Evropski parlament ZASEDANJE 2007—2008 Seje: 15.—17. januar 2008 Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 61 E, 6. 3. 2008. SPREJETA BESEDILA

19.2.2009

Uradni list Evropske unije

CE 41/1

P6_TA(2008)0007

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo (2007/2120(INI))

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju: Stališče Komisije o končnem poročilu skupine na visoki ravni CARS 21 – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta“(KOM(2007)0022),

—	ob upoštevanju sklepov predsedstva Sveta za konkurenčnost z dne 21. in 22. maja 2007,

—	ob upoštevanju končnega poročila skupine na visoki ravni z naslovom „CARS 21 – Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju“,

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem ter Odbora za pravne zadeve (A6-0494/2007),

A.	ker se je Komisija odzvala na poročilo skupine na visoki ravni CARS 21, ki je združila vse zainteresirane strani, da bi preučila glavna politična področja, ki vplivajo na avtomobilsko industrijo v EU, in da bi pripravila priporočila za prihodnji ureditveni okvir,

B.	ker je avtomobilska industrija med najpomembnejšimi gospodarskimi sektorji v EU, ki letno proizvede 19 milijonov vozil in zaposluje 2,3 milijona ljudi neposredno ter dodatnih 10 milijonov ljudi v pomožnih sektorjih,

ker imajo trg za rezervne dele vozil različnih znamk ter trga za servisiranje in popravila vozil pomembno vlogo pri zagotavljanju razpoložljive mobilnosti, izboljšanju izbire potrošnikov, to je 270 milijonov voznikov v EU, glede poprodajnega vzdrževanja vozil, pri zagotavljanju, da so vozila na evropskih cestah varna in neoporečna, ter pri zagotavljanju uspešnega okolja za mala in srednja podjetja v Evropi, v katerih je zaposlenih 3,5 milijona ljudi,

ker Komisija spodbuja celostno strategijo, ki bi podjetjem v EU omogočila, da bodo tudi v prihodnje ohranila konkurenčnost v naraščajočem globalnem okolju, in ker je to strategijo predstavila v svojem sporočilu z naslovom „Globalna Evropa: Konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“(KOM(2006)0567), v svojem delovnem dokumentu z naslovom „Globalna Evropa: Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom – Ocena učinka“(SEK(2007)0452) in v svojem poročilu z naslovom „Globalna Evropa: Evropski instrumenti trgovinske zaščite v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu – Zelena knjiga za javno posvetovanje“(KOM(2006)0763),

E.	ker se strategija, določena v teh dokumentih, sedaj izvaja v pogajanjih o več dvostranskih in regionalnih sporazumih o prosti trgovini,

F.	ker se strategije, strukture in globalni doseg v avtomobilski industriji precej razlikujejo med državami članicami in ker je treba pri razvoju nove, bolj globalno usmerjene trgovinske strategije upoštevati vse te razlike,

ker je avtomobilska industrija v EU v letu 2006 izvozila približno 20 % motornih vozil, ki jih je proizvedla, ker je v letu 2004 izvoz motornih vozil znašal 8,7 % ter izvoz rezervnih delov in dodatne opreme za motorna vozila 2,8 % industrijskega izvoza EU, kar kaže na to, kako odvisna je avtomobilska industrija od izvoznih pogojev, in ker je bil leta 2004 trgovinski presežek izven EU pri prevoznih sredstvih in opremi ocenjen na 60,2 milijarde EUR; ker Evropska unija v svetovnem merilu izstopa zlasti zaradi tega, ker je največja svetovna proizvajalka avtomobilov in druga največja proizvajalka tovornjakov, zaradi velikosti in stopnje konsolidacije notranjega trga, zaradi rastoče internacionalizacije sektorja motornih vozil, zaradi ugleda evropskih znamk in kakovosti evropskih storitev ter zaradi močnega izvoznega položaja evropskih proizvajalcev in njihove izrazite prisotnosti na trgih s potencialom hitre rasti,

1.	pozdravlja končno poročilo Skupine na visoki ravni CARS 21 in sporočilo Komisije o določitvi usmeritve prihodnje avtomobilske politike;

2.	upa, da bodo parlamenti držav članic in njihovih regij želeli prispevati k rezultatom procesa CARS 21; meni, da bi medparlamentarno omrežje za obravnavo avtomobilskih vprašanj pod okriljem Parlamenta prineslo resnično korist za varnost na cesti, varstvo okolja, inovacije in konkurenčnost;

Dokončno oblikovanje notranjega trga za avtomobile

3.	poziva oblasti držav članic, naj tesno sodelujejo s Komisijo pri izvajanju priporočil skupine na visoki ravni CARS 21; zlasti ugotavlja, da je treba zagotoviti usklajeno uvajanje uredb, ki se nanašajo na avtomobilsko industrijo, da bi se izognili motnjam na notranjem trgu;

4.	poudarja, da je treba izpopolniti sistem EU za homologacijo, ki bo veljal za vsa motorna vozila;

potrjuje svojo podporo učinkovitemu postopku homologacije, kot je opredeljeno v stališču, sprejetem na drugi obravnavi dne 10. maja 2007, z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za homologacijo motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (1);

6.	poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu letno poroča o delovanju postopka homologacije in o spremljanju postopka komitologije;

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se Uredba (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 (2)(Uredba o skupinskih izjemah) glede distribucije motornih vozil ustrezno izvaja v vsej EU; verjame tudi, da bi se po reviziji te uredbe Generalni direktorat Komisije za konkurenco moral obravnavati kot del celostnega pristopa k zakonodaji na tem področju;

predlaga, da se za spodbujanje konkurenčnosti industrije motornih vozil v EU revizija Uredbe o skupinskih izjemah uskladi s srednjeročno revizijo skupine na visoki ravni CARS 21, s čimer bi olajšali sodelovanje med subjekti sektorja, preprečili zlorabo državne podpore ter spodbudili konkurenčne politike na mednarodni ravni;

poziva Komisijo, da predlaga ukrepe za postopek registracije, ki bo omogočal lažjo čezmejno prodajo vozil, zlasti rabljenih vozil; podpira mnenje Komisije o postopkih registriranja motornih vozil (3) in se zaveda težav, ki jih nekatera nacionalna pravila predstavljajo za delovanje notranjega trga; ugotavlja vpliv teh nacionalnih pravil na gospodarskih področjih, kot sta lizing ali najem avtomobilov; poziva države članice, naj čim prej izvedejo potrebne spremembe svojih pravil;

Konkurenčni poprodajni avtomobilski trg

10.	opozarja na nedavno sprejete zakonske določbe v zvezi z rezervnimi deli, ki vplivajo na varnost in okolje, ter da bo izvajanje teh določb vzpostavilo enoten trg rezervnih delov;

11.

pozdravlja vključitev določb, ki zahtevajo neomejen dostop do ustreznih tehničnih informacij o popravilih, v Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (4) in v Uredbo (ES) št. 1400/2002 ter poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva, da se določbe konkurenčnega prava, ki veljajo za sektor motornih vozil, uveljavijo v vsej Skupnosti;

12.

poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja učinkovito konkurenco na avtomobilskem trgu za poprodajno vzdrževanje, tako da v prihodnji avtomobilski politiki ter v kateri koli zakonodaji, ki bo zamenjala Uredbo (ES) št. 1400/2002, ki bo prenehala veljati 31. maja 2010, obravnava vprašanje izbire potrošnikov in učinkovitega dostopa neodvisnih akterjev na trgu do tehničnih informacij, usposabljanja, rezervnih delov, diagnostičnih orodij za različne znamke in preskusne opreme;

13.

opozarja, da je za potrošnike pomembno, da imajo na voljo informacije o zanesljivosti in trajnosti storitve, ki temeljijo na celovitih raziskavah pri drugih potrošnikih; opozarja, da bi lahko javni organi olajšali te raziskave tako, da bi registracijskim organom dovolili posredovati podatke o voznikih, ki se strinjajo s sodelovanjem v takih raziskavah;

14.

poziva Komisijo, da ustrezno obravnava vprašanje „odprte popravljivosti“ vozil v vseh novih zakonodajnih pobudah, pri čemer naj sodelujejo vsi zadevni generalni direktorati, da se zagotovita izbira potrošnikov in konkurenca na poprodajnem trgu; meni, da je treba to uporabiti v prihodnjih ukrepih v zvezi s spodbujanjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij za nova vozila ter inteligentnih prevoznih sistemov;

15.

poziva Komisijo, da pripravi predloge za oblikovanje notranjega trga za rezervne dele za predelavo in po naročilu, kot so na primer posebne pnevmatike in kolesa, ker zdaj zaradi različnosti nacionalnih zakonodaj ni mogoče dodatno razviti tega sektorja, ki bi veliko pridobil z usklajeno zakonodajo v vsej EU in ustreznim varstvom intelektualne lastnine;

16.	poziva Komisijo, naj se bolj prizadevno bori proti uvozu ponarejenih rezervnih delov;

Sprejemanje boljše zakonodaje in internacionalizacija zakonodajnega okolja

17.	poudarja, da je treba zmanjševati nepotrebne birokratske ovire, vključno s podvajanjem zakonodaje zaradi mednarodnih konvencij;

18.

poudarja ključno vlogo načel boljše pravne ureditve (npr. ustrezna ocena učinka, načelo stroškovne učinkovitosti, ustrezni izvedbeni roki itd.) pri oblikovanju konkurenčnega ureditvenega okvira za avtomobilsko industrijo, ki je bil odobren v postopku CARS 21; poudarja, da je zakonodajni načrt sestavni del končnega poročila CARS 21 in ga je treba upoštevati;

19.

se zaveda, da bi bolje zasnovani in pregledni predpisi, ki so v skladu s sedanjimi družbenimi in okoljevarstvenimi potrebami, veljajo brez izjeme in so vključeni v mednarodni ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo, ta industrija lahko postala bolj konkurenčna in z bolj poštenimi konkurenčnimi pogoji;

20.	meni, da je strateška standardizacija temelj konkurenčnosti; zato poziva Komisijo, naj si prizadeva za priznanje evropskih standardov po vsem svetu;

21.

pozdravlja načrte Komisije, da nadomesti 38 direktiv Skupnosti z obstoječimi pravilniki Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) ter uvede možnost samotestiranja in virtualnega testiranja, ter poziva Komisijo, naj nadaljuje postopek poenostavitve zakonodaje; vztraja pri pogojevanju svoje podpore predlogom z jasnim razumevanjem, da Parlament obdrži pravico do zakonodajne pobude, neodvisno od UN/ECE, kadar meni, da je to potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev EU;

22.	pozdravlja predlog Komisije, da Parlamentu predloži letni dokument o napredku pri delu UN/ECE in postopku komitologije;

23.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da uvede mehanizem revizije in pregleda, ker je industrija motornih vozil tehnološko in razvojno intenzivna; vendar tudi meni, da je treba v zakonodaji pogosteje uporabiti klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti in tako zagotoviti, da zakoni ne ovirajo ali preprečujejo tehnološkega napredka, ki ga nenehno dosegajo raziskovalne, razvojne in tržne sile;

24.	poziva Komisijo, naj čim prej začne s poenostavitvijo direktiv, 74/297/EGS (5), 76/115/EGS (6) in 78/932/EGS (7) ter Pravilnika UN/ECE št. 122;

Sprejetje okoljskih standardov za 21. stoletje

25.	ugotavlja, da zakonodaja Skupnosti ureja trg, na katerem se vsako leto proda od 17 do 18 milijonov vozil in je enakovreden trgu osebnih vozil v Združenih državah; pričakuje, da bo ambiciozna politika zmanjševanja pozitivno vplivala na zmanjševanje emisij prometa po vsem svetu;

26.

meni, da bi bilo treba mobilnost posameznikov in avtomobilski sektor obravnavati v širšem smislu trajnostne mobilnosti; meni tudi, da se mobilnost in varovanje okolja medsebojno ne izključujeta ter da bo prihodnja avtomobilska tehnologija morala prispevati k združevanju mobilnosti in varovanja okolja; vsekakor meni, da izziv podnebnih sprememb odpira priložnosti za tehnološki napredek in inovacije;

27.	se zaveda pomena vozil za mobilnost starejših ljudi, zlasti na podeželju, in za invalidne osebe;

28.	poziva Komisijo, naj ustvari okolje, ki zagotavlja, da je cestni promet okoljsko trajnosten, ki spodbuja prilagodljivost proizvodnih sistemov in ki povečuje raven usposobljenosti evropskih delavcev;

29.

meni, da so standardi za emisije onesnaževal resnično uspešni ter da se zaradi njih že uporabljajo neoporečna osebna vozila; poudarja pomembnost dosega enake uspešnosti tudi pri visoko zmogljivih vozilih; meni, da bi lahko koristi okoljske zakonodaje EU v avtomobilskem sektorju segale daleč čez meje trga EU;

30.	pozdravlja hitro uvajanje standardov Euro 5 in Euro 6 za zmanjšanje emisij onesnaževal iz osebnih vozil;

31.	meni, da je mogoče boljšo kakovost zraka doseči le s hitrejšo obnovo voznega parka, poleg uvedbe vozil, ki manj onesnažujejo okolje; meni, da je treba izvesti finančne ukrepe za spodbuditev potrošnikov, da nadomestijo stare avtomobile z vozili, ki manj onesnažujejo okolje;

32.	pozdravlja predlog za revizijo Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (8)(Direktiva o kakovosti goriva), da se upošteva življenjski cikel emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča gorivo za cestni promet;

33.	poziva Komisijo, naj v okviru zakonodaje Skupnosti sproži postopek ponovne ocenitve in ponovnega pregleda postopkov testiranja emisij, da se bodo bolje odražali stvarni pogoji uporabe, brez poseganja v potekajočo razpravo o emisijah CO2 iz avtomobilov;

34.	je zelo zaskrbljen zaradi neusklajenega izvajanja Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (9); meni, da direktiva ni dovolj ambiciozna;

Bistveno zmanjševanje emisij CO2

35.

pozdravlja načrte Komisije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil; meni, da je najprimernejši celostni pristop, ki upošteva vse možnosti za zmanjševanje emisij CO2, kot so infrastruktura, vedenje med vožnjo, sistem spodbujanja ljudi, da uporabljajo čistejše avtomobile, biogoriva in tehnologija vozil; spodbuja Komisijo, naj razmisli o razvoju skupnega okvira za usklajeno uporabo tehnološko nevtralnih in čim bolj usklajenih davčnih spodbud v zvezi s CO2, ki zagotavljajo velike možnosti za zmanjšanje emisij CO2, pri čemer se je treba izogibati izkrivljanju konkurence; poziva Svet, naj doseže dogovor v zvezi s predlogom Komisije, da so davki na osebna vozila povezani z emisijami onesnaževal, kot je CO2, da se prepreči dodatna drobitev notranjega trga na podlagi različne uporabe v državah članicah;

36.

poziva Komisijo, da določi bolj ambiciozne, vendar uresničljive cilje, ob upoštevanju dejanskih razmer na trgu EU, kjer je stopnja obnove voznega parka pod 10 % na leto; zato poudarja dejstvo, da ima dostopnost do novih avtomobilov bistveno vlogo pri doseganju cilja Skupnosti; poudarja, da bolj kot so zavezujoči cilji za emisije CO2 ambiciozni, več časa je treba zagotoviti avtomobilski industriji, da se prilagodi;

37.	opozarja Komisijo, da traja razvoj nove vrste avtomobilov približno 5 do 7 let; meni, da je treba avtomobilski industriji omogočiti dovolj časa za izpolnitev zavezujočih ciljev; zato zahteva od Komisije, da ne določi nikakršnih končnih zavezujočih ciljev za emisije CO2 z rokom pred letom 2015;

38.

meni, da mora biti rok za izpolnitev cilja, tj. 125g/km emisij CO2 za nova osebna vozila, do leta 2015 dosegljiv; poudarja, da si mora Komisija prizadevati za bolj ambiciozne cilje za dolgoročno zmanjšanje emisij CO2 v avtomobilskem sektorju; meni, da je v zvezi s tem bistveno, da se ciljne vrednosti razvrstijo glede na težo vozila;

39.

je seznanjen z načrtom Komisije, da določi cilj obvezne uporabe kmetijskih goriv in Komisijo poziva, naj izdela obvezen in celovit sistem izdaje potrdil, ki bo veljal za kmetijska goriva, dana na trg v EU; meni, da bi bilo treba poleg okoljskih in socialnih meril izdelati merila za izdajo potrdil, da se zagotovi vsaj 50-odstotno zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov v skupnem življenjskem ciklu v primerjavi s konvencionalnimi gorivi;

40.	ugotavlja, da je treba spodbujati ustrezne lokalne mreže črpalk za oskrbo državljanov, če se želi uresničiti cilj povečane uporabe biogoriv in vodika;

41.	meni, da morajo ukrepi za zmanjševanje emisij CO2 bolj poudariti povečevanje ozaveščenosti voznikov o varčnejših tehnikah vožnje in najboljšem izkoristku novih tehnologij;

42.

meni, da bodo povečevanje ozaveščenosti potrošnikov z boljšim označevanjem učinkovitosti porabe goriva in bolj popolni podatki o emisijah onesnaževal prispevali k zmanjševanju emisij CO2; zato poziva k reviziji Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (10), pri čemer naj se upošteva najboljša trenutno uveljavljena praksa;

43.	opozarja, da se lahko zmanjšanje emisij CO2 iz avtomobilov najlažje doseže s prestrukturiranjem sistemov javnega prevoza;

44.	priznava vodilno vlogo Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) pri prizadevanjih za inovativne okoljske tehnologije, ki dvigujejo potencial za zmanjšanje emisij CO2 in energetsko učinkovitost vseh novih vozil;

45.	poziva zvezo FIA, da dodatno okrepi svoja prizadevanja za spodbujanje inovativnih raziskav v zvezi s cestami, da se med drugim izboljša energijska učinkovitost vozil;

46.

priznava vlogo, ki jo lahko ima avtomobilistični šport pri spreminjanju odnosa in vedenja potrošnikov do okolju prijazne tehnologije; zato poziva zvezo FIA in druge udeležence motornega tekmovanja formule 1, da v skladu s tem spremenijo pravila, da se lahko enostavneje uporabljajo okolju prijazne tehnologije, kot so motorji na biogorivo, štiricilindrski in hibridni motorji;

47.	poziva k pripravi študije za evidentiranje dodatnih netehničnih ukrepov, ki so bili izvedeni za zmanjšanje CO2 v EU;

Varnejši cestni promet

48.

pozdravlja prizadevanja Komisije za zmanjševanje števila smrtnih primerov v cestnem prometu, vključno z uporabo novih tehnologij; poziva Komisijo, naj zagotovi uvedbo zahtev v zvezi z varnostno opremo vozil v skladu z načeli boljše ureditve, ki jih je določila skupina na visoki ravni CARS 21; poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki vključuje izboljšanje tehnologije vozil, infrastrukturne ukrepe ter izobraževanje, obveščanje in izvajanje, za stroškovno učinkovito dosego ciljev v zvezi z varnostjo v cestnem prometu;

49.	priznava trgu vozil visokega cenovnega razreda, na katerem se ponavadi najprej uvajajo nove tehnologije, vlogo pobudnika; vendar poudarja, da bodo osebna vozila zaradi dodatnih varnostnih sistemov morda težja, kar bo povzročalo več emisij CO2;

50.

je zaskrbljen zaradi negativnega učinka na varnost v cestnem prometu, ki je posledica večje hitrosti vozil; v zvezi s tem priporoča izvajanje priporočil iz študije o prihodnjih možnostih izvajanja pravil o tehnični brezhibnosti v EU (Study for Future Options for Roadworthiness Enforcement in the European Union), ki jo je objavil Mednarodni odbor za preglede motornih vozil (CITA) leta 2007; priporoča podporo kampanji za varno predelovanje in korakom, ki bodo v najkrajšem roku pripeljali do serijske vgradnje elektronskega nadzora stabilnosti;

51.	poziva Komisijo, naj izboljša sistem varnosti v cestnem prometu tako, da od držav članic zahteva usposabljanje v smeri učenec-voznik, razširitev obveznega usposabljanja in uvedbo pravil v zvezi z rednim usposabljanjem poklicnih voznikov;

52.	poziva Komisijo, naj izvede predvideno oceno okolja za obdobje 2007–2009, ki je potrebna za ukrepe za zmanjšanje števila žrtev prometnih nesreč;

53.	zahteva od Komisije, da oblikuje sistem, ki bo proizvajalcem avtomobilov omogočal nesankcionirano proizvodnjo vozil z emisijami CO2 nad ciljnimi vrednostmi, če je to potrebno za izpolnjevanje zakonskih zahtev na ravni Skupnosti v zvezi z varnostjo;

54.	ne meni, da bi morali imeti avtomobili po vsej EU podnevi obvezno prižgane luči;

55.	poziva Komisijo, da prednostno izboljša ureditev čezmejnih pregledov vozil in čezmejnega kaznovanja za prometne prekrške v drugi državi članici;

Pošteni odnosi v avtomobilski industriji

56.	trdi, da je avtomobilska industrija v EU ena od najbolj konkurenčnih industrij na svetu; vendar meni, da nelojalna konkurenca in kršenje pravic intelektualne lastnine ogrožata ta položaj;

57.

poudarja, da je Svetovna trgovinska organizacija zelo pomembna za avtomobilsko industrijo v vedno bolj globalnem trgovinskem okolju; meni, da je zelo pomembno, da sedanja razvojna pogajanja v Dohi omogočijo čim boljši dostop do trgov v tretjih državah za proizvajalce avtomobilov, zlasti v potencialno velikih in hitro rastočih trgih;

58.	poudarja pomen, ki ga ima mehanizem za poravnavo sporov Svetovne trgovinske organizacije pri reševanju težav v zvezi z izvozom v tretje države; opozarja na pozitivni izid v sporih pred Svetovno trgovinsko organizacijo v primeru Kanade, Indije in Indonezije;

59.

poziva Komisijo, naj bo v prizadevanjih za načelno spremembo mehanizmov trgovinske zaščite previdna; opozarja, da lahko v avtomobilski industriji tretje države ravnajo protikonkurenčno, in poziva Komisijo, naj pri zaščiti industrije EU pred nepoštenim ravnanjem ohrani osnovno filozofijo mehanizmov trgovinske zaščite;

60.

opozarja, da mora uspešen zaključek večstranskih trgovinskih pogajanj ostati prednostna naloga EU; kljub temu podpira željo Komisije po sklepanju novih dvostranskih trgovinskih sporazumov predvsem v Aziji, da bi izboljšala pogoje dostopa do trga; poudarja, da morajo biti sporazumi o prosti trgovini vedno namenjeni čim boljšemu dostopu do trga partnerskih držav; vztraja, da mora politika EU varovati konkurenčnost evropskih proizvajalcev avtomobilov, ki delujejo v EU in državah, ki niso članice EU; je prepričan, da je za avtomobilsko industrijo pomembno sklepanje dvostranskih sporazumov med EU ter združenjem ASEAN, Indijo in Mercosurjem;

61.

poziva Komisijo, naj v okviru sedanjih pogajanj o sporazumu o prosti trgovini EU–Koreja zagotovi, da Koreja odpravi vse obstoječe tarifne in netarifne ovire in ne ustvarja novih ter da bo uporabljala več pravilnikov UN/ECE; zahteva, da Komisija razmisli o strategiji postopne opustitve uvoznih tarif EU z zaščitnimi ukrepi, in zato priporoča, da se poveže z odpravo netarifnih ovir na korejski strani;

62.

ponovno poudarja, da je Koreja podpisala in ratificirala sporazum UN/ECE iz leta 1958 ter se tako zavezala, da bo izvajala pravilnike UN/ECE; poziva Komisijo, naj med prihodnjimi pogajanji to dejstvo poudari in vztraja pri hitrem izvajanju; ugotavlja, da bi moral sporazum o prosti trgovini v vsakem primeru jasno predpisati, da Koreja vozilom, ki jih uvozi iz EU in izpolnjujejo standarde UN/ECE, dovoli vstop na korejski trg;

63.	poziva Komisijo, naj oceni možnosti za ustanovitev delovne skupine za avtomobile in posebnega hitrega postopka za reševanje sporov v zvezi z ukrepi na področju avtomobilizma, kot je bilo narejeno v primeru sporazuma o prosti trgovini med ZDA in Korejo;

64.	poudarja pomembnost tesnega sodelovanja s Kitajsko v razvoju ureditvenega okvira, ki bo omogočal enotne pogoje delovanja; ugotavlja, da je učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine glavni pogoj za takšno sodelovanje;

65.	pozdravlja zaprosilo Komisije, naj se v Svetovni trgovinski organizaciji ustanovi organ za razrešitev spornih vprašanj glede ravnanja Kitajske z uvoženimi deli vozil, ki po mnenju Komisije ni skladno z več členi različnih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije;

66.	podpira prizadevanja Komisije v zvezi s kitajskim zakonodajnim okoljem, da se podjetjem iz EU, ki delujejo na kitajskem trgu, zagotovi pravično ureditev in pravno varnost;

67.

opozarja, da industrija pnevmatik v EU pomembno prispeva k uspehu v evropskem avtomobilskem sektorju; zato Komisijo poziva, naj skrbno preuči vprašanje neupravičenih tehničnih trgovinskih ovir, kot so na primer lokalni tehnični predpisi, s katerimi se srečuje industrija pnevmatik na ključnih azijskih hitro rastočih trgih;

Raziskave in razvoj v avtomobilskem sektorju

68.

je zadovoljen z dosedanjimi dosežki, ki so rezultat finančnih spodbud Skupnosti za raziskave in razvoj ter sodelovanja v okviru programov, kot so Sedmi okvirni program, program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, Program konkurenčnost in inovativnost ter i2010; spodbuja Komisijo, naj delovne programe bolj prilagodi potrebam avtomobilskega sektorja zaradi prihodnje nove zakonodaje ali zavezujočih ciljev;

69.	poziva Komisijo, da pred letom 2012 sprejme strategijo za bistveno in zadostno povečanje sredstev za raziskave in razvoj v avtomobilskem sektorju, zlasti ob upoštevanju proizvodnje avtomobilske opreme;

70.	poziva države članice, da vsako prihodnje povečanje sredstev za raziskave in razvoj v avtomobilskem sektorju pogojujejo z izpolnjevanjem zavezujočih ciljev za zmanjšanje emisij CO2;

71.	poudarja pomen spremembe na področju uporabe avtomobilov v mestih; meni, da je poleg učinkovitejših avtomobilov nujno uvajanje mestnih električnih avtomobilov, zato poziva k podpori za raziskave in razvoj potrebnih tehnologij;

72.	poziva vse države članice in institucije EU, da zagotovijo vso potrebno podporo raziskavam in razvoju naprednih tehnologij, kot so motorji na vodik, gorivne celice ali hibridni motorji;

73.

poudarja možnosti, ki jih ponuja informacijska in komunikacijska tehnologija za odpravo škodljivih posledic za okolje in javno zdravje, kot tudi za zmanjšanje nesreč in izgube energije, če se uporablja po vsej EU v okviru inteligentnih sistemov za nadzor in upravljanje prometa za zagotavljanje njegove nemotene pretočnosti; meni, da morajo vse naprave ustrezati standardu EU, da bo komunikacija med vozili in infrastrukturo učinkovita v vseh državah članicah;

74.	meni, da so pobuda Inteligentni avtomobil (11), program Galileo in drugi instrumenti, ki prispevajo k inteligentnemu prevoznemu sistemu, zelo pomembni; zato poziva Komisijo, da odločno podpre ta razvoj;

75.

močno podpira nadaljevanje raziskav in razvoja inovacij, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah; meni, da bi bili v okviru pobude za inteligentni avtomobil lahko uvedeni novi tehnološki dosežki za pomoč pri racionalizaciji prometa, ki bodo vozniku omogočili lažje sprejemanje pravilnih odločitev in izbire najhitrejše poti do svojega cilja, s tem pa bo promet postal energetsko prijaznejši; poziva vse zainteresirane strani, zlasti države članice, naj poskrbijo za izvajanje sistema eCall;

76.

meni, da je delo na inteligentnih prevoznih sistemih ključ do uspešne industrije motornih vozil in uspešnih prizadevanj za zmanjšanje vpliva te industrije na okolje; meni, da je projekt Galileo treba navesti kot zgled in zato je treba čim prej najti rešitev za financiranje projekta Galileo v okviru konzorcija, v katerem se bodo zainteresirane strani zavezale k razvoju projekta;

77.	meni, da bi se morale prve skupnosti znanja in inovacij Evropskega tehnološkega in inovacijskega inštituta (ETI) ukvarjati z manjšimi emisijami CO2 v tehnologiji vozil;

Politike prestrukturiranja in pot naprej

78.	meni, da je treba določiti splošne pogoje za zagotovitev trajnosti avtomobilske industrije v EU in ohranitev njene vodilne vloge na področju tehnoloških, ekoloških in socialnih inovacij, pri čemer se podpira visoko usposobljena delovna sila;

79.	se zaveda, da imajo tako izdelovalci kot dobavitelji v avtomobilski industriji v EU visoko usposobljeno delovno silo, kar je zelo pripomoglo k visoki učinkovitosti evropske avtomobilske industrije;

80.	opozarja na pomembnost avtomobilske industrije za zaposlenost, rast, inovacije in konkurenčnost; meni, da je treba poleg znatne spremembe avtomobilske industrije prilagoditi tudi politiko, da se zaradi zakonodaje Skupnosti ne izgubijo delovna mesta;

81.

vztraja, da mora zakonodaja Skupnosti v zvezi z okoljem, varnostjo v cestnem prometu in energijsko učinkovitostjo vključevati potrebo po ustreznem izobraževanju in poklicnem usposabljanju delavcev, da se jim olajša prilagoditev tehničnim in ureditvenim spremembam ter zagotovijo enake ali boljše zaposlitvene možnosti;

82.	poziva Komisijo, naj usklajuje učinkovito uporabo strukturnih skladov in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v zvezi z avtomobilsko industrijo;

83.	poziva, da se podpora Skupnosti ne podeli podjetjem, ki so prejela podporo v eni od držav članic in potem preselila proizvodno dejavnost v drugo državo, ne da bi v celoti uresničila dogovor s to državo članico;

84.	poudarja, da si morajo EU in države članice prizadevati tudi za pomoč v zvezi s prihodnjim procesom prestrukturiranja in odpravljanjem njegovih posledic ter zagotavljanjem novih možnosti delavcem;

85.

meni, da se morajo obveščevalne in posvetovalne poti ter razpoložljivi mehanizmi za delavce okrepiti s potrebno revizijo Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (12);

86.

vztraja, da je treba posvetovanje z delavci in njihovo pravico do obveščanja okrepiti na evropski ravni, da se jim omogoči vključevanje v zgodnejšo fazo postopka odločanja in se tako ublažijo škodljivi učinki prestrukturiranja; v zvezi s tem poudarja pomen predloga v zvezi s forumom o prestrukturiranju iz navedenega sporočila Komisije o poročilu CARS 21;

87.	poziva socialne partnerje, naj izvajajo ustrezne ukrepe v prid tistim, ki jim grozi prestrukturiranje industrije;

88.	zahteva boljše obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi v postopku prilagajanja industrije novim izzivom v zvezi z oblikovanjem in proizvodnjo okolju prijaznejših vozil;

89.

poudarja potrebo po pregledu sedanjega razmerja med proizvajalci in trgovci, katerih vpliv na konkurenčnost avtomobilske industrije v EU zelo škodi veliko malim in srednjim podjetjem v sektorju; meni, da je treba sodelovanje na področju raziskav in razvoja ter industrijskih strategij spodbujati na stabilnejši podlagi; v ta namen spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne politike ali vzpostavijo okvir, potreben za ustalitev zgornjega razmerja in odpravo s tem povezanih težav;

90.	poudarja pomen bolj sistematične uporabe sredstev Evropske investicijske banke, da se zagotovi podpora malim in srednje velikim podjetjem v avtomobilskem sektorju ter se jim omogoči dostop do tveganega kapitala;

91.	naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0176.

(2) UL L 203, 1.8.2002, str. 30.

(3) Razlagalno sporočilo Komisije o postopkih za registracijo motornih vozil s poreklom iz druge države članice (UL C 68, 24.3.2007, str. 15).

(4) UL L 171, 29.6.2007, str. 1.

(5) Direktiva Sveta 74/297/EGS z dne 4. junija 1974 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na notranjo opremo motornih vozil (obnašanje krmilnega mehanizma v primeru trčenja) (UL L 165, 20.6.1974, str. 16).

(6) Direktiva Sveta 76/115/EGS z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaje držav članic o pritrdiščih varnostnih pasov motornih vozil (UL L 24, 30.1.1976, str. 6).

(7) Direktiva Sveta 78/932/EGS z dne 16. oktobra 1978 o približevanju zakonodaje držav članic o naslonih za glavo na sedežih motornih vozil (UL L 325, 20.11.1978, str. 1).

(8) UL L 350, 28.12.1998, str. 58.

(9) UL L 269, 21.10.2000, str. 34.

(10) UL L 12, 18.1.2000, str. 16.

(11) KOM(2006)0059.

(12) UL L 254, 30.9.1994, str. 64.

19.2.2009

Uradni list Evropske unije

CE 41/14

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o strategiji Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu (2007/2146(INI))

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izboljšanje kakovosti in produktivnosti pri delu: strategija Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu“(KOM(2007)0062) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SEK(2007)0214), (SEK(2007)0215) in (SEK(2007)0216),

—	ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti členov 2, 136, 137, 138, 139, 140, 143 in 152 Pogodbe,

—	ob upoštevanju Listine Unije o temeljnih pravicah (1), zlasti členov 27, 31 in 32 Listine,

—	ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela o zdravju in varnosti na delovnem mestu,

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (2)(okvirna direktiva) in z njo povezanih posameznih direktiv,

—	ob upoštevanju Direktive 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (3),

—	ob upoštevanju Direktive 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/391/EGS, njenih posebnih direktiv in direktiv Sveta 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES za poenostavitev in racionalizacijo poročil v zvezi s praktičnim izvajanjem (4),

—	ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2002 o strategiji Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu za samozaposlene delavce 2002–2006 (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. februarja 2005 o spodbujanju zdravja in varnosti na delovnem mestu (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 s priporočili Komisiji o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi infekcijami, ki jih povzročajo injekcijske igle (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o statistiki Skupnosti o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu (9),

—	ob upoštevanju svoje deklaracije z dne 29. marca 2007 o hepatitisu C (10),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskovanje in energijo ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0518/2007),

A.	ker so kakovost zdravstvenih in varnostnih standardov na delovnem mestu ter finančna uspešnost v smislu splošne uspešnosti, odsotnost, kroženje zaposlenih, motiviranost delavcev, pa tudi boljša podoba podjetja in produktivnost povezani,

ker so v najbolj tekmovalnih gospodarstvih zdravstvene in varnostne statistike najboljše ter da visoka stopnja zdravstvenega varstva in varnosti pozitivno učinkuje na javne finance v smislu prihrankov pri socialnem varstvu in večje produktivnosti; ker varovanje zdravja in varnosti delavcev prispeva ne samo k njihovi produktivnosti, uspešnosti in blaginji, temveč pomeni tudi manjše stroške za gospodarstvo in za celotno družbo,

C.	ker je potrebnih več raziskav o dolgotrajnem vplivu nekaterih delovnih aktivnosti na zdravje, da bi bolje varovali delavce, saj se nekatere bolezni pojavijo šele več let po dejavnosti, ki jih je povzročila,

ker je zaskrbljujoče, ker se število delovnih nesreč in z delom povezanih bolezni ni enakomerno zmanjšalo, saj je stopnja pojavnosti veliko večja v nekaterih kategorijah delavcev (npr. priseljencev, delavcev z negotovimi pogodbami, žensk, mlajših in starejših delavcev), nekaterih podjetjih (zlasti v malih, srednje velikih in mikropodjetjih), na nekaterih področjih dejavnosti (zlasti v gradbeništvu, ribištvu, kmetijstvu in transportu) ter v določenih državah članicah,

E.	ker morajo biti ukrepi za varovanje zdravja in varnosti dosledno del poslovne kulture in ker mora biti ta kultura tesno povezana z vseživljenjskim usposabljanjem delavcev in vodij,

F.	ker bi dosledno izvajanje kulture varovanja zdravja in varnosti pri delu v podjetjih lahko pripomoglo k izvajanju postopkov za zdravje in varnost pri delu na nebirokratski način in s tem zagotovilo učinkovito zaščito,

G.	ker je za visok standard varstva zdravja in varnosti delavcev zelo pomemben počitek,

ker Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da vsako leto okoli 167 000 ljudi v EU umre zaradi nesreče pri delu ali z delom povezane bolezni in ker Komisija v svojem zgoraj navedenem sporočilu o izboljšanju kakovosti in produktivnosti dela ocenjuje, da je vsako leto 300 000 delavcev prizadetih zaradi trajne invalidnosti različnih stopenj,

ker mora resnična strategija za zdravje in varnost pri delu temeljiti na pravi mešanici naslednjega: zadostna osveščenost vseh, usmerjeno izobraževanje in usposabljanje, ustrezne preventivne storitve in kampanje, socialni dialog in soudeležba delavcev, ustrezna zakonodaja in izvajanje, posebna pozornost posebnim skupinam, področjem dejavnosti in vrstam podjetij, učinkoviti pregledi ter učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni,

J.	ker morajo starejši delavci čim dlje ohraniti zdravje, delovno zmožnost in zaposljivost ter da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za to,

ker imajo pregledi pomembno vlogo za okrepitev veljavne zakonodaje in s tem za preprečevanje vseh oblik izkoriščanja na delovnem mestu, ker pripomore k spodbujanju pojma dostojnega dela; ker je treba inšpektorje podpreti s tesnejšim sodelovanjem in izmenjavo informacij med inšpektorji v državah članicah,

ker ocene tveganja na ravni podjetij ne moremo obravnavati kot enkratne dejavnosti, vendar jo je treba izvajati redno ter jo prilagoditi novim okoliščinam in/ali tveganjem; ker je neizvedba ocen tveganja ali njihovo neprimerno izvajanje nezakonito ter je eden glavnih vzrokov za delovne nesreče in z delom povezane bolezni,

M.	ker ni statističnih podatkov o negativnih vplivih požarov na zdravje in varnost pri delu,

N.	ker so zdravstveni delavci izpostavljeni tveganju okužbe z več kot dvajsetimi smrtno nevarnimi virusi, med drugim hepatitisom B, hepatitisom C in virusom HIV/AIDS,

ker je eden izmed ciljev Lizbonske strategije predviden cilj do leta 2010 doseči 70-odstotno povprečno stopnjo zaposlitve, 60-odstotno stopnjo za ženske in 50-odstotno stopnjo med starejšimi delavci, in ker se delavci s kroničnimi boleznimi ali dolgotrajnimi boleznimi pogosto ne vrnejo na delo, čeprav veljajo za dela zmožne, in da se tisti, ki se vrnejo, pogosto soočajo z večkratno diskriminacijo, kot je na primer zmanjšanje prihodka, to pa še zlasti velja za rakave bolnike, saj najnovejše študije kažejo, da se petina bolnic z rakom dojk ne vrne na delo, čeprav bi se lahko,

P.	ker je na črnem trgu dela brez zavarovanja zaposlenih več žensk kot moških, kar neizogibno pomembno vpliva na zdravstvene in varnostne pogoje, pod katerimi so zaposlene,

Q.	ker ženske in moški ne predstavljajo enotne skupine in morajo zato biti strategije in ukrepi za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu posebej prilagojeni posebnim delovnim mestom, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da lahko nekateri dejavniki na ženske vplivajo drugače kot na moške,

pozdravlja ambiciozni cilj Komisije, da bi v povprečju za 25 % zmanjšali nesreče na delovnem mestu po vsej EU; priznava, da je lahko delež različen za posamezne države glede na različna izhodišča, vendar meni, da je še vedno pomembno imeti jasne in dobro usmerjene ukrepe s časovnim razporedom in finančnimi obvezami, ki bi se dale oceniti in ovrednotiti; v odsotnosti takšnih ukrepov, časovnega razporeda in zaveze poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o napredku strategije za obdobje 2007–2012 na polovici njenega obdobja;

2.	poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo neenakosti ne le med državami članicami, ampak tudi v posameznih državah članicah, ter se zavežejo, da jih bodo zmanjšale;

3.	je seznanjen s predlogi Komisije o uporabi neobvezujočih instrumentov, kjer obvezujoči zakoni niso izvedljivi ali ustrezni, da se državam članicam omogoči prožnost pri iskanju rešitev, ki bi privedle do najboljših rezultatov na področju zdravja in varstva pri delu v njihovih posebnih razmerah;

pozdravlja dejstvo, da je Komisija dala večji poudarek poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju upravnega bremena, in poudarja, da medtem ko poenostavitev zagotavlja večje koristi državljanom, pomaga tudi delodajalcem in delavcem, da se osredotočijo na praktično ravnanje z zdravjem in varnostjo, da se zagotovijo boljši rezultati; meni, da je največjega pomena, da takšna poenostavitev na noben način ne ogrozi stopnje varstva, ki se zagotavlja delavcem;

