6.2.2009

Uradni list Evropske unije

C 30/1

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 5. decembra 2008

o predlogu direktive o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja

(CON/2008/84)

(2009/C 30/01)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 30. oktobra 2008 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja, spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES ter razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (1) (v nadaljevanju „predlagana direktiva“).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz člena 105(4) v povezavi s prvo in četrto alineo člena 105(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, saj se predlagana direktiva nanaša na temeljne naloge Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), in sicer opredeliti in izvajati monetarno politiko Skupnosti (2) ter podpirati nemoteno delovanje plačilnih sistemov. Pristojnost ECB izhaja tudi iz člena 105(5) Pogodbe, v skladu s katerim ESCB prispeva k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

Cilj predlagane direktive je odpreti trg za izdajo elektronskega denarja (v nadaljevanju: e-denar) s strani institucij za izdajo elektronskega denarja (electronic money institutions, v nadaljevanju: ELMI), za katere velja milejši režim skrbnega in varnega poslovanja, kakor je tisti, ki se uporablja za kreditne institucije. ECB podpira ponovno preučitev Direktive 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (3), saj to izkazuje, da Direktiva 2000/46/ES ni povsem skladna s trenutnimi pričakovanji na trgu, kar zadeva izdajo e-denarja. Istočasno ima ECB resne pomisleke glede predloga, da se spremeni pravna opredelitev ELMI iz „kreditne institucije“ v „finančno institucijo“, kakor je opredeljena v Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (4); to ima lahko daljnosežne posledice za izvajanje denarne politike. Prav tako predlagana direktiva vzbuja skrb z vidika nadzora, saj predlaga ohlapnejši nadzorni režim za ELMI, medtem ko hkrati širi področje njihovih dejavnosti. Zgornji pomisleki so podrobneje opisani spodaj.

Posamezne pripombe

1. Pravna narava ELMI

1.1

Za oceno posledic predlagane direktive je najprej pomembno razumeti pravno naravo ELMI. S tem v zvezi točka (b) člena 4(1) Direktive 2006/48/ES opredeljuje ELMI kot kreditne institucije v smislu Direktive 2000/46/ES. V skladu s točko (a) člena 1(3) Direktive 2000/46/ES je ELMI opredeljena kot „podjetje ali katera koli druga pravna oseba, razen kreditne institucije iz prvega pododstavka (a) točke 1 člena 1 Direktive 2000/12/ES [zdaj Direktiva 2006/48/ES], ki izdaja plačilna sredstva v obliki elektronskega denarja“. Člen 17(1) predlagane direktive umika ELMI iz zgornje opredelitve kreditnih institucij in jih razvrsti med „finančne institucije“ v skladu s členom 4(5) Direktive 2006/48/ES. Toda glede na dejavnosti, ki jih bodo ELMI skladno s predlagano direktivo smele opravljati, bo pravna narava ELMI tudi v prihodnje enaka pravni naravi kreditnih institucij. Ta ugotovitev temelji na analizi opredelitve kreditne institucije iz točke (a) člena 4(1) Direktive 2006/48/ES, v skladu s katero „kreditna institucija“ pomeni „podjetje, katerega dejavnost je sprejemanje depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in dajanje posojil za svoj račun“.

1.2

„podjetje“

„Podjetje“ je pojem, ki se uporablja pri pravilih iz Pogodbe o konkurenci (5). Čeprav ta pojem v Pogodbi ni opredeljen, se je njegov pomen splošno določil v pravu Skupnosti in zajema vsako fizično ali pravno osebo, ki opravlja komercialne (6) ali gospodarske dejavnosti, ne glede na njen pravni status ali način, kako se financira (7). Člen 2(1) predlagane direktive opredeljuje ELMI kot „pravno osebo, ki je […] pridobila dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja“. Prvi del, ki se zahteva po opredelitvi kreditne institucije, in sicer da gre za „podjetje“, je torej izpolnjen. Poleg tega se lahko z gotovostjo trdi, da so izdajanje e-denarja in druge plačilne storitve na splošno, ki jih opravljajo ELMI in kakor so določene v členu 8 predlagane direktive, tako komercialna kot gospodarska dejavnost.

