj bi se znižali za več kot 0,5 % BDP na leto v obdobju 2009–2011.

(7)

Proračunski rezultati so izpostavljeni negativnim tveganjem. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunski cilji, se zdi izrazito ugoden. Letno zmanjšanje za več kot 0,5 odstotne točke BDP pri vmesni potrošnji in sredstvih za zaposlene bi lahko brez pomembnih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti pomenilo tveganje za skupno kakovost javnih storitev. Zdi se, da pri napovedanem zmanjšanju odhodkov za socialna plačila ni upoštevano verjetno povečanje nadomestil za brezposelnost zaradi pričakovanega slabšanja razmer na trgu dela. Poleg tega obstaja možnost, da se znižanje davkov iz svežnja fiskalnih spodbud ne bo izravnalo s prihodnjimi prihranki. Ciljne vrednosti odhodkov v programu temeljijo na zgornjih mejah iz srednjeročnega okvira odhodkov, ki so bile v preteklosti presežene. Tudi prihodki bi bili lahko zaradi upočasnitve rasti nižji od predvidenih, čeprav se predpostavke o prihodkih v programu zdijo previdne.

(8)

Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva je večji od povprečja EU glede na projekcije iz leta 2005, ki temeljijo na skupni metodologiji; zato se ocenjuje, da je dolgoročna vzdržnost Češke izpostavljena visokemu tveganju. Uvedeni sta bili začetni fazi reform pokojninskega sistema in zdravstvenega varstva, ki bosta zmanjšali izdatke. Vendar pa so na obeh področjih potrebna dodatna prizadevanja ob upoštevanju načel enakosti, dostopnosti in trajnosti. Čeprav se je proračunsko stanje v letu 2008, kot je ocenjeno v programu, izrazito izboljšalo, je razlog za to predvsem boljši izhodiščni položaj v letu 2007, ne pa diskrecijski ukrepi, še vedno pa ga prizadeva učinek staranja prebivalstva. Doseganje srednjeročnih primarnih presežkov in izvajanje nadaljnjih strukturnih ukrepov za omejevanje odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, bi zmanjšalo tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ.

(9)

Češka je leta 2004 uvedla srednjeročni proračunski okvir, v katerem so določeni letni cilji za državni proračun za tri leta. Cilji temeljijo na nominalnih zgornjih mejah odhodkov in ocenjenih prihodkih, izračunanih na podlagi napovedane rasti BDP. Od uvedbe srednjeročnega proračunskega okvira so bile začetne zgornje meje odhodkov presežene pri rezultatih zaradi povečanja odhodkov na podlagi diskrecije. V letih 2006 in 2007 so doseženi odhodki presegli prvotne zgornje meje v povprečju za 7 %. Češka načrtuje več sprememb za boljše upravljanje proračuna in učinkovitejše pobiranje davkov. Januarja 2009 je bilo uvedeno upravljanje proračuna, usmerjeno v rezultate in cilje. Januarja 2010 se bosta izboljšali integracija in poenostavitev davčnega sistema, posodobljena pa bo tudi upravna podpora, ki bo olajšala delo ministrstva za finance in za katero so bili leta 2008 sproženi javni razpisi. Ti ukrepi bodo pripomogli k boljšemu izvrševanju proračuna, upoštevanje zgornjih mej odhodkov pa bo odvisno od nadaljnje diskrecije.

(10)

Češka se je na finančno krizo odzvala z več ukrepi, vključno s povečanjem kapitala Češke izvozne banke, Družbe za izvozna jamstva in zavarovanja ter Češko-moravske banke za jamstva in razvoj v skupnem znesku 2 milijard CZK. Okrepitev kapitala teh ustanov bo pomagala izvoznim podjetjem, zlasti MSP. Poleg tega se je kritje v sistemu zajamčenih vlog povečalo na 50 000 EUR.