5.	poziva Komisijo, naj v svoji strategiji da prednost tistim dejavnostim in/ali panogam, ki so povezane s posebnimi nevarnostmi, kot so obdelava kovin, gradbeništvo, električarstvo ali gozdarstvo;

6.	poziva Komisijo, naj Evropsko agencijo za zdravje in varnost pri delu (OSHA) tesneje vključi v ta proces, in zlasti, naj od nje zahteva predložitev ocene, v katerih panogah je največja nevarnost, da pride do nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter kako bi se to dalo učinkovito preprečevati;

7.	meni, da je osredotočenost Komisije na pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri izpolnjevanju njihovih zdravstvenih in varnostnih obvez odlična zamisel, in popolnoma podpira ta pristop;

obžaluje, da v sporočilu Komisije niso opisani cilji za zmanjšanje pojavnosti poklicnih bolezni, vendar razume, da so te bolezni težko merljive; zato poziva Komisijo, naj pregleda uporabo in izvajanje obstoječih statističnih postopkov, da bo lahko pravilno opredelila in ocenila poklicne bolezni ter zlasti vrste poklicnega raka, z namenom vzpostavitve ciljev za njihovo zmanjšanje; predlaga, da Komisija preuči možnost nadomestitve priporočila 2003/670/ES glede evropskega seznama poklicnih bolezni (11) z direktivo;

poudarja, da je treba pri obravnavanju vprašanj o zdravju in varnosti pri delu upoštevati vidik spola, ter pozdravlja pobudo Komisije za pripravo posebnih metod za oceno učinka v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu glede na posebnosti spola; vendar kritizira Komisijo, ker niti v svojem sporočilu niti v svojih ciljih strategije Skupnosti za obdobje 2007–2012 oz. v svoji presoji vpliva ni ustrezno upoštevala vključevanja načela enakosti med spoloma;

10.	poziva Komisijo, naj oceni razpoložljivost po spolu ločene statistike o smrtonosnih in nesmrtonosnih boleznih, povezanih z delom, na ravni Skupnosti;

11.	poziva države članice, naj pri izvajanju veljavnih direktiv o zdravju in varnosti pri delu bolj upoštevajo razlike med spoloma in izvajajo oceno vpliva teh direktiv z vidika spola;

12.

poudarja, da sta rehabilitacija in ponovna vključitev zaposlenih po bolezni ali nesreči pri delu bistvenega pomena, in pozdravlja poziv, naj bodo nacionalne strategije posebej osredotočene na ta dva vidika; meni, da je pomembno, da vlade v svojih strategijah za zdravje in varnost zagotovijo obvezno ohranitev zaposlitve (prek usposabljanja, prerazporeditve nalog ipd.) za tiste, ki so imeli v času delovnega življenja telesno ali duševno bolezen;

13.

poziva Komisijo, naj zbere več podatkov o delavcih s kroničnimi boleznimi in naj analizira njihove delovne razmere ter sestavi listino za zaščito pravic rakavih bolnikov in oseb s kroničnimi boleznimi na delovnem mestu, da bi bila podjetja prisiljena bolnikom omogočiti, da ohranijo zaposlitev med zdravljenjem in se vrnejo na trg dela, ko se zdravljenje konča;

14.

izraža globoko zaskrbljenost glede skrajno visoke stopnje nesreč med začasnimi delavci, delavci za krajši čas in nizko kvalificiranimi delavci, ki je v nekaterih državah članicah skoraj dvakrat tolikšna kot pri stalno zaposlenih delavcih, obenem pa priznava povezavo med temi kategorijami delavcev in njihovo zaposlitvijo v panogah, kjer je tveganje večje, npr. v gradbeništvu; poudarja, da Direktiva Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991 s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (12) vzpostavlja splošno pravilo, da imajo delavci za določen čas enake zdravstvene pravice kot ostali, vendar ne določa posebnih mehanizmov, da bi to načelo zaživelo tudi v praksi; Komisijo poziva, naj se čim prej spoprime s to pomanjkljivostjo;

15.	ugotavlja tudi, da narašča število netipičnih pogodb o zaposlitvi, in poudarja, da zaradi njihovih pogojev ne smeta biti ogrožena zdravje in varnost delavcev ter izvajalcev;

16.	poziva k sprejetju ukrepov za spoštovanje pravic žensk z netipično obliko delovnega razmerja glede varnosti in zdravja, npr. žensk, ki skrbijo za obolele na domu;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo vpliv demografskih sprememb na zdravje in varnost pri delu; poziva Komisijo in države članice, naj zlasti okrepijo preventivne ukrepe in sprejmejo ukrepe za odpravo posledic upadanja telesnih sposobnosti, zlasti z ergonomskim oblikovanjem in ureditvijo delovnega mesta ter z ukrepi in spodbudami, katerih namen je ohraniti motiviranost, sposobnosti in zdravje starajočih se delavcev;

18.	opozarja na znanstveno dokazano povezavo med vse večjim stresom na delovnem mestu in boleznimi, zlasti kar zadeva kronične bolezni, bolezni srca in ožilja in mišično-kostne težave;

19.

meni, da je nadvse pomembno zagotoviti boljšo uporabo obstoječih pravnih instrumentov o zdravju in varnosti pri delu, zato poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa sredstva, da bodo to dosegle; pri tem bi bilo treba zajeti:

a)	minimalne zahteve za kakovostne preventivne storitve in delovno inšpekcijo,

b)	strožje sankcije,

c)	boljše vrednotiti izvajanje zakonodaje,

d)	izmenjavo zgledov dobre prakse,

e)	krepitev kulture preprečevanja bolezni in sisteme zgodnjega opozarjanja, vključno s širšim dostopom družbe do informacij o delovnih in varnostnih razmerah na delovnem mestu,

f)	večjo povezanost zaposlenih z delovnim mestom,

g)	spodbujanje delodajalcev, da izpolnijo svoje obveze na področju varnosti in zdravja pri delu,

h)	okrepitev uporabe sporazumov, sklenjenih s socialnim dialogom;

20.	meni, da Komisiji resno primanjkuje virov, da bi lahko ustrezno preverila učinkovitost prenosa in izvajanja sprejetih direktiv o zdravju in varnosti pri delu; meni, da bi morala uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, tudi širšo uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev;

21.

opaža, da bi bilo treba varovanje zdravja in varnosti pri delu uporabljati enakovredno za vse delavce v Evropski uniji, da takšno varstvo temelji na temeljni pravici do telesne celovitosti in da izjeme glede zakonodaje za varovanje zdravja in varnosti pri delu ogrožajo zdravje delavcev in enake možnosti ter lahko sprožijo negativni trend take zaščite;

22.	poziva Komisijo, da se ravno tako zavzema za presojo vplivov na zdravje in varnost pri delu kot za presojo vplivov na okolje;

23.

meni, da so delovne inšpekcije bistvene za izvajanje zakonodaje o zdravju in varnosti;

zato Komisijo poziva, naj:

i)	odboru višjih inšpektorjev za delo (SLIC – Senior Labour Inspectors Committee) zagotovi potrebna sredstva za učinkovito delovanje;

ii)	še naprej razvija sisteme za izmenjavo znanja, da bi zagotovila učinkovito odzivanje na zahteve po informacijah in za sodelovanje;

iii)

začne ocenjevalno raziskavo o učinkovitosti in vplivu inšpekcijskih dejavnosti, kot je predlagal odbor višjih inšpektorjev za delo, z namenom vzpostavitve skupnih kvantitativnih in kvalitativnih ciljev inšpekcije, pri tem pa spodbuja uporabo inšpektoratov kot spodbudo za oblikovanje učinkovite kulture zdravja in varnosti med delovno silo;

iv)	uvede načine in orodja za vrednotenje nacionalnih inšpekcijskih sistemov, zlasti z uvedbo pregledov stanja;

države članice pa poziva, naj:

i)	svojim nacionalnim inšpektoratom zagotovijo dovolj osebja in finančnih sredstev;

ii)	povečajo število delovnih inšpektorjev in zagotovijo končno razmerje vsaj enega inšpektorja na 10 000 zaposlenih, kar je v skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela;

iii)	povečajo kakovost delovnih inšpektorjev z multidisciplinarnim usposabljanjem na podočjih, kot so psihologija, ergonomija, higiena, okoljske nevarnosti in toksikologija;

iv)	osredotočijo preglede na prednostna področja, sektorje in podjetja z veliko nevarnostjo nesreč in visoko stopnjo ranljivih skupin, kot so delavci migranti, zaposleni za določen čas prek agencij, nižje kvalificirani, mladi, starejši in invalidni delavci;

24.

poudarja, da je preventiva osrednjega pomena, zato poziva Komisijo, naj s svojo strategijo:

a)	zagotovi, da delodajalci priznajo in izpolnijo svoje odgovornosti glede zagotavljanja primernih preventivnih storitev na vseh delovnih mestih, obenem pa upošteva, da je odgovoren odnos zaposlenih do njihovega zdravja in varnosti tudi pomemben;

b)	zagotovi, da bodo preventivne storitve v celoti multidisciplinarne in da bodo odsevale hierarhijo ukrepov, zagotovljenih z Direktivo 89/391/EGS;

c)	poudari, da bi morala biti ocena tveganja stalen proces, ne pa enkratna obveznost, vanjo pa bi morali biti vključeni tudi zaposleni;

d)	zagotovi, v kolikor je mogoče, da bi se preventivne dejavnosti izvajale v podjetju;

e)	ob zdravstvenem nadzoru zagotovi tudi preventivo;

f)	redno prilagaja zakonodajo s področja zdravja in varnosti pri delu, da bi odražala tehnološki napredek;

25.	poudarja, da je pomembno, da države članice na nacionalni ravni zagotovijo brezplačen dostop do tehničnih dokumentov in pravil v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu;

26.

čestita Komisiji za predloge o izobraževanju in usposabljanju v njenem sporočilu in meni, da je to odločilni dejavnik pri razvijanju kulture preprečevanja bolezni ter da bi to moralo postati nenehno potekajoč proces, prilagojen novim tehnološkim razmeram na delovnem mestu, ki bo veljal tudi za tiste delavce, ki se vrnejo na trg delovne sile po bolezni ali prekinitvi kariere zaradi družinskih obveznosti;

27.

meni, da je treba delavcem ter predstavnikom na področju zdravja in varnosti ponuditi prilagojeno poklicno usposabljanje in preusposabljanje na področju zdravja in varstva pri delu ter posebno pozornost nameniti pogodbam s podizvajalci, začasnemu delu, delu s skrajšanim delovnim časom, ženskam in delavcem migrantom; meni, da je treba v ta namen še naprej uporabljati nacionalna sredstva in sredstva EU;

28.	meni, da bi morali biti delodajalci obvezani, da dnevnim delavcem in delavcem, zaposlenim s krajšim delovnim časom, omogočijo zdravniške preglede;

29.

poziva Komisijo, naj v celoti uporabi sredstva Skupnosti (zlasti iz Evropskega socialnega sklada) za težave, povezane z zdravjem in varnostjo (preventiva in razvoj kulture preprečevanja, večja ozaveščenost, poklicno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, rehabilitacija in ponovna vključitev zaposlenih po nesreči na delovnem mestu ali poklicni bolezni) in še zlasti obravnava mala in srednje velika podjetja; poziva Komisijo za dodelitev drugih sredstev Skupnosti (na primer sredstev iz Sedmega okvirnega programa za raziskave) in nacionalnih sredstev za raziskave na področju poklicnih bolezni;

30.	meni, da bi morale države članice in Komisija ob upoštevanju povečane nevarnosti, ki so ji izpostavljeni delavci v gradbeništvu, metalurgiji, železarski in jeklarski industriji ter v ladjedelništvu, nameniti dovolj sredstev za potrebne naložbe, s katerimi bi zagotovile zdravje in varnost pri delu;

31.

poziva države članice in Komisijo, naj pri oblikovanju strategij držav članic in Skupnosti za varnost in zdravje pri delu, opravljanju anket in izvajanju raziskav na to temo zagotovijo sistematičen pristop, ki upošteva razlike med spoloma; poziva države članice in Komisijo, naj uporabijo možnosti financiranja iz programa Progress, ki so ustvarjene v ta namen, zlasti s vsebinskega področja o enakosti med spoloma;

32.

države članice poziva, naj preučijo sprejetje finančnih spodbud za spodbujanje zdravja in varnosti na delovnem mestu, predvsem z davčnimi olajšavami ali prednostjo pri javnih razpisih za varna podjetja ali podjetja s certifikatom na področju zdravja in varnosti, uvedbo sistema „popustov zaradi nezahtevanja“ v zavarovalni politiki in socialnovarstvenih prispevkih in finančnimi spodbudami za zamenjavo dotrajane ali nevarne opreme;

33.	poleg tega predlaga, da države članice preučijo možnost vključitve nekaterih zdravstvenih in varnostnih standardov pri oddaji javnih naročil;

34.

glede na sedanje družbene in gospodarske spremembe, ki vplivajo tudi na trg dela in ga spreminjajo, poziva Komisijo, naj spodbuja dobro politiko zaposlovanja in dostojne delovne razmere, delodajalce pa naj spodbuja k prizadevanju za zdrav način življenja na delovnem mestu s kampanjami za spodbujanje zdravja pri delu, uveljavljanjem prepovedi kajenja na delovnem mestu in programi podpore zaposlenim, ki kadijo, da kajenje opustijo, ter naj zagotovi odgovornost in skladnost politike z drugimi področji, zlasti z javnim zdravjem;

35.	Komisijo poziva, naj začne revizijo Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (13);

36.

meni, da so zdravstvene težave, povezane z izpostavljenostjo azbestu, dobro poznane in da je evropska zakonodaja o azbestu primerna; poudarja, da je za bolezni, ki nastanejo zaradi azbesta, v Evropi še za veliko nadaljnjih let napovedana velika pojavnost; zato poziva Komisijo, naj organizira predstavitev, kako se spoprijeti z ogromnimi težavami na področju zdravja in varnosti pri delu, povezanimi z obstoječim azbestom v stavbah in drugih konstrukcijah, kot so ladje, vlaki in stroji; države članice poziva tudi, naj pripravijo nacionalne akcijske načrte za postopno odstranjevanje azbesta, vključno z obveznim evidentiranjem azbesta v stavbah in zagotavljanjem njegovega varnega odstranjevanja;

37.

obžaluje, da Komisija kljub večkratnim in posebnim zahtevam Parlamenta še vedno ni pripravila spremembe Direktive 2000/54/ES, da bi obravnavala resna tveganja za zdravstvene delavce, ki izhajajo iz dela z iglami in drugimi ostrimi medicinskimi pripomočki; poziva Komisijo, da pospeši zaključitev ocene vpliva z razpisom (2007/S 139-171103) in poziva k sprejetju ustrezne spremembe precej pred koncem zakonodajnega obdobja sredi leta 2009 v skladu s svojo zgoraj navedeno resolucijo o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvnimi infekcijami zaradi nesreč z iglami; poziva Komisijo, naj izvaja ustrezne preventivne ukrepe in ukrepe za spremljanje, da se zmanjša nevarnost za prenos krvno prenosljivih bolezni, kot je hepatitis C;

38.	poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri pripravi in sprejemanju kodeksa ravnanja EU o preprečevanju okužb, povezanih z zdravstvenim varstvom;

39.

poziva Komisijo, naj izboljša zdravje in varnost v zdravstvenih ustanovah, tudi v oskrbnih domovih, z uvedbo ukrepov za spodbujanje rednih pregledov za zdravstveno osebje, da se omogoči zgodnje odkrivanje in zdravljenje in s tem zmanjša število okužb, do katerih lahko pride pri delu ali se pri delu lahko širijo, kot je na primer okužba s stafilokokom MRSA;

40.

pozdravlja zahtevo, naj države članice oblikujejo nacionalne strategije; poudarja, da bi morale te strategije pokrivati enako dolga obdobja in se začeti isto leto, da bi tako olajšali primerjavo nacionalnih strategij in njihovih rezultatov; postaviti bi morale jasne in merljive cilje ter se še posebej osredotočiti na mala in srednje velika podjetja ter ranljive skupine, kot so delavci migranti, mladi in starejši delavci, ženske, zaposleni za določen čas preko agencij ter invalidi;

41.

poudarja dejstvo, da je bistveno, da se z zagotavljanjem razumnih prilagoditev, posebne opreme, prilagojene potrebam posameznika, in zdravstvenih storitev za potrebe invalidov zagotovi, da je delovno mesto invalidom dostopno in varno, zlasti zaradi njihove invalidnosti, vključno s storitvami, katerih namen je zmanjšati število nadaljnjih invalidnosti ali jih preprečiti;

42.

poziva tako Komisijo kot države članice, naj v celoti in ne glede na pravni status uporabijo in uveljavijo okvirno direktivo ter veljavne zdravstvene in varnostne predpise za vse delavce ter spremenijo veljavno zakonodajo za nekatere tvegane poklice, če se je izkazala za neučinkovito, tudi tiste, ki so navadno prezrti, na primer delavce na kmetijah, zdravstvene delavce, poklicne voznike, delavce na domu in, kjer je ustrezno, v vojski; ter zagotovijo, da se v celoti uporablja in uveljavlja Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (14); poziva Komisijo in država članice tudi, naj preučijo vse dostopne možnosti, da se zdravstveni in varnostni predpisi EU kjer le mogoče razširijo na samozaposlene in na zaščitene možnosti za zaposlovanje, ki so na razpolago invalidom;

43.	poziva države članice, naj resno obravnavajo tveganje, ki je povezano z varnostjo in zdravjem pri delu ter je različno za ženske in moške, in omogočijo različno socialno in fizično infrastrukturo za preprečevanje tega tveganja;

44.	poudarja, da potreba po analiziranju tveganja, s katerim se srečujejo ženske in moški, ter sprejetju ustreznih ukrepov ne pomeni ponovne uvedbe zaščitne politike izključevanja ali razvoja različnih delovnih mest za ženske in moške;

45.

meni, da so delodajalčeve obveznosti glede varnosti sicer strogo omejene samo na tiste osebe, za katere jih pravno zavezuje pogodba o zaposlitvi, vendar bi bilo treba, da bi spodbudili vključevanje zdravstvene in varnostne politike v politiko družbene odgovornosti podjetij delodajalce spodbujati k preverjanju zdravstvene in varnostne politike podizvajalcev in verige podizvajalcev, kjer je to mogoče;

46.

pričakuje rezultate druge faze posvetovanja med socialnimi partnerji o mišično-kostnih okvarah ter poziva Komisijo, naj oceni možnost predloga za direktivo glede na to, da se tovrstne okvare namreč vedno pogosteje pojavljajo, veljavna zakonodaja pa se zdi pomanjkljiva, saj ne obravnava vseh delovnih razmer oziroma ne pokriva vseh tveganj za mišično-kostne okvare, povezane s poklicem; poziva, da je treba znanstvena načela v celoti upoštevati;

47.

pričakuje rezultate druge faze posvetovanja med socialnimi partnerji o reviziji Direktive o rakotvornih snoveh iz leta 2004 in meni, da bi jo bilo mogoče dopolniti tako, da bi zajela tudi snovi, strupene za razmnoževanje, predlagati revizijo zavezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za rakotvorne snovi s seznama v tej direktivi ter določiti nove mejne vrednosti za nekatere rakotvorne in mutagene snovi ter snovi, strupene za razmnoževanje, ki še niso vključene v direktivo;

48.

opozarja, da tveganje za zdravje in varnost pri delu ni omejeno na ročno delo; poziva, naj se nameni večja pozornost vzrokom za razvoj duševnih bolezni, duševnemu zdravju, odvisnosti in psihološkim tveganjem na delovnem mestu, kot so stres, nadlegovanje in trpinčenje ter nasilje; poziva tudi, naj se bolj poudari pomen strategij delodajalcev za spodbujanje dobrega telesnega in duševnega zdravja;

49.

meni, da je potrebna večja usklajenost z novo Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) v Helsinkih in da je treba pojasniti številna vprašanja, povezana z odnosom med Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (15) in drugimi direktivami s področja zdravja na delovnem mestu;

50.

poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo sočasno izvajanje strategije Skupnosti in Uredbe REACH: strategija Skupnosti mora dopolnjevati Uredbo REACH na področju zaščite pred kemičnimi tveganji in izkoristiti možnost za povečanje preventivnih ukrepov proti kemičnim tveganjem na delovnem mestu v povezavi z izvajanjem Uredbe REACH;

51.	pozdravlja nedavno sklenitev okvirnega sporazuma med socialnimi partnerji o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu; vendar obžaluje, da ta sporazum ne omenjajo izrecno nasilja s strani tretjih oseb; zato poziva socialne partnerje, naj se o tem posvetujejo;

52.

opozarja na težke delovne razmere za veliko voznikov tovornjakov, ki vozijo po Evropi, ker primanjkuje počivališč: v členu 12 Uredbe (ES) št. 561/2006 (16) o času vožnje in počitka je izrecno zapisan pomen zadostnega števila varnih in varovanih počivališč za poklicne voznike na avtocestnem omrežju EU; zato poziva Komisijo, naj spremlja pilotski projekt za varovana parkirišča, ki ga je začel Parlament, pri tem pa upošteva ukrepe, predlagane v mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o varnih in varovanih počivališčih (17);

53.	poziva Komisijo, naj razišče izvedljivost in koristi zahteve, da se v vseh novih stavbah, v katerih bodo delovna mesta, namesti gasilne škropilne naprave, če je to varno za zdravje in varnost pri delu ter za vso družbo;

54.

poudarja pomembnost nenehnega dialoga med zainteresiranimi stranmi, vključno z oblastmi, delodajalci, zaposlenimi in njihovimi predstavniki ter civilno družbo, kot ključnega orodja pri razvijanju visokih zdravstvenih in varnostnih standardov; dialog bi moral privesti do boljšega vedenja o dejanskih tveganjih za zdravje in varnost delavcev, pa tudi za posebne potrebe in zahteve nekaterih skupin delavcev na ravni podjetij ali sektorjev ter do izmenjave dobre prakse;

55.	poziva države članice, da na vseh ravneh zagotovijo ustrezno zastopanost žensk pri odločanju v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu;

56.

meni, da je družbena odgovornost podjetij učinkovito orodje, da se dosežejo večja konkurenčnost, boljša varnost in zdravje pri delu in boljše delovno okolje, ter v zvezi s tem spodbuja izmenjavo zgledov dobre prakse med državami članicami na lokalni, nacionalni in evropski ravni in nadaljnjo prostovoljno uporabo družbene odgovornosti podjetij, vendar kot sestavni del poslovnih strategij za razvoj;

57.

meni, da je zastopanje zaposlenih zelo pomembno vprašanje vsakršne politike s področja zdravja in varnosti; meni, da se povezave med predstavniki za zdravje in varnost na delovnem mestu in večjo uspešnostjo ne sme zanemariti, zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sodelovalni pristop ter čim več delavcem zagotovijo dostop to predstavnikov za zdravje in varnost na delovnem mestu;

58.	meni, da prekomeren delovni čas/prekratka obdobja počitka bistveno prispevajo k povečanemu številu poklicnih nesreč in bolezni, ter poziva k ustreznemu ravnovesju med poklicnim in družinskim življenjem;

59.

čestita OHSA in Evropski fundaciji za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer za dosedanje delo in meni, da je treba strokovno znanje in pooblastila teh organov v celoti izkoristiti; meni, da ju je treba še naprej uporabljati kot sredstvo za dviganje zavesti, zbiranje, analizo in izmenjavo informacij, izmenjavo zgledov dobre prakse in preiskave, da se predvidijo tveganja, ki se pojavljajo na novo kot posledica družbenih sprememb ali v povezavi s tehnološkimi inovacijami;

60.

meni, da je bistvenega pomena prepoznavati in spremljati nova tveganja, ki se pojavljajo, na primer psihosocialna tveganja; zato čestita observatoriju za tveganja, ki ga je ustanovila OHSA, za njegovo delo in poziva Komisijo, naj ukrepa na podlagi ugotovitev observatorija in predloži potrebne predloge, ko bodo prepoznana nova tveganja;

61.	priporoča državam članicam, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo težka ali nevarna dela spremljale tudi pravice socialnega varstva, ki jih bodo zadevni delavci lahko uživali v času svoje zaposlitve, pa tudi v pokoju;

62.

priporoča, da OHSA izvede posebne raziskave za posamezne težave in tveganja, s katerimi se srečujejo tako delavci za določen čas in zaposleni preko agencij, pa tudi delavci pogodbenih podizvajalcev, ter tako Komisiji in državam članicam olajša obravnavanje različnih tveganj in ustrezno izvajanje veljavne zakonodaje, ki zadeva te skupine; obenem priznava, da je pri vrsti dela, ki ga opravljajo te skupine, na primer gradbeništvo, v nekaterih državah članicah možnost, da pride do nesreč že po naravi večja;

63.

meni, da je treba na svetovni ravni sodelovati z mednarodnimi organizacijami, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Svetovna zdravstvene organizacija, Mednarodna organizacija dela, in zagotoviti, da se sprejmejo mednarodne konvencije in sporazumi o zdravju in varnosti pri delu ter da jih bodo vse strani izvajale; meni, da je to pomemben dejavnik za ohranjanje konkurenčnosti EU in da se podjetja iz EU ne bi selila v tretje države pri iskanju manj strogega okolja glede zdravja in varnosti; meni tudi, da je to vprašanje varovanja človekovih pravic in da bi ga zato morali obravnavati tudi pri pogajanjih s tretjimi državami;

64.	zato poziva države članice, naj spoštujejo mednarodne predpise o zdravju in varnosti, zlasti pa naj ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela C-187 in izvajajo priporočilo R-197;

65.	naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 303, 14.12.2007, str. 1.

(2) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

(3) UL L 262, 17.10.2000, str. 21.

(4) UL L 165, 27.6.2007, str. 21.

(5) UL C 300 E, 11.12.2003, str. 290.

(6) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 400.

(7) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 754.

(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0206.

(9) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0501.

(10) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0102.

(11) UL L 238, 25.9.2003, str. 28.

(12) UL L 206, 29.7.1991, str. 19.

(13) UL L 348, 28.11.1992, str. 1.

(14) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(15) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(16) UL L 102, 11.4.2006, str. 1.

(17) UL C 175, 27.7.2007, str. 88.

19.2.2009

Uradni list Evropske unije

CE 41/24

P6_TA(2008)0012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2008: Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti (2007/2093(INI))

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 6(2) Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju sklepov Predsedstva zasedanja Evropskega sveta v Bruslju dne 21. in 22. junija 2007 o reformi pogodb,

—

ob upoštevanju besedila novega člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bil vstavljen s členom 1(4) Lizbonske pogodbe, ki navaja, da se Unija „bori […] proti […] diskriminaciji ter spodbuja […] varstvo pravic otrok“ ter določa, da „v odnosih z ostalim svetom Unija […] prispeva k […] varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok“,

—

ob upoštevanju sklepa, ki so ga sprejeli voditelji držav in vlad ob zaključku medvladne konference v Lizboni dne 19. oktobra 2007, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (1), katere člen 24 izrecno zadeva „otrokove pravice“ in še posebej določa, da se morajo „pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki zadevajo otroke, […] upoštevati predvsem koristi otrok“, postane pravno obvezujoča,

—	ob upoštevanju sklepa Unije o pristopu k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, ki predvideva sankcije v primeru neupoštevanja,

—	ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov dne 20. novembra 1989, in njenih izbirnih protokolov,

—	ob upoštevanju akcijskega programa Združenih narodov, sprejetega na Mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu septembra 1994,

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (2),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. julija 2006 z naslovom Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti (KOM(2006)0367),

—	ob upoštevanju vmesnega poročila mediatorke Evropskega parlamenta za mednarodne starševske ugrabitve otrok z dne 1. marca 2007, ki opozarja Komisijo, Parlament in druge institucije, da se je dramatično povečalo število starševskih ugrabitev otrok,

—	ob upoštevanju rezultatov posvetovanja, ki sta ga o prej omenjenem sporočilu Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah“ izvedli organizaciji Save the Children in Plan International (3),

—	ob upoštevanju evropskega foruma o otrokovih pravicah, ki ga je ustanovila Komisija po objavi tistega sporočila in ki se je prvič sestal v Berlinu 4. junija 2007,

—	ob upoštevanju politične izjave, ki je bila sprejeta na prvem forumu v Berlinu dne 4. junija 2007 in v kateri se ponovno poudarja želja po sistematičnem upoštevanju otrokovih pravic v notranji in zunanji politiki Evropske unije,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2006 v zvezi z okvirno strategijo o nediskriminaciji in enakih možnostih za vse (4),

—	ob upoštevanju tematskega komentarja št. 4 z dne 25. maja 2006 z naslovom „Uresničevanje otrokovih pravic c Evropski uniji“, ki ga je pripravila mreža neodvisnih strokovnjakov EU za temeljne pravice (5),

—	ob upoštevanju študije generalnega sekretarja Združenih narodov o nasilju nad otroki, ki je bila predstavljena v Generalni skupščini Združenih narodov dne 11. oktobra 2006,

—	ob upoštevanju Unicefovih smernic o varstvu pravic otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, izdanih septembra 2006,

—	ob upoštevanju okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji (6),

—	ob upoštevanju členov 34 in 35 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki obravnavata zaščito otrok pred vsemi oblikami spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab ter si prizadevata za preprečevanje ugrabitev ali prodaje otrok ali trgovanja z njimi,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2007 z naslovom „Splošni politiki o boju proti kibernetskemu kriminalu naproti“(KOM(2007)0267),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za pravice žensk in enakost spolov, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A6-0520/2007),

ker je glavni cilj sporočila Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ spodbujati uveljavljanje otrokovih pravic, zlasti pravico do njihove lastne identitete, pravico do odraščanja v varnih razmerah/pravico do oskrbe, pravico do družine, pravico do ljubezni in igre, pravice do zdravstvene oskrbe, izobrazbe, socialnega vključevanja, enakih možnosti, športa ter čistega in varnega okolja ter pravico do obveščenosti o teh zadevah, z namenom vzpostavljanje temeljev za otrokom prijazno družbo, v kateri se lahko počutijo varni in v njej dejavno sodelujejo,

B.	ker člen 24(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina o temeljnih pravicah) določa, da ima „vsak otrok [ima] pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema, če to ni v nasprotju z njegovimi koristmi“,

ker je v skladu s členom 24 Listine o temeljnih pravicah in členom 12 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah pomembno, da se vsem otrokom zagotovi pravica do „sodelovanja“, da se vedno upoštevajo njihove izkušnje in mnenja v zvezi z vsemi vprašanji, ki jih zadevajo, pri čemer je treba ustrezno upoštevati starost, zrelost in intelektualno razvitost otroka; ker je ta pravica absolutna in se je ne sme omejiti in ker je treba najti način za sporazumevanje z vsemi otroki, tudi z otroki, ki se izražajo tako, da jih odrasli težko razumejo, na primer zelo majhnimi otroki, invalidnimi otroki in otroki, ki govorijo drug jezik,

D.	ker je bistveno, da se otrokove pravice vključijo v vse politike Unije, ki jih neposredno ali posredno zadevajo, in tam varujejo,

ker revščina in socialna izključenost staršev resno ovirata otroke pri uresničevanju svojih pravic in ker je tudi veliko drugih dejavnikov, ki preprečujejo otrokom, da bi uresničili svoje pravice, kot so starši, ki izpolnjujejo svojo starševsko vlogo manj kot zadovoljivo, dejstvo, da morajo otroke v pravnih zadevah zastopati odrasli ali da se lahko pravica do zdravstvenega varstva izvaja le s soglasjem osebe, ki skrbi za varstvo in vzgojo otroka,

ker bi morali odrasli otrokom zagotoviti ugodne pogoje, da bi jim omogočili izražanje njihovega mnenja ter bi tako lahko izrazili svoja stališča in bi se ta upoštevala; ker morajo odrasli podpirati otrokova dejanja miru in prijateljstva ter jih spodbujati k povezovanju z drugimi otroki; ker je čas pomemben dejavnik pri ustvarjanju okoliščin, ki vodijo k odprtemu odnosu in otrokovemu izražanju mnenja, ne le ob posameznih dogodkih, in ker je treba pri financiranju javnih programov to upoštevati,

G.	ker je kršenje otrokovih pravic, nasilje nad otroki in trgovina z otroki za nezakonite posvojitve, prostitucijo, nezakonito delo, prisilne poroke, beračenje po ulicah ali kateri koli drug namen še vedno težava v EU,

H.	ker vedno več otrok zboli za kroničnimi boleznimi, kot so nevrodermitis in alergije, ter boleznimi dihal in ima težave zaradi obremenitve s hrupom,

I.	ker so okoljske pravice otrok vključene v Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah,

ker družinsko okolje zagotavlja ugoden okvir za zaščito otrokovih pravic, poskrbi za zdrav razvoj njihove osebnosti, razvija njihove sposobnosti in jim omogoča, da pridobijo znanje, ki ga potrebujejo za uresničevanje svojih pravic in zavedanje o svojih dolžnostih; posledično si je treba prizadevati za podporo družinam z ustreznimi javnimi politikami; ker bi morali v odsotnosti takšnega okvira imeti vsi otroci, tudi sirote, brezdomci in begunci, v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, dostop do varstva v nadomestnem okviru, ki bi jim omogočil odraščanje, ne da bi bili kakorkoli diskriminirani,

K.	ker bi morala biti strategija EU o otrokovih pravicah utemeljena na vrednotah in načelih, določenih v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah,

ker bi morale biti pravice otrok kot avtonomnih pravnih bitij priznane, vendar so deklice in ženske, navkljub nacionalnim zakonodajam in mednarodnemu pravu, pogosto žrtev pravne, socialne in ekonomske neenakosti, ki vpliva na uresničevanje njihovih nedvoumnih in temeljnih pravic, kot so enakopraven dostop do izobraževanja, usposabljanja in zdravstvenega varstva, varne hrane in čiste vode ter reproduktivne pravice najstnikov,

M.	ker bi morale biti temeljne pravice in vrednote, tudi enakost med spoloma, bistven element izobraževanja v otroštvu in bi morale biti osnova za vsa druga obdobja življenja,

N.	ker je treba integracijo načela enakosti spolov uporabljati v vseh politikah, ki zadevajo otrokove pravice, saj se enakost spolov začne s priznanjem enakih pravic otrokom moškega in ženskega spola že v prvih letih življenja,

O.	ker kršitev človekovih pravic priseljenk in priseljenskih deklic v obliki tako imenovanih zločinov iz časti, prisilnih porok, pohabljenje ženskih spolnih organov ali drugih kršitev ni mogoče utemeljiti na kakršni koli verski podlagi in se jih ne bi smelo dopuščati v nobenih okoliščinah,

P.	ker so otroci v Evropi že v zgodnjem otroštvu izpostavljeni prikazovanju grozljivih prizorov, pornografije in nasilja v medijih, kar lahko na otrocih pusti uničujoče psihološke in družbene posledice, kot so strah, depresija, povečana agresivnost in težave v šoli,

Pregled strategije

pozdravlja pobudo Komisije, ki dokaj jasno izraža, da vse konvencije o temeljnih človekovih pravicah veljajo enako za otroke in odrasle, kot to velja za sklop dodatnih pravic, vključno s pravicami iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila pripravljena s posebnim poudarkom na posebnem položaju otrok in mladih;

2.	pozdravlja odločitev medvladne konference z dne 19. oktobra 2007, da se otrokove pravice vključi med cilje EU v Lizbonski pogodbi ter se tako zagotovi novo pravno podlago za pravice otrok;

3.	pozdravlja razvoj akcijskega načrta Komisije o otrocih v okviru zunanjih odnosov, ki bo vključen v odobren okvir in zaveze strategije EU o otrokovih pravicah;

opozarja, da čedalje večje število področij, ki spadajo v pristojnosti EU, posredno ali neposredno zadeva otrokove pravice, in poziva Komisijo, naj v svojo presojo vplivov, predvideno v sporočilu z dne 27. aprila 2005 z naslovom „Spoštovanje Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije – Metodologija za sistematičen in strog nadzor“(KOM(2005)0172), vključi poglavje o tem, v kakšni meri se otrokove pravice pravno upoštevajo;

poziva Komisijo, naj predloži predlog o oblikovanju posebne proračunske postavke za otrokove pravice, ki bi omogočila financiranje dela za izvrševanje prej omenjenega sporočila Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ in projektov, namenjenih izrecno otrokom, kot je evropski sistem zgodnjega opozarjanja na ugrabitve otrok, ter usklajevalnega organa, v katerega bi bili vključeni predstavniki osrednjih organov držav članic ter bi bil pooblaščen za zmanjšanje števila ugrabitev otrok; proračunska postavka bi morala vključevati tudi subvencije za mreže nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju, in zagotoviti sodelovanje otrok pri izvrševanju tega sporočila in teh projektov;

6.	poziva k uvedbi učinkovitega sistema za spremljanje, ki bi bil podprt s finančnimi sredstvi in letnimi poročili, da se zagotovi izvajanje obveznosti iz prej omenjenega sporočila Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ in izvajanje prihodnje strategije o otrokovih pravicah;

opozarja, da bodo za uspeh prihodnje strategije potrebne dolgoročne zaveze in ukrepi, večje in učinkovito spremljanje izvajanje otrokovih pravic prek razvoja kazalcev in sodelovanja nevladnih organizacij ter združenj staršev in izobraževalnih združenj in pa usklajevanje z nacionalnimi in mednarodnimi pobudami in politikami za otrokove pravice;

8.	poziva Komisijo, naj od leta 2008 naprej vsaki dve leti pripravi celovito poročilo Evropske unije o otrocih in mladih;

9.	pozdravlja načrt Komisije o uvedbi telefonske linije za pomoč otrokom za celotno EU in poudarja, da mora biti ta storitev brezplačna in na voljo 24 ur na dan; poziva države članice, naj z ukrepi za informiranje obveščajo otroke o možnosti uporabe te storitve;

10.	z zanimanjem pričakuje poročilo Komisije o tem, kako države članice izvajajo prej omenjeni okvirni sklep o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji iz leta 2003;

11.

poziva, da se zaščita otrokovih pravic, kot so določene v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah, vključi med prednostne naloge večletnega okvira Agencije Evropske unije za temeljne pravice (Agencija) in da ta čim prej vzpostavi mrežo za sodelovanje z mednarodnimi institucijami, zlasti varuhi otrokovih pravic in nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na tem področju, da se v celoti izkoristijo njihove izkušnje in informacije, ki so jim na voljo;

12.

poziva Komisijo, Agencijo in države članice, naj si v sodelovanju z ustreznimi agencijami Združenih narodov, mednarodnimi organizacijami in raziskovalnimi središči prizadevajo za izboljšanje zbiranja primerljivih statističnih podatkov v zvezi s položajem otrok v EU, po potrebi tudi z razširitvijo pristojnosti Eurostata, z namenom razvijanja in vključevanja večjega števila kazalcev, ki se nanašajo posebej na otroke, na primer o otroški revščini in družbeni izključenosti; pri zbiranju podatkov bi bilo treba zagotoviti sodelovanje otrok;

13.

prosi Komisijo, naj zagotovi prerez po starosti in spolu za podatke o vseh vrstah diskriminacije otrok in nasilja nad njimi, naj vključi enakopravnost med ženskami in moškimi v vse politike in instrumente svoje prihodnje strategije, vključno z dejavnostmi foruma o otrokovih pravicah, ter naj spremlja in ocenjuje te politike, med drugim s skrbjo za enakost spolov pri načrtovanju proračuna;

14.

poziva, naj se otrokove pravice vključijo v zunanje politike in ukrepe EU, vključno z evropsko sosedsko politiko in strateškim partnerstvom z Rusijo, kot je določeno v predvidenem delovnem dokumentu služb Komisije o akcijskem načrtu Evropske unije za otrokove pravice v zunanjih odnosih, ter procesom širitve, pri čemer priznava, da so te politike učinkovita sredstva, ki zagotavljajo možnost za spodbujanje otrokovih pravic; poziva Komisijo, naj te priložnosti prenese v posebne cilje v zunanjem delovanju Skupnosti in držav članic;

15.	poziva Komisijo, naj predloži poročilo o morebitni vključitvi posebne in pravno zavezujoče klavzule o spoštovanju otrokovih pravic, kot so opredeljene na mednarodni ravni, v vse mednarodne sporazume med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami;

16.	poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za pomoč državam v razvoju pri prenosu določb iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in izbirnih protokolov k tej konvenciji v njihove nacionalne zakonodaje;

17.

poziva, naj se preuči pristop EU h Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in dvema izbirnima protokoloma k tej konvenciji, pa tudi h konvencijam Sveta Evrope v o otrokovih pravicah, vključno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter h konvencijam o uresničevanju otrokovih pravic, o posvojitvi otrok, o izkoriščanju in spolnih zlorabah, ter poziva Svet, naj sprejme načelno stališče, da se EU v prihodnosti omogoči sodelovanje pri pogajanjih o konvencijah, ki se posebej nanašajo na otrokove pravice;

18.