1.3

„katerega dejavnost je sprejemanje depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in dajanje posojil za svoj račun“

Kot je zapisalo Sodišče Evropskih skupnosti, „je sprejemanje depozitov od javnosti in odobravanje kreditov temeljna storitev kreditnih institucij“ (8). Pozornost je treba nameniti kumulativni naravi dveh vidikov takšne dejavnosti, tj. da morata obstajati hkrati, da lahko kreditna institucija sodi v področje opredelitve iz Direktive 2006/48/ES. Zadošča, da je podjetje na podlagi svojega statuta upravičeno opravljati obe vrsti dejavnosti; ni potrebno, da dejansko opravlja obe dejavnosti istočasno ali celo, da jih v praksi sploh opravlja (9). Kar je v tej zvezi bistveno, je to, ali je institucija pravno upravičena za opravljanje zadevnih dejavnosti. Ti elementi so podrobneje obravnavani spodaj.

1.4	„sprejemanje depozitov ali drugih vračljivih sredstev“

1.4.1

Člen 8(2) in (3) predlagane direktive prepoveduje ELMI, da sprejemajo depozite. Medtem ko Direktiva 2006/48/ES ne opredeljuje sprejemanja depozitov, je Sodišče široko interpretiralo koncept „depozitov ali drugih vračljivih sredstev“ po Direktivi 2006/48/ES in ugotovilo, da pojem „druga vračljiva sredstva“ […] ne zajema le finančnih instrumentov, ki imajo značilnost vračljivosti, ampak tudi tiste, ki so, čeprav te značilnosti nimajo, predmet pogodbenega dogovora o vračilu plačanih sredstev (10). Ni pomembno, ali so taka sredstva prejeta v obliki depozitov ali v drugih oblikah, kot so „stalne izdaje obveznic in drugih primerljivih vrednostnih papirjev“ (11), kakor je navedeno v predhodnici Direktive 2006/48/ES. Tako lahko vsako prejetje denarnih sredstev prispeva k dejavnosti sprejemanja depozitov (v širšem smislu), če obsega vračilo prejetih denarnih sredstev. V tem pogledu je nepomembno, ali zahteva po vračilu obstaja že v času, ko so sredstva prejeta (in predstavlja „bistveni“ element te transakcije), ali ta obveznost nastane šele kot posledica oblikovanja pogodbenega upravičenja„ (12). Pravilno interpretacijo sprejemanja depozitov“ bo moralo voditi vprašanje glede vrst prihrankov, ki jih je treba zavarovati, in interpretacija značilnosti „kreditne dejavnosti“ v luči tveganj, ki se štejejo za bistvena v zvezi z zavarovanjem vračila depozitov. Rezultat je težnja k široki interpretaciji tako dejavnosti sprejemanja depozitov kot tudi kredita (13).

1.4.2

V luči zgoraj navedenega je treba omeniti, da uvodna izjava 8 Direktive 2000/46/ES določa, da „sprejem sredstev javnosti v zameno za elektronski denar, ki se vodi kot pozitivni saldo na računu pri instituciji izdaje, predstavlja sprejemanje vlog ali drugih vračljivih zneskov“. S predlagano direktivo se takšno prejetje sredstev ne bo več obravnavalo kot depozit ali drugo vračljivo sredstvo. Razlogi za takšno spremembo v obrazložitvenem memorandumu k predlagani direktivi niso podani; toda zdi se, da je splošni namen uskladiti Direktivo 2000/46/ES z Direktivo 2007/64/ES (14). Kot je že bilo navedeno v Mnenju CON/2006/21 z dne 26. aprila 2006 o predlogu direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu (15), ECB meni, da takšno sprejemanje sredstev pomeni sprejemanje depozitov. Razlog je v tem, da se sredstva lahko zadržijo za nedoločeno obdobje in da sme izdajatelj plačati obresti na prejeta sredstva. Sodišče je še posebej glede plačila obresti zavzelo stališče, da je „za kreditne institucije, ki so podružnice tuje družbe, ob prodoru na trg države članice konkuriranje s stopnjo obrestne mere za račune za vloge na vpogled ena izmed najučinkovitejših metod za dosego tega cilja. […] Omejitev opravljanja in razvoja storitev preko omenjenih podružnic, ki je posledica sporne prepovedi [prepoved obrestovanja računov za vloge na vpogled], je poleg tega pomembnejša, ker je sprejemanje depozitov od javnosti in odobravanje kreditov temeljna storitev kreditnih institucij“ (16).