(11)

Češka je v skladu z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, ki ga je decembra potrdil Evropski svet, sprejela načrt za oživitev gospodarstva, sestavljen iz spodbujevalnih ukrepov. Ti ukrepi so glede na v glavnem rahlo ekspanzivno fiskalno naravnanost ustrezen odziv na proračunsko stanje na makro ravni, če se upošteva prizadevanje za širšo konsolidacijo glede na tveganja, ki jih za dolgoročno vzdržnost pomeni hitro staranje prebivalstva. Spodbujevalni ukrepi, ki so jih sprejele češke oblasti, lahko veljajo za skladne z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva glede na to, da so pravočasni in ciljno usmerjeni.

Znižanje prispevkov zaposlenih za socialno zavarovanje za 1,5 odstotne točke, ki ga sicer ni mogoče zlahka ukiniti, bo povečalo razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Ta ukrep bo imel tudi strukturni učinek na trg dela, kar zadeva povečanje ponudbe in izvajanje pritiska na zniževanje bruto plač. Poleg tega bo odločitev o naložbah v gradnjo in posodobitev infrastrukture znotraj Državnega sklada za prometno infrastrukturo verjetno pripomogla k ohranjanju zaposlenosti in ustvarjanju povpraševanja. Ti ukrepi so povezani s srednjeročnim programom reform in priporočili po posameznih državah, ki jih je Komisija 28. januarja 2009 predlagala na podlagi lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Vlada je glede na slabša gospodarska predvidevanja 16. februarja 2009 najavila drugi sveženj ukrepov.

(12)

Napovedana fiskalna naravnanost v letu 2009 je po vmesni napovedi služb Komisije iz januarja 2009 rahlo ekspanzivna, delno zaradi odobrenega izjemnega povišanja plač v javnem sektorju. Strukturni saldo se bo po letu 2009 izboljšal, predvsem zaradi omejitve odhodkov. Fiskalni cilji bi bili lahko glede na ugodne makroekonomske predpostavke v programu težko dosegljivi brez dodatnih ukrepov in konkretnih dejanj, ki bi podprla načrtovano zmanjšanje odhodkov.

(13)

Kar zadeva zahteve po podatkih, določenih v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, vsebuje program vse obvezne in večino neobveznih podatkov (3).

(i)

izvaja fiskalne načrte za leto 2009, vključno s spodbujevalnimi ukrepi, v skladu z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva in v okviru Pakta stabilnosti in rasti;

(ii)

v letu 2010 in pozneje izvaja znatno strukturno konsolidacijo v smeri srednjeročnega cilja in podkrepi proračunsko strategijo s posebnimi ukrepi za zmanjšanje izdatkov v letih 2010 in 2011;

(iii)

nadaljuje reformo pokojninskega sistema in reformo zdravstvenega varstva, ki sta potrebni glede na napovedano povečanje odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, da bi izboljšala dolgoročno vzdržnost javnih financ.

17.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/11

17.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/15

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32009M5049. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).

17.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/16

—

eden od ciljev Evropske unije je postopno vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice z uvedbo skupnih ukrepov držav članic na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja,

—

ena od glavnih nalog Evrope je zaščititi njene državljane. Zato mora biti Unija sposobna odkriti nove oblike kriminala in temu prilagoditi svoje ukrepe, da bi se lahko nanje čim prej odzvala,

—

kršitve, odkrite na internetu, v zadnjih letih stalno naraščajo in dobivajo vse večjo mednarodno razsežnost, saj internet odpravlja vse meje,

—

izvajanje strategije za boj proti organiziranemu in računalniškemu kriminalu je bilo določeno za prednostno nalogo na zasedanju Evropskega sveta oktobra 1999 v Tampereju. Od takrat je bila potrjena v okviru številnih dejavnosti, ki so jih na tem področju izvajale evropske institucije, predvsem v sporočilu Komisije z dne 22. maja 2007 Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij z naslovom „Na poti k splošni politiki o boju proti kibernetskemu kriminalu“ in Okvirnem sklepu 2005/222/PNZ z dne 24. februarja 2005 o napadih na informacijske sisteme (1), ki naj bi ga Komisija posodobila leta 2009,