poudarja, da bi morala imeti vsaka strategija o otrokovih pravicah podlago v vrednotah in štirih temeljnih načelih, določenih v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah: zaščita pred vsemi oblikami diskriminacije; prednostno upoštevanje največjih koristi otroka; pravica do življenja in razvoja ter pravica do izražanja mnenja in upoštevanja tega mnenja v vseh zadevah ali postopkih, ki zadevajo otroka;

19.

obžaluje, da vse države članice še niso imenovale varuha otrokovih pravic, k čemur je pozval odbor Združenih narodov za otrokove pravice, s čimer bi se spodbujalo varovanje otrokovih pravic in nadaljnje izvrševanje Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ter poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj to storijo čim prej; meni, da bi morala EU nameniti finančna sredstva evropski mreži varuhov pravic otrok, da bo lahko mreža bolj dejavno in povsod po EU obravnavala vprašanja, ki so povezana s pravicami otrok;

20.

poudarja, da se porajajo različne interpretacije, s tem ko nacionalni organi z izvajanjem Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (7), poziva Komisijo, naj pripravi smernice in seznam najboljših praks, da se pojasni in olajša izvajanje te uredbe;

21.

poudarja, da je pomembno, da države članice in države kandidatke v celoti izvajajo obstoječe mednarodne obveznosti, zlasti tiste iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki vsebuje posebne določbe glede invalidnih otrok, in konvencije Mednarodne organizacije dela o delu otrok;

22.

poziva države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo Haaško konvencijo z dne 19. oktobra 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporabi, priznavanju, izvršitvi in sodelovanju na področju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščito otrok; poziva institucije EU, naj pri tretjih državah spodbujajo ratifikacijo poglavitnih mednarodnih instrumentov za zaščito otrok, zlasti tistih, ki so namenjeni izboljšanju položaja otrok priseljencev;

23.	poziva EU, naj z uporabo „mehke moči“ aktivno sodeluje pri spodbujanju ozaveščenosti in razširjanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah znotraj in izven EU;

24.	opozarja države članice na potrebo po takojšnjem izpolnjevanju njihovih evropskih in mednarodnih obvez, povezanih z zaščito otrokovih pravic;

25.	poziva države članice, naj oblikujejo programe izmenjave za učitelje in učence z državami, ki niso del EU, zlasti na Bližnjem vzhodu in državami v razvoju, ter naj razširjajo in spodbujajo otrokove pravice ter opozarjajo na pravico do izobraževanja in enakost med spoloma;

26.

poudarja, da je nujno diferencirano obravnavanje potreb otrok, dober primer diferencirane obravnave pa je 7. poročilo raziskovalnega centra Unicefa INNOCENTI, v katerem je navedenih šest razsežnosti dobrobiti otroka: materialna dobrobit, zdravje in varnost, izobraževalna dobrobit, družina in odnos s sovrstniki, obnašanje in nevarnosti ter subjektivna dobrobit;

27.	poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje spoštovanja pravic duševno prizadetih otrok, pri čemer se posebej upošteva njihove pravice do svobode, izobraževanja in dostopa do sodišč ter se jih zaščiti pred mučenjem in krutim, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem;

28.	poziva vse države članice, naj zagotovijo, da imajo otroci učinkovito in neodvisno zastopstvo v katerem koli sodnem ali podobnem postopku, ki jih zadeva, in da imajo zakonsko imenovanega skrbnika, če te naloge ne more opravljati noben odgovoren, primeren in ustrezen odrasel družinski član;

29.	poudarja, da mora strategija o otrokovih pravicah vključevati določbe za spodbujanje blaginje družin, saj se za veliko večino otrok, zlasti majhnih otrok, skrbi v krogu družine;

30.	poziva Komisijo, naj razvije politike in izvaja celovite, večplastne ukrepe, namenjene zaščiti otrokovih pravic, da se dosežejo medozemeljska enakost in enake možnosti za otroke;

31.	predlaga, naj EU kot „ogrožene otroke“ opredeli vse otroke, ki so žrtev socialnih razmer, ki ogrožajo njihovo duševno in telesno zdravje in/ali jih izpostavljajo tveganju prestopništva, tako v vlogi storilca kot žrtve;

32.	poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe (informacijske kampanje, izmenjave najboljše prakse itd.), s katerimi preprečijo „ogrožanje“ otrok, vključno s preprečevanjem mladoletniškega prestopništva;

33.	opozarja, da je pravica do izobraževanja in usposabljanja temeljna socialna pravica, ter poziva vse države članice in države kandidatke, naj zagotovijo to pravico ne glede na socialno ali etnično okolje, telesno stanje ali pravni status otroka ali njegovih staršev;

34.

prosi, naj prihodnja strategija EU o otrokovih pravicah vključuje ukrepe za preprečevanje nasilja, ki temelji na razlikovanju med spoloma, in naj se med drugim osredotoča na kampanje osveščanja, ki zadevajo enakost med moškimi in ženskami, ter so namenjene dekletom in fantom, staršem, zaposlenim v izobraževanju ter ranljivim skupinam, za cilj pa imajo emancipacijo deklet, zagotavljanje enakih možnosti zanje in izboljšanje zaščite njihovih pravic; poziva k spodbujanju dejavnega sodelovanja fantov in moških pri omenjenih ukrepih preprečevanja; poziva Komisijo, naj svojo politiko razvojne pomoči in trgovinske sporazume pogojuje z izvajanjem zakonodaje, ki zagotavlja enakopravnost med moškimi in ženskami ter odpravo vsakovrstnega nasilja nad ženskami in otroki;

35.	poziva Komisijo, naj v svojih odnosih s tretjimi državami spodbuja ratifikacijo mednarodnih pogodb o odpravi diskriminacije žensk in podpori sodelovanju žensk v gospodarskem, socialnem in političnem življenju, s čimer se izboljša dobrobit njihovih otrok;

Sodelovanje otrok

36.

pozdravlja forum, ki ga je ustanovila Komisija in ki združuje predstavnike držav članic, Parlamenta in Komisije, nevladnih organizacij, nacionalnih in mednarodnih organizacij, ki so dejavne na področju otrokovih pravic, ter otroke; meni, da bi moralo biti sodelovanje otrok eden izmed glavnih ciljev foruma; poziva Komisijo, naj zagotovi sodelovanje otrok in varuhov otrokovih pravic v državah članicah, pa tudi starševskih in družinskih združenj;

37.

pozdravlja ustanovitev medsektorske skupine s strani Komisije in imenovanje koordinatorja za pravice otrok ter želi vzpostavitev enote za usklajevanje tudi v Parlamentu v skladu z določbami Lizbonske pogodbe, da deluje v povezavi z medsektorsko skupino Komisije, da se povežejo in racionalizirajo vse pobude Parlamenta in dejavnosti v zvezi z otrokovimi pravicami; meni, da bi tovrstne strukture med drugim morale zagotoviti omrežje za izmenjavo informacij in dobrih praks v zvezi z nacionalnimi strateškimi načrti o otrocih, ki jih izvajajo nekatere države članice; poziva, naj te strukture vzpostavijo neposreden stik z organizacijami, ki jih vodijo otroci in mladi, da se razvije, izvaja, spremlja ter zagotavlja pomembno in učinkovito sodelovanje otrok pri odločanju, ki jih zadeva;

38.

opozarja, da imajo otroci in mladi ljudje, ne glede na njihovo starost, pravico izražati svoje mnenje; meni, da imajo tako deklice kot dečki pravico do izražanja svojega mnenja ter da bi morala biti ta pravica zajamčena v delu, ki je bilo začeto pri razvoju strategije EU na področju otrokovih pravic, ter da bi moralo biti zagotovljeno enako sodelovanje deklic in dečkov;

39.	priznava, da je dejavno sodelovanje tesno povezano z obveščanjem; pozdravlja oblikovanje komunikacijske in informacijske strategije za objavljanje ukrepov EU na otrokom prijazen način, ki bo dostopen vsem;

40.

z zanimanjem pričakuje, da Komisija v letu 2008 objavi študijo, v kateri ocenjuje učinek obstoječih ukrepov EU, ki zadevajo otrokove pravice, ter dokument o posvetovanju, ki je usmerjen v določanje glavnih prednostnih nalog prihodnjega ukrepanja EU na področju otrokovih pravic, s ciljem sprejetja bele knjige; poziva Komisijo, naj upošteva rezultate prej omenjenega posvetovanja, ki sta ga v začetku leta 2007 izvedli organizaciji Save the Children in Plan International s približno tisoč otroki in ki je pokazalo, da so po njihovem mnenju prednostna vprašanja nasilje nad otroki, diskriminacija, socialna izključenost in rasizem, vpliv drog, alkohola in kajenja, prostitucija, trgovina z otroki ter varovanje okolja; meni, da mora biti poleg teh posebnih prednostnih vprašanj splošen cilj strategije tudi pravica otrok do sodelovanja in vplivanja; zato poziva Komisijo, naj razvije postopek, v katerem lahko vse vpletene zainteresirane strani, vključno z otroki, sodelujejo pri posvetovanju, ki bo pripeljalo do opredelitve strategije EU o otrokovih pravicah;

41.

šteje za izredno pomembno, da se informacije o otrokovih pravicah otrokom sporočajo na otrokom prijazen način in z ustreznimi sredstvi; poziva Komisijo, naj:

—	razvije učinkovita komunikacijska orodja, vključno z otroku prijazno spletno stranjo, in tako spodbudi delo EU glede otrokovih pravic;

—	vzpostavi stalni in skupni informacijski sistem, da poveča ozaveščenost o položaju otrok v EU;

—	vzpostavi in spodbuja občasne in redne podatkovne kanale o položaju otrok v EU, kot so statistična poročila, študije ter izmenjave informacij in dobrih praks;

Nasilje

42.

potrjuje, da nobena oblika nasilja nad otroki v nobenih okoliščinah, niti doma, ni opravičljiva in je treba vsako nasilje obsoditi; zato poziva k sprejetju zakonodaje Skupnosti, ki prepoveduje vse oblike nasilja, spolnih zlorab, poniževalnega kaznovanja in škodljivih tradicionalnih praks; obsoja vse oblike nasilja nad otroki, vključno s fizičnim, psihičnim in spolnim nasiljem, kot so mučenje, zloraba in izkoriščanje, ugrabitev, trgovina ali prodaja otrok in njihovih organov, nasilje v družini, otroška pornografija, otroška prostitucija, pedofilija ali škodljive tradicionalne prakse, na primer pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke in zločini iz časti;

43.

opozarja na priporočila iz prej omenjene študije generalnega sekretarja Združenih narodov o nasilju nad otroki v zvezi s preprečevanjem vseh oblik nasilja nad otroki in odzivanjem nanje; zlasti priznava, da je treba prednostno obravnavati preventivno politiko in okrepiti socialne službe, s posebnim poudarkom na storitvah posredovanja za družine, da se izboljša podpora žrtvam nasilja, storilcem naloži odgovornost ter okrepi zbiranje in analiza podatkov v zvezi s to prikrito težavo; poziva k spodbujanju ozaveščanja, informacijskih in izobraževalnih kampanj ter dejavnosti usposabljanja za strokovne skupine, ki delajo z otroki in zanje, vse v okviru politike preprečevanja nasilja nad otroki;

44.	poziva države članice, naj bodisi izvajajo posebne zakonske določbe o pohabljanju ženskih spolnih organov bodisi sprejmejo zakone, po katerih bo mogoče kazenskopravno preganjati vsako osebo, ki izvaja pohabljanje spolnih organov;

45.	poziva države članice, naj ukrepajo proti zločinom iz strasti, ne glede na njihov razlog, naj bodo ti povezani s homoseksualnostjo, versko ali spolno identiteto, dogovorjenimi porokami ali porokami z mladoletniki;

46.

poziva države članice, naj okrepijo ozaveščenost zdravnikov glede škodljivih tradicionalnih praks ter naj zagotovijo dosledno kaznovanje kaznivih dejanj v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer posebno pozornost posvetijo ranljivim skupinam, vključno s imigrantskimi deklicami in ženskami, pripadnicami etničnih manjšin in invalidnimi deklicami;

47.	poziva države članice, naj uvedejo obvezno registracijo vseh primerov pohabljenja ženskih spolnih organov, ki jo opravijo zdravstveni delavci, ter naj beležijo tudi primere, v katerih obstaja sum, da utegne priti do pohabljenja spolnih organov;

48.

poziva države članice, naj odkrito spregovorijo proti nasilju nad ženskami, ki temelji na tradiciji, naj obsodijo kršitve človekovih pravic imigrantskih deklic, do katerih pride na pobudo njihovih družin, in naj preverijo, katere zakone bi bilo mogoče uporabiti, da bi družinski člani odgovarjali, zlasti v primerih tako imenovanih zločinov iz strasti;

49.

meni, da je treba uvesti poseben postopkovni protokol za registracijo in obravnavanje primerov nasilja nad otroki in njihove zlorabe, če naj se tovrstni primeri odkrivajo in odpravljajo v zgodnji fazi, čemur je treba dodati ukrepe usposabljanja za zdravniško in zdravstveno osebje, odgovorno za telesno in duševno zdravje otrok;

50.	podpira imenovanje posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za odpravo nasilja nad otroki, ki bi imel mandat in potrebna sredstva za izvajanje splošne zaveze, da se odpravi nasilje nad otroki;

51.	poudarja, da je treba vzpostaviti pravni okvir v zvezi s spolnim izkoriščanjem in zlorabo otrok ter da je treba okrepiti pravosodno sodelovanje med državami članicami, Europolom, Eurojustom in vsemi pristojnimi mednarodnimi organi;

52.	poziva države članice, naj dodelijo sredstva za izobraževalne in medijske kampanje, namenjene staršem in strokovnjakom, da se zagotovijo otroku prijazne pravne, zdravstvene in psihosocialne storitve;

53.

poziva vse institucije in države članice, naj dejavno sodelujejo v boju proti spolnemu izkoriščanju otrok, trgovini z otroki, pedofiliji, spolnim zlorabam otrok prek svetovnega spleta, otroški prostituciji in spolnemu turizmu, v katerega so vključeni otroci, tako da sprejmejo vse potrebne ukrepe za dokončanje uskladitve nacionalnih zakonodaj na podlagi skupnih minimalnih načel, sprejetih s prej omenjenim Okvirnim sklepom 2004/68/JHA, pa tudi z drugimi pravnimi instrumenti, ki predvidevajo sodelovanje vseh zadevnih javnih in zasebnih subjektov, kot je navedeno tudi v prej omenjenem sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k splošni politiki o boju proti kibernetskemu kriminalu“;

54.	potrjuje, da bi bilo treba spolno izkoriščanje otrok, kar zadeva kazenske sankcije, obravnavati enakovredno kot kaznivo dejanje posilstva; meni, da bi bilo treba v primeru, ko je otrok žrtev spolnega izkoriščanja ali zlorabe, upoštevati oteževalne okoliščine;

55.

poziva države članice, naj v povezavi s spolnim nasiljem preučijo možnost sprejemanja spolno nevtralne zakonodaje ter naj razmislijo, da bi morale trgovanje s spolnimi uslugami otroka (tj. mladoletnika) obravnavati kot kaznivo dejanje v skladu s členom 1 izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o prodaji in prostituciji otrok in otroški pornografiji, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. maja 2000; poudarja, da je ozaveščenost javnosti bistvena za boj proti povpraševanju po prostituciji otrok in otroški pornografiji ter za zmanjšanje tega povpraševanja;

56.

opozarja na priporočilo Svetu z dne 16. novembra 2006 o boju proti trgovini z ljudmi – celosten pristop in predlogi za akcijski načrt (8), v kateri predlaga cilj, da se v naslednjih desetih letih število žrtev trgovine z ljudmi zmanjša za polovico, pri čemer je splošni cilj, da se ta oblika kaznivega dejanja čim prej in kolikor je mogoče temeljito odpravi;

57.	poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite zakonodajne in druge ukrepe za preprečitev in odpravo vseh oblik nasilja na njihovem ozemlju, tako v zasebnem kot v javnem življenju, vključno z zbiranjem podatkov, ločenih glede na starost in spol;

58.	poziva tudi Komisijo, naj podpre hitro ratifikacijo omenjenega protokola h Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in izbirnega protokola k tej konvenciji o sodelovanju otrok v oboroženih spopadih;

59.	poziva vse institucije EU in države članice, naj žrtvam trgovine z ljudmi zagotovijo popolno zaščito in pomoč, s posebnim poudarkom na iskanju ustreznih trajnih rešitev za otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi;

60.

poziva vse institucije in države članice, naj dejavno sodelujejo v boju proti trgovini z otroki za vse oblike izkoriščanja, vključno z delom (npr. otroškim delom, prisilnim delom (9), suženjstvom v družini, suženjstvom, služenjem zaradi zadolženosti in beračenjem), prisilnimi porokami, nezakonitimi posvojitvami in nedovoljenimi dejavnostmi (npr. preprodaja drog, žeparstvo), spolnim izkoriščanjem in prostitucijo itd.;

61.

poziva Komisijo, naj nemudoma izvede oceno nacionalnih izvedbenih ukrepov v zvezi z Okvirnim sklepom Sveta 2004/68/PNZ, da se predlaga takojšnja sprememba nacionalnih določb, ki so v nasprotju s tem sklepom, ter podpira zavezo Komisije, ki skupaj z glavnimi družbami, ki izdajajo kreditne kartice, preučuje tehnične možnosti za izključitev spletnih strani, ki prodajajo material z otroško pornografijo prek elektronskih sredstev, iz spletnega plačilnega sistema, ali uvedbo drugih omejitev; prav tako poziva druge gospodarske subjekte, kot so banke, menjalnice, ponudniki internetnih storitev in upravljavci iskalnikov, da dejavno sodelujejo pri boju proti otroški pornografiji in drugim oblikam komercialnega izkoriščanja otrok; v zvezi s sprejetjem nove Direktive 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (10) poziva Svet in Komisijo k prepovedi otroške pornografije ter nasilja nad otroki v vseh avdiovizualnih medijskih storitvah; meni, da mora biti ena od temeljnih prednostnih nalog Komisije krepitev čezmejnih ukrepov proti otroškim pornografskim internetnim stranem ter izboljšanje sodelovanja med javnimi organi in organi zasebnega sektorja, da se odstranijo nezakonite internetne strani;

62.	opozarja na izkoriščanje otrok in mladoletnikov v modni, glasbeni in filmski industriji ter v športu;

63.

v interesu varstva otrokovih pravic priporoča ustanovitev ustreznega, učinkovitega in sorazmernega sistema za urejanje, v dogovoru s ponudniki dostopa, mediji (zasebne in javne televizije, oglaševalske agencije, novinarji, videoigre, mobilna telefonija in internet) ter industrijo, katerega cilj je zlasti prepoved prenosa škodljivih podob in vsebin (vključno s pojavom elektronskega nadlegovanja) ter trženja nasilnih videoiger, ki škodijo psihofizičnemu razvoju otroka, če spodbujajo nasilje in seksizem; z zaskrbljenostjo opozarja na vedno večjo težavo izmenjave večpredstavnostnih sporočil (MMS) s pornografskimi podobami ali podobami v zvezi z zlorabo otrok; izraža svojo podporo za varnejši internetni plus program z izvajanjem operativnih in tehničnih ukrepov, zlasti za zaščito otrok; v tem okviru poziva tudi države članice in ponudnike internetnih storitev ter družbe, ki upravljajo iskalnike, in policijo, da uporabljajo tehnologijo za blokiranje, s katero internetnim uporabnikom preprečijo dostop do nezakonitih strani, povezanih s spolnim izkoriščanjem otrok, in preprečijo dostop javnosti do gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok;

64.

pozdravlja začetek izvajanja evropskega okvira za varnejšo uporabo mobilnih telefonov s strani mladoletnikov in otrok, ki je bil sprejet kot samoregulativen kodeks med vodilnimi podjetji v tem sektorju v EU, sledilo pa mu bo sprejetje ustreznih nacionalnih samoregulativnih kodeksov; poudarja, da ta okvir pomeni prvi pomemben korak k zagotavljanju zaščite mladoletnikov pred posebnimi nevarnostmi, ki jih povzroča uporaba mobilnih telefonov, vendar pa je bistveno, da Komisija stalno spremlja in ocenjuje izvajanje okvira na nacionalni ravni s ciljem oceniti njegove rezultate in preučiti potrebo po sprejetju zakonodajne pobude Skupnosti;

65.	podpira oblikovanje enotnega sistema klasifikacije in označevanja v EU za prodajo in distribucijo avdiovizualnih vsebin in video iger, namenjenih mladoletnikom, tako da bi evropski standard predstavljal vzor za države izven EU;

66.

opozarja, da je bila sedanjemu evropskemu sistemu za starostno razvrstitev računalniških iger in videoiger (PEGI) nedavno dodana posebna oznaka za spletne igre; meni, da morajo Komisija in države članice spodbujati ter bolj podpirati takšno samoregulacijo pri označevanju iger, da se zagotovi boljša zaščita mladoletnikov pred neprimerno vsebino ter obveščajo starši o mogočih tveganjih, povezanih z igrami, ter jih opozarjati z dobrimi zgledi;

67.

poziva države članice, naj zaostrijo nadzor nad vsebino televizijskih programov, ki se predvajajo v času največjega števila otroških gledalcev, ter pripomorejo k starševskemu nadzoru z zagotavljanjem ustreznih in enotnih informacij o televizijskih programih; poudarja, da informacijska tehnologija otrokom daje nove možnosti za dostop do televizijskih programov v vsakem času, s katerega koli računalnika z internetnim dostopom; opozarja, da je treba z večjo pozornostjo revidirati neomejeno pravico sredstev javnega obveščanja, da imajo dostop do otrok, in pravice otroka, da ima neomejen dostop do sredstev javnega obveščanja;

68.

poudarja, da se je v vseh državah članicah zaskrbljujoče povečal pojav mladoletnega prestopništva, ki vključuje mladoletne storilce in, v večini primerov, žrtve, kar so razmere, ki zahtevajo celovito politiko ne le na nacionalni ravni, ampak tudi na ravni Skupnosti; zato kot nujni ukrep priporoča, da se nemudoma opravi verodostojna raziskava o težavi in nato oblikuje okvirni program na ravni Skupnosti, ki bo združil ukrepe na podlagi treh smernic: preventivni ukrepi, ukrepi za socialno vključenost mladoletnih prestopnikov ter ukrepi za sodno in izvensodno posredovanje;

69.

poudarja, da je treba okrepiti spodbujanje otroške kulture v okviru evropskih medijskih in kulturnih programov, ter poziva Svet in Komisijo, naj uporabita inovativne projekte v otrokom prijazni obliki za spodbujanje navdušenja nad evropsko kulturo in evropskimi jeziki ter za poživljanje pripravljenosti otrok, da se začnejo učiti zgodaj; poudarja tudi pomen medijske pismenosti za spodbujanje bolj osveščene uporabe različnih medijev z uvedbo izobraževalnih vsebin;

70.

poziva države članice ter Komisijo, naj v bodoči strategiji oblikujejo celovit načrt za preprečevanje kriminala med mladoletniki in pojava nadlegovanja v šoli ter drugega škodljivega ravnanja, zlasti pa specifičnih težav mladostniških tolp, ki bi povezal zlasti družine in šole ter socialne službe, ki bi pomagale družinam, in mlade, s poudarkom na zagotavljanju priložnosti in spodbujanju dejavnega sodelovanja mladih v družbi; priporoča izmenjavo dobre prakse med državami članicami;

71.	poziva k oblikovanju varnih, dobro oglaševanih, zaupnih in dostopnih mehanizmov za otroke, njihove zastopnike in druge za prijavljanje nasilja nad otroki; vsi otroci, vključno z otroci v vzgojno-varstvenih ustanovah in pravosodnih institucijah, morajo vedeti za obstoj mehanizmov za pritožbe;

72.

poziva države članice, naj uvedejo sistem dostopa do informacij o obsodbah zaradi zlorabe otrok, da se zagotovi, da osebe, obsojene zaradi spolne zlorabe, obravnavajo kot neprimerne za delo z otroki in da se jim končno po vsej Uniji lahko onemogoči dostop do opravljanja nekaterih poklicev, ki vključujejo stik z otroki, v skladu s svojim stališčem z dne 1. junija 2006 po pobudi Kraljevine Belgije z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o priznavanju in izvrševanju prepovedi, ki so posledica obsodb za spolne delikte nad otroci, v Evropski uniji (11); meni, da je potrebno uvesti ukrepe za preprečevanje ponovitev kaznivih dejanj, na primer če oseba, obsojena za spolne delikte nad otroki, potuje v tujino; v zvezi s tem pozdravlja napredek, dosežen na ravni Sveta, na področju izmenjave informacij o nacionalnih kazenskih obsodbah med državami članicami in želi, da Svet hitro zagotovi medsebojno povezovanje nacionalnih kazenskih registrov v obliki evropske mreže;

73.	poziva k prizadevanju, da se odpravita prodaja ter uživanje drog in alkohola v izobraževalnih ustanovah in njihovi bližini ter da se otrokom zagotovijo informacije o nevarnosti, ki jo predstavljajo;

74.	zahteva, da države članice opredelijo enotno razumevanje tega, kaj se šteje kot zloraba otrok, glede na to, da imajo različno zakonodajo, na primer v zvezi s starostjo za privolitev;

75.

poziva k učinkoviti zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem, vključno s tem, da se spolni turizem, v katerega so vpleteni otroci, obravnava kot kaznivo dejanje v vseh državah članicah in da ga ureja kazensko pravo, ki ni vezano na državno ozemlje; poziva, da se vsakega državljana Unije, ki stori kaznivo dejanje v tretji državi, obravnava v okviru enotnega sklopa kazenskega prava, ki ni vezano na državno ozemlje in ki veljajo po vsej EU, v skladu z izbirnim Protokolom h Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah o prodaji in prostituciji otrok in otroški pornografiji;

76.

poziva, da Europol dobi pooblastila za sodelovanje s policijski silami držav članic in držav, ki jih zadeva tovrstni turizem, za sprožanje preiskav za ugotavljanje, kdo so storilci takšnih kaznivih dejanj in s tem namenom poziva k ustanovitvi mest evropskih uradnikov za vzdrževanje stikov; poziva k ustreznim ukrepom za rehabilitacijo in družbeno vključitev žrtev spolnega izkoriščanja, ki so osvobojene svojih izkoriščevalcev; poziva tudi k celovitejši informiranosti o spolnem turizmu, v katerega so vključeni otroci, v državah članicah;

77.

spodbuja države članice, naj vzpostavijo zakonodajni okvir za kaznovanje oseb, ki se poslužujejo spolnega turizma, v katerega so vključeni otroci, ter poziva države članice in Komisijo, naj preučijo možnost sprejetja usklajene strategije EU za boj proti spolnemu turizmu, ki vključuje otroke, ter naj sprejmejo in spodbujajo kodekse ravnanja v hotelski in turistični industriji, na primer ECPAT (12) kodeks ravnanja za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem v turizmu, sprejet dne 21. aprila 2004;

78.

poudarja dejstvo, da so najstniške deklice velika večina otrok, ki so žrtev trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje, kot je prostitucija in produkcija otroške pornografije, pa tudi prisilnih porok, zaradi česar je trgovina z ljudmi pomembno vprašanje enakosti med spoloma; poleg tega poudarja, da sta konvencionalna drža do odnosov med spoloma ter tradicionalno razumevanje vloge žensk in deklic še vedno prisotna tudi znotraj skupin, ki sodelujejo pri poskusih nadzorovanja in zaustavljanja trgovine z ljudmi;

79.	poziva vse države članice, naj otroka, ki je bil priča nasilju v družini, obravnavajo kot žrtev kaznivega dejanja;

80.

poziva vse države članice, ki še niso ratificirale Protokola o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in ki so ga Združeni narodi sprejeli v Palermu leta 2000, naj to storijo ter naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje zaščite otrok, ki so žrtev trgovine z ljudmi, med drugim z omogočanjem, da žrtve trgovine z ljudmi začasno ali stalno ostanejo na njihovem ozemlju;

81.

priporoča, da bi morala prihodnja strategija EU nameniti poseben pomen zdravstvenemu, psihološkemu in socialnemu varstvu otrok, ki so žrtev zanemarjanja, zlorab, trpinčenja, izkoriščanja ter neposrednega in/ali posrednega nasilja, pri čemer se upošteva največje koristi otroka in razsežnost enakosti med spoloma; opozarja, da bi morala biti v delo Komisije vključena učinek posrednega nasilja na dobrobit otrok in preprečevanje tovrstnega nasilja; poudarja, da so tovrstna vprašanja pogosto povezana z revščino in družbeno izključenostjo družin ter da so za spopadanje s temi problemi potrebne nove socialne politike z večjim poudarkom na solidarnosti;

82.

poziva Komisijo in države članice, da preučijo vlogo, ki jo ima povpraševanje pri spolnem izkoriščanju otrok in drugih oblikah izkoriščanja otrok; ko je ta ugotovljena, poziva k sprejetju ukrepov za zmanjšanje takšnega povpraševanja, med drugim s kampanjami, ki so namenjene javnosti; obravnava trgovino z otroki kot obliko organiziranega kriminala in zato poziva k skupnemu prizadevanju držav članic za boj proti takšnim kaznivim dejanjem; poziva države članice, da dajo prednost pravici otrok do zaščite;

83.	poziva vse države članice, da priznajo, da so deklice nesorazmerno zastopane med spolno izkoriščanimi otroki in da morajo zato prizadevanja v smeri prenehanja spolnega izkoriščanja otrok upoštevati vidik spola;

84.	priznava, da odnosi med spoloma pri dekletih in fantih v zgodnjih obdobjih življenja pogojujejo enakost med spoloma v drugih življenjskih obdobjih;

85.

poziva, da se za mladoletnike sorazmerno glede na resnost storjenega prekrška predvidijo kazni, ki nadomeščajo zaporne kazni, kot so družbeno koristna dela za mlade, in da se v vseh primerih zagotovijo ukrepi za prevzgojo za njihovo prihodnjo vključitev v socialno in poklicno okolje ob upoštevanju potrebe po seznanjanju mladoletnikov z njihovimi pravicami in dolžnostmi, pri čemer je treba ukrep pridržanja mladoletnih storilcev uporabiti le kot zadnjo možnost in za čim krajši čas; poziva tudi k izobraževalnim ukrepom za zagotovitev prihodnje vključitve v socialno in poklicno okolje; meni, da mora biti cilj ukrepov prevzgoje med drugim, da mladim zagotovijo znanje in sredstva, ki jih potrebujejo za obvladovanje dejanskih razmer, v katerih morajo živeti, kar pomeni, da jim je treba pojasniti njihovo odgovornost do spoštovanja pravic drugih ter njihovo odgovornost do upoštevanja predpisov in pravil, ki jih določa družba; meni, da je za to, da se mladi lahko razvijejo v odgovorne posameznike, bistveno, da se jih vključi in se jim zagotovi pravica do vpliva na svoje razmere in vprašanja, ki jih zadevajo;

86.

ugotavlja, da starost za kazensko odgovornost trenutno ni enaka v vseh državah članicah, in zahteva, da Komisija izvede študijo v zvezi z različnimi stališči držav članic glede starosti za kazensko odgovornost, njihovega obravnavanja mladih storilcev in njihovih učinkovitih strategij za preprečevanje mladoletnega prestopništva;

87.	poudarja potrebo, da se pravosodnim delavcem na področju obravnave mladoletnikov (sodnikom, odvetnikom, socialnim delavcem in policistom) zagotovi ustrezno usposabljanje;

88.	želi, da se na Evropskem sodišču za človekove pravice ustanovi specializiran oddelek za otrokove pravice;

89.

poziva države članice, naj izvajajo stroge ukrepe za prepoved vseh različnih oblik izkoriščanja otrok, vključno z izkoriščanjem za prostitucijo ali druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo ali storitve, suženjstvo ali prakse, podobne suženjstvu ali služabništvu, uporabo otrok za beračenje, nezakonite dejavnosti, šport in podobne dejavnosti, nedovoljene posvojitve, prisilne poroke ali katere koli druge oblike izkoriščanja;

90.	poziva k temu, da se obravnava težava mednarodnih ugrabitev mladoletnikov, ki so pogosto predmet sporov med starši po ločitvi ali razvezi, pri čemer je treba v vseh okoliščinah prednostno upoštevati največjo korist otroka;

91.

poudarja, da 3. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah določa, da morajo biti „pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, […] otrokove koristi glavno vodilo“; v skladu s haaško Konvencijo o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (haaška konvencija) je v interesu otrok, da se po ugrabitvi hitro vrnejo; vendar otrokove koristi zajemajo več kot le hitro vrnitev, na primer varno neposredno fizično okolje, ljubeče okolje, podpirajočo in prilagodljivo družinsko strukturo, primerno vlogo staršev, ki je otroku vzor, stalnost vzgoje in nege ter dostojne življenjske razmere; haaška konvencija ne upošteva teh meril; ne upošteva na primer, kateri od staršev je otroka ugrabil, ali ta starš izpolnjuje svojo starševsko odgovornost, koliko je otrok star, koliko časa je otrok že preživel v drugi državi, ali otrok hodi v šolo in ima tam prijatelje itd.; na podlagi tega se lahko sklene, da kljub dobrim namenom haaške konvencije in Uredba (ES) št. 2201/2003, otrokove pravice pogosto niso dobro zaščitene; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev boljše zaščite otrokovih pravic tudi na tem področju ter pripravi predloge v zvezi s tem;

92.

poziva k hitremu sprejetju ustreznih ukrepov za iskanje in prepoznavanje izginulih in ugrabljenih otrok, vključno z uporabo schengenskega informacijskega sistema, da se prepreči prečkanje meje z njimi; pozdravlja posebno evropsko telefonsko številko za izginule otroke in podobno akcijo nevladnih organizacij ter spodbuja Komisijo, da podpre ustanovitev evropskega klicnega centra za otroke in mlade s težavami;

93.

poziva institucije EU in države članice, naj izvajajo resolucije Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/46/121, A/RES/47/134 in A/RES/49/179 o človekovih pravicah in skrajni revščini, A/RES/47/196 o razglasitvi mednarodnega dneva boja proti revščini in A/RES/50/107 o praznovanju mednarodnega leta za izkoreninjenje revščine in razglasitvi prvega desetletja Združenih narodov za izkoreninjenje revščine ter dokumente Ekonomsko-socialnega odbora Združenih narodov E/CN.4/Sub.2/1996/13, E/CN4/1987/NGO/2, E/CN4/1987/SR.29 in E/CN.4/1990/15 o človekovih pravicah in skrajni revščini, E/CN.4/1996/25 o pravici do razvoja ter E/CN.4/SUB.2/RES/1996/25 o uresničevanju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;

Revščina/Diskriminacija

94.	opozarja, da v EU 19 % otrok živi pod pragom revščine, zato je treba predvideti primerne ukrepe pomoči, prilagojene potrebam otrok, zlasti za njihove družine, ter poziva države članice, da sprejmejo ambiciozne in uresničljive cilje za zmanjšanje – in končno izkoreninjenje – revščine otrok;

95.	zagovarja oblikovanje ustreznih struktur v državah članicah, da bi otrokom in staršem pomagali pri prilagajanju na spremenjene družinske razmere;

96.	poziva Komisijo, naj ukrene vse potrebno zato, da bi otroci lahko uživali otroška leta in se udeleževali otroških dejavnosti, brez da bi trpeli družbeno diskriminacijo ali izključenost;

97.	poziva Komisijo, naj poskuša združiti strategije, ki posebej obravnavajo revščino otrok, brezposelnost mladih in socialno vključevanje manjšin, v vse ustrezne razvojne strategije, vključno s strateškimi dokumenti in usmeritvenimi programi za zmanjševanje revščine;

98.

zahteva, da zadevne institucije omogočijo otrokom, da resnično prispevajo k boju proti revščini; v prizadevanju za učinkovitejši boj proti revščini otrok zahteva, da se vsem zainteresiranim, vključno z najrevnejšimi otroki, zagotovi resnično dejavna vloga pri načrtovanju, vzpostavljanju in vrednotenju takšnih načrtov za izkoreninjenje skrajne revščine;

99.

poudarja, da bi moralo biti ukrepanje proti komercialnemu spolnemu izkoriščanju otrok – tj. trgovini z otroki za namene spolnega izkoriščanja, otroški pornografiji in spolnemu turizmu, ki vključuje otroke, – eden glavnih ciljev strategije, tako znotraj Evropske unije kot izven nje, zlasti ob upoštevanju razvojnih ciljev novega tisočletja; poudarja, da je revščina pogosto eden od številnih razlogov za pojavljanje in krepitev socialne izključenosti, diskriminacije in ogrožanja otrok; vendar meni, da komercialno spolno izkoriščanje otrok dejansko izvira iz povpraševanja po spolnosti z otroki in organiziranega kriminala, pri katerem se izkoriščajo okoliščine, v katerih so ogroženi otroci;

100.	poziva, da se preuči zagotovitev psiho-socialnega varstva in čustvene podpore otrokom, ki živijo v težkih razmerah, kot so oboroženi spopadi in krizne razmere, razseljenim otrokom ali otrokom, ki živijo v skrajni revščini;

101.	poziva države članice, naj opravljajo svojo dolžnost podpirati in varovati vse otroke pred tveganji podhranjenosti, bolezni, slabega ravnanja in zlorab, ne glede na socialni in/ali pravni status otrok ali njihovih staršev;

102.	poziva Komisijo, naj poda predlog direktive, ki bi obravnaval vse oblike diskriminacije iz člena 13 Pogodbe ES in vseh področij, ki jih zajema Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (13);

103.	poziva Komisijo in države članice, da posebno pozornost namenijo vsem oblikam diskriminacije v zvezi z otroki, vključno z diskriminacijo otrok, ki imajo težave z učenjem (npr. disleksijo, diskalkulijo, dispraksijo) ali druge motnje;

104.

pozdravlja obstoj številnih nevladnih organizacij in prostovoljnih delavcev, ki vzpostavljajo prijateljske in solidarnostne vezi med najbolj prikrajšanimi otroci in otroci iz različnih socialnih okolij za boj proti skrajni revščini in socialni izključenosti; poziva institucije EU in države članice, da zagotovijo, da so tudi najrevnejši otroci upravičeni do projektov Skupnosti ter da se s projekti evropske prostovoljne službe zagotovi takšnim organizacijam več možnosti za sodelovanje z mladimi prostovoljci;

105.

zahteva, da so predvsem romski otroci in otroci iz drugih narodnih manjšin upravičeni do ciljno usmerjenih ukrepov, zlasti da se konča diskriminacija, ločevanje, socialno in šolsko izključevanje ter izkoriščanje, katerega žrtve so pogosto; poziva države članice, da si prizadevajo tudi za odpravo prevelike zastopanosti romskih otrok v ustanovah za duševno prizadete; med drugim želi, da se spodbujajo kampanje za šolanje in ukrepi za znižanje števila otrok, ki zapustijo šolanje, ter projekti za preprečevanje in pomoč na področju zdravja, vključno s cepljenjem;

106.

meni, da mora si mora EU postaviti kot cilj zagotavljanje, da v EU ne bo brezdomnih otrok ali otrok z ulice; zahteva, da se predvidijo ustrezni in ciljno usmerjeni ukrepi za pomoč brezdomnim otrokom in otrokom z ulice, ker je večina teh otrok zelo travmatiziranih in socialno izključenih, nimajo dostopa do formalnega izobraževanja ali zdravstvenega varstva, so zlasti izpostavljeni nevarnosti trgovine z ljudmi (kot je denimo prostitucija, trgovina z organi in nezakonite posvojitve) zasvojenosti z drogami in kriminala, ali so pogosto prisiljeni beračiti;

107.

prosi Komisijo in države članice, naj težave več tisoč otrok z ulice, in otrok, ki so prisiljeni v beračenje, priznajo kot resno socialno vprašanje in vprašanje človekovih pravic, ki je v nasprotju s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, ter poziva države članice, naj uvedejo sankcije za tiste, ki so odgovorni za razvrednotenje otrok, prisiljenih v beračenje;

108.

poziva Evropsko unijo, države članice in organizacije civilne družbe, da zagotovijo vsem otrokom možnost sodelovanja v skupinah ali združenjih za otroke, kjer se lahko srečujejo z drugimi otroki in izmenjajo svoja mnenja; zato zahteva vzpostavitev podpornih ukrepov, ki jih sprejmejo odrasli, ki želijo zagotoviti, da vsak otrok čuti, da je del skupine in da lahko v tej skupini izrazi svoje mnenje; zato poziva države članice in zadevne lokalne organe, da spodbujajo projekte, katerih cilj je zagotavljanje takšnega izražanja mnenja otrok, kot so lokalni sveti ali parlamenti za otroke, pri čemer se zagotavlja sodelovanje najbolj izključenih otrok;

109.

poziva k preučitvi možnosti oblikovanja instrumenta Skupnosti glede posvojitev, ki bo razvit v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in drugimi pomembnimi mednarodnimi standardi, s katerim se bo izboljšala kakovost varstva v zvezi z informacijskimi storitvami, pripravo mednarodnih posvojitev, obdelavo vlog za mednarodne posvojitve in storitvami po posvojitvi, ob upoštevanju dejstva, da vse mednarodne konvencije v zvezi z zaščito otrokovih pravic zapuščenim otrokom ali sirotam priznavajo pravico do družine in zaščite;

110.

poziva države članice, naj ukrepajo za zagotavljanje temeljne pravice otrok do družine; zato poziva države članice, naj ukrepajo, da bi našle učinkovite rešitve za preprečevanje zapuščanja otrok ter zmanjšale število zapuščenih otrok in sirot, ki se napotijo v institucije; pri iskanju novih rešitev za otroke bi bilo treba vedno dati prednost največjim koristim otroka, kot so opredeljene v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah;

111.

meni, da lahko do posvojitve pride v državi, katere državljan je otrok, ali z iskanjem družine z mednarodno posvojitvijo v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami in da bi se morala nastanitev v institucijah uporabljati zgolj kot začasna rešitev; nadomestna rešitev za družinsko skrbništvo bi lahko bile rejniške družine; poziva države članice in Komisijo, naj v sodelovanju s Haaško konferenco, Svetom Evrope in organizacijami, ki skrbijo za otroke, vzpostavijo okvir za zagotavljanje preglednosti in učinkovitega spremljanja razvoja posvojenih otrok ter naj svoje ukrepe usklajujejo, da bi preprečevale trgovino z otroki; poziva države članice, naj v zvezi s tem posebno pozornost namenijo otrokom s posebnimi potrebami, npr. otrokom, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, in invalidnim otrokom;

112.	spodbuja države članice, da predvidijo ukrepe za mlade odrasle iz sirotišnic ali zatočišč, da bi bili upravičeni do spremljevalnih ukrepov, ki bi jim pomagali pri oblikovanju načrtov za njihovo poklicno prihodnost in jim olajšali socialno vključevanje;

113.

poudarja, da socialna izključenost, ki so je deležni mladi prestopniki, v praksi pogosto onemogoča njihovo ponovno vključitev v družbo; zato spodbuja države članice, naj opredelijo strategije spremljanja teh ogroženih mladoletnikov ali mladih odraslih, da bi jim pomagali pri oblikovanju načrtov za njihovo poklicno prihodnost in jim olajšali ponovno vključitev v družbo;

114.	ugotavlja, da bi morali biti otroci, ki skrbijo za svoje starše ali brate oziroma sestre s posebnimi potrebami, upravičeni do posebne namenske podpore;

115.

poudarja, da bi morala bodoča strategija EU priznavati pomembno vlogo družine kot temeljne družbene ustanove, namenjene preživetju, varstvu in razvoju otrok; meni, da je treba v celoti upoštevati pravice otrok pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter pri vprašanjih delovnega časa, posebno pozornost pa je treba pri tem posvetiti tako razmeram invalidnih mater ter mater invalidnih otrok, kot tudi oblikovanju politik za javno in/ali zasebno podporo otrok in njihovih staršev z namenom, da bosta oba starša lahko prevzela in si delila odgovornost za vzgojo in skrb za svoje otroke; meni, da bi bilo treba priznati dejstvo, da čedalje več ljudi zdaj živi v alternativnih družinskih strukturah, ki ne ustrezajo tradicionalni jedrni družini, ki jo sestavljajo mati, oče in njihovi biološki otroci;

116.

poziva države članice, da odpravijo vse omejitve pravice staršev do stika s svojimi otroki, ki izhajajo iz narodnostnih razlik, zlasti v zvezi z izbiro uporabe jezika, ki ni uradni jezik zadevne države; meni, da mora odprava omejitev za večnacionalne družine, v katerih sta starša sprta, vključevati neomejeno pravico otroka in starša do uporabe izbranega jezika, ob ustreznem upoštevanju vseh zahtev za nadzorovanje srečanj, ki jih lahko določi sodišče;

117.	pozdravlja uvedbo varuhov otrokovih pravic ter poziva vse države članice, da pospešijo takšno uvedbo na nacionalni in lokalni ravni;

Delo otrok

118.	poudarja, da je bistvenega pomena zagotoviti, da dobijo otroci, ki so po zakonu dovolj stari za zaposlitev, plačilo na podlagi načela enakega plačila za enako delo;

119.	poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo posvetovanja odborov za človekove pravice in podskupin, oblikovanih v okviru sporazumov o trgovini in sodelovanju, osredotočena na problematiko dela otrok in njihovo zaščito pred vsemi oblikami zlorabe, izkoriščanja in diskriminacije;

120.

poudarja potrebo po zagotavljanju, da bi morale vse politike, tako notranje kot zunanje, tako na ravni držav članic kot na ravni EU, posvečati pozornost odpravljanju vseh oblik otroškega dela; meni, da je redno izobraževanje najboljše sredstvo za odpravljanje te težave, tako pri dekletih kot pri fantih, v smislu preprečevanja tovrstnih zlorab, pa tudi zato, da se prekine začarani krog nepismenosti in revščine v prihodnosti;

121.

odločno obsoja vse oblike otroškega dela, suženjstva in prisilnega dela ter drugih oblik dela, ki škodujejo zdravju in varnosti otrok; poziva Komisijo in Svet, naj trgovino Evropske unije s tretjimi državami in njeno razvojno pomoč tem državam tesneje povezuje z njihovim izvajanjem konvencije Mednarodne organizacije dela o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo;

122.

opozarja na dejstvo, da utegnejo biti izdelki, ki se prodajajo v EU, proizvod otroškega dela; poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizem, s katerim lahko žrtve otroškega dela zahtevajo odškodnino od podjetij EU pred nacionalnimi sodišči v državah članicah; poziva Komisijo, naj uveljavi spoštovanje obveznosti v dobavni verigi in naj zlasti predlaga mehanizme, po katerih bo v EU glavni pogodbenik odgovoren v primerih kršitev konvencij Združenih narodov o otroškem delu v dobavni verigi; s tem namenom poziva EU, naj uporabi postopek splošnega sistema preferencialov kot način za učinkovitejši boj proti izkoriščanju otroškega dela, do katerega prihaja v različnih regijah sveta, s posebnimi ukrepi za nevarno delo, ki ga je prisiljeno opravljati veliko število otrok;

Otroci priseljencev, prosilcev za azil in beguncev

123.

poziva, da se v skladu z največjimi koristmi otroka nameni posebna pozornost položaju otrok beguncev, prosilcev za azil in priseljencev, ter otrok, katerih starši so prosilci za azil, begunci ali nezakoniti priseljenci, da bodo lahko ti otroci uveljavljali svoje pravice ne glede na pravni status njihovih staršev in da ne bodo trpeli zaradi negativnih posledic položaja, za katerega niso odgovorni, ter da se obravnavajo njihove posebne potrebe; ob posebni skrbi za ohranitev družinske enotnosti, če je to v otrokovo korist;

124.

poziva, da se v okviru vseh oblik priseljevanja nameni posebna pozornost mladoletnikom brez spremstva, ker pripadniki organiziranega kriminala izkoristijo vsako priložnost, da pripeljejo otroke v državo z namenom njihovega izkoriščanja; meni, da morajo biti zato države članice pozorne in zagotavljati obstoj ukrepov za zaščito otrok v vseh mogočih okoliščinah;

125.	zahteva dostop otrok priseljencev do izobraževanja ter vzpostavitev programov in sredstev z medkulturnega vidika, pri čemer se posebna pozornost nameni ranljivosti in mladoletnikom brez spremstva;

126.

opozarja, da za mladoletnike brez spremstva, ki na ozemlje Evropske unije prispejo preko nezakonitih postopkov priseljevanja, veljajo mednarodni standardi za varstvo otrok; poziva vse lokalne, regionalne in nacionalne oblasti ter institucije EU, da po svojih najboljših močeh sodelujejo pri varstvu teh mladoletnikov brez spremstva; poziva Komisijo, da s tretjimi državami izvora vzpostavi postopke za mednarodno sodelovanje in pomoč, s katerimi bo zagotovila, da se mladoletniki pravilno vračajo v te države, ter poziva k vzpostavitvi mehanizmov za zaščito teh mladoletnikov po njihovi vrnitvi v državo izvora, tako v njihovih bioloških družinah kot preko mehanizmov ali ustanov, ki jim bodo uspešno nudile varstvo;

127.

želi, da je v okviru sprejemanja novih instrumentov na podlagi postopka soodločanja, na katerih bo temeljil skupen sistem za azil, zaščita otrokovih pravic na prvem mestu, ter da se v ta namen oblikujejo posebni ukrepi, ki upoštevajo ranljivost otrok ter zagotavljajo zlasti primeren dostop otrok do azilnega sistema, navodila za postopke v zvezi z otroki ob upoštevanju posameznih razlogov za azil otroka v družini, ki prosi za azil, in več možnosti za ponovno združitev družine v azilnem postopku;

128.

opozarja na poseben položaj otrok priseljencev, ki so ločeni od obeh staršev ali prejšnjih zakonitih ali običajnih skrbnikov, ter poziva k preučitvi potrebe po primernem ukrepu EU, ki bi obravnaval pravico do pomoči vsem otrokom, ki so ostali sami, ter obravnaval dostop do ozemlja, imenovanje in vlogo skrbnikov, pravico do zaslišanja, pogoje sprejema in ukrepe za iskanje družine ter druge trajne rešitve;

129.

opozarja na dejstvo, da so izpostavljeni zlasti otroci brez spremstva staršev, otroci brez državljanstva ali otroci, ki ob rojstvu niso bili registrirani, in poziva države članice, da sprejmejo posebne ukrepe na podlagi zagotavljanja največjih koristi za posameznega otroka zlasti v skladu z opredelitvijo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce;

130.

poudarja vlogo izobraževanja, ki mora biti enakopravno in ne sme vključevati nasilja ali telesnega kaznovanja; poziva Komisijo, naj dodeli sredstva, potrebna za preprečevanje kakršnega koli nasilja v begunskih skupnostih, zlasti seksističnega nasilja in spolnega izkoriščanja, z vzpostavitvijo programov za izobraževanje in večanje ozaveščenosti o vprašanjih, povezanih z enakostjo spolov, človekovimi pravicami, spolnim in reproduktivnim zdravjem, pohabljanjem ženskih spolnih organov ter virusom HIV in aidsom, usmerjenih k mladoletnikom obeh spolov;

131.	poudarja, da pri izvajanju evropskih instrumentov na področju azila obstaja razkorak med zakonodajo in prakso ter da ostajajo velike razlike glede načina, kako so otroci s statusom begunca obravnavani v različnih državah članicah;

132.

poudarja dejstvo, da je 5 % prosilcev za azil mladoletnikov brez spremstva, kar kaže na potrebo po imenovanju usposobljenih zakonitih skrbnikov za otroke brez spremstva po njihovem prihodu v gostujočo državo; poziva k izboljšanju življenjskih pogojev otrok v sprejemnih ustanovah; je razočaran, ker ne obstajajo azilni postopki, ki bi upoštevali občutljivost otrok;

133.	opozarja, da se otroci, ki so razseljeni znotraj svoje države, soočajo s podobnimi nevarnostmi kot begunski otroci;

134.

vztraja, da je lahko otroci vrnejo v matično državo le, če je zagotovljena njihova varnost, ter poudarja potrebo po iskanju družin in ponovnem združenju družinskih članov; poudarja, da je treba preprečiti vrnitev otrok v domovino, kadar obstaja nevarnost, da bodo ob vrnitvi utrpeli hude poškodbe, na primer zaradi dela otrok, spolnega izkoriščanja, nasilja ali pohabitve ženskih spolnih organov, socialne izključenosti ali sodelovanja v oboroženih sporih;

135.

poudarja potrebo po boljšem zbiranju informacij o otrocih, ki prosijo za status begunca, o otrocih, ki nezakonito bivajo na območju tuje države, vendar ne prosijo za status begunca, in rezultatih azilnih postopkov ter prihodnosti teh otrok po odobritvi ali zavrnitvi prošnje za azil za zagotovitev, da ti otroci ne potonejo v pozabo ali postanejo žrtve kaznivih dejanj;

136.	poudarja negativne posledice izseljevanja in negotovega položaja otrok, ki jih v državi zapustijo izseljeni starši; poudarja potrebo po zagotovitvi splošnega varstva, vključevanja in izobraževanja teh otrok ter ponovnega združevanja družinskih članov, kadar je to mogoče;

137.	poziva Komisijo, da s študijo preuči možnost podelitve državljanstva Unije otrokom, rojenim v EU, ne glede na pravni status njihovih staršev;

138.

ponovno opozarja, da mora biti upravno pridržanje otrok izredni ukrep; poudarja, da je v skladu s členom 37(b) Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah pridržanje otrok v spremstvu njihovih družin dovoljeno le v skrajnem primeru, za najkrajši potreben čas in le, če je takšno pridržanje v njihovo korist, ter da se mladoletnikov brez spremstva ne sme pridržati ali napotiti nazaj;

139.	ponovno opozarja, da imajo otroci migranti pravico do izobraževanja in uživanja;

Pravica otrok do obveščenosti in izobrazbe

140.	poziva Komisijo in države članice, da oblikujejo učinkovit sistem za zagotavljanje, da se otroci doma in v šoli ter do mere, ki je primerna za njihovo starost in intelektualni razvoj, zavedajo svojih pravic in da lahko te pravice uveljavljajo;

141.	poziva Komisijo in države članice, naj mladim dekletom omogočijo dostop do informacij in izobraževanja o reproduktivnem zdravju in storitvah na področju reproduktivnega zdravstvenega varstva;

142.

poziva države članice, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev kakovostnega otroškega varstva, vključno s stalnim poklicnim usposabljanjem ter usposabljanjem na področju pravic otrok, dobrimi delovnimi pogoji ter primerno plačo za vzgojno-varstvene delavce, saj otroško varstvo in vzgojitelji otrokom dajejo trdne temelje za njihovo prihodnost, hkrati pa koristijo tudi staršem, zlasti glede količine dela in samohranilcev, kar posledično prispeva k zmanjšanju revščine med ženskami ter tako tudi med otroki;

143.	poziva Komisijo in države članice, da si skupaj prizadevajo za pomoč partnerskim državam pri zagotavljanju brezplačnega osnovnega izobraževanja (razvojni cilj novega tisočletja št. 2), ter poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo potrebna sredstva za pospešeno pobudo „Izobraževanje za vse“;

144.

poudarja potrebo po posebni pozornosti, ki jo je treba nameniti razvojnemu cilju novega tisočletja št. 3 za enakost med spoloma, ter po izobraževanju deklic, zaposlovanju in usposabljanju lokalnih učiteljic, odpravi moške pristranskosti v učnih načrtih in lokacijah šol, ki so bližje skupnostim, katerim so namenjene, ter potrebo po zagotovitvi ustrezne zmogljivosti javne higiene; poudarja, da morajo biti šole varna območja, kjer se otrokove pravice spoštujejo, ter da je treba obravnavati spolno nadlegovanje in nasilje v šolah in v njihovi bližini ter ga učinkovito preprečevati;

145.	poziva države članice, da spodbujajo projekte življenja v medgeneracijski skupnosti (medgeneracijski domovi) in tako omogočajo, da otroci odraščajo s starejšimi in da lahko hkrati starejši uporabljajo mrežo socialne podpore ter z delitvijo znanja in izkušenj prispevajo k razvoju otrok;

146.	poudarja, da je pravica do izobraževanja osnovni pogoj za družbeni razvoj otrok in mora biti zagotovljena vsem otrokom na podlagi njihovih osebnih sposobnosti ter neodvisno od njihove narodnosti, družbene pripadnosti in družinskega statusa;

147.	meni, da morajo imeti otroci dostop do izobraževanja ne glede na njihov položaj in/ali položaj njihovih staršev; poudarja, da je treba ta dostop omogočiti otrokom migrantov in/ali beguncev;

148.	poudarja, da je treba v prihodnji strategiji EU priznati pravico do izobraževanja na podlagi enakih možnosti in nediskriminacije;

149.	spodbuja države članice, naj kot prednostno nalogo obravnavajo vključitev gradiva s področja človekovih pravic in skupnih vrednot, ki so temelj demokratičnega državljanstva, v izobraževalne programe;

150.

zahteva, da se med prednostne naloge strategije EU vključi sprejetje usklajenega sklopa ukrepov, katerih namen je zagotavljanje, da lahko invalidni otroci vedno uveljavljajo svoje pravice, da se izogne vsem oblikam diskriminacije ter se spodbuja njihovo šolsko, socialno in poklicno vključevanje v vseh obdobjih njihovega življenja;

151.	Komisiji in državam članicam priporoča tudi, da preučijo posebne potrebe invalidnih učencev ter uvedejo prilagojene šolske programe za pospeševanje njihovega vključevanja v družbo;

152.	poziva Komisijo in države članice, da posebno pozornost namenijo celostnemu izobraževanju invalidnih otrok, s čimer se zagotovi njihovo nemoteno vključevanje v družbo, pri čemer ti otroci še vedno obiskujejo šolo, ter izboljša strpnost zdravih neinvalidnih otrok do invalidnosti in socialnih razlik;

153.

poziva, da se vprašanja v zvezi z diskriminacijo, socialno raznolikostjo, poučevanjem strpnosti v šolah, izobraževanjem v zvezi z zdravim življenjem in prehrambeno vzgojo, preprečevanjem zlorabe alkohola, drog, zdravil in psihotropnih snovi ter drugih opojnih substanc ter ustreznim izobraževanjem v zvezi s spolnim zdravjem rešujejo odločneje;

154.

ugotavlja, da je zagotovljeno varstvo majhnih otrok v ustanovah za kolektivno varstvo (jasli, vrtci) eden najboljših načinov za odgovor na vprašanje, kako uravnotežiti delo in družinsko življenje, je pa tudi način, da otroci že v zelo zgodnji razvojni fazi uživajo enake možnosti in se socializirajo;

155.	poudarja, da nobena kultura ali vera ne upravičuje preprečevanja dekletom pravice do šolanja in do športa, kot je plavanje, iz kulturnih razlogov, zato se tega ne sme dopuščati;

156.	poziva države članice, da vsem otrokom omogočijo brezplačen ali cenovno sprejemljiv dostop do igralnih in športnih objektov, primernih njihovi starosti;

Zdravje

157.

poudarja zaskrbljujoče dejstvo, da je v Evropi, zlasti med otroki, čedalje več debelosti; poudarja, da ima po ocenah več kot 21 milijonov otrok v EU prekomerno telesno težo, ta številka pa je vsako leto večja za 400 000 otrok; poziva Komisijo, da predloži predloge za ureditev agresivnega in zavajajočega oglaševanja ter izboljša določbe o označevanju hranilne vrednosti predelane hrane, da bi odpravila čedalje večje težave z debelostjo;

158.

poziva države članice in njihove ustrezne organe, da si po najboljših močeh prizadevajo za zagotovitev, da otroci živijo v zdravem fizičnem okolju, glede na nesorazmeren vpliv, ki ga imajo onesnaževanje in slabe življenjske razmere na mlade; ustrezno pozornost je treba nameniti tudi pogojem otrokovega učnega okolja in uvesti ustrezne standarde;

159.

opozarja na pravico otrok do zdravja, zlasti pravico najstnikov do spolnega in reproduktivnega zdravja, ter poudarja, da je treba varovanje zdravja mater vključiti v prihodnjo strategijo EU o otrokovih pravicah za spodbujanje ustreznih življenjskih in delovnih razmer za nosečnice in doječe matere, pri čemer je treba vztrajati na spoštovanju veljavne zakonodaje o varstvu pravic delavk ter spodbujati enak in splošen dostop vseh žensk do kakovostne pred- in poporodne zdravstvene oskrbe v javnem sektorju, da bi se zmanjšala stopnja smrtnosti mater in otrok ter prenos bolezni z matere na otroka; poudarja, da je porodniški dopust bistvenega pomena za razvoj otroka, zlasti zato, ker se otrok na mater naveže ne le v prvih mesecih po rojstvu, temveč tudi v prvih letih življenja;

160.

pozdravlja dejstvo, da Komisija priznava, da imajo otroci od rojstva do odraslosti zelo različne potrebe na različnih razvojnih stopnjah njihovega življenja; opozarja na pravico otrok do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda in zlasti pravico najstnikov do zdrave spolnosti in reproduktivnega zdravja ter do izobraževanja in storitev načrtovanja družine, zato mora biti to sestavni del prihodnje strategije EU o otrokovih pravicah;

161.	ugotavlja, da se otrokove pravice, kot so opredeljene v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah, nanašajo na vse ljudi, mlajše od 18 let, ter da je treba priznati posebne potrebe v zvezi z zdravo spolnostjo in reproduktivnim zdravjem ter pravice najstnikov;

162.

poudarja pomen spodbujanja ukrepov v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem, da bi zmanjšali in se morebiti celo izognili spolno prenosljivim okužbam (tudi HIV/aids), neželenim nosečnostim ter nezakonitim in nevarnim splavom za mlade ženske, ter se pri mladih izognili premajhnemu razumevanju svojih potreb v zvezi z reproduktivnim zdravjem;

163.

poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo ukrepe za varstvo otrok, katerih starši imajo HIV/aids, ter opozarja, da je treba doseči razvojne cilje novega tisočletja št. 5 (izboljšanje zdravja mater), št. 4 (zmanjšanje umrljivosti otrok) in št. 6 (boj proti virusu HIV/aidsu, malariji in drugim boleznim); poziva k naložbam v raziskave in razvoj pediatričnih protiretrovirusnih oblik, v zagotavljanje posteljnih mrež proti komarjem, ki prenašajo malarijo, in v spodbujanje imunizacije prek Zveze GAVI (v preteklosti imenovana Globalna zveza za cepljenje in imunizacijo);

164.

poziva države članice, da zagotovijo izobraževanje, obveščanje in svetovanje o spolnosti, da se poveča ozaveščenost v zvezi s posameznikovo spolnostjo ter preprečujejo nezaželene nosečnosti in širjenje virusa HIV/aidsa in drugih spolno prenosljivih bolezni, ter da se spodbuja dostop do različnih kontracepcijskih sredstev in obveščanje o njih;

165.

poziva države članice, da vsem otrokom in najstnikom v šoli in zunaj nje zagotovijo prilagojene in obsežne znanstvene informacije o zdravi spolnosti in reproduktivnem zdravju, da se lahko ti ozaveščeno odločajo o vprašanjih v zvezi z njihovim osebnim dobrim počutjem, vključno s preprečevanjem spolno prenosljivih bolezni in virusa HIV/aidsa;

166.	spodbuja države članice in Komisijo, naj v Uniji in prek njenih meja spodbujajo enak dostop otrok obeh spolov do zdravstvenega varstva, pri čemer so najbolj ranljivi otroci iz revnih družin in otroci iz etničnih ali družbenih manjšin;

167.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja v boju proti škodljivosti alkohola za ženske in otroke:

a)	z zagotavljanjem boljših informacij ženskam o motnjah razvoja zarodka zaradi uživanja alkohola,

b)	z ustreznimi zdravstvenimi in svetovalnimi storitvami za ženske, ki imajo težave z alkoholom med nosečnostjo in po njej, ter za ženske in otroke družin s težavami z alkoholom in uporabo prepovedanih snovi,

s sprejetjem strožjih predpisov o oglaševanju alkoholnih pijač in sponzoriranju športnih prireditev s strani industrije alkohola v obliki prepovedi oglaševanja med 6. in 21. uro ter s prepovedjo alkoholnih oglasov v otroških vsebinah (računalniške igrice, risanke), da otroci ne bi oblikovali pozitivne podobe o alkoholu, ter

d)	s prepovedjo alkoholnih pijač, ki se po obliki le malo razlikujejo od sladkarij ali igrač, saj otroci ne znajo razlikovati med alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami;

168.

poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo vzpostavitev pogojev za omogočanje, da bo imel vsak otrok dostop do vseh vrst in ravni zdravstvenega varstva, in po potrebi sprejmejo pozitivne ukrepe, s katerimi se omogoči dostop zapostavljenih skupin do različnih zdravstvenih storitev, do katerih sicer ne bi imele dostopa;

169.

poudarja, da Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (14), določa pravice iz delovnega razmerja za noseče in doječe ženske ter zahteva od delodajalcev, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ženska in nerojeni otrok nista izpostavljena zdravstvenim tveganjem na delovnem mestu;

170.	poziva, da se raziščejo in ocenijo okoljski vplivi na hormonski, nevrološki, psihološki in imunski sistem, se uvedejo preskusi otrokom prijaznega urbanističnega in prometnega načrtovanja, ter se pozitivno označujejo uvožene igrače, ki jih ne izdelujejo otroci;

Registracija rojstva

171.	priznava pravico vsakega otroka do registracije rojstva kot pravnega priznanja njegovega/njenega obstoja in pravice do pridobitve državljanstva in identitete, ne glede na njegov/njen spol ali etnično poteklo ter narodnost ali status beguncev, priseljencev ali prosilcev za azil njihovih staršev;

172.

priznava, da rojstni listi prispevajo k varstvu otrok pred kršitvami njihovih pravic; meni, da zanesljivi sistemi za registracijo rojstev ovirajo trgovino z otroki in njihovimi organi, omejujejo nezakonite posvojitve in preprečujejo precenjevanje starosti otrok za prezgodnje poroke, vojaško usposabljanje mladoletnikov, spolno zlorabo, delo otrok (15) in sodno obravnavo mladoletnikov kot odraslih oseb;

173.	poudarja dejstvo, da „nevidnost“ neregistriranih otrok povečuje njihovo ranljivost in verjetnost, da bodo kršitve njihovih pravic ostale neopažene;

174.

obžaluje obstoj spolne diskriminacije pri registraciji rojstev ter zakonov in praks, ki nasprotujejo Konvenciji Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, vključno z zavrnitvijo registracije za matere samohranilke, nepriznavanjem narodnosti matere in diskriminacijo pri registraciji deklic brez šolske izobrazbe, če dostop do registracije temelji na izobraževalnem sistemu;

175.

poziva Komisijo ter organizacije za otrokove pravice in humanitarno pomoč, da sodelujejo pri spodbujanju ozaveščenosti glede potrebe po registraciji rojstva med prebivalci tretjih držav; opominja, da otroci brez rojstnega lista morda ne bodo imeli priznanih možnih pravic do dedovanja in dostopa do izobraževanja, zdravstvenih storitev in materialne pomoči države; poziva k spodbujanju ukrepov za zagotovitev, da se te storitve splošno uporabljajo, dokler se ne zaključi uradni postopek registracije;

176.

poziva Komisijo, naj od držav zahteva vzpostavitev trajnostnih in stalnih registracijskih sistemov/delovnih skupin, ki delujejo vse od državne do vaške ravni, ki bodo brezplačno na voljo vsem državljanom, tudi tistim z odročnih območij, med drugim z zagotovitvijo mobilnih registracijskih enot, če je potrebno, ustreznim usposabljanjem matičnih uradnikov in dodelitvijo potrebnih virov financiranja teh pobud;

177.

poziva institucije Skupnosti in države članice, naj okrepijo svoje prizadevanje za zagotovitev učinkovitega usklajevanja politik, da se spodbudi registracija rojstev, zlasti s pomočjo Združenih narodov in odvisnih agencij in se doseže dogovor o skupnem programu, ki bo sprožil učinkovit odziv po vsem svetu;

Otroci v oboroženih spopadih

178.	poudarja bistveno potrebo po izvajanju smernic EU o otrocih in oboroženih spopadih;

179.

poziva države članice k prenosu Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča v svojo nacionalno zakonodajo ter k preiskovanju, pregonu in kaznovanju tistih, ki so nezakonito usposabljali otroke za potrebe oboroženih sil ali skupin ali jih izkoriščali za dejavno sodelovanje v konfliktih, pri tem pa naj vložijo ves trud v odpravo kulture, ki dopušča, da ostajajo ti zločini nekaznovani;

180.	pozdravlja leta 2007 sprejete pariške zaveze za varstvo otrok pred nezakonitim izkoriščanjem otrok v oboroženih spopadih ali skupinah, ki so posodobitev načel sprejetih leta 1997 v Cape Townu, ter poziva vse države k njihovemu sprejetju;

181.

meni, da je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da bodo otroci, katerim je odvzeta prostost, obravnavani v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom o človekovih pravicah ob upoštevanju posebnega statusa otrok, ter za prepoved pripora otrok skupaj z odraslimi osebami, razen staršev z majhnimi otroki; v zvezi s tem poudarja potrebo po spodbujanju programov usposabljanja za povečanje ozaveščenosti uradnikov in osebja pravnih ter policijskih sistemov držav, v katerih se dečki ali dekleta izkoriščajo kot otroci vojaki;

182.

poudarja, da je treba z otroki ravnati v skladu s predpisi pravnimi predpisi za obravnavo mladoletnikov in iskati drugačne možnosti namesto sodnih postopkov; poziva posebne tožilce za mladoletnike in odvetnike, dejavne na področju socialnega prava, naj zastopajo otroke na sodišču; poziva k ustanovitvi komisij za resnico in spravo;

183.

poziva k ponovnemu vključevanju v družbo ter fizični, socialni in psihični rehabilitaciji nekdanjih otrok vojakov in drugih otrok, ki so bili izpostavljeni oboroženim spopadom, k ponovnemu združevanju otrok z njihovimi družinami, iskanju drugih možnosti oskrbe za tiste, ki so ostali brez družin, naknadnemu izobraževanju ter razširjanju informacij o virusu HIV in aidsu; poudarja potrebo po izboljšanju pomanjkljivosti pri ponovnem vključevanju deklet vojakinj, ki so včasih socialno izključene in marginalizirane, z dodeljevanjem posebnih sredstev za vzpostavitev programov za izobraževanje, spolno zdravje, psihološko podporo in družinsko mediacijo;

184.	poudarja potrebo po tem, da države članice sprejmejo skupne diplomatske ukrepe, kadar se poroča o naboru otrok za vojaške enote ali oborožene skupine;

185.

ugotavlja, da se nujni ukrepi za otroke v državah, ki jih je prizadela vojna, redko razširijo na ustrezno izobraževanje ter poziva Komisijo, da podpira dejavnosti izobraževanja, vključno z izvajanjem najmanjših standardov, ki jih je opredelila medagencijska mreža za izobraževanje v izrednih razmerah (Inter-Agency Network for Education in Emergencies), v primeru izrednih razmer in prehodnega obdobja od krize k razvoju;

186.

poudarja, da neuspešna dokončna rešitev zamrznjenih sporov ustvarja razmere, v katerih se zanemarja pravna država in pojavljajo kršitve človekovih pravic na zadevnih območjih, ter da je to glavna ovira pri zagotavljanju in spoštovanju vseh otrokovih pravic; poziva k sprejetju ukrepov za obravnavanje posebnih potreb otrok in njihovih družin na območjih zamrznjenih sporov;

Otroci in demokracija

187.	poudarja pravico otrok do odraščanja v svobodni in odprti družbi, v kateri se spoštujejo človekove pravice in svoboda izražanja ter v kateri se smrtna kazen ne izvaja več, zlasti za mladoletne posameznike;

188.	poudarja, da je položaj otrok v nedemokratičnih državah zelo izpostavljen, in poziva Komisijo, naj upošteva to skupino ljudi;

189.	poziva Komisijo, da obravnava vprašanje povečanja politične ozaveščenosti otrok in mladih v tretjih državah, v katerih je demokracija omejena, da se lahko razvijejo v politično ozaveščene državljane;

190.	poziva Komisijo, naj poudari pomen sposobnosti mladih ljudi, da prostovoljno izrazijo svoje mnenje prek (političnih) mladinskih organizacij;

191.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam ter Evropski mreži nacionalnih otroških opazovalnic (ChildONEurope), Svetu Evrope, Odboru Združenih narodov za otrokove pravice, Unicefu, Mednarodni organizaciji dela, Visokemu komisariatu Združenih narodov za begunce in Svetovni zdravstveni organizaciji.

(1) UL C 303, 14.12.2007, str. 1.

(2) UL L 53, 22.2.2007, str. 1.

(3) http://www.savethechildren.net/alliance/where_we_work/europegrp_haveyoursay.html.

(4) UL C 300 E, 9.12.2006, str. 259.

(5) http://ec.europa.eu/justice_home/cfr_cdf/doc/thematic_comments_2006_en.pdf.

(6) UL L 13, 20.1.2004, str. 44.

(7) UL L 338, 23.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2116/2004 (UL L 367, 14.12.2004, str. 1).

(8) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 355.

(9) Konvencija Mednarodne organizacije dela 182 o najhujših oblikah otroškega dela neposredno navaja trgovino z ljudmi kot eno najhujših oblik izkoriščanja.

(10) UL L 332, 18.12.2007, str. 27.

(11) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 220.

(12) ECPAT je kratica za mednarodno podporno mrežo za odpravljanje otroške prostitucije, otroške pornografije in trgovine z otroci za namene spolnega izkoriščanja (ang. End Child Prostitution, Child Pornography and the Trafficking of Children for Sexual Purposes).

(13) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(14) UL L 348, 28.11.1992, str. 1.

(15) Kot je opredeljeno v členu 32(1) Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

19.2.2009

Uradni list Evropske unije

CE 41/46

P6_TA(2008)0013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno (2007/2114(INI))

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izobraževanje odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno“(KOM(2006)0614),

—	ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (1),

—	ob upoštevanju priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti (3),

—	ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000,

—	ob upoštevanju členov 149 in 150 Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju svojega stališča ob prvi obravnavi dne 25. septembra 2007 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pripravo in razvojem statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju (4),

—	ob upoštevanju svojega stališča na prvi obravnavi dne 24. oktobra 2007 o predlogu priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2007 o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja (6),

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. marca 2007 o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (7) in z dne 27. septembra 2007 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji – 2007 (8),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0502/2007),

A.	ker postaja izobraževanje odraslih politična prednostna naloga ter je na tem področju treba zagotoviti konkretne in ustrezne programe, prepoznavnost, dostopnost, sredstva in metode vrednotenja,

B.	ker sta izobraževanje in usposabljanje ključna dejavnika za uresničevanje ciljev Lizbonske strategije zviševanja gospodarske rasti, konkurenčnosti in socialne vključenosti,

C.	ker bi morali, če bi želeli doseči stopnjo udeležbe, o kateri so se države članice dogovorile v okviru programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, v vseživljenjskem učenju sodelovati še dodatni štirje milijoni odraslih,

ker učinkovit sistem vseživljenjskega učenja za odrasle z jasno opredeljenimi prednostnimi nalogami in spremljanjem izvajanja ter ob vključitvi v strategije vseživljenjskega učenja lahko pripomore k jezikovni, družbeni in kulturni integraciji izključenih skupin, kot so priseljenci in Romi, med katerimi je veliko zgodnjega šolskega osipa,

E.	ker naložbe v izobraževanje odraslih povečujejo družbeni in kulturni izkupiček v smislu boljšega posameznikovega počutja in občutka izpolnitve ter aktivnega državljanstva,

F.	ker je prispevek izobraževanja odraslih zaradi pridobivanja ključnih sposobnosti bistven za zaposljivost in mobilnost na trgu dela ter za socialno vključenost,

G.	ker so za opazovanje, primerjavo in vrednotenje mnogovrstnosti izobraževanja odraslih in za razvoj politik potrebni zanesljivi podatki,

H.	ker se informacije in dostop do sistemov izobraževanja odraslih v posameznih državah članicah zelo razlikujejo,

I.	ker je priznavanje in potrjevanje formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja temelj strategije za vseživljenjsko učenje,

J.	ker je nujno povezati izobraževanje odraslih z evropskim okvirom kvalifikacij ter povečati njegovo zmogljivost, kar zadeva ključne sposobnosti ter družbene in osebne sposobnosti,

1.	pozdravlja predlog Komisije za pripravo akcijskega načrta za izobraževanje odraslih;

2.	ugotavlja, da bi bilo treba sprejeti ukrepe na različnih ravneh, v katere bi morala biti poleg držav članic vključena tudi Evropska unija, in s katerimi bi se spodbujala, krepila in ugotavljala rast kulture izobraževanja, zlasti za odrasle;

poziva države članice, naj uvedejo kulturo vseživljenjskega učenja ter se pri tem v prvi vrsti osredotočijo na izobraževanje in usposabljanje odraslih, tako da bodo izvajale politike in dejavnosti, namenjene spodbujanju pridobivanja znanja, naj poskrbijo, da bo to privlačnejše in dostopnejše, ter stalno posodabljajo kvalifikacije;

poudarja pomen enakosti spolov pri programih vseživljenjskega učenja, da bi moški in ženske lahko v enaki meri izkoristili možnosti, ki jih ponuja takšno učenje; poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja za spremljanje občutljive politike enakosti spolov pri pripravi izobraževanja odraslih v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov;

Izboljšanje motivacije za udeležbo v izobraževanju odraslih

poziva k okrepljenemu podpiranju izobraževanja odraslih, da se več ljudi spodbudi, da se ga udeležijo; meni, da mora imeti izobraževanje odraslih ključno vlogo v politikah, da se spodbudi splošna kultura izobraževanja prek medijskih kampanj, informacij, služb za usmerjanje in svetovanje ter zlasti tistih informacij in služb za usmerjanje in svetovanje, ki so namenjene zapostavljenim skupinam; meni, da bi, če naj bo to podpiranje učinkovito, države članice morale izvajati dejavne politike, ki bi ljudem olajšale združitev izobraževanja s poklicnim in družinskim življenjem;

6.	se strinja, da so posebne telefonske linije in spletne strani zelo uspešen način spodbujanja izobraževanja odraslih;

7.	meni, da je spodbujanje medijske pismenosti v splošnem in poklicnem izobraževanju bistveno za premagovanje digitalne ločnice med generacijami;

Statistični podatki

8.	meni, da so za razvoj, pregled in vrednotenje politik na področju izobraževanja odraslih in za zagotovitev pojasnil in smernic za celovit program vseživljenjskega učenja potrebni primerljivi statistični podatki;

9.	meni, da je treba raziskavo o izobraževanju odraslih podpirati kot sredstvo za zbiranje primerljivih informacij o izobraževanju odraslih in spodbujanje skupnih konceptov;

10.	poziva Evropsko unijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo zgledov dobre prakse;

Usklajevanje dela, družinskega življenja in vseživljenjskega učenja ter učinkovito zagotavljanje storitev

11.