—

Komisija bo najpozneje do 15. septembra 2010 ocenila izvajanje Direktive 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov,

—

Komisija in Svet Evrope sta že sprejela ukrepe za okrepitev partnerstva med javnimi organi in zasebnim sektorjem na področju boja proti kibernetski kriminaliteti,

—

Komisija bo predstavila sporočilo o prihodnjih prednostnih nalogah na območju svobode, varnosti in pravice v Evropi, v katerem bo predviden naslednji dolgoročni program (2010–2014), obravnavalo pa naj bi boj proti kibernetski kriminaliteti,

—

Svet je s sprejetjem sklepov o vzpostavitvi nacionalnih mehanizmov, ki naj bi omogočili oblikovanje evropskega portala za obveščanje o kršitvah, odkritih na internetu (2), naznanil, da namerava okrepiti sodelovanje na področju kazenskega pregona z zagotavljanjem znatnih in učinkovitih sredstev organom pregona,

—

nazadnje se zdi oblikovanje celovitega programa za preprečevanje kibernetske kriminalitete najustreznejša delovna metoda na ravni Unije, če želimo poiskati rešitve za vsa vprašanja, ki se porajajo oz. bi se lahko porodila v bližnji prihodnosti na tem področju, ter spremljati izvajanje teh rešitev –

1.

MENI, da se je treba boriti proti različnim vidikom kibernetske kriminalitete ter pozvati države članice in Komisijo, naj oblikujejo skupno delovno strategijo in pri tem upoštevajo vsebino Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti.

S to strategijo naj bi se omogočila še učinkovitejša obravnava mnogih kaznivih dejanj, storjenih prek elektronskih omrežij. Ta vključujejo tudi zelo zaskrbljujoče oblike, kot so otroška pornografija, vse oblike spolnega nasilja in vsakršna teroristična dejanja, kot so opredeljena v Okvirnem sklepu 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002.

Strategija naj bi bila tudi v pomoč pri odzivanju na posebne nevarnosti, ki pretijo elektronskim omrežjem (napadi velikega obsega na informacijske sisteme).

Poleg tega bi morala strategija obravnavati sredstva za boj proti tradicionalnim oblikam kaznivih dejanj, storjenih prek interneta, kot so zloraba in kraja identitete, lažne prodaje, kazniva dejanja finančne narave, nedovoljena trgovina prek interneta, zlasti z drogami in orožjem.

2.

MENI, da so pri iskanju učinkovitega odziva na različne grožnje, povezane z elektronskimi omrežji, potrebni horizontalni ukrepi, kot npr.:

3.

S tega vidika POZIVA države članice in Komisijo, naj na podlagi študij primerov in zlasti ob upoštevanju tehnološkega razvoja uvedejo ukrepe, da bi pripravile kratkoročne in srednjeročne instrumente za operativno uporabo, kot so:

4.

POZIVA Komisijo, naj oceni napredek, dosežen pri pripravi na izvajanje ukrepov iz točk 2 in 3 zgoraj. Zato poziva države članice, naj jo obvestijo o svojih prispevkih.

5.

POZIVA k uvedbi dodatnih dolgoročnih ukrepov v okviru naslednjega dolgoročnega programa na področju svobode, varnosti in pravice (2010–2014).

17.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/19

17.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/20

—

Začasni sporazum še ni začel veljati.

17.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/22

1.

Komisija je 10. marca 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Enel S.p.A. (Enel, Italija) z nakupom delnic pridobi izključni nadzor nad podjetjem Endesa S.A. (Endesa, Španija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: +32 22964301 ali 22967244) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5494 – Enel/Endesa na naslov:

17.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/23