želi spomniti na cilje Evropskega sveta v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002 ter poudarja napredek držav članic pri doseganju ciljev zagotavljanja mest v vrtcih in ustanovah za predšolsko izobraževanje kot tudi glede razglasitve „dneva otroškega varstva in nege drugih odvisnih oseb“; hkrati poudarja, da nekatere države članice močno zaostajajo pri doseganju barcelonskih ciljev;

12.	poudarja, da so za usklajevanje družinskega življenja, dela in vseživljenjskega učenja poleg večje prožnosti pri razporejanju časa in prostora potrebne še družbene, gospodarske in davčne spodbude za pospeševanje dostopa odraslih do programov usposabljanja in izobraževanja;

13.

poudarja, da je potrebno izboljšati uporabo novih tehnologij, in ugotavlja, da bi bilo treba v zvezi s tem spodbujati razvoj dostopa do spleta in programe digitalnega vključevanja, namenjene preprečevanju nastanka digitalne ločnice, ter nove vire znanja in načine učenja, kot so programi učenja na daljavo in zagotavljanje mest za učenje, do njih pa bi moral biti omogočen dostop vsem;

14.

poudarja potrebo po boljšem dostopu žensk do novih tehnologij, tudi žensk, ki živijo na oddaljenih in podeželskih območjih, in starejših žensk, s čimer bodo postale enako konkurenčne na trgu dela; poleg tega poudarja potrebo po dejavnostih v podporo zmanjševanju razkoraka med moškimi in ženskami z vidika tehničnih in znanstvenih kvalifikacij;

15.

opozarja, da je treba razširiti obseg javnih in zasebnih storitev otroškega varstva ter pritegniti in spodbujati delodajalce, ki bi lahko zagotovili te storitve v podjetju in dali možnost staršem, zlasti materam, da bi se vrnili na delovno mesto, in sicer tako, da bi ti starši dobili priložnost, da hkrati nadaljujejo vseživljenjsko učenje med delovnim časom; poudarja tudi, da je potrebno izboljšati zagotavljanje javnih storitev za pomoč odvisnim in starejšim;

Medgeneracijska solidarnost (proti „starostnim getom“) in medkulturna solidarnost

16.	opozarja, da bodo demografske spremembe državam članicam prinesle zapleten sklop medsebojno povezanih izzivov in da bodo naše družbe morale razviti nove oblike solidarnosti med kulturami in med generacijami;

17.

zato predlaga, boljši prenos in izmenjavo znanja, spretnosti in izkušenj odraslih, zlasti med generacijami, v obliki mentorskih programov za podporo različnih podjetniških in obrtnih dejavnosti; meni tudi, da je pomembno, da so ti mentorji povezani v mrežo, prek katere si lahko delijo in izmenjujejo informacije;

18.	poudarja pomen „družinskega pristopa k izobraževanju“, kjer se starše spodbuja k dodatnemu izobraževanju, ker želijo pomagati svojim otrokom, da bodo v šoli uspešni;

19.	podpira razvoj prostovoljnih programov glede na vlogo, ki jo imajo pri doseganju medgeneracijske solidarnosti ter priznavanju izkušenj in kvalifikacij;

20.	poudarja, da je treba v okviru mobilnosti in socialne kohezije zlasti priseljencem zagotoviti prožne možnosti za programe izobraževanja in usposabljanja ter ustrezne razmere za njihovo izvedbo;

Pomen učenja jezikov ter posebne potrebe ogroženih skupin

21.	meni, da je ustanovitev nacionalnih in lokalnih centrov za podporo priseljencem ključno orodje, prek katerega se lahko zagotovijo uporabne informacije in pojasnila v zvezi z vprašanji popolne vključitve priseljencev v družbo;

22.	ponovno poudarja, da je pomembno zagotoviti večjo podporo za jezikovne tečaje, zlasti tiste, namenjene priseljencem, in med prebivalci kot celoto spodbujati učenje tujih jezikov;

23.	podpira zamisel o ustanovitvi pregledov znanja za priseljence, nizko kvalificirane in invalidne; meni, da bi taki pregledi znanja prinesli gospodarske koristi in bi obenem lahko prispevali k zmanjšanju rasizma, ksenofobije, diskriminacije in izključenosti;

Dostop do visokošolskega izobraževanja

24.

meni, da dostop do visokošolskega izobraževanja zajema širšo javnost, tudi odrasle z delovnimi izkušnjami in starejše ljudi, zato bi morali biti sistemi izobraževanja temu prikrojeni in bolj prilagodljivi; meni tudi, da je treba spodbujati ustrezne infrastrukturne ukrepe in zagotavljanje kadrovskih virov;

25.	poudarja, da je posodobitev sistemov srednjega izobraževanja potrebna, da bi ti postali bolj konkurenčni, prožni, dostopni in učinkoviti;

Izboljšanje kakovosti, poučevanja in izbire izobraževanja

26.	poudarja potrebo po visoko kakovostnih kadrih na področju izobraževanja odraslih; meni, da je treba zagotoviti podporo za specifične programe za učitelje odraslih in spodbuja oblikovanje univerzitetnih programov, ki bodo vodili do diplome v odraslem izobraževanju;

27.

podpira ukrepe za izboljšanje prenosa sposobnosti in mobilnosti v izobraževanju odraslih, kot so:

a)	izvajanje in širitev evropskega okvira kvalifikacij in Europassa;

b)	priznanje in potrjevanje osnovnih spretnosti, ključnih sposobnosti, formalnih, neformalnih in priložnostnih kvalifikacij ter izobrazbe, da se zagotovi preglednost rezultatov učenja in tako olajša priznanje učnih dosežkov in prehajanje med različnimi učnimi potmi;

Obeti za zaposlovanje

28.	se strinja, da je vseživljenjsko učenje pomembno, zlasti za povečanje socialne vključenosti in zaposljivosti, pa tudi za osebno rast in odpravo neenakosti na trgu dela, doseganje lizbonskega cilja povišati stopnjo zaposlenosti oseb, starejših od petdeset let, ter za povečanje konkurenčnosti;

29.

poudarja, da je izobraževanje odraslih pomembno za uresničitev cilja v Evropi ustvariti boljša delovna mesta ter izboljšati kakovost življenja in spodbujati razvoj posameznika, osebno izpopolnitev in aktivno državljanstvo; opozarja, da morajo podjetja predvideti potrebe na trgu dela po novih spretnostih in zahtevah, da bi bilo izobraževanje odraslih prilagojeno glede na tovrstno povpraševanje; poudarja tudi, da mora biti vsebina izobraževanja prilagojena poklicnim in praktičnim zahtevam, pri čemer imajo pomembno vlogo socialni partnerji;

30.

poudarja, da vseživljenjsko učenje ne le povečuje zaposljivost delavcev, temveč tudi njihovo prilagodljivost ter geografsko in poklicno mobilnost, kar je pomembno za delovanje notranjega trga; poudarja pomen spodbujanja učenja drugega (in tretjega) jezika pri zagotavljanju večje mobilnosti delavcev;

31.

poudarja, da nizka stopnja izobrazbe, ki zadeva tretjino evropske delovne sile (72 milijonov delavcev), pomeni večje tveganje brezposelnosti, z usposabljanjem pa posameznik ohrani ali pridobi sposobnosti za pridobitev zaposlitve in izboljša kakovost svojega dela; poudarja, da je treba priznati in potrditi sposobnosti, pridobljene prek neformalnega in priložnostnega učenja, ki je osnova za razvoj vseživljenjskega učenja v nacionalnih ogrodjih kvalifikacij in v evropskem okviru kvalifikacij;

32.

poudarja, kako pomembno je, da imajo vsi državljani enak dostop do programov vseživljenjskega učenja in enake možnosti za udeležbo v njih; obžaluje, da imajo osebe z najnižjo osnovno izobrazbo, ženske, priseljenci, starejši ljudje, prebivalci podeželja in invalidi najmanj možnosti za vključevanje v družbo; meni, da jim je treba ponuditi drugačne in prilagojene programe ter metode; v zvezi s tem meni, da je treba posebno pozornost nameniti izobraževanju in usposabljanju delavcev in brezposelnih na področju novih tehnologij, ter poziva države članice, naj podpirajo uporabo nove informacijske in komunikacijske tehnologije za namene izobraževanja, saj ima ključno vlogo pri zagotavljanju enakih možnosti za vse, omogoča udejstvovanje v vseživljenjskem učenju in omogoča, da so osebe z najnižjo stopnjo izobrazbe deležne posebnih spodbud in financiranja;

33.	poudarja, da je izobraževanje odraslih, ki zajema učenje jezika in poklicno izobraževanje, pomembno za integracijo priseljencev, povečanje njihove zaposljivosti in izboljšanje vključevanja na trg dela ter v družbo;

34.

poudarja, da je treba v to dejavno vključiti socialne partnerje in druge zainteresirane strani, vključno z nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na socialnem področju, saj lahko delodajalci in zaposleni na enaki ravni delujejo le prek učinkovitih socialnih partnerstev; meni, da je treba v državah, ki nimajo organiziranega socialnega partnerstva, podpirati oblikovanje tovrstnega sodelovanja;

35.

poudarja, da so Evropski socialni sklad in drugi strukturni skladi pomembni za doseganje cilja vseživljenjskega učenja za vse, ter poziva k spremljanju izvajanja strukturnih skladov za zagotovitev, da se več sredstev dodeli tistim, ki vseživljenjsko učenje najbolj potrebujejo; obžaluje, da se v nekaterih državah članicah ne nameni dovolj pozornosti in sredstev za zagotovitev večje dostopnosti vseživljenjskega učenja, zlasti za starejše in nizkokvalificirane delavce; poziva države članice, naj bolj črpajo sredstva iz strukturnih skladov, zlasti iz Evropskega socialnega sklada; poziva Komisijo, naj okrepi posebne programe na tem področju;

36.

poudarja, da je treba za povečanje udeležbe izboljšati izobraževanje odraslih in zagotavljanje informacij ter olajšati usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, kar je privlačno, če je povezano s spodbudami; poudarja, da ukrepi za učinkovito zagotavljanje storitev izobraževanja obsegajo razpoložljivost učnega prostora, spodbujanje učenja na delovnem mestu s prilagoditvijo delovnega časa, nudenje lokalnih storitev otroškega varstva, možnosti učenja na daljavo za invalidne in ranljive prebivalce oddaljenih območij, obveščanje in svetovanje o možnostih vseživljenjskega učenja in zaposlitve, prilagojene programe ter prilagodljive učne načrte; poudarja, da morajo biti takšni ukrepi splošno priznani in prispevati mora k poklicnem napredovanju;

37.

poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zvišanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev, zlasti tistih, ki imajo neobičajno poklicno pot ali nimajo znanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ter zagotovijo potrebne razmere za zagotavljanje storitev vseživljenjskega učenja na vseh stopnjah, kar bi pospešilo zaposlovanje, ko posameznik išče prvo zaposlitev, ponovno vstopa na trg dela ali želi podaljšati svojo delovno aktivnost; meni, da ni nič manj pomembno spodbujati podjetja (in v ta namen ustvariti spodbude), da za dalj časa zaposlijo starejše ali jim dodelijo delovno mesto, saj so običajno izredno kompetentni, izkušeni, zanesljivi in zelo usposobljeni;

38.	poziva države članice, naj delavcem, ki so prisiljeni zamenjati delovno mesto po nesreči pri delu ali zaradi bolezni, omogočijo stalno poklicno usposabljanje in izboljšanje njihovih poklicnih možnosti;

39.	spodbuja države članice, naj ponudijo finančne in druge spodbude, ki naj delavcem omogočijo, da čim dlje ostanejo na trgu dela, ter delodajalcem, da zaposlijo in obdržijo starejše delavce, v ta namen pa omogočajo vseživljenjsko učenje ter izboljšujejo delovne razmere in kakovost na delovnem mestu;

40.	poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsaka država članica z ustreznimi pravnimi in finančnimi ukrepi vsem delojemalcem in iskalcem zaposlitve omogoči vseživljenjsko učenje;

Financiranje

41.	poziva vlagatelje, naj se posvetijo razvojnim programom, spretnostim in kvalifikacijam, ki ženskam omogočajo pridobitev osnov vodstvenega in podjetniškega znanja, da bi bile bolj usposobljene za napredovanje na vodstvene položaje;

42.	poziva, naj se praksa, da delodajalci financirajo in organizirajo usposabljanje svojih zaposlenih, bolj razširi in naj se jo spodbuja z davčnimi ugodnostmi, saj so kvalifikacije in spretnosti zaposlenih ključni vidik inovacije, produktivnosti in konkurenčnosti;

43.

meni, da bi izobraževanje odraslih prek kakovostnih izobraževalnih in kulturnih dejavnosti in modelov usposabljanja moralo doseči raven visoke usposobljenosti v vseh sektorjih, s čimer bi se zagotovilo, da znanje in spretnosti posameznikov ustrezajo spremembam zahtev, postavljenih delavcem, in spremembam organizacije in metod dela;

44.

poziva k usklajevanju, sodelovanju, učinkovitosti in preglednosti med zakonodajnimi ukrepi in institucionalnimi okviri, mrežami in partnerstvi organov ali združenj, ki so vključeni v izobraževanje odraslih, z uporabo lokalnih, regionalnih, nacionalnih, evropskih (javnih ali zasebnih) finančnih virov;

45.

meni, da je bistveno, da se ponudijo finančne spodbude, da se vsem omogoči prost dostop do usposabljanja in izobraževanja ter koristi, ki iz tega izhajajo; poudarja, da bi lahko bile take finančne spodbude v obliki davčnih olajšav, nadomestil, podpore, sofinanciranja ali znižanja davkov ali stroškov socialnega zavarovanja za delodajalce, ki bi ponudili ustrezne delovne razmere za izobraževanje odraslih;

46.	priznava pomen usposabljanja na delovnem mestu in poudarja, da je treba zelo prednostno obravnavati mala in srednja podjetja ter mikropodjetja in nova podjetja, saj si najtežje privoščijo usposabljati svoje zaposlene;

47.

v luči družbene odgovornosti podjetij vzpodbuja delodajalce, naj financirajo programe poklicnega usposabljanja, ki podpirajo vseživljenjsko učenje, še zlasti za zaposlene ženske, da bi podaljšali njihovo aktivno delovno življenje ter povečali njihove možnosti za udeležbo na trgu dela in za poklicni razvoj;

48.	naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 327, 24.11.2006, str. 45.

(2) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(3) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 131.

(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0400.

(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0463.

(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0417.

(7) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0063.

(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0423.

19.2.2009

Uradni list Evropske unije

CE 41/53

P6_TA(2008)0016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem (2007/2076(INI))

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o južnem Kavkazu, zlasti svoje resolucije z dne 26. februarja 2004 s priporočilom Evropskega parlamenta Svetu o politiki EU za južni Kavkaz (1),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje“(KOM(2007)0160),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),

—	ob upoštevanju akcijskih načrtov evropske sosedske politike (ESP), sprejetih z Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo,

—	ob upoštevanju evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ESPI), ki je tesno povezan z izvajanjem skupaj sprejetih akcijskih načrtov in nadomešča tehnično pomoč, ki sta jo do zdaj zagotavljala TACIS in MEDA,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Energetska politika za Evropo“(KOM(2007)0001),

—	ob upoštevanju konference Komisije o evropski sosedski politiki, ki je potekala dne 3. septembra 2007,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike (2),

—	ob upoštevanju priporočila 1771 (2006) in resolucije 1525 (2006) o paktu stabilnosti za južni Kavkaz parlamentarne skupščine Sveta Evrope,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 o skupni zunanji politiki na področju energetike (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki Črnega morja (4),

—	ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2006 ter 21. in 22. junija 2007 ter poročila o napredku nemškega predsedstva z naslovom „Krepitev evropske sosedske politike“ z dne 15. junija 2007,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic v Svetu o varnosti in razvoju z dne 19. in 20. novembra 2007 ter zaveze EU, da bo izvajala resolucijo Varnostnega sveta ZN 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti,

—	ob upoštevanju sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sprejetih z Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo,

—	ob upoštevanju končne izjave in priporočil devete seje odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Armenija z dne 30. januarja 2007,

—	ob upoštevanju končne izjave in priporočil osme seje odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Azerbajdžan z dne 12. septembra 2007,

—	ob upoštevanju končne izjave in priporočil devete seje odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Gruzija z dne 26. junija 2007,

—	ob upoštevanju nedavnih parlamentarnih volitev v Armeniji in Azerbajdžanu ter poročil opazovalnih misij OVSE/ODIHR,

—	ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta ZN 1781 (2007) z dne 15. oktobra 2007 o gruzijsko-abhazijskem konfliktu in podaljšanju mandata opazovalne misije ZN v Gruziji,

—	ob upoštevanju izjav predsedstva Sveta 14818/07 o trenutnem položaju v Gruziji in 14809/07 o obsodbi Ejnulyja Fatulajeva v Azerbajdžanu,

—	ob upoštevanju pobude iz Bakuja o razvoju energetskega sodelovanja in memoranduma o soglasju med EU in Azerbajdžanom o strateškem partnerstvu na področju energije, podpisanega v Bruslju dne 7. novembra 2006,

—	ob upoštevanju zaveze EU, da bo spodbujala uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov in evropskega soglasja o razvoju (5),

—	ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom „Varna Evropa v boljšem svetu“, ki jo je Evropski svet odobril dne 12. decembra 2003,

—	ob upoštevanju poročil parlamentarne skupščine Sveta Evrope o spremljanju napredka,

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0516/2007),

ker je na seji Sveta za splošne zadeve z dne 26. februarja 2001 EU izrazila pripravljenost, da prevzame bolj dejavno politično vlogo v južnem Kavkazu ter da poišče načine, kako podpreti prizadevanja za preprečevanje in reševanje konfliktov v regiji ter sodelovati pri sanaciji in obnovi, ko se konflikti končajo,

ker bo odprtje železniške proge Baku-Tbilisi-Kars odprlo nov prostor med južnim Kavkazom, Turčijo in zahodno Evropo, okrepilo pa bo tudi izolacijo Armenije in s tem kršilo cilje ESP; ker se bodo priporočila skupine na visoki ravni za promet vseeno izvajala in os prometnega koridorja Evropa-Kavkaz-Azija (TRACECA) ostaja poglavitna mednarodna os za Kavkaz, ki povezuje vse države v regiji,

ker je širitev ESP na Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo pomemben korak naprej za prisotnost Unije v tej regiji, saj ustvarja pomembne pogoje za proaktivno sodelovanje EU v južnem Kavkazu, državam v regiji pa omogoča tesnejše sodelovanje z EU; ker je potrebnih več ukrepov, ki bi Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo spodbudili k hitrejšim reformam,

D.	ker ESP temelji na skupnih vrednotah in uspešni izvedbi političnih, gospodarskih in institucionalnih reform, katerih cilj je ustvariti prijazno soseščino z močnimi demokracijami, ki temeljijo na funkcionalnih tržnih gospodarstvih in pravni državi,

E.	ker je treba ESP razviti, da bi dosegli boljšo in učinkovitejšo politiko EU, ki zadeva to regijo, ter da bo EU začela opravljati vlogo varnostnega akterja in akterja stabilnosti, ki bi jo lahko imela; ker mora EU razviti jasno podobo in močnejšo prisotnost v regiji,

F.	ker vključitev držav južnega Kavkaza v ESP pomeni večje odgovornosti in zaveze tudi s strani teh držav; ker so dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje temeljni elementi ESP,

G.	ker je mirna rešitev konflikta v Gorskem Karabahu – konflikta, ki zaostruje odnose med Armenijo in Azerbajdžanom ter gruzijskih notranjih konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji bistvena za stabilnost soseščine EU ter za gospodarski in družbeni razvoj južnega Kavkaza,

H.	ker mora biti vprašanje nadaljnje internacionalizacije nerešenih postsovjetksih konfliktov eno od ključnih vprašanj pri odnosih med EU in Rusijo, da se učinkoviteje obravnavajo težave skupnih sosedskih držav,

ker pozitivna prisotnost EU v tej regiji ni vezana le na njen geografski pomen, saj je prehodno območje za pretok energije iz osrednje Azije v Evropo, temveč temelji tudi na skupnem interesu, ki si ga delijo vsi vpleteni, namreč interes za razvoj regije, kar bi pripomoglo k večji demokratičnosti, blaginji in boljšem upoštevanju načela pravne države ter tako oblikovalo dober okvir za regionalni in medregionalni razvoj ter sodelovanje v južnem Kavkazu,

J.	ker regija postaja prizorišče tekmovanja med strateškimi interesi nekaterih velikih geopolitičnih akterjev; ker je zaradi posameznih akcijskih načrtov o partnerstvu, ki so jih vse tri države sklenile z Natom, zveza nov akter v regiji,

K.	ker lahko dialog in usklajevanje med EU, Rusijo in Združenimi državami pomagata pri spodbujanju demokracije, izboljšanju varnosti oskrbe z energijo in krepitvi regionalne varnosti v južnem Kavkazu,

ker sta Gruzija in Armenija v zadnjih letih doživeli močno gospodarsko rast, Azerbajdžan pa sodi med najhitreje rastoča gospodarstva na svetu, saj je BNP v letu 2006 narasel za 34,5 %, v glavnem zaradi plinskih in naftnih zalog; ker družbe v teh treh državah, ne glede na te stopnje rasti, zaznamuje še vedno zelo visoka stopnja revščine in brezposelnosti, omejen dostop do osnovnih storitev socialnega varstva, nizek dohodek in neenaka razdelitev dohodka,

M.	ker v južnem Kavkazu poteka destabilizacijska oboroževalna tekma, za katero je značilno izjemno hitro povečevanje oborožitve,

Armenija, Azerbajdžan in Gruzija v okviru ESP

1.	pozdravlja vključitev Armenije, Azerbajdžana in Gruzije v ESP in podporo, ki so jo dvostranskim akcijskim načrtom ESP dne 14. novembra 2006 izrazili zadevni sveti za sodelovanje, ter izraža svojo podporo prizadevanjem za izvajanje teh načrtov, ki bi morala vključevati vse zainteresirane strani;

poudarja, da pri oblikovanju politike do treh držav južnega Kavkaza ne bi smeli pozabiti na posebnosti teh treh držav; podpira privzeto razlikovanje pri izvajanju politike ESP do zadevnih držav ter poudarja potrebo po krepitvi odnosov EU s temi državami v skladu s prizadevanji posameznih držav pri uresničevanju akcijskih načrtov ESP;

opozarja na geopolitični položaj Armenije, Gruzije in Azerbajdžana v njihovem razmerju do Rusije, Irana in Turčije ter na naraščajočo zanimanje, ki ga za to območje kažejo druge gospodarske sile, kot so Rusija, ZDA in Kitajska; zato meni, da bi bilo treba sodelovanju z južnim Kavkazom nameniti izredno pozornost, med drugim tudi kar zadeva vprašanja, povezana z energijo;

ponovno potrjuje, da so glavni cilji EU v regiji spodbuditi razvoj držav južnega Kavkaza v odprte, mirne, varne in stabilne države, ki lahko prispevajo k dobrim sosedskim odnosom v regiji in regionalni stabilnosti ter so pripravljene na skupne evropske vrednote in razvoj institucionalnega ter pravnega sodelovanja med seboj in z EU; za uresničitev teh ciljev poziva EU, naj razvije regionalno politiko za južni Kavkaz, ki se bo izvajala skupaj z državami v tej regiji, dopolnjevale pa jo bodo posamezne dvostranske politike;

poudarja, da je bil namen ESP, da s postopnim širjenjem območja demokracije, blaginje in varnosti preseže delitev Evrope; poziva EU in države južnega Kavkaza, naj prek programov pobratenja mest, izmenjav in drugih programov pomoči izkoristijo obsežno znanje in izkušnje novih držav članic glede družbenih in gospodarskih reform v evropskem integracijskem procesu, zlasti kar zadeva krepitev obmejnih in carinskih organov ter razvoj medsebojnega regionalnega sodelovanja;

poudarja, da je treba preglede in financiranje ESP uporabljati za spodbujanje razvoja institucij, spoštovanja človekovih pravic, pravne države, demokratizacije in regionalnega sodelovanja; ponovno potrjuje, da so potrebni nadaljnji trdni ukrepi EU za spodbujanje resničnega regionalnega sodelovanja in vključevanja; poziva Komisijo, naj redno poroča o napredku procesa regionalnega sodelovanja ter v skladu s tem prilagodi svoje politike in instrumente; pričakuje razvoj vedno bolj konstruktivnih odnosov med EU in drugimi zainteresiranimi stranmi, zlasti civilne družbe, v državah partnericah, kar bi dalo dinamičnost in transparentnost procesu ESP;

ugotavlja, da je Azerbajdžan zaradi hitre in močne rasti BNP postal donator pomoči, medtem ko so mednarodni donatorji občutno zmanjševali svoje dejavnosti v državi; predlaga, da se EU osredotoči na prenos znanja in najboljših praks s programi pobratenja mest (Twinning), TAIEX in Sigma (v okviru ESPI);

meni, da je trgovinska politika eden izmed glavnih dejavnikov pri zagotavljanju politične stabilnosti in gospodarskega razvoja, s čimer bi zmanjšali revščino v južnem Kavkazu, ter je ključnega pomena za nadaljnje povezovanje med to regijo in EU; poudarja, da je treba v zvezi s trgovinsko politiko upoštevati socialno razsežnost;

podpira pobudo Komisije za izvedbo raziskave o izvedljivosti sporazuma o prosti trgovini z Gruzijo in Armenijo; meni, da bo takšen sporazum koristil vsem stranem; medtem poziva Komisijo in Svet k izvajanju ukrepov, ki bodo Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu prinesli največje možne koristi od splošnega sistema preferencialov, hkrati pa poudarja pomen članstva Azerbajdžana v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), kar bi dodatno spodbudilo dvostranske trgovinske odnose; spodbuja azerbajdžanske oblasti, da še naprej odpravljajo preostale ovire do pristopa k STO, kot so visoke carine, nepreglednost, neizvajanje trgovinskih zakonov, korupcija in neuveljavljanje pravic intelektualne lastnine, ter poziva Komisijo, naj še naprej podpira Azerbajdžan v procesu pristopa k STO;

10.

ugotavlja, da je Gruzija bila pod velikim pritiskom zaradi gospodarskega embarga Rusije, ki je bil uveden pred enim letom in na podlagi katerega so bili tradicionalni trgi zaprti za gruzijsko blago, kar je ogrozilo preživetje številnih prebivalcev; poudarja, da je hitra sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Gruzijo enako pomembna pri krepitvi odnosov med EU in Gruzijo ter zmanjševanju posledic embarga Rusije v državi;

11.

poudarja, da si bodo morale vse tri države še naprej prizadevati za zmanjšanje revščine in upoštevati načelo trajnostnega razvoja; predlaga sprejetje učinkovitih politik za zmanjšanje družbene polarizacije in zagotavljanje dostopa do sistemov socialne varnosti; poziva Komisijo, naj te tri države še naprej podpira pri krepitvi njihovih nacionalnih zmožnosti, da se izboljšajo in izvajajo politike za zmanjševanje revščine;

12.

verjame, da ESP zagotavlja odličen okvir za regionalno in subregionalno sodelovanje s ciljem oblikovanja resničnega območja varnosti, demokracije in stabilnosti tako v južnem Kavkazu kot v črnomorski regiji; meni, da pri raznolikemu dvostranskemu pristopu do treh držav južnega Kavkaza ne sme manjkati svetovna večstranska razsežnost, ki prispeva k razvoju regionalnega sodelovanja; zato:

—	daje poseben pomen dejavnemu sodelovanju in vključitvi vseh teh držav v proces izvajanja sinergije Črnega morja in sorodnih regionalnih projektov;

—	zagovarja poglabljanje rednega političnega dialoga med EU in Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo;

—	pozdravlja dejstvo, da se Gruzija in Armenija usklajujeta z večino deklaracij in stališč EU v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, in podpira odločitev o vključitvi Azerbajdžana na enak način;

—	poziva te tri države, naj ne ovirajo ali ovirajo čezmejnih programov in projektov, ki jih financira EU ter so namenjeni obnovi dialoga, ustvarjanju zaupanja med stranmi in reševanju regionalnih težav;

—	poziva k učinkovitejšemu sodelovanju med temi tremi državami v okviru regionalnega okoljskega centra za Kavkaz;

—	poziva k boljšemu sodelovanju na področju svobode, varnosti in prava ter zlasti pri upravljanju meja, migraciji in azilu, boju proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi in s prepovedanimi drogami, nezakonitemu priseljevanju, terorizmu in pranju denarja;

—	poziva Komisijo, naj usklajuje in podpira ukrepe držav članic, ki že sodelujejo pri reševanju regionalnih konfliktov;

Demokracija, človekove pravice in načelo pravne države

13.

pozdravlja notranje politične in institucionalne reforme, ki jih je sprejela Armenija ob upoštevanju ustavne reforme in v okviru izvajanja akcijskega načrta ESP; spodbuja armenske oblasti, naj nadaljujejo po tej poti in dodatno napredujejo pri krepitvi demokratičnih struktur, pravne države in varstva človekovih pravic; poziva zlasti k nadaljnjemu prizadevanju pri vzpostavljanju neodvisnega pravosodja, spodbujanju reform policije, javne uprave in lokalne vlade v boju proti korupciji in oblikovanju močne civilne družbe;ugotavlja, da mednarodna misija za opazovanje volitev izjavlja, da so bile parlamentarne volitve maja 2007 večinoma v skladu z mednarodnimi obveznostmi; verjame, da bodo armenske oblasti pri obravnavanju preostalih vprašanj tesno sodelovale z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svetom Evrope za dodatno izboljšanje doseženih standardov ter popolno zagotovitev svobodnih in poštenih predsedniških volitev, ki bodo 19. februarja 2008; na splošno spodbuja vzpostavitev konstruktivnega dialoga med vlado in opozicijo za okrepitev pluralizma kot osrednjega elementa demokracije; poleg tega poziva armenske oblasti, naj raziščejo pritožbe o nasilju in zlorabah v policijskem priporu in kazenskih zavodih ter o korupciji in kršenju pravice do svobodnega izražanja;

14.

ponovno izraža svojo veliko zaskrbljenost zaradi vedno manjšega spoštovanja človekovih pravic in svobode medijev v Azerbajdžanu; poziva azerbajdžanske oblasti, naj zagotovijo svobodo medijev; v zvezi s tem pozdravlja predsedniško pomilostitev z dne 28. decembra 2007, na podlagi katere je bilo šest novinarjev izpuščenih iz zapora, ter poziva azerbajdžanske oblasti, naj iz zapora nemudoma izpustijo vse preostale novinarje, naj prenehajo nadlegovati novinarje, zlasti z zlorabo zakonov o žalitvi časti in dobrega imena, in razglasijo moratorij na nadaljnjo uporabo zakonov o žalitvi časti in dobrega imena v znak svoje zavezanosti svobodi izražanja; pričakuje, da bodo azerbajdžanske oblasti upoštevale priporočila beneške komisije Sveta Evrope, da bi zagotovile spoštovanje svobode zbiranja in ne bodo omejevale dejavnosti političnih strank v zvezi z volitvami 2008 ter bodo zagotovile popolno izpolnjevanje standardov OVSE; azerbajdžanske oblasti poziva tudi, naj preprečijo policijsko nasilje in raziščejo vse pritožbe o zlorabah v priporu; ponovno poudarja pripravljenost EU, da pomaga Azerbajdžanu pri izvajanju reform, povezanih s spoštovanjem človekovih pravic in demokracije;

15.

ugotavlja, da se je gruzijska vlada po revoluciji vrtnic lotila obsežnih reform; spodbuja k nadaljnjemu napredku na področju pluralističnega upravljanja in dialoga med vlado in opozicijo, pri spoštovanju načela pravne države in pri upoštevanju obvez glede človekovih pravic, zlasti zadevajoč neodvisnost pravosodja, nepopuščanje policijskemu nasilju, reforme kazenskega prava in izboljšanje pogojev v priporu; poziva gruzijske oblasti, naj spoštujejo lastninske pravice ter svobodo združevanja, svobodo izražanja, pravice manjšin v skladu z Okvirno konvencijo za varstvo narodnostnih manjšin in svobodo medijev; pričakuje, da bo Gruzija izpolnila cilje akcijskega načrta ESP in priporočila Sveta Evrope glede dolgoročne trajnosti demokratičnega vodenja, zlasti glede spoštovanja pluralizma in opozicije, vgrajenih mehanizmov nadzora in ravnovesja moči ter institucionalne reforme;

16.

ponovno poudarja stalno podporo prizadevanju Gruzije pri uvedbi političnih in gospodarskih reform in krepitvi njenih demokratičnih institucij, vključno z reformo zakona o volitvah, ter s tem oblikovanju mirne in uspešne Gruzije, ki lahko prispeva k stabilnosti v regiji in drugje v Evropi; izraža globoko zaskrbljenost zaradi političnih dogodkov v Gruziji novembra 2007, ki so prerasli v nasilne policijske ukrepe na miroljubnih demonstracijah, zaprtje neodvisnih medijskih hiš in razglasitev izrednega stanja; izraža zadovoljstvo nad končno oceno mednarodne misije za opazovanje volitev, po kateri so predsedniške volitve 5. januarja 2008 na splošno potekale v skladu z večino zavez OVSE in Sveta Evrope in s standardi za izvedbo demokratičnih volitev; meni, da so bile volitve, čeprav so razkrile nekatera vprašanja, ki jih je treba nujno rešiti, prve resnično demokratične volitve, ki so gruzijcem omogočile, da izrazijo svojo politično voljo; poziva politične sile v Gruziji, naj si prizadevajo za kulturo demokratične politike, v kateri se politični nasprotniki spoštujejo in ima konstruktivni dialog za cilj podporo in krepitev krhkih gruzijskih demokratičnih institucij; poziva gruzijske oblasti, naj pred parlamentarnimi volitvami spomladi 2008 odpravijo pomanjkljivosti, ki jih je v predhodnem poročilu omenila mednarodna misija za opazovanje volitev;

17.

pozdravlja mirno izvedbo predsedniških volitev 5. januarja 2008 in meni, da je to še en korak naprej v smeri nadaljnje demokratizacije gruzijske družbe ter vzpostavljanja in utrjevanja demokratičnih institucij v Gruziji; pričakuje, da bo novoizvoljeni predsednik s tem namenom sprejel ukrepe, potrebne za tvoren dialog z opozicijo; vseeno izraža zaskrbljenost glede splošne izvedbe predvolilne kampanje, ki je potekala v ozračju izjemne razdeljenosti, zaznamovanem s pomanjkanjem zaupanja in predirljivimi obtožbami o kršitvah ter z namernim prekrivanjem državniških dejavnosti bivšega predsednika s predvolilno kampanjo, kar je prispevalo k neenakopravnemu okolju med kampanjo;poziva gruzijske oblasti, naj se ustrezno in nujno odzovejo na vse pritožbe glede volilnega procesa; poziva gruzijske oblasti, naj ustrezno upoštevajo pripombe mednarodnih opazovalcev, da se rešijo vse težave, na katere so opozorili, ter naj primerno in temeljito pripravijo prihajajoče splošne volitve; poziva opozicijske sile, naj delujejo odgovorno, ob spoštovanju rezultatov volitev, in naj se konstruktivno vključujejo v politično razpravo v gruzijskih demokratičnih institucijah;

18.

poudarja, da je jasna zaveza k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani Armenije, Azerbajdžana in Gruzije nujna za opredelitev njihovih prihodnjih odnosov z EU; od teh držav pričakuje izpolnitev ciljev akcijskih načrtov ESP in priporočil Sveta Evrope v zvezi s tem; poziva Komisijo, da se na pogajanjih z vsemi tremi državami dogovori o vzpostavitvi pododborov za človekove pravice;

19.

pričakuje, da bodo armenske, azerbajdžanske in gruzijske oblasti zagotovile svobodo izražanja, svobodo združevanja in svobodo medijev pred volitvami leta 2008; poudarja, da je zmožnost držav, da omogočijo pošten in uravnotežen dostop do javnih in zasebnih medijev ter izvedejo volitve v skladu z mednarodnimi standardi, ključnega pomena za nadaljnje poglabljanje odnosov teh držav z EU;

20.	pozdravlja odločitev o imenovanju Poljske kot posrednice v imenu EU med gruzijsko vlado in opozicijskimi mediji med pripravami na volitve januarja 2008; meni, da je zelo pomembno sodelovanje novih držav članic, ki so v regiji kulturno in zgodovinsko tesno povezane;

21.

poudarja pomen podpiranja in krepitve civilne družbe in okrepljenih stikov med ljudmi pri spodbujanju razvoja demokracije in pravne države; spodbuja Komisijo, naj priložnosti, ki jih ponuja evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, v polni meri uporabi za, med drugim, nadzor nad izvajanjem ESP; poudarja, da mora biti v procesu ESP, zlasti pri spremljanju njegovega izvajanja, civilni družbi omogočeno sodelovanje in posvetovanje; poziva Komisijo, naj z vzpostavitvijo dejanskih mehanizmov za posvetovanje s civilno družbo postavi zgled; poudarja, da je pomembno zagotoviti pravično razdelitev sredstev brez političnega vmešavanja države; poziva Komisijo, naj razvije smernice za lokalne in regionalne organe o njihovi posebni vlogi pri izvajanju akcijskih načrtov evropske sosedske politike;

22.

poudarja pomen sodelovanja na področju svobode gibanja prek meja EU in njenih sosed; poziva Komisijo in Svet, da čim prej vzpostavita delovanje pododbora za pravico, svobodo in varnost EU–Gruzija ter storita vse potrebno za začetek pogajanj o sporazumih o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Gruzijo ter za podpis sporazuma o partnerstvu za mobilnost z EU, obenem pa poudarja negativni učinek, ki ga ima odlaganje sprejetja teh sporazumov na notranje konflikte v Gruziji, in opozarja na težave, ki jih je povzročila odločitev ruskih oblasti o odobritvi izdaje ruskih potnih listov osebam, ki živijo v Abhaziji in Južni Osetiji; podpira začetek pogajanj o sporazumih z Armenijo in Azerbajdžanom; spodbuja države članice, da okrepijo sodelovanje ter tako izboljšajo učinkovitost konzularnih služb v državah v južnem Kavkazu in pospešijo ustanavljanje skupnih središč za sprejem vlog za izdajo vizumov; podpira raziskavo dodatnih spodbud v okviru razvoja globalnega pristopa do migracij v vzhodni in jugovzhodni Evropi;

23.	poziva Komisijo, naj poleg tega finančno podpre navzočnost evropskih nevladnih organizacij v Armeniji, Azerbajdžanu in Gruziji, da se bodo razširili njihovo znanje in izkušnje pri oblikovanju organizirane civilne družbe;

24.

poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi zbližala nevladne organizacije in predstavnike civilnih družb treh držav južnega Kavkaza, da bi se olajšal dialog, spodbudilo medsebojno razumevanje in temeljito obravnavale težave v regiji; poziva oblasti zadevnih držav, naj ne ovirajo nobene tovrstne pobude;

25.

poudarja, da je omogočanje gibanja oseb povezano z varnimi mejami, ter pozdravlja pobudo Komisije za spodbujanje regionalnega sodelovanja v južnem Kavkazu na področju integriranega upravljanja meja; poudarja, da je treba učinkovito olajšati vizumske obveznosti za obmejni promet; ugotavlja, da je pripravljenost na obeh straneh osnovni pogoj za sodelovanje ob celotni dolžini meje med Gruzijo in Rusijo; podarja pomen, ki ga ima preglednost proračuna in prihodkov pri zagotavljanju, da je javna poraba pregledna tudi za navadne državljane;

26.

poziva vse tri države, naj si bolj prizadevajo v boju proti korupciji in pri vzpostavitvi ugodnega naložbenega in poslovnega ozračja; poudarja pomen preglednosti proračuna, katere cilj je zagotoviti odgovornost vlade za javno porabo; poudarja, da je razvoj lastninskih pravic osnova za rast majhnih in srednjih podjetij ter za trajnostni gospodarski razvoj; spodbuja pospeševanje reform tržnega gospodarstva, katerih cilj je povečati konkurenčnost in utrditi zasebni sektor; podpira usklajevanje in nadaljnjo krepitev ukrepov liberalizacije v skladu z načeli STO; poudarja, da je pomembno, da gospodarske reforme spremljajo ustrezni socialni ukrepi;

27.	poziva oblasti vseh treh držav, naj zagotovijo, da se ukrepi za boju proti korupciji ne zlorabljajo v politične namene in da se preiskave, kazenski pregoni in sodni procesi izvajajo pošteno in pregledno;

28.	ugotavlja, da so nerešeni postsovjetski konflikti in negotovost, ki jo povzročajo, povečali izdatke za vojsko v državah regije ter s tem negativno vplivali na njihov gospodarski in družbeni razvoj; zato poziva države v regiji, naj ustavijo povečevanje izdatkov za vojsko;

Miroljubno reševanje konfliktov

29.

meni, da je miroljubno reševanje nerešenih postsovjetksih konfliktov bistveno za politično stabilnost in gospodarski razvoj v južnem Kavkazu ter tudi v razširjenem regionalnem smislu; poudarja, da ima EU pomembno vlogo pri prispevanju h kulturi dialoga in razumevanju v regiji ter pri zagotavljanju izvajanja omenjene resolucije Varnostnega sveta ZN 1325 (2000); zagovarja uporabo čezmejnih programov in dialoga med civilnimi družbami kot orodij za preoblikovanje konfliktov ter krepitev zaupanja čez ločnice; zlasti pozdravlja prizadevanja Komisije pri pomoči in širjenju informacij v Abhaziji in južni Osetiji; podpira pobudo posebnega predstavnika EU za južni Kavkaz Petra Semnebyja, da bi odprli informacijske pisarne v obeh pokrajinah; poziva Komisijo in g. Semnebyja, naj razširita enako pomoč in širjenje informacij na Gorski Karabah;

30.	zavrača poskuse zunanjepolitičnih sil, da bi ustvarile ekskluzivna območja vpliva; poziva k konstruktivnemu udejstvovanju Rusije z vsemi državami v skupni soseski in poziva Rusijo, naj ne nasprotuje kakršnemu koli sodelovanju EU pri upravljanju sporov in mirovnih operacijah v južnem Kavkazu;

31.

ugotavlja, da nasprotje med načeloma samoodločbe in ozemeljske celovitosti prispeva k nadaljevanju nerešenih postsovjetskih konfliktov v južnem Kavkazu; meni, da se lahko ta težava odpravi le s pogajanji na podlagi načel iz Ustanovne listine ZN in Helsinške sklepne listine ter v okviru regionalnega povezovanja; ugotavlja, da ta proces ni mogoč brez podpore mednarodne skupnosti, in poziva EU, naj zato sprejme temu namenjene ukrepe; poleg tega meni, da sta izboljšanje odnosov med etničnimi skupinami na podlagi evropskih standardov in okrepitev pravic manjšin tako, da se okrepi družbena povezanost držav v južnem Kavkazu, bistvena za izpogajanje rešitve konfliktov v regiji;

32.

ponovno daje brezpogojno podporo ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja Gruzije ter podpira trajna prizadevanja gruzijskih oblasti pri reševanju svojih notranjih konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji; vendar obžaluje, da strani v sporu še naprej uporabljajo agresivno retoriko, ter podpira poziv generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna, naj strani podvojijo svoja prizadevanja za izogibanje dejanjem, ki bi lahko pripeljala do obnovitve spopadov v Abhaziji; spodbuja strani, naj v celoti izkoristijo dialog in pogajanje, da dosežejo končno rešitev konflikta v Južni Osetiji; poziva dejanske oblasti, naj zagotovijo varne pogoje za vračanje notranje razseljenih oseb in spoštujejo neodtujljivost lastninskih pravic v konfliktnih območjih v skladu z zgoraj navedeno resolucijo Varnostnega sveta ZN 1781 (2007); poudarja, da bodo ustrezne rešitve vprašanj glede temeljnih človekovih pravic, kot so vračanje notranje razseljenih oseb in njihove lastnine ter ustrezne preiskave vojnih zločinov in primerov pogrešanih oseb na vseh straneh, igrale ključno vlogo pri doseganju kakršne koli trajne pomiritve; poziva vse vpletene strani, naj se vrnejo za pogajalsko mizo; pozdravlja prvo srečanje na visoki ravni med predstavniki Gruzije in Abhazije, ki je nedavno potekalo po dolgem premoru;

33.

meni, da odlašanje pri reševanju konflikta v Gorskem Karabahu ne bo koristilo nobeni od vpletenih strani, ampak bo ogrozilo regionalno stabilnost ter regionalni politični in oviralo gospodarski napredek; ponovno izraža svoje spoštovanje in podporo ozemeljski celovitosti in mednarodno priznanim mejam Azerbajdžana, kakor tudi pravici do samoodločbe narodov v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in Helsinško sklepno listin o ; poziva Armenijo in Azerbajdžan, naj uporabita vsako priložnost za miroljubno reševanje konflikta v Gorskem Karabahu; ponovno izraža svojo močno podporo skupini OVSE iz Minska, vendar obžaluje, da ni bil dosežen bistven napredek pri pogajanjih; poziva zainteresirane strani, naj izvajajo zadevne resolucije Varnostnega sveta OZN in naj zlasti dovolijo varno in dostojanstveno vračanje beguncev in notranje razseljenih oseb v njihove domove; svari pred militantno in provokativno retoriko, ki lahko spodkoplje pogajalski proces;

34.

obžaluje, da prizadevanje za zbližanje treh držav v regiji ovirajo trajni nerešeni postsovjetski konflikti zaradi ozemeljskih zahtev in separatizma; poudarja, da se konfliktna območja pogosto uporabljajo kot zatočišče za organizirani kriminal, pranje denarja, trgovino z drogami in tihotapljenje orožja;

35.	opominja zadevne oblasti, da beguncev in notranje razseljenih oseb ne bi smeli uporabljati kot orodij v konfliktu; poziva k odločnim ukrepom za izboljšanje življenjskih pogojev in socialne situacije notranje razseljenih oseb, preden se jim dejansko prizna človekova pravica do vrnitve domov;

36.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej zagotavljajo finančno podporo za prizadevanje Armenije, Azerbajdžana in Gruzije pri obravnavi položaja beguncev in razseljenih oseb, da pomagajo pri obnovi zgradb in gradnji cest, infrastrukture za oskrbo z vodo in elektriko, bolnišnic in šol, da se omogoči učinkovitejše povezovanje teh skupnosti, obenem pa se pospeši razvoj regij, v katerih živijo, ne da bi pozabili na lokalno prebivalstvo, ki prav tako pogosto živi pod pragom revščine; poudarja pomen reševanja težave glede številnih protipehotnih min, ki so posledica konflikta v Gorskem Karabahu ter še vedno poškodujejo in občasno ubijejo ljudi;

37.

poziva ključne akterje v regiji, naj prevzamejo konstruktivno vlogo pri reševanju nerešenih postsovjetskih konfliktov v regiji ter sprejmejo ukrepe za normalizacijo svojih odnosov s sosedami; ponovno poziva Turčijo, naj si začne resno in dejavno prizadevati za razrešitev še odprtih sporov z vsemi svojimi sosedami v skladu z Ustanovno listino ZN, zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta OZN in drugimi zadevnimi mednarodnimi konvencijami, zlasti pa iskreno in odprto obravnavati pretekle dogodke; ponovno poziva turško in armensko vlado, naj začneta s postopkom sprave za sedanjost in preteklost ter poziva Komisijo, naj omogoči ta postopek s pomočjo regionalnega sodelovanja znotraj ESP in politike sinergije Črnega morja; poziva Komisijo in Svet naj obravnavata odprtje turške meje z Armenijo z oblastmi obeh držav;

38.

predlaga ustanovitev konference 3+3 o varnosti in sodelovanju v južnem Kavkazu, ki bi vključevala tri države južnega Kavkaza na eni strani ter EU, Združene države in Rusijo na drugi, katere namen bi bil razprava o vprašanju varnosti in regionalnega sodelovanja v južnem Kavkazu, pri čemer bi bila pozornost namenjena zlasti oblikovanju pravega okvira za reševanje nerešenih postsovjetskih konfliktov v regiji;

Sodelovanje na področju energetike in prometa

39.

daje velik pomen odprtju plinovoda Baku-Tbilisi-Erzurum in naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan ter poudarja pomen projektov transkaspijskega energetskega koridorja, ki lahko prispevajo k gospodarskemu in trgovinskemu razvoju regije in k krepitvi varnosti in raznolikosti zagotavljanja oskrbe z energijo ter tranzitnih sistemov od Azerbajdžana in kaspijskega bazena do trga EU; vendar odločno zahteva, naj sodelujoče države in Komisija vključijo Armenijo v projekt plinovoda Baku-Tbilisi-Erzurum ter v projekte transkaspijskega energetskega koridorja, v skladu z regionalnim ciljem sodelovanja, ki ga spodbuja ESP;

40.

poudarja, da je pomembno poglabljati energetsko partnerstvo med EU in Azerbajdžanom iz zgoraj navedenega memoranduma o soglasju z dne 7. novembra 2006, in pozdravlja pripravljenost azerbajdžanske in gruzijske vlade, da sta še naprej dejavni pri spodbujanju tržne oskrbe z energijo in raznolikosti tranzitnih poti v regiji ter tako bistveno prispevata k evropski varnosti oskrbe z energijo;

41.

pozdravlja poročilo prej omenjene skupine na visoki ravni za promet z naslovom „Mreža za mir in razvoj“ ter sporočilo Komisije o razširitvi glavnih vseevropskih prometnih osi na sosednje države (KOM(2007)0032); ponovno izraža svojo podporo oblikovanju nove infrastrukture in donosnih prometnih koridorjev za diverzifikacijo tako dobaviteljev kot poti, kot na primer transkaspijskega energetskega koridorja, ki bo potekal prek črnomorske regije, plinovoda Nabucco ter projektov INOGATE in TRACECA (Transport Corridor Europe-Caucasus-Asia), ki povezujeta črnomorsko in kaspijsko regijo;

42.

upošteva nastanek nove stvarnosti, katere bistveni elementi so podnebne spremembe in varnost oskrbe; priznava, da je ustvarjanje raznolikosti oskrbe bistveno in se lahko doseže le z okrepljenim sodelovanjem s sosednjimi državami, zlasti državami v južnem Kavkazu in srednji Aziji ter spodbuja regionalni in medregionalni razvoj; meni, da mora biti uresničitev projektov diverzifikacije oskrbe z energijo ena od prednostnih nalog okrepljene ESP, in poziva k večji podpori za izboljšanje naložbenega ozračja in ureditvenega okvira na podlagi načel Pogodbe o energetski listini v energetskih sektorjih držav proizvajalk in tranzitnih držav;

43.

ugotavlja, da bo po ocenah azerbajdžanske plinske in naftne rezerve mogoče izkoriščati še naslednjih petnajst do dvajset let; ugotavlja, da vsebujejo naftna polja pod Kaspijskim morjem po zadnjih ocenah približno 14 milijard sodčkov in zalog plina je približno od 850 do 1370 milijard m³; ugotavlja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo Azerbajdžanu omogočili, da se izogne nevarnostim „prekletstva bogatih virov“; zato poudarja pomen trajnostnih alternativ s političnega in gospodarskega stališča; poziva azerbajdžansko vlado, naj sprejme ukrepe za vzpostavitev zakonodajnega in operativnega okvira, ki bo omogočil kar najboljšo izrabo pomoči EU na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti;

44.	z zanimanjem pozdravlja predlog Komisije za pripravo študije uresničljivosti mogočega sosedskega sporazuma o energiji ter v ta namen spodbuja partnerske države ESP, da spoštujejo mednarodno pravo in sprejete obveznosti na svetovnih trgih;

45.

podpira prizadevanja armenske vlade za hitro zaprtje stare enote jedrske elektrarne Medzamor in za iskanje ustrezne alternativne rešitve za oskrbo z energijo, kot je zahtevala EU, vendar izraža zaskrbljenost zaradi vladne odločitve o gradnji nove enote v isti jedrski elektrarni, ki je na potresnem območju, ter spodbuja armenske organe, naj najdejo alternativne rešitve za oskrbo z energijo;

46.

priporoča, da je treba pri sodelovanju na področju energetike upoštevati tudi lastne energetske potrebe in koristi držav zlasti glede dostopa do energije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da energetski projekti, ki se financirajo z uradno razvojno pomočjo iz ESPI, neposredno vplivajo na zmanjšanje revščine in da so ugodni za lokalno prebivalstvo; poziva Komisijo, naj okrepi podporo za prizadevanja treh držav v boju proti podnebnim spremembam in preuči dejanske rešitve glede vzorcev neučinkovite proizvodnje in porabe energije, vključno s prenosom tehnologije;

47.

opozarja na medregionalne pobude, kot je železniški projekt Baku-Tbilisi-Kars; verjame, da ta pobuda omogoča boljše gospodarsko in politično vključevanje tega dela sveta v evropsko in mednarodno gospodarstvo ter bo prispevala h gospodarskemu in trgovinskemu razvoju v regiji; vendar poudarja, da ta projekt obide obstoječo in v celoti delujočo železniško progo v Armeniji; poziva republike južnega Kavkaza in Turčijo, naj učinkovito vodijo politiko regionalnega gospodarskega povezovanja in se vzdržijo kakršnih koli kratkoročnih in politično vodenih regionalnih energetskih in prometnih projektov, ki kršijo načela ESP o uravnovešenem razvoju;

Druge opombe

48.	ponovno poziva posebnega predstavnika EU za južni Kavkaz, da svoja redna poročila, vključno s končnim celovitim poročilom na koncu misije, da na voljo Parlamentu;

49.	pozdravlja sklep Komisije z dne 10. maja 2007, da poveča svoje predstavništvo v Erevanu in odpre predstavništvo v Bakuju do konca leta 2007; poziva Komisijo, da zagotovi, da ta predstavništva začnejo nemudoma delovati;

50.	meni, da je večja prepoznavnost posebnega predstavnika EU za južni Kavkaz zelo pomembna za boljše seznanjanje zadevnih držav in njihovih prebivalcev s pristopom EU; meni, da je v zvezi s tem bistvena dejavna vključitev civilne družbe;

51.	poziva Komisijo in Svet, naj na podlagi posameznih dosežkov posamezne države preučita nove boljše sporazume z zadevnimi državami;

52.

poziva parlamente zadevnih držav, naj okrepijo delegacije parlamentarne opozicije v svojih delegacijah pri odborih za parlamentarno sodelovanje, ter podpira krepitev regionalnega parlamentarnega sodelovanja, vključno s parlamentarno skupščino črnomorskega gospodarskega sodelovanja in južnokavkaško parlamentarno pobudo;

53.	poudarja potrebo po uporabi obstoječih večstranskih organizacij za krepitev povezave med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza;

54.	ponovno potrjuje potrebo po uskladitvi institucij EU z drugimi dvostranskimi in večstranskimi akterji, da se zagotovi usklajenost akcijskih načrtov in obveznosti do Sveta Evrope, OVSE, Nata in ZN;

55.	poudarja, da je južni Kavkaz pomemben za EU ter da mora Parlament natančno spremljati izvajanje različnih akcijskih načrtov ESP;

56.	naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Armenije, Azerbajdžana in Gruzije ter vladam Turčije, Združenih držav in Ruske federacije ter generalnemu sekretarju ZN.

(1) UL C 98 E, 23.4.2004, str. 193.

(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0538.

(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0413.

(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0017.

(5) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

19.2.2009

Uradni list Evropske unije

CE 41/64

P6_TA(2008)0017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki za Črno morje (2007/2101(INI))

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje“(KOM(2007)0160),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Regionalno sodelovanje na območju Črnega morja: trenutno stanje, možni ukrepi EU za nadaljnji razvoj“(KOM(1997)0597),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o krepitvi evropske sosedske politike 2006 (KOM(2006)0726),

—	ob upoštevanju akcijskih načrtov evropske sosedske politike (ESP), ki so jih sprejeli Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija in Ukrajina, ter sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, ki so bili podpisani s temi državami in ki potečejo leta 2008 ali 2009,

—	ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani, ki je začel veljati dne 1. decembra 1997 in je potekel leta 2007,

—	ob upoštevanju sklepa Sveta 2006/35/ES z dne 23. januarja 2006 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop s Turčijo (1)(„partnerstvo za pristop“),

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Republiki Moldaviji, Ruski federaciji, Turčiji, Ukrajini in južnem Kavkazu,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o brodolomih v Kerčenski ožini v Črnem morju in posledičnem onesnaženju (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 z naslovom: „Naproti skupni zunanji politiki na področju energetike“ (5),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem in Odbora za regionalni razvoj (A6-0510/2007),

ker leži črnomorska regija na križišču Evrope, osrednje Azije in Bližnjega vzhoda, za katerega so značilne tesne zgodovinske in kulturne vezi ter ogromne možnosti, hkrati pa je območje tudi zelo raznoliko; ker regija vključuje države članice EU – Bolgarijo, Grčijo in Romunijo, državo kandidatko – Turčijo in partnerice evropske sosedske politike – Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Republiko Moldavijo, Ukrajino in tudi Rusijo, s katero goji EU strateško partnerstvo na osnovi štirih skupnih prostorov,

ker je Črno morje s pristopom Bolgarije in Romunije k EU do neke mere postalo notranje morje Unije in je s tem za EU pridobilo novo razsežnost v strateškem pomenu, s čimer so se pomnožili skupni izzivi in cilji ter so se odprle nove možnosti za okrepitev sodelovanja med EU in državami v regiji s ciljem oblikovanja resničnega območja stabilnosti, varnosti, demokracije in blaginje,

C.	ker je treba možnosti za sodelovanje pri razvoju in upravljanju sinergije v črnomorski regiji opredeliti glede na veliko število obstoječih regionalnih politik, struktur in pristopov,

D.	ker je Komisija prvotno strategijo za črnomorsko regijo predlagala v svojem zgoraj omenjenem sporočilu iz leta 1997 o regionalnem sodelovanju na območju Črnega morja,

E.	ker so posebni vidiki politike EU za južni Kavkaz obravnavani v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 17. januarja 2008 na to temo,

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje“ in cilj okrepljenega sodelovanja s črnomorsko regijo in znotraj nje, ki bi se ga doseglo z novim regionalnim pristopom, ki bi dopolnjeval obstoječe dvostranske politike; ugotavlja, da je še zlasti zaradi vprašanj energetske varnosti in pristopnih pogajanj s Turčijo, pa tudi zaradi sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, ki se kmalu iztečejo, in pogajanj o njihovi prihodnosti, regionalno sodelovanje v črnomorski regiji eno prednostnih nalog zunanje politike EU; meni, da bi prihodnjemu razvoju Črnega morja dolgoročno zelo koristila neodvisna strategija Črnega morja;

2.	poudarja, da črnomorska regija potrebuje skladnejši, bolj trajnosten in strateški odgovor, ki bo vodil k oblikovanju politike Črnega morja, vzporedno s politiko severne dimenzije in evro-sredozemskim partnerstvom;

meni, da morajo za sprejetje skladnega, učinkovitega in ciljno usmerjenega pristopa v zvezi z regionalno politiko sporočilu slediti skladni ukrepi EU za krepitev resnične regionalne dimenzije, prilagojene območju; prav tako je zaskrbljen, ker se ni izvedlo ustrezne ocene rezultatov črnomorske regionalne strategije od leta 1997; poziva Komisijo, da pripravi celovito oceno prejšnjih in sedanjih dejavnosti in svoje ugotovitve predstavi Parlamentu;

pozdravlja namero Komisije, da leta 2008 pripravi prvo oceno sinergije Črnega morja, in jo poziva, naj pripravi konkretne predloge, kako spodbuditi regionalno sodelovanje in resnično partnerstvo v črnomorski regiji. Ti predlogi naj temeljijo na rezultatih ocene, v njih pa naj se upoštevajo tudi priporočila iz te in drugih resolucij, ki jih je o tej tematiki sprejel Parlament; spodbuja Komisijo, naj pri pripravi pregleda ali razširitve strategije za Črno morje uporabi izkušnje, ki jih je pridobila s severno dimenzijo;

poudarja, da pristop k črnomorski regionalni politiki ne sme pomeniti alternativne možnosti članstvu v EU in ne sme opredeljevati mej EU; vseeno meni, da bi morali biti v tem dokumenti navedeni cilji skladen del širše zunanje politike EU do sosednjih držav in držav iz črnomorske regionalne strategije;

meni, da bi se morale v regionalno sodelovanje v črnomorski regiji kot enakovredne partnerice vključiti EU, države iz evropske sosedske politike, država kandidatka Turčija in Rusija; meni, da bodo vse možnosti, ki jih ponuja evropsko sodelovanje v regiji, polno izkoriščene samo, če se bo v državah okoli Črnega morja postopno izoblikoval občutek soodgovornosti za skupne regionalne izzive, kamor sodijo tudi varnostna vprašanja; poziva Svet in Komisijo, naj k oblikovanju ustrezne politike dejavno pritegneta vse države črnomorske regije;

meni, da mora biti nov regionalni pristop usmerjen k številnim prednostnim področjem, za katera bi morala Komisija oblikovati podroben akcijski načrt, ki bi predvidel konkretne cilje, merila uspešnosti in nadaljnje ukrepe ter ki bi oblikoval osnovo za okrepitev vključevanja EU v regijo in za sodelovanje znotraj regije; poudarja, da se mora EU osredotočiti na omejeno število prednostnih ciljev in paziti, da bi ne prišlo do razpršitve in podvajanja naporov;

Varnostni izzivi

poudarja, da predstavljajo nerešeni konflikti, ki so še vedno prisotni v črnomorski regiji, veliko oviro za stabilnost in trajnostni razvoj regije ter za proces krepitve regionalnega sodelovanja; zato poziva k bolj dejavni in celostni udeležbi EU v prizadevanjih za rešitev konfliktov v skladu z mednarodnim pravom in načeli ozemeljske celovitosti, poziva pa tudi k bistveno dejavnejši vlogi, ki naj jo EU prevzame pri upravljanju konfliktov in operacijah za vzdrževanje miru; meni, da mora igrati EU ključno vlogo pri utrjevanju kulture razumevanja, dialoga in zaupanja v regiji;

se zaveda precejšnje vojaške navzočnosti Rusije v regiji, ki ima v krimskem mestu Sevastopol zasidrano črnomorsko floto; poudarja, da se sporazum med Rusijo in Ukrajino o črnomorski floti izteče leta 2017; ugotavlja, da je ta še nerešena zadeva že sprožila trenja med rusko in ukrajinsko vlado; poziva EU, da se dejavno odzove na to strateško pomembno vprašanje in tesneje sodeluje z obema vladama;

10.	poudarja, da mora EU opredeliti jasen niz prednostih nalog na področju svobode, varnosti in pravice v okviru sinergije Črnega morja, da se doseže usklajenost in združljivost vseh področij politik;

11.

Ob upoštevanju visokih vizumskih dajatev, ki se za nekatere sosedske države uporabljajo od širitve schengenskega območja 21. decembra 2007, poziva Svet in Komisijo, naj nadzirata vizumske dajatve in jih znižata na sprejemljivo raven za državljane držav, ki sodelujejo v ESP ali v strateškem partnerstvu z EU;

12.

poudarja potrebo po reševanju vprašanj v zvezi s čezmejnim kriminalom, trgovino z ljudmi in nezakonitim priseljevanjem, seveda ob polnem spoštovanju načela nevračanja; poudarja, da morajo biti ukrepi na tem področju združeni z ustreznimi ukrepi za povečanje mobilnosti, s čimer bi spodbujali stike med ljudmi in tako širili evropske vrednote demokracije, pravne države in človekovih pravic; zato Svet in Komisijo poziva, naj skleneta sporazum o poenostavitvi vizumskega postopka in sporazum o ponovnem sprejemanju s tistimi črnomorskimi državami, s katerimi sporazuma še nista sklenjena, od Sveta in Komisije pa tudi pričakuje, da bosta z vsemi drugimi možnimi sredstvi spodbujala mobilnost, vključno s podpisom sporazumov o partnerstvu za mobilnost z državami evropske sosedske politike; poudarja, da je učinkovita poenostavitev vizumskih postopkov še zlasti potrebna zaradi lokalnega čezmejnega prometa in specifičnih skupin prebivalstva, npr. študentov, poslovnežev in predstavnikov civilne družbe;

13.

poudarja pomen nadaljnjega razvoja čezmejnega sodelovanja in sodelovanja pri upravljanju mej, da bi dosegli cilje v zvezi z varnostjo in neoviranim gibanjem; meni, da je misija pomoči EU za mejne prehode med Moldavijo in Ukrajino (EUBAM) pomembna izkušnja pri odpravljanju varnostnih izzivov z večstranskim sodelovanjem, in je prepričan, da bi jo bilo treba še okrepiti in uporabiti kot zgled mejnega sodelovanja;

14.	poudarja potrebo po poglobljeni analizi določenih varnostnih razmer in izzivov v posameznih državah črnomorske regije; podpira predlog, da bi Europolu podelili mandat in sredstva za raziskave, povezane z regijo, zlasti v zvezi z migracijami;

Spodbujanje politične stabilnost in uspešne demokracije

15.

meni, da novi pristop k črnomorski politiki ne sme biti omejen le na gospodarsko sodelovanje, temveč si mora prizadevati tudi za oblikovanje območja trajnostne demokracije, vladavine prava in dobrega javnega upravljanja, ter nadalje poudarja še zlasti pomen politične in sodne reforme in učinkovitega uresničevanja zavez; poudarja, da je krepitev spoštovanja človekovih pravic, demokracije in temeljnih svoboščin eden izmed glavnih stebrov zunanje politike EU, in izpostavlja potrebo po vključevanju teh vrednot tako v dvostranske odnose kot v regionalni pristop, in to ne glede na stopnjo pripravljenosti, ki so jo pokazale partnerske vlade; poziva Evropsko unijo, naj vprašanja regionalnega sodelovanja na teh področjih izpostavi v dialogu o človekovih pravicah in posvetovanju s črnomorskimi državami, pa tudi na večstranskih forumih; spodbuja Komisijo, naj za spodbujanje regionalnega sodelovanja med civilnimi družbami v polni meri uporabi možnosti, ki jih ponujata evropski instrument za demokracijo in človekove pravice ter sinergija Črnega morja;

16.

pozdravlja pobudo za oblikovanje črnomorske evroregije, katere namen bi bila krepitev regionalnega sodelovanja s spodbujenim sodelovanjem med regionalnimi in lokalnimi akterji; poudarja pomen projektov od spodaj navzgor in čezmejnega sodelovanja na lokalni ravni za oblikovanje resničnega prostora demokracije in vzpostavitev učinkovitega upravljanja v črnomorski regiji;

17.

poudarja, da je ključnega pomena vzpostavljanje in razvijanje dobrih sosedskih odnosov med državami črnomorske regije ter njihovih odnosov s sosedami na podlagi medsebojnega spoštovanja, ozemeljske celovitosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih in prepovedi uporabe sile ali grožnje s silo kot temeljnih načel pri krepitvi regionalnega sodelovanja; poudarja pomen tesnega dialoga s civilno družbo in medkulturnega dialoga na tem področju ter poziva Komisijo, naj tak dialog naprej spodbuja, zlasti v okviru leta medkulturnega dialoga 2008, da se ustvari kultura medsebojne strpnosti, spoštovanja raznolikosti in regionalnega dialoga ter sodelovanja;

Sodelovanje na področju energije, prometa in okolja

18.

ugotavlja strateški pomen črnomorske regije za diverzifikacijo in varnost oskrbe z energijo v EU, saj je območje proizvodnje in prenosa energije; poziva Svet in Komisijo, naj nujno razmislita o povečanju svoje praktične podpore za infrastrukturne projekte strateškega pomena; ponovno izraža svojo podporo oblikovanju nove infrastrukture in trajnih prometnih koridorjev za diverzifikacijo tako dobaviteljev kot poti, kot na primer transkaspijskega energetskega koridorja, ki bo potekal prek črnomorske regije, plinovodov Nabucco, Konstanca – Trst in AMBO ter drugih načrtovanih tranzitnih projektov za plin in nafto čez Črno morje ter projektov INOGATE (sistem za transport nafte in plina v Evropo) in TRACECA (transportni koridor Evropa-Kavkaz-Azija), ki povezujeta črnomorsko in kaspijsko regijo; poziva k presoji vplivov gradnje takšnih novih tranzitnih infrastruktur na družbo in okolje;

19.	meni, da bi morala sinergija Črnega morja predstavljati ustrezen okvir za spodbujanje tržnih reform v regiji, ki so namenjene ustvarjanju konkurenčnih, predvidljivih in preglednih energetskih trgov;

20.

meni, da bi pobude za krepitev konkretnih povezav med vsemi črnomorskimi državami zelo pripomogle k regionalni skladnosti; meni, da sodelovanje na področju prometa in okolja ne bi smelo biti omejeno na energetska vprašanja, temveč bi moralo zajemati celosten pristop, ki bi upošteval potrebe regije; je seznanjen z načrti za gradnjo črnomorske avtoceste; poudarja pomen Črnega morja in Donave kot strateških prevoznih poti v regiji;

21.

poudarja pomen Donave kot ene glavnih prometnih osi in gospodarskih poti, ki povezuje EU in črnomorsko regijo; zato meni, da bi morala biti trajnostni razvoj Donave in njen gospodarski potencial za povezovanje črnomorskih držav med prednostnimi nalogami EU v regiji; naproša Komisijo, naj pripravi študijo, ki bo obravnavala morebitne konkretne pobude v zvezi s tem, vključno z okoljskimi vidiki; poudarja, da je za zagotavljanje intermodalnega prevoza in če želi EU v polni meri izkoristiti dostop do Črnega morja, bistvenega pomena, da se razvijajo infrastrukture v črnomorskih pristaniščih EU (Burgas, Constanța, Mangalia in Varna) in v pristaniščih ob ustju reke Donave;

22.

je globoko zaskrbljen nad okoljskimi razmerami v črnomorski regiji, še zlasti stanjem Črnega morja, ki so posledica nenadzorovanega onesnaževanja in številnih ekoloških nesreč ter stanja Donave in njene delte; poudarja, da je treba doslednejše izvajati večstranske okoljske sporazume v regiji in vključiti presojo okoljskih vplivov v vse regionalne projekte, ter poziva k tesnejšemu sodelovanju med EU in črnomorskimi državami, da bi se lažje soočili s številnimi okoljskimi izzivi v regiji;

23.

je posebno zaskrbljen nad nenadzorovanim onesnaževanjem z nafto in vplivi na prostoživeče živali in rastline; poudarja potrebo po sodelovanju, ki bo preseglo podporo, ki jo nudi Komisija s svojim centrom za spremljanje in obveščanje, zlasti na področju preprečevanja izlitja nafte, s posebnim poudarkom na večji varnosti pri pomorskemu prevozu za tankerje;

24.	opozarja na delto Donave, ki nudi edinstveni življenjski prostor za številne rastline in živali; poudarja, da je zelo pomembno izvesti presojo vplivov, ki jih imajo na okolje infrastrukture, kot je kanal reke Bistraja med Romunijo in Ukrajino;

25.	poziva Komisijo, naj pri reševanju okoljskih težav uporabi pristop delovne skupine DABLAS za Donavo in Črno morje in se osredotoči tudi na porečja Dnestra in Dnepra, ne le na Donavo;

Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje

26.

izpostavlja neenako, četudi močno gospodarsko rast celotne regije, vendar opozarja, da je ta rast bolj trajnostna v državah, ki izvažajo nafto in plin; izpostavlja krhkost zasebnega sektorja v številnih državah ob Črnem morju; poudarja, da je za prebivalce in trgovinske partnerje pomembno, da se v črnomorski regiji oblikuje prostor gospodarskih priložnosti in blaginje; poudarja potrebo po izboljšanju pogojev za naložbe, tako za domača kot za mednarodna podjetja, še posebej z okrepljenim bojem proti korupciji in goljufijam ter s spodbujanjem reform tržnega gospodarstva, namenjenih povečanju konkurenčnosti in ekonomske privlačnosti, kar bo ustvarilo raznoliko gospodarstvo in omogočilo trajnostno rast ter socialno pravičnost in skladnost; spodbuja usklajevanje in nadaljnjo liberalizacijo ukrepov ter podpira oblikovanje območja proste trgovine v skladu z načeli STO; meni, da mora imeti EU kot pomembna gospodarska partnerica črnomorskih držav vodilno vlogo pri doseganju navedenih ciljev in spodbujanju regije, da sprejme potrebne ukrepe;

27.

upošteva pomembno vlogo obalnega in morskega turizma kot osrednjega katalizatorja za trgovinski in gospodarski razvoj črnomorske regije; poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju turistične infrastrukture in večji diverzifikaciji turističnih proizvodov, s čimer se bodo ohranila tradicionalna sredstva za preživljanje, bolje bodo izkoriščani naravni viri (na primer geotermalni viri, ki ponujajo pomembne poslovne priložnosti), boljša pa bo tudi kakovost življenja v regiji; poudarja, da bo poenostavitev vizumskih postopkov v soseščini vplivala na večjo mobilnost in spodbudila trgovinsko in gospodarsko dejavnost; verjame, da bi morala sinergija Črnega morja predstavljati ustrezen okvir za spodbujanje razvoja turizma v črnomorski regiji;

28.

opozarja na medregionalne pobude kot je železniški projekt Baku-Tbilisi-Kars; verjame, da ta pobuda omogoča boljše gospodarsko in politično vključevanje tega dela sveta v evropsko in mednarodno gospodarstvo ter da bo prispevala h gospodarskemu in trgovinskemu razvoju v regiji; vendar poudarja, da ta projekt obide obstoječo in v celoti delujočo železniško progo v Armeniji; poziva republike južnega Kavkaza in Turčijo, naj vodijo učinkovito politiko regionalnega gospodarskega povezovanja in se vzdržijo kakršnih koli kratkoročnih in politično utemeljenih regionalnih energetskih in prometnih projektov, ki kršijo načela evropske sosedske politike o uravnovešenem razvoju;

Izobraževanje, usposabljanje in raziskave

29.	poudarja pomen tesnejšega medkulturnega dialoga in poziva Komisijo, naj ga spodbuja še naprej;

30.

poudarja potrebo po tesnejših stikih med ljudmi, kar je mogoče doseči s spodbujanjem sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja in raziskav prek obstoječih in razpoložljivih programov EU (Tempus, Erasmus Mundus, sedmi okvirni raziskovalni program); poziva EU in črnomorske države k okrepitvi sodelovanja na teh področjih;

31.	poudarja, da je treba poenostaviti postopke za dodeljevanje delovnih dovoljenj, med drugim s sistemom modre izkaznice, in tako v EU privabiti raziskovalce iz črnomorskih držav;

Institucionalni in finančni vidiki

32.

pozdravlja vodilno vlogo, ki naj jo igrajo države članice EU iz te regije pri spodbujanju tesnejšega sodelovanja z regijo in znotraj nje; meni, da Romunija, Bolgarija in Grčija kot države članice EU v črnomorski regiji lahko igrajo oziroma bi morale igrati vodilno vlogo v tem pogledu; poudarja posebno vlogo, ki naj jo te države članice igrajo pri prenosu strokovnega znanja in izkušenj prek programov Twinning, TAIEX in Sigma; meni, da bi bilo treba pri izmenjavi praks in izkušenj v polni meri izkoristiti izkušnje EU pri spodbujanju regionalnega sodelovanja v drugih sosednjih območjih, še posebej znotraj severne dimenzije;

33.	poudarja položaj Rusije in Turčije v črnomorski regiji in njun pomen za spodbujanje regionalnega sodelovanja; meni, da je za uspeh črnomorskega regionalnega sodelovanja pomembno, da na konstruktiven način vključuje omenjeni državi, skupaj z vsemi ostalimi državami, ki mejijo na območje;

34.

opozarja, da je na območju Črnega morja vzpostavljena že cela vrsta mehanizmov regionalnega sodelovanja; zato poudarja, da morajo EU in črnomorske države uskladiti dejavnosti in preprečiti podvajanje dela; meni, da bi lahko krepitev različnih regionalnih organizacij in pobud, kot so Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje (BSEC), Črnomorski forum za dialog in partnerstvo, Organizacija GUAM za demokracijo in gospodarski razvoj ter druge sektorske organizacije, v skladu z njihovim posebnim znanjem in s tesnejšim sodelovanjem z njimi, po možnosti v okviru nove strukture,, predstavljala ustrezen okvir za ustvarjanje sinergije; meni, da bi se morala politična razsežnost dialoga in sodelovanja s črnomorsko regijo in znotraj nje še naprej razvijati;

35.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija pred kratkim pridobila status opazovalke pri BSEC, in je seznanjen s sedanjimi odnosi med Evropskim parlamentom in parlamentarno skupščino BSEC; meni, da je pomembno nadalje okrepiti parlamentarno razsežnost sodelovanja med Evropskim parlamentom in parlamenti črnomorskih držav;

36.

poudarja potrebo po razvijanju sodelovanja v črnomorski regiji tudi na nevladni ravni; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre oblikovanje združenja nevladnih organizacij za Črno morje, da se oblikuje okvir za izmenjavo med civilno družbo v regiji, poveča ozaveščenost o skupnih problemih in prispeva k izvedbi in spremljanju politik EU za to regijo;

37.

poziva k racionalni uporabi finančnih instrumentov Skupnosti, tako da bi izboljšali uskladitev evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, strukturnih skladov in predpristopnih skladov, ki so regiji na voljo; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami upravičenkami določi splošen sistem poročanja, preden bodo sredstva izplačana, da bo mogoče opazovati in oceniti, kako trajna in učinkovita je poraba teh sredstev in koliko je v skladu s splošnimi političnimi cilji EU;

38.

odobrava podvojitev finančnih sredstev, ki so v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta na voljo za financiranje čezmejnih projektov; poziva, naj načela, ki urejajo strukturne sklade, zlasti partnerstvo, trajnost, učinkovitost, nediskriminacija in decentralizacija, veljajo tudi za porabo teh finančnih sredstev; poziva Komisijo, naj Parlament s kratkim poročilom vsaki dve leti obvešča o izrabi teh sredstev ter o doseženem napredku;

39.	poziva Komisijo, naj za medosebne projekte na področju čezmejnega sodelovanja omogoči uporabo decentraliziranega finančnega instrumenta „Small Project Funds“ in posebno spodbuja uporabo tega instrumenta;

40.	poudarja potrebo po krepitvi usposobljenosti lokalnih in regionalnih interesnih skupin v črnomorski regiji za načrtovanje in priprave ter izvedbo projektov, da bi tako zagotovili učinkovito upravljanje finančnih instrumentov Skupnosti;

41.	naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom vseh črnomorskih držav.

(1) UL L 22, 26.1.2006, str. 34.

(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0538.

(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0625.

(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0016.

(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0413.

19.2.2009

Uradni list Evropske unije

CE 41/73

P6_TA(2008)0019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o vlogi žensk v industriji (2007/2197(INI))

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 2, člena 3(2) ter členov 141 in 157 Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju Listine unije o temeljnih pravicah, podpisane dne 12. decembra 2007 (1), zlasti členov 15, 23, 27, 28 in 31 Listine,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. oktobra 2005 z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Politični okvir za krepitev proizvodnje EU – za celovitejši pristop k industrijski politiki“(KOM(2005)0474),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu socialno-ekonomskemu odboru in Odboru regij z dne 18. julija 2007 z naslovom „Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi“(KOM(2007)0424),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o industrijskih odnosih v Evropi v letu 2006,

—	ob upoštevanju poročila Komisije o nedavnih dosežkih evropskega sektorskega socialnega dialoga, objavljenega leta 2006,

—	ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela o enakosti med spoloma na področju dela,

—	ob upoštevanju okvira delovanja za spodbujanje enakosti med spoloma, ki so ga podpisali socialni partnerji na evropski ravni,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. septembra 2002 o zastopanosti žensk v organih socialnih partnerjev Evropske unije (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2000 o sporočilu Komisije z naslovom „Ženske in znanost – mobiliziranje žensk za obogatitev evropskega raziskovanja“ (4),

—	ob upoštevanju javne predstavitve o vlogi žensk v industriji, ki sta jo dne 5. junija 2007 organizirala Odbor za pravice žensk in enakost spolov,

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0519/2007),

A.	ker je industrija v posameznih državah članicah Evropske unije strateško pomembna za ustvarjanje blaginje in delovnih mest, kar je treba ohraniti,

B.	ker stereotipi, ki pogojujejo izbiro izobraževalne in poklicne usmeritve, prispevajo k neenaki udeležbi žensk v industrijskem sektorju,

C.	ker bi morala vloga žensk v industriji vselej temeljiti na načelu enakih plač in poklicnih možnosti, s čimer bi spodbujali njihovo večjo prisotnost tudi v tistih vejah industrije, ki niso stereotipno ženske,

ker se vloge žensk v industriji razlikujejo zaradi različne zastopanosti po panogah – v nekaterih sektorjih industrije so večinska delovna sila (tekstilna, oblačilna, čevljarska industrija, proizvodnja vezenin, izdelkov iz plute in kablov, električna, elektronska in živilska industrija), medtem ko so na področju visoke tehnologije premalo zastopane, zaradi česar se tudi srečujejo z različnimi težavami,

E.	ker ženskam njihova spolna pripadnost še vedno ovira napredovanje v industrijskem sektorju, kar je danes še bolj izrazito,

ker v sektorjih s pretežno žensko delovno silo prevladujejo nižje plače, kar je dokaz, da je žensko delo obravnavano diskriminatorno; ker kolektivne delovne pogodbe na splošno ne upoštevajo dovolj razsežnosti spola in posebnih potreb žensk, zato je treba sprejeti bolj obvezne ukrepe za zagotovitev izvajanja veljavne zakonodaje,

G.	ker v povprečju 14 % zaposlenih žensk v EU dela v industriji, v nekaterih državah pa ta delež presega 25 %; ker je med njimi več kot 21 % zaposlenih s krajšim delovnim časom, in ker je 65 % zaposlenih s krajšim delovnim časom v industrijskem sektorju žensk,

H.	ker morajo vsa podjetja ne glede na njihovo velikost in področje dejavnosti spoštovati načelo enakosti pri delu,

ker so ženske, ki imajo negotovo zaposlitev ali zaposlitev s skrajšanim delovni časom, s pogodbo za določen čas ali atipično pogodbo, pogosteje žrtve diskriminacije, zlasti ko imajo otroke, in ker imajo tudi na splošno manj možnosti za osnovno izobraževanje, vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje; ker ženske z negotovo ali občasno zaposlitvijo pogosto ne morejo redno prispevati v pokojninski sklad, zato so bolj izpostavljene revščini v poznejšem obdobju življenja,

J.	ker celovita vizija industrijske politike, ki jo predlaga Komisija v navedenem sporočilu z dne 5. oktobra 2005, kljub številnim ciljem, ekonomski in socialni koheziji, ne upošteva dovolj razsežnosti spola,

K.	ker je predelovalna industrija, ki zaposluje 86 % ženske delovne sile v industrijskem sektorju, v 99 % primerov sestavljena iz malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki pa zaposlujejo okoli 58 % celotne delovne sile v tem sektorju,

L.	ker je za današnji razvoj dela v industriji bolj značilno izginjanje tradicionalnih oblik dela kot pa izboljšanje delovnih razmer in poklicnih možnosti, zlasti za ženske,

ker so pomanjkanje storitev varstva otrok, vsiljeno delo s polovičnim delovnim časom ter pomanjkanje možnosti za usposabljanje in pomoči pri ponovni vključitvi na trg dela med seboj tesno povezani, zaradi česar ostanejo ženskam na izbiro manj kvalificirana delovna mesta brez zadostnih poklicnih možnosti,

N.	ker je premalo podatkov o delitvi dela v različnih poklicnih skupinah in o višini plač v posameznih industrijskih sektorjih, ki bi bili ločeni glede na spol,

O.	ker so lahko zdravstvena tveganja in vrste poklicnih bolezni različne pri ženskih in moških in ker je treba podrobneje preučiti sedanje razmere in njihove posledice, pri tem pa upoštevati tudi posledice za materinstvo,

P.	ker se zaradi stalnega strokovnega izpopolnjevanja in pospešenega usposabljanja izboljšuje delovna učinkovitost žensk in njihov prispevek k razvoju gospodarstva,

Q.	ker je edino nujno delovno vzdušje takšno, ki ne dopušča diskriminacije in ki spodbuja učinkovitost delavcev in delavk ter ustvarjanje okolja, v katerem se spoštuje vsakega posameznika in njegove cilje,

1.	poudarja vlogo žensk v industriji in spodbuja njihovo napredovanje ob zagotavljanju enakega plačila, delovnih razmer, poklicnih možnosti in poklicnega usposabljanja ter ob spoštovanju materinstva in očetovstva kot temeljnih družbenih vrednot;

2.	spodbuja države članice, naj se zavzemajo za programe ženskega podjetništva v industrijskem sektorju in finančno podpirajo podjetja, ki jih ustanavljajo ženske;

3.	poudarja, da je treba ženske spodbujati k zaposlitvi v industrijskem sektorju, da bi nenehno pridobivale poklicno usposobljenost, potrebno za uspešno poklicno pot;

opozarja, da na posamezne stopnje poklicnega razvoja vplivajo številni dejavniki, ki ustvarjajo negativno okolje za delo žensk v industrijskem sektorju, na primer zaposlitev in načini zaposlovanja, ki jim dejansko ovirajo dostop do dela, različna merila za ženske in moške, razlike pri dodeljevanju visokokakovostnih delovnih mest in razlike v plačilu med ženskami in moškimi; zato meni, da je treba vse prikrite vzroke obravnavati na specifičnih področjih politike na ravni Evropske unije in držav članic;

5.	priznava potrebo po celoviti industrijski politiki, ki bo upoštevala nujno gonilno silo – konkurenčnost – obenem pa delavcem zagotavljala socialne in ekonomske pravice;

6.	poziva Komisijo in države članice, naj velika podjetja spodbujajo k oblikovanju in obveznemu izvajanju sprejetih programov enakosti, k temu pa naj spodbujajo tudi MSP;

meni, da je spodbujanje dostojnega dela vrednota Evropske unije, ter poziva države članice k sprejetju učinkovitih ukrepov za zagotovitev spoštovanja socialnih norm in dostojnega dela v različnih industrijskih sektorjih, da se delavcem, zlasti ženskam, zagotovi dostojni dohodek, pravico do varnosti in zdravja pri delu, socialnega varstva in sindikalne svobode ter s tem prispeva k odpravi vseh oblik diskriminacije med ženskami in moškimi pri delu;

8.	poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovit boj proti izkoriščanju žensk pri delu, zlasti v nekaterih sektorjih, kot je tekstilni sektor, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic delavcev, zlasti žensk, in prepreči socialni damping;

9.	meni, da se vloga žensk v nobenem industrijskem sektorju ne more obravnavati neodvisno od stanja industrije v Evropski uniji na splošno, izzivov, s katerimi se sooča industrija v EU, ali potreb po ustreznih rešitvah;

10.

pozdravlja dejstvo, da je po najnovejših objavljenih statističnih podatkih delež izvoza v države zunaj EU v številnih sektorjih v skupnem prometu ostal enak, na podlagi česar se lahko sklepa, da je EU na teh področjih konkurenčna; vendar izraža zaskrbljenost zaradi nespremenjenega domačega povpraševanja v številnih državah članicah, vedno večjega uvoza iz držav zunaj EU in nenehne sektorske izgube delovnih mest v EU, ki pogosto prizadenejo ženske;

11.

poudarja, da je treba sprejeti nujne ukrepe za celovito in učinkovito izvajanje Direktive 75/117/EGS (5) za boj proti razlikam med plačami, zlasti z večjo dejavnostjo sindikalnih organizacij in izdelavo postopnih sektorskih načrtov z natančno opredeljenimi cilji, s pomočjo katerih bo mogoče odpraviti posredne in neposredne razlike med plačami;

12.	poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo zaščito pred spolnim nadlegovanjem in nadlegovanjem na podlagi spola;

13.	meni, da je treba globlje preučiti možnost vzpostavitve metodologije analize funkcij, ki bo zagotovila pravico do enakega plačila žensk in moških;

14.

meni, da je treba oceniti projekte v okviru pobude EQUAL, kar zadeva ponovno ovrednotenje dela za spodbujanje enakosti, in poudarja potrebo po podpori pilotnih projektov, ki globlje opredeljujejo analizo funkcij za zagotovitev pravic na področju enakosti plačil žensk in moških in priznavajo pomembnost oseb in poklicev;

15.

poudarja, da je treba spodbujati pobude, ki prispevajo k razvoju in izvajanju pozitivnih ukrepov in kadrovske politike v podjetjih za spodbujanje enakosti med spoloma, obenem pa tudi vrednotijo prakso krepitve ozaveščenosti in usposabljanja, ki omogoča spodbujanje, prenos in vključitev učinkovitih praks, uporabljenih v različnih organizacijah in podjetjih;

16.

poziva Komisijo in države članice, naj bodo dejavnejše in si prizadevajo za osveščanje ter nadzorujejo podjetja ob upoštevanju kodeksov ravnanja in meril, povezanih z družbeno odgovornostjo podjetij pri njihovem vsakdanjem delovanju, naj zagotovijo boljše delovne razmere ob upoštevanju delovnega časa, pravic do materinstva in očetovstva, zlasti z zagotavljanjem vrnitve na delovno mesto po materinskem ali očetovskem dopustu, usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, ter naj te pravice zakonsko določijo; poudarja, da je treba zagotoviti razmere, ki bodo olajšale delitev družinskih obveznosti;

17.	priporoča večjo izbiro na delovnem mestu, ki bi moškim in ženskam dala več možnosti za razvoj tako družinskega življenja kakor poklicne poti; meni, da bi morala biti zaposlitev moškim in ženskam veliko lažje dostopna, da bi lahko zadostili svoje spreminjajoče se potrebe;

18.

poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje ter zagotavljanje prožnosti in prenosljivosti pokojninskih pravic; želi spomniti na svoje stališče v prvi obravnavi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja (6);

19.	poudarja, da je treba vzpostaviti mrežo zanesljivih socialnih storitev in fleksibilnost v predšolskih in osnovnošolskih ustanovah, kar bo v pomoč zaposlenim ženskam v obdobju izobraževanja njihovih otrok;

20.	poudarja, da so delavci zaradi dolgega delovnega časa po velikim pritiskom, kar ogroža njihovo zdravje, dobro počutje in zadovoljstvo;

21.	poziva države članice, naj nagradijo podjetja, ki si prizadevajo za zagotavljanje enakosti med spoloma ter podpirajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, s čemer prispevajo k širitvi zgledov dobre prakse na tem področju;

22.

poudarja, da je treba zagotoviti, da ukrepi za omogočanje usklajevanja poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ne bodo privedli do ločitve ustvarjanja stereotipov o vlogah moških in žensk ter da bodo v skladu s prednostnimi nalogami načrta za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010, zlasti kar zadeva popolno in enakopravno udeležbo žensk na trgu dela ter njihovo finančno neodvisnost, ter poziva države članice, naj zagotovijo popoln in cenovno sprejemljiv dostop do socialnih storitev, kot so jasli, vrtci, centri za preživljanje prostega časa otrok ter pomoč starejšim občanom, za katere največkrat skrbijo ženske; poziva k zagotavljanju učinkovite tehnične in po možnosti finančne podpore ali spodbude za delodajalce v MSP, da bodo te ukrepe in prakse izvajali;

23.	poudarja, da je treba doseči sporazum in sprejeti kolektivne pogodbe za boj proti diskriminaciji žensk, zlasti na področju dostopa do dela, plač, delovnih pogojev, poklicnega napredovanja in usposabljanja;

24.

poziva Komisijo in socialne partnerje iz različnih sektorjev dejavnosti, naj opredelijo merila za zaščito zdravja pri delu, ki bodo na ravni raziskav, nadzora in preventivnih ukrepov upoštevali razsežnost spola, zlasti varstvo materinstva; ugotavlja, da so ženske prekomerno zastopane v sektorjih, v katerih so zaradi ponavljajočih gibov razširjene bolezni, na primer kostno-mišične okvare, zato je treba tem boleznim posvetiti posebno pozornost;

25.	poziva Komisijo in države članice, naj v nacionalnih študijah, javnomnenjskih raziskavah in anketah podrobneje razvijejo razsežnost spola;

26.

poudarja, da večina študij o delu revnih kaže na to, da so revna predvsem gospodinjstva z enim prihodkom, zlasti če denar služijo ženske; izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti mora biti še naprej prednostna naloga politike Evropske unije; Komisijo in države članice poziva, naj si zastavijo in izvajajo visok cilj, da bi zmanjšale število revnih delavcev v Evropi;

27.

poziva Komisijo, naj spodbuja oblikovanje političnih ukrepov in programov poklicnega usposabljanja, vključno z razvijanjem osnovne računalniške pismenosti žensk, da bi se bolj udeleževale v različnih sektorjih industrije, ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti in z večjim spodbujanjem velikih podjetij ter MSP k izvajanju teh ukrepov in programov;

28.

poziva Komisijo, naj poveča podporo za programe poklicnega usposabljanja žensk v industrijskih MSP, ter podpira raziskave in inovacije, v skladu s sedmim okvirnim programom ter določbami Evropske listine o malih podjetjih, ki je bila odobrena v Prilogi III sklepov predsedstva Evropskega sveta, ki je potekal 19. in 20. junija 2000 v Santi Marii da Feiri;

29.	poziva Komisijo, naj podpira osnovnošolsko, visokošolsko in poklicno izobraževanje; poudarja, da je izobraževanje temeljno sredstvo, ki ženskam omogoča obstoj na trgu dela, kjer je prisotno ločevanje po spolu;

30.

poziva k čim obsežnejšem širjenju Agende strateškega raziskovanja evropske tehnološke platforme za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije, vse zainteresirane strani pa tudi poziva, naj si prizadevajo za uporabo inovativnih tehnologij in poslovnih modelov, ki zagotavljajo uravnoteženo zastopanost žensk in moških na vseh ravneh;

31.	obžaluje nizko udeležbo žensk v organih socialnih partnerjev in slednje poziva, naj okrepijo usposabljanje na temo enakosti med spoloma za pogajalce in podpisnike kolektivnih pogodb ter povečajo udeležbo žensk v svojih organih odločanja;

32.	poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo enako udeležbo obeh spolov v upravnih odborih podjetij, zlasti v tistih z lastniškim deležem držav članic;

33.	poudarja, da je treba spodbujati vzpostavljanje ženskih mrež znotraj podjetij, med podjetji v posameznem industrijskem sektorju kot tudi med različnimi industrijskimi sektorji;

34.

izraža obžalovanje nad nizko udeležbo žensk v visokotehnološkem sektorju ter poudarja pomen operativnih programov izobraževanja in usposabljanja na področju znanosti in tehnologije, ki zagotavljajo kakovost in raznolikost ponudb za usposabljanje žensk v različnih državah članicah in spodbujanje mladih deklet k izbiri znanstvenega in tehničnega študija;

35.	poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo in izvajajo strategije za odpravo neenakosti v delovnem okolju ter na področju poklicnega razvoja žensk, zaposlenih v znanstvenem in tehnološkem sektorju;

36.

meni, da je treba širiti zglede dobre prakse na področju udeležbe žensk v industrijskih raziskavah in visokotehnološki industriji; v zvezi s tem poudarja, da je treba vodilne kadre v industrijskih podjetjih z nizko udeležbo žensk osveščati o vidiku spola, kar bi se moralo izraziti z določitvijo kvantitativnih ciljev;

37.

spodbuja države članice in Komisijo, naj na vseh povezanih področjih politike upoštevajo poseben položaj žensk v industriji, zlasti v panogah, ki so jih prizadele strukturne spremembe in ukrepi na področju zaposlovanja in poklicnega usposabljanja ali zdravja ter varnosti pri delu, sprejeti v sklopu mednarodne trgovine;

38.	poudarjapotrebo, da se ponovno usposobi ženske, ki so morale prenehati s svojo kariero, z namenom povečanja njihove zaposljivosti; poziva države članice, naj izboljšajo možnosti vseživljenjskega učenja;

39.	prizna, da je v nekaterih regijah zelo veliko podjetij v tekstilni in oblačilni industriji, od katere so v veliki meri odvisna delovna mesta žensk, zlasti v manj bogatih regijah EU; zahteva, da se posebno pozornost nameni zlasti uvozu izdelkov iz tretjih držav;

40.	poudarja, da je treba podpirati razvoj revnih regij, območij s stalnimi strukturnimi pomanjkljivostmi, najbolj oddaljenih regij in območij, ki jih je prizadela nedavna deindustrializacija ali industrijska preobrazba, da bi se v njih povečala ekonomska in socialna kohezija ter vključenost žensk;

41.

meni, da je selitev proizvodnje podjetij prizadela industrijske panoge s prevladujočo žensko delovno silo (tekstilno, oblačilno, čevljarsko, keramično, kabelsko, elektro in elektronsko industrijo ter različne panoge živilske industrije), še najbolj pa v državah članicah z nižjo gospodarsko rastjo, kar je povzročilo brezposelnost ter ogrozilo ekonomsko in socialno kohezijo;

42.	poudarja, da je treba spremljati selitev proizvodnje podjetij v državah članicah in preurediti politiko dodeljevanja sredstev Skupnosti, da bi se zagotovila delovna mesta in regionalni razvoj;

43.	poziva, naj se pomoči Skupnosti ne dodeljuje podjetjem, ki so jo prejela v neki državi članici, nato pa svojo proizvodno dejavnost preselila v neko drugo državo, ne da bi v celoti izpolnila pogodbe, sklenjene z državo članico;

44.	priporoča Komisiji, naj pozorno spremlja trenutne postopke zapiranja in selitve industrijskih podjetij ter zahteva vračilo dodeljene pomoči, če se ugotovijo nepravilnosti;

45.	poziva države članice in Komisijo, naj pri dodelitvi pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji upoštevajo vidik spolov, da bi jo prejeli tudi sektorji s pretežno žensko delovno silo;

46.	poudarja, da se je treba osredotočiti na omejeno strukturno spremembo v tekstilnem sektorju in da je treba ženske preusmeriti in spodbujati k dodatnem usposabljanju, da bi izboljšale svojo „zaposljivost“ v rastočih industrijskih panogah;

47.

poudarja pomen programov Skupnosti, ki spodbujajo ustvarjanje blagovnih znamk, zaščito označbe porekla proizvodnje in zunanjo promocijo industrijskih izdelkov Skupnosti iz panog s pretežno žensko delovno silo, zlasti na obrtnih in mednarodnih sejmih, pri tem pa spodbujajo delo žensk in jim zagotavljajo zaposlitev;

48.	meni, da mora Komisija v ukrepih, sprejetih zlasti v sklopu pogajanj v Svetovni trgovinski organizaciji, upoštevati ozadje in posebnosti, možnosti in izzive v posameznih sektorjih ter težave, s katerimi se soočajo države članice, predvsem na področju zaposlovanja in pravic žensk;

49.

poudarja, da je treba braniti pravice delavk in delavcev pri procesu prestrukturiranja v industrijskih podjetjih, njihovim strukturam, zlasti odborom evropskih podjetij, v tem procesu v celoti zagotavljati informacije in možnost odločilnega poseganja, vključno s pravico do veta, ter opredeliti merila za izplačilo odškodnin delavkam in delavcem, če podjetje ne spoštuje pogodbenih določb;

50.	se mu zdi pomembno olajšati vrnitev zaposlenih na delo po prekinitvi poklicne poti;

51.	naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 303, 14.12.2007, str. 1.

(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0206.

(3) UL C 273 E, 14.11.2003, str. 169.

(4) UL C 309, 27.10.2000, str. 57.

(5) Direktiva Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske (UL L 45, 19.2.1975, str. 19).

(6) Sprejeta besedila, 20.6.2007, P6_TA(2007)0269.

Evropski parlament ZASEDANJE 2007—2008 Seje: 15.—17. januar 2008 Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 61 E, 6. 3. 2008. SPREJETA BESEDILA

19.2.2009

Uradni list Evropske unije

CE 41/93

P6_TA(2008)0004

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah (KOM(2006)0820 — C6-0056/2007 — 2007/0013 (COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0820),

—	ob upoštevanju člena 251(2) in člena 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0056/2007),

—	ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A6-0497/2007),

1.	odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.	poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

P6_TC1-COD(2007)0013

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 15. januarja 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ‖,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (3),

(1)

Glavna naloga in gospodarska dejavnost letališč je zagotoviti oskrbo zrakoplova od pristanka do vzleta ter potnikov in tovora, tako da letalskim prevoznikom omogočijo opravljanje storitev zračnega prevoza. V ta namen nudijo letališča številne objekte in storitve, povezane z delovanjem zrakoplova ter obdelavo potnikov in tovora, stroške za to pa na splošno krijejo prek letaliških pristojbin. Ponujene naprave in storitve, za katere se zaračunajo pristojbine, bi morale biti stroškovno učinkovite.

(2)	Treba je vzpostaviti skupen okvir, ki bo urejal bistvene lastnosti letaliških pristojbin in način njihovega določanja, saj se ob odsotnosti takega okvira osnovne zahteve glede odnosov med upravnimi organi letališča in uporabniki letališča ne spoštujejo vedno.

(3)	Ta direktiva bi se morala uporabljati za letališča znotraj Skupnosti, ki presegajo najmanjšo velikost, ker upravljanje in financiranje malih letališč ne zahteva uporabe okvira Skupnosti.

(4)	Obračunavanje pristojbin za opravljanje navigacijskih storitev zračnega prometa in storitev zemeljske oskrbe že urejata Uredba Komisije (ES) št. 1794/2006 (4) ‖ oziroma Direktiva Sveta 96/67/ES (5) ‖.

(5)

Letališke pristojbine ne bi smele biti diskriminatorne. Vzpostaviti bi bilo treba obvezen postopek rednega posvetovanja med upravnimi organi letališča in uporabniki letališča z možnostjo, da se lahko katera koli stran obrne na neodvisen regulativni organ, če uporabniki letališč izpodbijajo sklep o letaliških pristojbinah ali spremembi sistema obračunavanja pristojbin.

(6)

V vsaki državi bi bilo treba imenovati ali ustanoviti en neodvisen regulativni organ tako da se zagotovi nepristranskost njegovih sklepov ter ustrezna in učinkovita uporaba te direktive. Organ bi moral imeti pri izvajanju svojih nalog na voljo vse potrebne vire glede zaposlovanja, strokovnega znanja in izkušenj ter finančnih sredstev , da lahko zagotovi, da letališča ponujajo stroškovno učinkovite storitve in naprave .

(7)

Za uporabnike letališč je bistvenega pomena, da od upravnega organa letališča redno dobivajo informacije o tem, kako in na kakšni podlagi se izračunavajo letališke pristojbine. Takšna preglednost bo letalskim prevoznikom omogočila vpogled v stroške, ki jih ima letališče, in produktivnost naložb letališča. Da bi lahko upravni organ letališča ustrezno ocenil zahteve glede prihodnjih naložb, bi bilo treba od uporabnikov letališč zahtevati, da mu pravočasno posredujejo svoje operativne napovedi, razvojne projekte ter posebne zahteve in želje.

(8)

Letališča bi morala uporabnike letališč obveščati o večjih infrastrukturnih projektih, ker imajo ti velik vpliv na raven letaliških pristojbin. Take informacije se posredujejo zato, da se omogoči spremljanje stroškov infrastrukture in da se na zadevnem letališču zagotovijo ustrezni in stroškovno učinkoviti objekti.

(9)

Zaradi pojava letalskih prevoznikov, ki storitve zračnega prevoza opravljajo z nizkimi stroški, bi bilo treba letališčem, ki jih ti prevozniki uporabljajo, omogočiti, da uporabljajo pristojbine, ki ustrezajo infrastrukturi in/ali ravni opravljenih storitev, ker imajo letalski prevozniki legitimen interes, da od letališča zahtevajo storitve, ki ustrezajo razmerju cena/kakovost. Dostop do take različne ravni infrastrukture ali storitev pa bi moral biti ‖brez diskriminacije na voljo vsem prevoznikom, ki jih želijo uporabljati. Če povpraševanje presega ponudbo, se dostop določi na podlagi objektivnega in nediskriminacijskega merila, ki ga določi upravni organ letališča. Vsako razlikovanje in/ali zvišanje pristojbin bi moralo biti pregledno in objektivno ter temeljiti na jasnih merilih. Razlikovanje je lahko pobuda za odprtje novih prog in tako lahko pripomore k regionalnemu razvoju v regijah z geografskimi in naravnimi ovirami, vključno z najbolj oddaljenimi regijami.

(10)

Ker se v Skupnosti uporabljajo različni načini oblikovanja in obračunavanja zneskov za kritje stroškov za varnost, je treba uskladiti podlago za zaračunavanje stroškov za varnost na letališčih Skupnosti, če se stroški za varnost odražajo v letaliških pristojbinah. Na teh letališčih bi morale biti pristojbine povezane z dejanskimi stroški zagotavljanja varnosti, pri čemer je treba zagotoviti natančno poslovodstvo morebitnega javnega financiranja in državne pomoči za kritje stroškov za varnost , storitev pa bi bilo treba nuditi po ceni, pri kateri se ne ustvarja dobiček. Prihodke iz letaliških pristojbin, ki so bile uvedene za kritje stroškov za varnost, bi bilo treba uporabljati izključno za izvajanje varnostnih ukrepov .

(11)

Uporabniki letališč bi morali imeti v zameno za pristojbine, ki jih plačajo, pravico do dogovorjene ravni storitev. Da bi to zagotovili, bi morala biti raven storitev predmet sporazuma, ki se sklepa v rednih časovnih presledkih, med upravnim organom letališča in združenjem oz združenji, ki zastopajo uporabnike letališča na letališču.

(12)	Ta direktiva ne vpliva na uporabo določb Pogodbe, zlasti členov 81 do 89 Pogodbe.

(13)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive, saj sistemov obračunavanja letaliških pristojbin ni mogoče vzpostaviti na nacionalni ravni na enoten način na celotnem območju Skupnosti in jih je zaradi obsežnosti in učinkov ukrepov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega okvira, potrebnega za doseganje teh ciljev —

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

1. Ta direktiva določa skupna načela za zaračunavanje letaliških pristojbin na letališčih Skupnosti, brez poseganja v svobodo upravnega organa letališča pri izbiri med sistemoma „single till“, „dual till“ ali mešanim sistemom.

2. Ta direktiva se uporablja za vsa letališča na ozemlju, za katerega veljajo določbe Pogodbe, in ki so odprta za komercialni promet, njihov letni promet pa presega 5 milijonov potnikov ali pa na letni ravni predstavlja več kot 15 % vseh potnikov v državi članici, kjer se nahajajo .

Države članice lahko po temeljiti preiskavi, ki jo opravi nacionalni organ za konkurenco, uporabljajo to direktivo tudi za druga letališča, če se to izkaže za potrebno.

Ta direktiva se uporablja tudi za mreže letališč in vsa letališča, povezana v mreže, na vseh ozemljih, kjer veljajo določbe Pogodbe.

Države članice objavijo seznam letališč na njihovem ozemlju, za katera se uporablja ta direktiva. Seznam temelji na podatkih Eurostata in se posodablja letno.

Ta direktiva se ne uporablja za pristojbine, obračunane za plačilo preletnih storitev in navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih v skladu z Uredbo ‖ (ES) št. 1794/2006 ‖ ali za pristojbine, obračunane za plačilo storitev zemeljske oskrbe iz Priloge k Direktivi ‖ 96/67/ES, ‖ ali za pristojbine, obračunane za financiranje pomoči invalidnim osebam in potnikom z omejeno sposobnostjo gibanja v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (6) .

Ta direktiva ne posega v pravico posamezne države članice, da določi dodatne ureditvene ukrepe, ki niso v nasprotju s to direktivo ali drugimi ustreznimi določbami prava Skupnosti v zvezi s katerim koli upravnim organom letališča na njenem ozemlju. To lahko vključuje zlasti odobritev sistemov obračunavanja pristojbin in/ali raven pristojbin na podlagi konkurenčnega prava.

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi

„letališče“ pomeni vsako zemljišče, ki je posebej prilagojeno za pristajanje, vzletanje in manevriranje zrakoplovov, vključno s pomožnimi napravami, ki se lahko uporabljajo pri teh operacijah za potrebe prometa zrakoplovov in storitev v zvezi z njimi, vključno z napravami, ki so potrebne pri komercialnih zračnih prevozih;

„upravni organ letališča“ pomeni organ, katerega cilj je na podlagi nacionalne zakonodaje ali predpisov, da skupaj z drugimi dejavnostmi ali brez njih, odvisno od potrebe, upravlja in vodi letališke infrastrukture ali infrastrukture mrež letališč ter usklajuje in nadzira dejavnosti različnih izvajalcev na zadevnih letališčih ali znotraj mrež letališč ;

c)	„uporabnik letališča“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za prevoz potnikov, pošte in/ali tovora po zraku od ali do zadevnega letališča;

„letališka pristojbina“ pomeni dajatev, obračunano v korist upravnega organa letališča, ki jo plačajo uporabniki letališča in/ali letalski potniki za uporabo objektov in storitev, ki jih opravlja izključno upravni organ letališča in ki so povezane s pristankom, vzletom, osvetlitvijo in parkiranjem zrakoplova ter obdelavo potnikov in tovora;

„pristojbina za varnost“ pomeni dajatev, ki je namenjena posebej za kritje vseh ali dela stroškov minimalnih varnostnih ukrepov, namenjenih varstvu civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja , ki so določena v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2320/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva (7);

f)	„mreža letališč“ je skupina letališč v državi članici, s katero upravlja upravni organ letališč, ki ga je določil pristojni nacionalni organ.

Člen 3

Prepoved diskriminacije

Države članice zagotovijo, da letališke pristojbine ne diskriminirajo med uporabniki letališč ali letalskimi potniki.

Ta določba ne preprečuje, da se pristojbine spremeni iz objektivnih in preglednih razlogov splošnega pomena.

Člen 4

Mreža letališč

Da se zagotovi dostop do letališč v mreži letališč po ceni, ki je sorazmerna številu letalskih potnikov, lahko države članice dovolijo upraviteljem mrež letališč uvedbo enotnega in preglednega sistema letaliških pristojbin za vsa letališča, ki pripadajo mreži. Dovoljenje se lahko izda le pod pogojem, da ne pride do izkrivljanja konkurence med letališči v različnih državah članicah, na primer v okviru turizma. V primeru spora se lahko pritožnik pritoži pri Komisiji na podlagi konkurenčnega prava ES.

Člen 5

Posvetovanje in izboljšave

1. Države članice zagotovijo, da je na vsakem letališču , za katerega se uporablja ta direktiva, vzpostavljen obvezen ▌postopek posvetovanja med upravnim organom letališča in uporabniki letališča ali zastopniki uporabnikov letališča v zvezi z delovanjem sistema obračunavanja letaliških pristojbin in ravnijo takih pristojbin , vključno z ravnijo kakovosti storitve, ki jo mora v zameno za plačilo letališke pristojbine nuditi upravni organ letališča. Države članice zagotovijo, da se posvetovanje opravi, preden nameravajo upravni organi ali uporabniki letališča vzpostaviti ali pa znatno spremeniti strukturo ali raven letaliških pristojbin. V kolikor je med upravnim organom letališča in uporabniki letališča sklenjen večletni sporazum, se posvetovanje izvede v skladu z določbami navedenega sporazuma.

2. Države članice zagotovijo, da se, če je le mogoče, sistem obračunavanja letaliških pristojbin ali ravni pristojbin spremeni s soglasjem med upravnim organom letališča in uporabniki letališča. V ta namen upravni organ letališča ‖vsak predlog za spremembo sistema obračunavanja letaliških pristojbin ali ravni letaliških pristojbin ‖skupaj z razlogi za predlagane spremembe uporabnikom letališča predloži najpozneje šest mesecev pred začetkom veljavnosti. Na zahtevo katerega koli uporabnika letališča se upravni organ letališča o predlaganih spremembah posvetuje z uporabniki letališča in pri sprejetju končne odločitve upošteva njihova stališča. Upravni organ letališča svojo končno odločitev objavi v razumnem roku pred začetkom veljavnosti. Če med upravnim organom letališča in uporabniki letališča ne pride do sporazuma o predlaganih spremembah, upravni organ letališča svojo odločitev utemelji glede na stališča uporabnikov letališča.

3. Države članice zagotovijo, da lahko v primeru dokončnega nestrinjanja glede odločitve o letaliških pristojbinah upravni organ letališča ali uporabniki letališča, če ti predstavljajo najmanj dva med seboj neodvisna letalska prevoznika ali najmanj 10 % letov oziroma potnikov letno na tem letališču, prosijo za posredovanje neodvisen regulativni organ, ki preuči utemeljitve za spremembo sistema obračunavanja letaliških pristojbin ali ravni letaliških pristojbin.

Neodvisni regulativni organ, ki se imenuje ali ustanovi v skladu s členom 12:

a)	določi postopek za reševanje sporov med upravnim organom letališča in letalskimi prevozniki ali njihovimi zastopniki glede spremembe ravni ali strukture letaliških pristojbin, vključno s tistimi, ki so povezane s kakovostjo storitev;

b)	določi pogoje, pod katerimi mu je mogoče predložiti spore v razreševanje;

c)	določi merila, po katerih se ocenjujejo nesoglasja.

Ti pogoji in merila so nediskriminatorni, pregledni in skladni z načeli konkurenčnega prava ES in to direktivo.

Pregled spremembe sistema obračunavanja letaliških pristojbin ali ravni letaliških pristojbin ne sme imeti odložilnega učinka.

4. Uporabnik letališča predloži dokaze o tem, da je obravnavano letališče kršilo konkurenčno pravo ES.

5. To ne sme posegati v nobeno tekoče reševanje sporov ali z zakonom določen prizivni postopek.

Člen 6

Preglednost

1. Države članice zagotovijo, da upravni organ letališča vsakemu uporabniku letališča ali zastopnikom ali združenjem uporabnikov letališč enkrat na leto posreduje informacije o elementih, ki so podlaga za določanje ravni vseh pristojbin, ki se zaračunavajo na letališču. Te informacije morajo vključevati vsaj:

a)	seznam različnih storitev in infrastrukture, ki se zagotavljajo kot povračilo za obračunano pristojbino;

b)	način določanja pristojbin ob navedbi, ali je bil uporabljen sistem „single till“, „dual till“ ali mešani sistem ;

c)	celotno strukturo stroškov letališča , povezano z objekti in storitvami, ki se nameravajo kriti iz letaliških pristojbin, v kolikor je ta pomembna za obračunavanje letaliških pristojbin in mora biti vključena v letna poslovna poročila ;

d)	prihodke in stroške za vsako kategorijo pristojbin, ki se obračunavajo na letališču;

e)	prihodke letališč iz državne pomoči, subvencij in drugih oblik podpore v razmerju s prihodki iz letaliških pristojbin;

f)	državne in regionalne subvencije letališču ter znesek sredstev, ki izhajajo iz javnega financiranja v povezavi z obveznostjo opravljanja javnih storitev;

g)	skupno število osebja, ki je razporejeno na storitve, za katere se obračunavajo pristojbine;

h)	napovedi razmer na letališču glede ▌rasti prometa in kakršnih kolipredlaganih večjih naložb;

i)	dejansko uporabo letališke infrastrukture in opreme v danem obdobju;

j)	predviden izid predlaganih večjih naložb v smislu vpliva na zmogljivost letališča in kakovost ▌storitev.

2. Države članice zagotovijo, da uporabniki letališč upravnemu organu letališča pred predvidenimi spremembami ravni letaliških pristojbin ali sistema obračunavanja letaliških pristojbin ali pred uvedbo (novih) pristojbin posredujejo informacije, zlasti o:

a)	napovedih glede prometa;

b)	napovedih glede sestave in predvidene uporabe flote;

c)	svojih razvojnih projektih na zadevnem letališču;

d)	svojih zahtevah na zadevnem letališču.

3. Informacije, posredovane v skladu s prvim in drugim odstavkom , se štejejo kot zaupne in tako se z njimi tudi ravna. Za njih veljajo nacionalni zakoni o zaupnosti podatkov. Če delnice letališča kotirajo na borzi, je treba še posebej upoštevati borzne pravne določbe.

4. Neodvisni regulativni organ ima v okviru ustreznih pravil o zaupnosti dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje pri svojem delu.

Člen 7

Nova infrastruktura

Države članice zagotovijo, da se upravni organ letališča pred dokončanjem načrtov za nove infrastrukturne projekte posvetuje z uporabniki letališča. Letališče lahko pri določanju letaliških pristojbin uveljavi svoje interese in začne s predfinanciranjem največ pet let, preden se začne naložba izvajati.

Upravni organ letališča lahko predfinancira infrastrukturne projekte z ustreznim povišanjem letaliških pristojbin pod pogojem, da:

a)	se uporabnikom letališč poda pregledne informacije o obsegu in trajanju povišanih letaliških pristojbin;

b)	se ves dodatni prihodek uporabi le za gradnjo načrtovane infrastrukture;

c)	so pridobljena vsa upravna dovoljenja.

Člen 8

Standardi kakovosti

1. Za nemoteno in učinkovito delovanje letališča države članice zagotovijo, da upravni organ letališča in združenje ali združenja, ki zastopajo uporabnike letališč, začnejo pogajanja o sporazumih o različnih ravneh kakovosti storitev na terminalu ali terminalih letališča , v skladu z določbami o razlikah med pristojbinami iz člena 9 , ter točnosti in pravočasnosti informacij, ki jih posredujejo uporabniki letališča o predvidenih operacijah iz člena 6(2), da lahko upravni organ letališča izpolni svoje obveznosti. Tak sporazum se sklene najmanj vsaki dve leti in se priglasi neodvisnemu regulativnemu organu vsake države članice.

2. Države članice zagotovijo, da v lahko primeru, ko ni dosežen sporazum o ravneh storitev, vsaka stran zaprosi za posredovanje neodvisen regulativni organ.

Člen 9

Razlike med pristojbinami

1. Države članice z namenom zagotavljanja prilagojenih storitev ali namenskega terminala ali dela terminala sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi upravnemu organu letališča omogočijo spreminjanje kakovosti in obsega posebnih letaliških storitev, terminalov ali delov terminalov. Raven letaliških pristojbin se lahko razlikuje v skladu s kakovostjo in obsegom takih storitev , lahko pa se razlikuje tudi v skladu z okoljevarstveno učinkovitostjo, obremenitvijo s hrupom ali drugimi javnimi interesi, pod pogojem da temelji na smotrnih, objektivnih in preglednih merilih .

Države članice tudi zagotovijo, da letališča zaračunavajo enake pristojbine za enake storitve. Upravni organ letališča lahko uporabnikom letališča odobri popuste pri pristojbinah, ki temeljijo na kakovosti uporabljenih storitev, pod pogojem, da so zadevni popusti na voljo vsem uporabnikom letališča pod javno objavljenimi, preglednimi in objektivnimi pogoji. Popuste lahko odobri uporabnikom, ki odprejo nove proge, pod pogojem, da se popust prav tako odobri na javen in nediskriminatoren način ter je pod enakimi pogoji na voljo vsem uporabnikom letališča v skladu s konkurenčnim pravom ES.

2. Države članice zagotovijo, da imajo uporabniki letališča, ki želijo uporabljati prilagojene storitve ali namenski terminal ali del terminala, dostop do tistih storitev in terminala ali dela terminala.

Kadarželi imeti dostop do prilagojenih storitev ali namenskega terminala ali dela terminala več uporabnikov, kot je zaradi omejene zmogljivosti mogoče, se dostop določi na podlagi relevatnih, objektivnih, preglednih in nediskriminacijskih meril.

Člen 10

Pristojbine za varnost

Pristojbine za varnost se uporabljajo izključno za kritje stroškov za varnost in teh stroškov ne presegajo. S pristojbinami za varnost se ne sme ustvarjati nobenega dobička . Ti stroški se določijo s pomočjo načel ekonomske in operativne učinkovitosti ter računovodstva in vrednotenja, ki so splošno sprejeta v vsaki državi članici. Država članica zagotovi, da so stroški pravično porazdeljeni med različne skupine uporabnikov vsakega letališča. Države članice pa zagotovijo, da se upošteva zlasti:

—	stroške financiranja objektov in naprav, namenjenih varnostnim ukrepom, vključno s pošteno amortizacijo vrednosti teh objektov in naprav;

—	izdatke za varnostno osebje in varnostno delovanje brez stroškov kratkoročno poostrenih varnostnih ukrepov. Za ukrepe, ki se sprejmejo v skladu z nacionalno zakonodajo o posebni oceni tveganja in pomenijo dodatne stroške, določbe te direktive ne veljajo ;

—	dotacije in subvencije, ki jih javni organi dodelijo za varnostne namene.

Prihodki iz pristojbin za varnost, ki so bile zaračunane na določenem letališču, se lahko uporabijo le za kritje izdatkov za varovanje kraja, kjer so bile pristojbine zaračunane. V primeru mrež letališč se lahko prihodki iz pristojbin za varnost porabijo le za kritje izdatkov za varnost na letališčih, ki pripadajo mreži.

Člen 11

Stroški strožjih varnostnih ukrepov

Stroške izvajanja varnostnih ukrepov, ki so strožji od minimalnih varnostnih ukrepov, določenih v Uredbi (ES) št. 2320/2002, krijejo države članice.

Člen 12

Neodvisni regulativni organ

1. Države članice imenujejo ali ustanovijo neodvisen organ kot svoj nacionalni neodvisni regulativni organ, da zagotovijo pravilno uporabo ukrepov, sprejetih za uskladitev s to direktivo, in izvedbo nalog , dodeljenih na podlagi členov 5 in 8. To telo je lahko isto kot tisto, kateremu država članica zaupa izvajanje dodatnih ureditvenih ukrepov iz člena 1(2), vključno z odobritvijo sistema obračunavanja pristojbin in/ali ravnijo pristojbin, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve iz odstavka 3 tega člena.

2. Neodvisni nacionalni regulativni organ lahko pod svojim nadzorom izvedbo določb ali delov določb te direktive dodeli regionalnim neodvisnim regulativnim organom pod pogojem, da bo izvedba potekala v skladu z istimi standardi. Neodvisni nacionalni regulativni organ je še naprej odgovoren za zagotavljanje ustreznega izvajanja določb te direktive. Določbe iz odstavka 3 veljajo tudi za regionalne neodvisne regulativne organe.

3 . Države članice zagotovijo neodvisnost neodvisnih regulativnih organov tako, da zagotovijo njihovo pravno ločenost in funkcijsko neodvisnost od vseh upravnih organov letališč in letalskih prevoznikov. Države članice, ki ohranijo lastništvo ali nadzor nad letališči, upravnimi organi letališč ali letalskimi prevozniki, zagotovijo učinkovito strukturno ločenost regulativne funkcije in dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom. Države članice zagotovijo, da neodvisni regulativni organ izvaja svoja pooblastila nepristransko in pregledno.

4 . Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenu in naslovu neodvisnega regulativnega organa, o dodeljenih nalogah in odgovornostih ter o ukrepih, sprejetih za zagotovitev skladnosti z odstavkom 3.

5 . Pri izvajanju preiskave o utemeljenosti spremembe ravni ali strukture letaliških pristojbin, kot je določeno v členu 5, lahko neodvisni regulativni organ od zadevnih strank zahteva potrebne informacije in se je pri sprejetju odločitve dolžan posvetovati z zadevnimi strankami in vsemi drugimi prizadetimi strankami. Svojo odločitev sprejme v treh mesecih po prejemu pritožbe in to takoj, ko je mogoče, ter je dolžan objaviti svojo odločitev in utemeljitev zanjo. Odločitev je zavezujoča.

6 . Neodvisni regulativni organ izda letno poročilo o svojih dejavnostih.

Člen 13

Poročilo in revizija

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive , v katerem oceni napredek pri izpolnjevanju njenih ciljev, najpozneje … (8) in, če je potrebno, oblikuje ustrezne predloge.

2. Države članice in Komisija sodelujejo pri uporabi te direktive, zlasti pri zbiranju informacij za poročilo iz odstavka 1.

Člen 14

Izvajanje

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje … (9). O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15

Začetek veljavnosti in naslovniki

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Direktiva je naslovljena na države članice.

V ‖,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 10, 15.1.2008, str. 35.

(2) UL C 305, 15.12.2007, str. 11.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008.

(4) Uredba Komisije (ES) št. 1794/2006 z dne 6. decembra 2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa (UL L 341, 7.12.2006, str. 3).

(5) Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L 272, 25.10.1996, str. 36). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlament in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str.1).

(6) UL L 204, 26.7.2006, str. 1.

(7) UL L 355, 30.12.02, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 849/2004 (UL L 158, 30.4.2004, str. 1. Popravljena verzija v UL L 229, 29.6.2004, str. 3).

(8) štiri leta po začetku njene veljavnosti.

(9) 18 mesecev po objavi te direktive v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

19.2.2009

Uradni list Evropske unije

CE 41/111

P6_TA(2008)0015

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o predlogu Sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL) (KOM(2006)0817 — C6-0055/2007 — 2006/0310(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2006)0817),

—	ob upoštevanju člena 30(1)(b), člena 30(2) in člena 34(2)(c) Pogodbe EU,

—	ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0055/2007),

—	ob upoštevanju Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom,

—	ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za ustavne zadeve (A6-0447/2007),

1.	odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

meni, da mora biti referenčni finančni znesek, naveden v predlogu Komisije, združljiv z zgornjo mejo iz razdelka 3a novega večletnega finančnega okvira 2007–2013 in z določbami točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006 (1);

3.	opozarja, da mnenje Odbora za proračun ne vpliva na izid postopka iz točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma, ki se nanaša na ustanovitev Evropskega policijskega urada;

4.	poziva Komisijo, da ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

5.	poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

6.	zahteva od Sveta, da ponovno preuči, ali je treba predlog Komisije znatno spremeniti;

7.	poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom v okviru Lizbonske pogodbe, če sklep Sveta o ustanovitvi Europola ne bo sprejet do junija 2008;

8.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBE PARLAMENTA

Sprememba 1

Navedba 1a (novo)

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnost (2)(finančna uredba), zlasti člena 185 Uredbe,

Sprememba 2

Navedba 1b (novo)

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006 (1), zlasti točke 47 Sporazuma,

Sprememba 3

Uvodna izjava 4a (novo)

(4a) Svet še ni odobril okvirnega sklepa o varstvu osebnih podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Začetek veljave okvirnega sklepa je nujno potreben, da Europol lahko izpolni svoj mandat znotraj pravnega okvira, ki bo v celoti zagotavljal varstvo podatkov evropskih državljanov. Zato je nujno potrebno, da Svet okvirni sklep sprejme v najkrajšem možnem času.

Sprememba 4

Uvodna izjava 4b (novo)

(4b) Evropski parlament je v svojem priporočilu Svetu glede Europola v zvezi s krepitvijo parlamentarnega nadzora in povečanja pristojnosti (3) z dne 13. aprila 1999 pozval, da se Europol vključi v institucionalni okvir Evropske unije in da Parlament nad njim izvaja demokratični nadzor.

Sprememba 5

Uvodna izjava 4c (novo)

(4c) Evropski parlament je v svojem priporočilu Svetu o nadaljnjem razvoju Europola in njegovi polni vključitvi v institucionalni sistem Evropske unije (4) z dne 30. maja 2002 ter v svojem priporočilu o prihodnjem razvoju Europola (5) z dne 10. aprila 2003 pozval k skupnostnem statusu Europola.

Sprememba 6

Uvodna izjava 5

(5) Ustanovitev Europola kot agencije Evropske unije, ki se financira iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti, bo okrepila vlogo Evropskega parlamenta pri nadzoru nad Europolom na podlagi vključenosti Evropskega parlamenta pri sprejetju proračuna.

(5) Ustanovitev Europola kot agencije Evropske unije, ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije, bo okrepila vlogo Evropskega parlamenta pri demokratičnem nadzoru nad Europolom na podlagi vključenosti Evropskega parlamenta pri sprejetju proračuna , kadrovskem načrtovanju in postopku razrešnice .

Sprememba 7

Uvodna izjava 6a (novo)

(6a) Ustanovitev Europola zahteva medinstitucionalni sporazum o določitvi osnovnih pogojev za urejanje evropskih regulativnih agencij, na podlagi katerega bodo obstoječe in prihodnje agencije oblikovane na način, ki pospešuje jasnost, preglednost in pravno varnost.

Sprememba 8

Uvodna izjava 8a (novo)

(8a) Po razširitvi operativnih pooblastil Europola so še vedno potrebne nekatere izboljšave v zvezi z njegovo demokratično odgovornostjo.

Sprememba 9

Uvodna izjava 13

(13) Obstaja potreba po pooblaščencu za varstvo podatkov, ki bi moral v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 45/2001 na neodvisen način zagotavljati zakonitost obdelave podatkov in skladnost z določbami tega sklepa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, vključno z obdelavo osebnih podatkov o osebju Europola. Pooblaščenec za varstvo podatkov mora pri izvajanju nalog sodelovati s pooblaščenci za varstvo podatkov, imenovanimi v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Sprememba 10

Uvodna izjava 14

(14) Poleg poenostavitve določb o obstoječih sistemih za obdelavo podatkov je treba povečati možnosti Europola za oblikovanje in upravljanje drugih orodij za obdelavo podatkov, ki bi podprla naloge Europola; takšna orodja za obdelavo podatkov je treba vzpostaviti in vzdrževati v skladu s splošnimi načeli varstva podatkov, vendar tudi v skladu s podrobnimi pravili, ki jih mora oblikovati Svet.

(14) Poleg poenostavitve določb o obstoječih sistemih za obdelavo podatkov bi bilo treba Europolu omogočiti oblikovanje in upravljanje drugih orodij za obdelavo podatkov, ki bi podprla naloge Europola; takšna orodja za obdelavo podatkov bi bilo treba vzpostaviti in vzdrževati v skladu s splošnimi načeli varstva podatkov, opredeljenimi v zakonodaji Skupnosti in konvenciji Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov in v skladu s podrobnimi pravili, ki jih mora po posvetu z Evropskim parlamentom oblikovati Svet.

Sprememba 11

Uvodna izjava 19

(19) Možnosti Europola za sodelovanje s tretjimi državami in organi je treba racionalizirati, da se zagotovi usklajenost s splošno politiko Unije na tem področju, nove določbe pa urejajo, kako naj bi takšno sodelovanje potekalo v prihodnosti.

(19) Možnosti Europola za sodelovanje s tretjimi državami in organi bi bilo treba racionalizirati, da se zagotovi usklajenost s splošno politiko Unije na tem področju ter da tretje države in organi zagotovijo ustrezno raven varstva osebnih podatkov, nove določbe, ki jih po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme Svet , pa urejajo, kako naj bi takšno sodelovanje potekalo v prihodnosti.

Sprememba 12

Člen 1, odstavek 1

1.	S tem sklepom se ustanovi Evropski policijski urad, v nadaljnjem besedilu „Europol“, kot agencija Unije. Europol ima sedež v Haagu na Nizozemskem.

1.	S tem sklepom se ustanovi Evropski policijski urad, v nadaljnjem besedilu „Europol“, kot agencija Unije. Agencija se ustanovi v smislu člena 185 finančne uredbe in točko 47 Medinstitucionalnega sporazuma. Europol ima sedež v Haagu na Nizozemskem.

Sprememba 13

Člen 5, odstavek 1, točka (a)

(a) zbiranje, hramba, obdelava, analiza in izmenjava informacij ter obveščevalnih podatkov, ki so jih posredovali organi držav članic ali tretjih držav oziroma drugi javni ali zasebni subjekti;

(a) zbiranje, hramba, obdelava, analiza in izmenjava informacij ter obveščevalnih podatkov, ki so jih posredovali organi držav članic ali tretjih držav oziroma drugi javni ali zasebni subjekti; kadar informacije izvirajo od zasebnih subjektov, se zakonito zberejo in obdelajo v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6) in se šele potem posredujejo Europolu, dostop Europola do njih pa se dovoli le za vsak primer posebej, za točno določene namene in pod sodnim nadzorom v državah članicah; dodatne zaščitne ukrepe določi Europol po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in skupnim nadzornim organom;

Sprememba 14

Člen 6, odstavek 2

V primerih, ko se vzpostavi skupna preiskovalna enota za obravnavanje primerov ponarejanja valute eura, se lahko uradnika Europola imenuje za usmerjanje preiskave, ki je pod neposredno odgovornostjo vodje enote. Če imata tako imenovani uradnik Europola in vodja enote različno mnenje, prevlada mnenje slednjega.

V primerih, ko se vzpostavi skupna preiskovalna enota za obravnavanje primerov ponarejanja valute eura ali izvajanje nalog iz člena 5(2) , se lahko uradnika Europola imenuje za usmerjanje preiskave, ki je pod neposredno odgovornostjo vodje enote. Če imata tako imenovani uradnik Europola in vodja enote različno mnenje, prevlada mnenje slednjega.

Sprememba 15

Člen 8, odstavek 2

2.	Nacionalna enota je organ za zvezo med Europolom in pristojnimi nacionalnimi organi. Vendar države članice lahko omogočijo neposredne stike med imenovanimi pristojnimi organi in Europolom v skladu s pogoji, ki jih določi zadevna država članica, vključno s predčasno vključitvijo nacionalne enote.

Nacionalna enota je edini organ za zvezo med Europolom in pristojnimi nacionalnimi organi. Vendar države članice lahko omogočijo neposredne stike med imenovanimi pristojnimi organi in Europolom v skladu s pogoji, ki jih določi zadevna država članica, vključno s predčasno vključitvijo nacionalne enote.

Nacionalna enota hkrati prejme od Europola vse informacije, izmenjane pri neposrednih stikih med Europolom in imenovanimi pristojnimi organi. Odnose med nacionalno enoto in pristojnimi organi urejajo nacionalna zakonodaja in zlasti ustrezne ustavne določbe.

Sprememba 16

Člen 9, odstavek 2, alinea 2

Dvostranska izmenjava, predvidena v točki (d) prvega pododstavka, lahko zajema tudi kazniva dejanja izven pristojnosti Europola, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja.

Dvostranska izmenjava, predvidena v prvem pododstavku, točka (d), lahko zajema tudi kazniva dejanja izven pristojnosti Europola, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja. V takšnem primeru Europol ni odgovoren za vsebino kakršnih koli izmenjanih informacij.

Sprememba 17

Člen 10, odstavek 2

2.	Europol lahko obdeluje podatke za določitev, ali so takšni podatki ustrezni za te naloge in se lahko vključijo v enega od teh informacijskih sistemov.

2.	Europol lahko obdeluje podatke za določitev, ali so takšni podatki ustrezni za te naloge in se lahko vključijo v enega od teh informacijskih sistemov. V takšnem primeru se podatki obdelajo zgolj zato, da se ugotovi njihova uporabnost.

Sprememba 18

Člen 10, odstavek 3

Kadar koli namerava Europol vzpostaviti sistem za obdelavo podatkov, ki ni Europolov informacijski sistem iz člena 11 ali ki niso delovne datoteke za analizo iz člena 14, Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi pogoje, pod katerimi to lahko Europol stori. Takšni pogoji zlasti zadevajo dostop in uporabo podatkov ter roke za shranjevanje in brisanje podatkov ob upoštevanju načel iz člena 26.

Sprememba 19

Člen 10, odstavek 5

Europol sprejme vse ukrepe, da s pomočjo naslednjih najboljših praks in uporabo odprtih standardov zagotovi interoperabilnost svojih sistemov za obdelavo podatkov s sistemi za obdelavo podatkov v državah članicah ter zlasti s sistemi za obdelavo podatkov, ki jih uporabljajo povezani organi Skupnosti in Unije, s katerimi lahko Europol vzpostavi odnose v skladu s členom 22. Medsebojno povezavo odobri Svet z ustreznim sklepom, ki ga sprejme po posvetovanju s pristojnim uradnikom Europola za varstvo podatkov in s skupnim nadzornim organom ter v sklepu določi pravila in pogoje, še posebej za to, kdaj je uporaba medsebojne povezave potrebna, in v kakšne namene bodo osebni podatki uporabljeni.

Sprememba 20

Člen 11, odstavek 1

1.	Europol vzdržuje Europolov informacijski sistem. Europolov informacijski sistem je neposredno na vpogled nacionalnim enotam, uradnikom za zvezo, direktorju, namestnikom direktorjev in pooblaščenim uslužbencem Europola.

Europol vzdržuje Europolov informacijski sistem. Europolov informacijski sistem je neposredno na vpogled nacionalnim enotam, uradnikom za zvezo, direktorju, namestnikom direktorjev in pooblaščenim uslužbencem Europola. Neposreden dostop nacionalnih enot do informacijskega sistema glede oseb iz člena 12(1)(b) se omeji le na podrobnosti o identiteti iz člena 12(2). Če so podatki potrebni za posebno poizvedbo, dobijo enote vse podatke prek uradnikov za zvezo.

Sprememba 21

Člen 12, odstavek 1, točka (b)

(b) osebe, za katere v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice obstaja utemeljen sum, da bodo storile kaznivo dejanje, za katero je Europol pristojen.

(b) osebe, za katere v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice obstajajo dejanski znaki ali utemeljen sum, da bodo storile kaznivo dejanje, za katero je Europol pristojen.

Sprememba 22

Člen 12, odstavek 4a (novo)

4a. Posebne kategorije podatkov o rasnem ali narodnostnem poreklu, političnih nazorih, verskih ali filozofskih prepričanjih, članstvu v stranki ali sindikatu, spolni usmerjenosti ali zdravstvenem stanju se ne obdelujejo, razen če je to nujno potrebno in v sorazmerju z namenom določenega primera ter v skladu s posebnimi zaščitnimi ukrepi.

Sprememba 23

Člen 19, odstavek 1

Osebni podatki iz katere koli datoteke Europola za obdelavo podatkov prenesejo ali uporabljajo le pristojni organi držav članic v namen preprečitve ali boja proti kriminalu, za katerega je Europol pristojen, ter boj proti drugim hujšim oblikam kriminala. Europol uporablja podatke samo za opravljanje svojih nalog.

Osebne podatke iz katere koli datoteke Europola za obdelavo podatkov prenesejo ali uporabljajo le pristojni organi držav članic zgolj v namene, za katere so bili zbrani, in s temi združljive namene, za preprečitev ali boj proti kriminalu, za katerega je Europol pristojen, ter boj proti drugim hujšim oblikam kriminala. Europol uporablja podatke samo za opravljanje svojih nalog.

Sprememba 24

Člen 20, odstavek 1

Podatke v podatkovnih zbirkah Europol hrani le toliko časa, kolikor je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Potreba po nadaljnjem shranjevanju se preveri najpozneje v treh letih po vnosu podatkov. Pregled podatkov, shranjenih v informacijskem sistemu, in njihovo brisanje opravi enota, ki jih je vnesla. Pregled podatkov, shranjenih v drugih podatkovnih zbirkah Europola, in njihovo brisanje opravi Europol. Europol tri mesece vnaprej avtomatično obvesti države članice o izteku roka za pregled shranjevanja podatkov.

Podatke v podatkovnih zbirkah Europol hrani le toliko časa, kolikor je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Ne glede na člen 10(3) se potreba po nadaljnjem shranjevanju preveri in dokumentira vsaj vsaki dve leti po vnosu podatkov. Pregled podatkov, shranjenih v informacijskem sistemu, in njihovo brisanje opravi enota, ki jih je vnesla. Pregled podatkov, shranjenih v drugih podatkovnih zbirkah Europola, in njihovo brisanje opravi Europol. Europol tri mesece vnaprej avtomatično obvesti države članice o izteku roka za pregled shranjevanja podatkov.

Sprememba 25

Člen 21

Če je Europol na podlagi pravnih instrumentov Evropske unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov upravičen do pridobitve računalniškega dostopa do podatkov iz drugih informacijskih sistemov, ki so bodisi nacionalnega ali mednarodnega značaja, ima lahko Europol na ta način dostop do osebnih podatkov, kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Dostop Europola do teh podatkov in njihovo uporabo s strani Europola urejajo veljavne določbe takšnih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov, v kolikor zagotavljajo strožja pravila od tega sklepa. Europol takšnih podatkov, ki so v nasprotju s tem sklepom, ne sme uporabljati.

Če je Europol na podlagi pravnih instrumentov Evropske unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov upravičen do pridobitve računalniškega dostopa do podatkov iz drugih informacijskih sistemov, ki so bodisi nacionalnega ali mednarodnega značaja, ima lahko Europol na ta način dostop do osebnih podatkov le za vsak primer posebej če in samo , kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog in je z njimi sorazmerno ter v skladu s strogimi pogoji, ki jih določi Europol po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in skupnim nadzornim organom. Dostop Europola do teh podatkov in njihovo uporabo s strani Europola urejajo veljavne določbe takšnih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov, v kolikor zagotavljajo strožja pravila od tega sklepa. Europol takšnih podatkov, ki so v nasprotju s tem sklepom, ne sme uporabljati.

Sprememba 26

Člen 22, odstavek 1, točka (da) (novo)

(da) ustrezni oddelki generalnega sekretariata Sveta in skupni situacijski center Evropske unije.

Sprememba 27

Člen 22, odstavek 5a (novo)

5a. Kadar osebne podatke pošiljajo institucije ali organi Skupnosti, se Europol šteje za organ Skupnosti v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 45/2001.

Sprememba 28

Člen 24, odstavek 1, uvodni del

1.	Europol lahko pod pogoji iz odstavka 4 sporoči osebne podatke, ki jih hrani, tretjim organom iz člena 23(1), kadar:

1.	V posebej izjemnih razmerah in različno od primera do primera lahko Europol pod pogoji iz odstavka 4 sporoči osebne podatke, ki jih hrani, tretjim organom iz člena 23(1), kadar:

Sprememba 58

Člen 24, odstavek 2

Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Europol osebne podatke, ki jih hrani, sporoči tretjim organom iz člena 23(1) pod pogoji, določenimi v odstavku 4, kadar direktor Europola meni, da je prenos podatkov nujno potreben zaradi zaščite osnovnih interesov zadevnih držav članic v okviru ciljev Europola ali preprečitve neposredne nevarnosti, povezane s kriminalom ali terorističnimi kaznivimi dejanji. Direktor Europola v vseh okoliščinah upošteva raven varstva podatkov, ki velja za zadevni organ, da bi bila ta raven varstva podatkov uravnotežena s temi interesi.

Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Europol od primera do primera osebne podatke, ki jih hrani, sporoči tretjim organom iz člena 23(1) pod pogoji, določenimi v odstavku 4, kadar direktor Europola meni, da je prenos podatkov nujno potreben zaradi zaščite osnovnih interesov zadevnih držav članic v okviru ciljev Europola ali preprečitve neposredne nevarnosti, povezane s kriminalom ali terorističnimi kaznivimi dejanji. Direktor Europola v vseh okoliščinah upošteva raven spoštovanja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava v tretji državi, v katero bi utegnili biti poslani podatki, namene, za katere bi se lahko uporabljalo podatke, raven varstva podatkov, ki velja za zadevni organ, da bi bila ta raven varstva podatkov uravnotežena s temi interesi , pa tudi vzajemnost pri izmenjavi podatkov, ter redno obvešča Evropski parlament, Svet in Komisijo ter nadzorne organe za varstvo podatkov o sklepih, sprejetih glede izvajanja tega člena .

Sprememba 30

Člen 25, odstavek 2

2.	Upravni odbor določi izvedbena pravila, ki urejajo odnose Europola s povezanimi organi in agencijami Skupnosti in Unije iz člena 22 ter izmenjavo osebnih podatkov med Europolom in takšnimi organi in agencijami. Pred sprejetjem odločitve se upravni odbor posvetuje s skupnim nadzornim organom.

Upravni odbor določi izvedbena pravila, ki urejajo odnose Europola s povezanimi organi in agencijami Skupnosti in Unije iz člena 22 ter izmenjavo osebnih podatkov med Europolom in takšnimi organi in agencijami. Pred sprejetjem odločitve se upravni odbor posvetuje s skupnim nadzornim organom in evropskim nadzornikom za varstvo podatkov .

Sprememba 31

Člen 26

Brez poseganja v posebne določbe tega sklepa Europol uporablja načela Okvirnega sklepa Sveta 2007/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, pri zbiranju, obdelavi in uporabi osebnih podatkov. Europol ta načela upošteva pri zbiranju, obdelavi in uporabi osebnih podatkov, ter tudi v zvezi z neavtomatiziranimi podatki, ki se hranijo v obliki podatkovnih zbirk, tj. pri kateri koli strukturirani skupini osebnih podatkov, dostopni v skladu z določenimi merili.

Brez poseganja v posebne določbe tega sklepa in v potrebo po ohranitvi zaščitnih ukrepov, ki jih zagotavlja Konvencija o Europolu , Europol uporablja načela Okvirnega sklepa Sveta 2007/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, pri zbiranju, obdelavi in uporabi osebnih podatkov. Europol ta načela upošteva pri zbiranju, obdelavi in uporabi osebnih podatkov, ter tudi v zvezi z neavtomatiziranimi podatki, ki se hranijo v obliki podatkovnih zbirk, tj. pri kateri koli strukturirani skupini osebnih podatkov, dostopni v skladu z določenimi merili.

Sprememba 32

Člen 27, odstavek 1

1.	Europol imenuje pooblaščenca za varstvo podatkov, ki je član osebja. Pooblaščenec ali pooblaščenka za varstvo podatkov je pod neposrednim nadzorom upravnega odbora. Pri opravljanju svojih nalog ne prejema nobenih navodil.

1.	Europol imenuje neodvisnega pooblaščenca za varstvo podatkov, ki je član osebja. Pooblaščenec ali pooblaščenka za varstvo podatkov je pod neposrednim nadzorom upravnega odbora. Pri opravljanju svojih nalog ne prejema nobenih navodil.

Sprememba 33

Člen 27, odstavek 5

5.	Nadaljnja izvedbena pravila v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov sprejme upravni odbor. Izvedbena pravila se nanašajo predvsem na izbiro in odstavitev ter naloge, dolžnosti in pooblastila pooblaščenca za varstvo podatkov.

5.	Nadaljnja izvedbena pravila v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov sprejme upravni odbor. Izvedbena pravila se nanašajo predvsem na izbiro in odstavitev ter naloge, dolžnosti, pooblastila in jamstva glede neodvisnosti pooblaščenca za varstvo podatkov.

Sprememba 34

Člen 29, odstavek 4

4.	Dostop do osebnih podatkov se zavrne, če:

4.	Dostop do osebnih podatkov se zavrne le , če je takšna zavrnitev nujna, da se :

(a) bi takšen dostop ogrožal katero od dejavnosti Europola ;

(a) Europolu omogoči ustrezno izvajanje dejavnosti ;

(b) bi takšen dostop ogrožal katero koli nacionalno preiskavo, ki ji pomaga Europol ;

(b) zagotovi, da ne bo ogrožena nobena nacionalna preiskava, v kateri pomaga Europol ;

Sprememba 35

Člen 29, odstavek 5

Europol se, preden odloči, ali bo odobril dostop, posvetuje s pristojnimi organi kazenskega pregona zadevnih držav članic. Dostop do podatkov, ki so vneseni v delovne datoteke za analizo, je odvisen od soglasja med Europolom in državami članicami, ki sodelujejo pri analizi, in od soglasja med državo(-ami) članico(-ami), za katero(-e) sporočanje takšnih podatkov neposredno velja. V primeru, da država članica nasprotuje, da bi dala dostop do osebnih podatkov, o svoji zavrnitvi in razlogih za to obvesti Europol.

Po splošnem načelu se pravice do dostopa ne zavrača. Odstopanje od te pravice se lahko sprejme le, če je to potrebno za zaščito kakšne druge temeljne pravice. Europol se, preden odloči, ali bo odobril dostop, posvetuje s pristojnimi organi kazenskega pregona zadevnih držav članic. Dostop do podatkov, ki so vneseni v delovne datoteke za analizo, je odvisen od soglasja med Europolom in državami članicami, ki sodelujejo pri analizi, in od soglasja med državo(-ami) članico(-ami), za katero(-e) sporočanje takšnih podatkov neposredno velja. V primeru, da država članica nasprotuje, da bi dala dostop do osebnih podatkov, o svoji zavrnitvi in razlogih za to obvesti Europol.

Sprememba 36

Člen 29, odstavek 6

6.	Če ena ali več držav članic ali Europol nasprotujejo pridobitvi dostopa do podatkov za posameznika, Europol obvesti zadevno osebo o opravljenem preverjanju brez navedbe informacij, ki bi lahko razkrile, ali Europol obdeluje kakršne koli osebne podatke v zvezi z njo ali ne.

Če ena ali več držav članic ali Europol nasprotujejo pridobitvi dostopa do podatkov za posameznika, Europol obvesti zadevno osebo o opravljenem preverjanju brez navedbe informacij, ki bi lahko razkrile, ali Europol obdeluje kakršne koli osebne podatke v zvezi z njo ali ne. Upravljavec podatkov mora navesti razloge za zavrnitev dostopa na način, ki omogoča, da se uporaba izjeme učinkovito preveri v skladu s Priporočilom št. R(87) 15 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju.

Sprememba 38

Člen 36, odstavek 9, pododstavek 1

9.	Upravni odbor vsako leto sprejme:

9.	Upravni odbor, potem ko to potrdi Svet , vsako leto sprejme:

(a) oceno predloga proračuna in predhodni predlog proračuna , ki ju je treba predložiti Komisiji, vključno s kadrovskim načrtom, ter končni proračun ;

(a) oceno predloga proračuna, ki jo je treba predložiti Komisiji, vključno z osnutkom kadrovskega načrta;

(aa) proračun Europola in kadrovski načrt, po odobritvi proračunskega organa;

(b) delovni program za prihodnje dejavnosti Europola ob upoštevanju operativnih zahtev držav članic ter posledic za Europol v zvezi s proračunom in kadri po prejetju mnenja Komisije;

(b) po prejetju mnenja Komisije, delovni program za prihodnje dejavnosti Europola ob upoštevanju – kolikor je to mogoče – operativnih zahtev držav članic v skladu z razpoložljivimi finančnimi in človeškimi viri ;

(c) splošno poročilo o dejavnostih Europola med preteklim letom , v katerem se še posebej primerja dosežene rezultate s cilji letnega delovnega programa .

Sprememba 39

Člen 36, odstavek 9, alinea 2

Ti dokumenti se predložijo Svetu v potrditev. Svet jih v vednost pošlje tudi Evropskemu parlamentu.

Ti dokumenti se predložijo Evropskemu parlamentu, ki jih ima možnost proučiti, po potrebi v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti .

Sprememba 59

Člen 37, odstavki 1, 2 in 3

1.	Europol vodi direktor, ki ga imenuje Svet, ki odloča s kvalificirano večino, s seznama najmanj treh kandidatov, ki ga je predložil upravni odbor, za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

1.	Europol vodi direktor, ki ga imenuje upravni odbor v skladu s postopkom sodelovanja.

Direktor je imenovan na podlagi njegovih ali njenih osebnih zaslug, izkušenj na področju pristojnosti Europola ter upravljavskih in vodstvenih sposobnosti.

Omenjeni postopek sodelovanja je naslednji:

(a) na podlagi seznama, ki ga Komisija pripravi po razpisu za predložitev kandidatur in preglednemu izbirnemu postopku, se kandidate pred njihovim imenovanjem zaprosi, da nastopijo pred Evropskim parlamentom in Svetom ter odgovarjajo na vprašanja;

(b) Evropski parlament in Svet nato lahko podata svoji mnenji in izrazita svoj prednostni vrstni red;

Mandat direktorja traja štiri leta.

2.	Direktorju pomagajo namestniki direktorja, imenovani za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega podaljšanja , v skladu s postopkom iz odstavka 1 . Njihove naloge podrobneje opredeli direktor.

2.	Direktorju pomagajo namestniki direktorja, imenovani za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega podaljšanja. Njihove naloge podrobneje opredeli direktor.

3.	Upravni odbor določi pravila glede izbire kandidatov za delovno mesto direktorja ali namestnika direktorja. Takšna pravila odobri Svet, ki odloča s kvalificirano večino, preden začnejo veljati.

3.	Upravni odbor določi pravila glede izbire kandidatov za delovno mesto namestnika direktorja. Takšna pravila odobri Svet, ki odloča s kvalificirano večino, preden začnejo veljati.

Sprememba 41

Člen 37, odstavek 4, točka (ga) (novo)

(ga) izvajanje učinkovitih postopkov za spremljanje in vrednotenje v povezavi s storilnostjo Europola pri izpolnjevanju njegovih ciljev,

Sprememba 42

Člen 38, odstavek 5a (novo)

5a. Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za obdelovanje osebnih podatkov o osebju Europola.

Sprememba 43

Člen 41, odstavek 1

1.	Prihodke Europola brez poseganja v druge vrste dohodkov sestavlja subvencija Skupnosti, upoštevana v splošnem proračunu Evropske unije (oddelek Komisija) od 1. januarja 2010.

Prihodke Europola brez poseganja v druge vrste dohodkov sestavlja subvencija Skupnosti, upoštevana v splošnem proračunu Evropske unije (oddelek Komisija) od 1. januarja 2010. Financiranje Europola mora biti potrjeno s sporazumom obeh vej proračunskega organa, kot je določeno v Medinstitucionalnem sporazumu.

Sprememba 44

Člen 41, odstavek 3

Direktor pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje finančno leto in ga skupaj z začasnim kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru. Kadrovski načrt vsebuje stalna ali začasna delovna mesta in sklicevanje na dodeljene nacionalne strokovnjake ter navaja število, stopnjo in kategorijo osebja, ki ga zaposluje Europol za zadevno finančno leto.

Direktor pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje finančno leto in ga skupaj z osnutkom kadrovskega načrta pošlje upravnemu odboru. Osnutek kadrovskega načrta vsebuje stalna ali začasna delovna mesta in sklicevanje na dodeljene nacionalne strokovnjake ter navaja število, stopnjo in kategorijo osebja, ki ga zaposluje Europol za zadevno finančno leto.

Sprememba 45

Člen 41, odstavek 6

6.	Komisija predloži načrt skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu proračunski organ).

6.	Komisija predloži načrt skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije Evropskemu parlamentu, da ga lahko ustrezno preuči v skladu s svojimi pristojnostmi , in Svetu (v nadaljnjem besedilu proračunski organ).

Sprememba 46

Člen 42, odstavek 8a (novo)

8a. Direktor Evropskemu parlamentu – na zahtevo slednjega – predloži vse podatke, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za posamezno proračunsko leto, kot to določa člen 146(3) finančne uredbe.

Sprememba 47

Člen 42, odstavek 9

9.	Na priporočilo Sveta da Evropski parlament do 30. aprila leta N + 2 direktorju Europola razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N.

9.	Evropski parlament ob upoštevanju priporočila, ki ga s kvalificirano večino sprejme Svet, do 30. aprila leta N + 2 direktorju Europola podeli razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N.

Sprememba 48

Člen 43

Po posvetovanju s Komisijo upravni odbor sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Ta pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002, razen če je to potrebno za delovanje Europola. Za sprejetje katerih koli pravil, ki odstopajo od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002, se zahteva predhodno soglasje Komisije. Proračunski organ se obvesti o teh odstopanjih.

Po posvetovanju s Komisijo upravni odbor sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Ta pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002, razen če je to izrecno potrebno za delovanje Europola. Za sprejetje katerih koli pravil, ki odstopajo od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002, se zahteva predhodno soglasje Komisije. Proračunski organ se obvesti o teh odstopanjih.

Sprememba 49

Člen 44, alinea 1

Direktor bo vzpostavil sistem spremljanja, da se ugotovijo kazalci uspešnosti in učinkovitosti dela, opravljenega v okviru Europola.

Direktor bo vzpostavil sistem spremljanja, da se ugotovijo kazalci uspešnosti in učinkovitosti dela, opravljenega v okviru Europola. O rezultatih tega spremljanja vsako leto poroča upravnemu odboru.

Sprememba 50

Člen 44, alinea 4a (novo)

Predsednik upravnega odbora ali direktor Europola posebni mešani komisiji, sestavljeni iz poslancev Evropskega parlamenta in poslancev nacionalnih parlamentov, predstavi prednostne naloge Europola za naslednje leto, da se zagotovi demokratična razprava s civilno družbo in boljši nadzor nad njegovimi dejavnostmi.

Sprememba 51

Člen 45

Upravni odbor na podlagi predloga direktorja in ne več kot šest mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa sprejme pravila o dostopu do Europolovih dokumentov ob upoštevanju načel in omejitev, določenih v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001.

Upravni odbor na podlagi predloga direktorja in ne več kot šest mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme pravila o dostopu do Europolovih dokumentov ob upoštevanju načel in omejitev, določenih v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001.

Sprememba 52

Člen 47

Predsednik upravnega odbora in direktor lahko nastopita pred Evropskim parlamentom za razpravljanje o splošnih vprašanjih v zvezi z Europolom.

Predsednik upravnega odbora in direktor na zahtevo nastopita pred Evropskim parlamentom za razpravljanje o vseh vprašanjih v zvezi z Europolom.

Sprememba 53

Člen 56, odstavek 1

1.	Z odstopanjem od člena 38 bodo vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je Europol sklenil na podlagi Konvencije o Europolu pred začetkom veljavnosti tega sklepa, veljale še naprej.

Z odstopanjem od člena 38 bodo vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je Europol sklenil na podlagi Konvencije o Europolu pred začetkom veljavnosti tega sklepa, veljale še naprej. Možni dodatni izdatki za plače zaradi odstopanja od člena 38 se upoštevajo v sporazumu o financiranju Europola, ki mora biti sprejet po točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma.

Sprememba 54

Člen 56, odstavek 2

Vsem članom osebja, zaposlenega po pogodbah iz odstavka 1, je zagotovljena možnost, da sklenejo pogodbe v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, v okviru različnih razredov, predvidenih v kadrovskem načrtu. V ta namen bo po posvetovanju z Evropskim uradom za izbor osebja organ za sklepanje pogodb v dveh letih po datumu začetka veljavnosti tega sklepa uvedel notranji izbirni postopek, ki bo omejen na osebje, ki ga je Europol zaposlil pred datumom začetka veljavnosti tega sklepa, da se preverijo pristojnosti, učinkovitost in vključenost tega osebja. Ta izbirni postopek spremlja Komisija. Izid postopka se objavi. Uspešnim kandidatom bo ponujeno delovno razmerje iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68. V osnutku kadrovskega načrta, ki se posreduje proračunskemu organu skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije, so jasno navedena delovna mesta, ki jih zaseda osebje, zaposleno v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ter delovna mesta, ki jih zaseda osebje, zaposleno v skladu s kadrovskimi predpisi Europola.

Sprememba 55

Člen 57, odstavek 3, pododstavek 2a (novo)

Subvencija Skupnosti za Europol, kot je določena v tem sklepu, ne bo v nobenem primeru uporabljena za plačilo izdatkov, povezanih z obvezami Europola v skladu s konvencijo o Europolu, pred začetkom veljavnosti tega sklepa.

Sprememba 62

Člen 62, odstavek 2a (novo)

2a. Ta sklep se pregleda v šestih mesecih od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(3) UL C 219, 30.7.1999, str. 101.

(4) UL C 187 E, 7.8.2003, str. 144.

(5) UL C 64 E, 12.3.2004, str. 588.

(6) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 41E

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 19. februar 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	Evropski parlament ZASEDANJE 2007—2008 Seje: 15.—17. januar 2008 Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 61 E, 6. 3. 2008. SPREJETA BESEDILA
	Torek, 15. januar 2008
2009/C 041E/01	CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo (2007/2120(INI))	1

2009/C 041E/02	Davčna obravnava izgub v čezmejnih primerih Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih (2007/2144(INI))	10

2009/C 041E/03	Strategija Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o strategiji Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu (2007/2146(INI))	14

	Sreda, 16. januar 2008
2009/C 041E/04	Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2008: Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti (2007/2093(INI))	24

2009/C 041E/05	Izobraževanje odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno (2007/2114(INI))	46

	Četrtek, 17. januar 2008
2009/C 041E/06	Učinkovitejša politika EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem (2007/2076(INI))	53

2009/C 041E/07	Pristop k regionalni politiki za Črno morje Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki za Črno morje (2007/2101(INI))	64

2009/C 041E/08	Razmere v Keniji Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o Keniji	70

2009/C 041E/09	Vloga žensk v industriji Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o vlogi žensk v industriji (2007/2197(INI))	73

2009/C 041E/10	Rezultati drugega foruma o upravljanju interneta (Rio de Janeiro, 12.do 15. november 2007) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o drugem forumu o upravljanju interneta, ki je potekal od 12.do 15. novembra 2007 v Riu de Janeiru	80

2009/C 041E/11	Priprtje kitajskega disidenta Huja Jiaja Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o priprtju kitajskega disidenta Huja Jiaja	82

2009/C 041E/12	Razmere v Demokratični republiki Kongo in posilstvo kot vojni zločin Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o razmerah v Demokratični republiki Kongo in posilstvu kot vojnem zločinu	83

2009/C 041E/13	Razmere v Egiptu Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o razmerah v Egiptu	86

	III Pripravljalni akti
	Evropski parlament ZASEDANJE 2007—2008 Seje: 15.—17. januar 2008 Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 61 E, 6. 3. 2008. SPREJETA BESEDILA
	Torek, 15. januar 2008
2009/C 041E/14	Partnerstva v okviru stabilizacijskega in pridružitvenega procesa * Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 533/2004 o ustanovitvi partnerstev v okviru stabilizacijskega in pridružitvenega procesa (KOM(2007)0662 — C6-0471/2007 — 2007/0239(CNS))	89

2009/C 041E/15	Sprememba Direktive 95/50/ES v zvezi s Komisiji podeljenimi izvedbenimi pooblastili ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 95/50/ES v zvezi s Komisiji podeljenimi izvedbenimi pooblastili (KOM(2007)0509 — C6-0278/2007 — 2007/0184(COD))	90

2009/C 041E/16	Odprava diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o higieni živil – prometni vidiki (KOM(2007)0090 — C6-0086/2007 — 2007/0037A(COD))	90

2009/C 041E/17	Letališke pristojbine ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah (KOM(2006)0820 — C6-0056/2007 — 2007/0013 (COD))	93

	P6_TC1-COD(2007)0013Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 15. januarja 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah	93
2009/C 041E/18	Izvoz in uvoz nevarnih kemikalij ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (KOM(2006)0745 — C6-0439/2006 — 2006/0246 (COD))	102

	P6_TC1-COD(2006)0246Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 15. januarja 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij	102
	PRILOGAIZJAVA KOMISIJE O STATUSU ŽIVEGA SREBRA IN ARZENA V SKLADU Z UREDBO PIC	102
2009/C 041E/19	Uporaba sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (KOM(2007)0159 — C6-0104/2007 — 2007/0054(COD))	103

	P6_TC1-COD(2007)0054Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 15. januarja 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti	103
	Sreda, 16. januar 2008
2009/C 041E/20	Ukrepi v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja, ki je bila uvedena v okviru SKP * Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2008 o predlogu Uredbe Sveta o ukrepih, ki jih mora Komisija sprejeti v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja, ki je bila uvedena v okviru skupne kmetijske politike, za obdobje 2008–2013 (KOM(2007)0383 — C6-0273/2007 — 2007/0132(CNS))	104

2009/C 041E/21	Potrošniški krediti ***II Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2008 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (9948/2/2007 — C6-0315/2007 — 2002/0222(COD))	106

	P6_TC2-COD(2002)0222Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 16. januarja 2008 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS	107
	Četrtek, 17. januar 2008
2009/C 041E/22	Večletni okvir za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2007–2012 * Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o predlogu Odločbe Sveta o izvajanju Uredbe (ES) št. 168/2007 v zvezi s sprejetjem večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2007–2012 (KOM(2007)0515 — C6-0322/2007 — 2007/0189(CNS))	108

2009/C 041E/23	EUROPOL * Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o predlogu Sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL) (KOM(2006)0817 — C6-0055/2007 — 2006/0310(CNS))	111

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA	SPREMEMBE PARLAMENTA
Sprememba 1
NASLOV
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o higieni živil .	Uredba Sveta o spremembi Uredbe št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.
Sprememba 2
NAVEDBA SKLICEVANJA 1
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 75(3), člena 95 in člena 152(4)(b) Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 75(3) Pogodbe,
Sprememba 3
NAVEDBA SKLICEVANJA 5
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,	črtano
Sprememba 4
UVODNA IZJAVA 3
(3) Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 zahteva, da vsi nosilci živilske dejavnosti vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo postopek, ki temelji na načelih analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP).	črtano
Sprememba 5
UVODNA IZJAVA 4
(4) Izkušnje so pokazale, da se higiena živil pri nekaterih nosilcih živilskih dejavnostih lahko zagotavlja s pravilnim izvajanjem zahtev za higieno živil, določenih v Uredbi (ES) št. 852/2004, ne da bi se za to uporabljal sistem HACCP. Zadevni nosilci dejavnosti so zlasti mali nosilci dejavnosti, ki svoje izdelke pretežno prodajajo neposredno končnemu potrošniku, kot so pekarne, mesnice, špecerijske trgovine, stojnice na tržnici, restavracije in bari, ki so mikropodjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij.	črtano
Sprememba 6
UVODNA IZJAVA 5
(5) Zato je primerno za navedene nosilce dejavnosti določiti oprostitev zahtev iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, pri čemer se razume, da morajo izpolnjevati vse druge zahteve iz navedene uredbe.	črtano
Sprememba 7
UVODNA IZJAVA 6
(6) Ker se tako s spremembami Uredbe (ES) št. 852/2004 kot s spremembami Uredbe št. 11 namerava zmanjšati upravne obremenitve za nosilce dejavnosti, ne da bi se pri tem spremenil temeljni namen navedenih uredb, je primerno te spremembe združiti v eno samo uredbo.	črtano
Sprememba 8
ČLEN 2 Člen 5(3) (Uredba (ES) št. 852/2004)
Člen 2	črtano
V členu 5(3) Uredbe (ES) št. 852/2004 se doda naslednji stavek:
Brez poseganja v druge zahteve te uredbe se odstavek 1 ne uporablja za nosilce dejavnosti, ki so mikropodjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003, in katerih dejavnosti pretežno obsegajo neposredno prodajo živil končnemu potrošniku.