1.4.3

Končno, ko se zatrjuje, da bodo ELMI nadaljevale s sprejemanjem depozitov ali drugih vračljivih sredstev, je odločilno, da so sredstva, ki so plačana ELMI, unovčljiva v skladu s členom 5 predlagane direktive, ki določa, da se zadevna sredstva na zahtevo vrnejo imetniku e-denarja v nominalni vrednosti.

1.5

„od javnosti“

V zvezi s sprejemanjem depozitov velja, da mora institucija opravljati dejavnost sprejemanja depozitov „od javnosti“. V odsotnosti sodne prakse Sodišča, ki bi neposredno obravnavala pojem „javnost“, uporabljen v opredelitvi kreditne institucije po Direktivi 2006/48/ES, je več pravnih teoretikov izrazilo svoje mnenje o pomenu pojma „javnost“ v opredelitvi „kreditne institucije“ iz prve alinee člena 1 Direktive 77/780/EGS, ki je bila dobesedno povzeta v točki (a) člena 4(1) Direktive 2006/48/ES. Ugotovljeno je bilo, da „je bil v času sprejetja prve bančne direktive glavni namen bonitetnega nadzora kreditnih institucij zaščita vlagateljev in varčevalcev […] Zaradi tega razloga se podjetje, ki pridobiva sredstva na medbančnem trgu od kreditnih institucij ali drugih profesionalnih subjektov na trgu – kot na primer institucionalnih vlagateljev in zavarovalnih družb, ne šteje za kreditno institucijo“ (17). Zato „se institucije, ki delujejo samo na medbančnih trgih, […] ne štejejo za kreditne institucije po pravu ES, saj sredstev ne sprejemajo od javnosti“ (18). Iz tega je razvidno, da koncept „javnosti“ zajema fizične in pravne osebe, za katere se domneva, da potrebujejo pravno zaščito, medtem ko se šteje za subjekte, ki take zaščite ne potrebujejo, kot so tisti, ki si priskrbijo sredstva samo na medbančnih trgih, da ne sodijo pod pojem „javnosti“. Zaradi tega se vse pravne ali fizične osebe razen kreditnih ali finančnih institucij za namene opredelitve kreditne institucije opredelijo kot „javnost“. V zvezi z ELMI se za „javnost“, od katere izdajatelji e-denarja sprejemajo sredstva, štejejo imetniki e-denarja.

1.6

„dajanje posojil za svoj račun“

V skladu s členom 1(5)(a) Direktive 2000/46/ES so poslovne dejavnosti ELMI omejene in izrecno izključujejo „odobravanje kakršnih koli kreditov“. Ker posli kreditne institucije zajemajo tako sprejemanje depozitov kot odobravanje kreditov, se lahko trdi, da ELMI danes ne izpolnjujejo obeh meril, sprejemanje depozitov in odobravanje kreditov, in se obravnavajo kot kreditne institucije samo zaradi opredelitve iz Direktive 2006/48/ES. Vendar ne glede na to, da predlagana direktiva prepoveduje ELMI, da sprejemajo depozite, bodo le-te dejansko nadaljevale s sprejemanjem takih depozitov ali drugih vračljivih sredstev. Poleg tega bodo še naprej izpolnjevale ostala merila za odobravanje kreditov. Bolj natančno, v skladu s točko (b) člena 8(1) predlagane direktive bo ELMI dovoljeno, da odobravajo kredite pri ponujanju nekaterih vrst plačilnih storitev (19). Toda ELMI lahko odobrijo takšne kredite samo pod številnimi posebnimi pogoji (20).

1.7

Opredelitev „kreditne institucije“ v Direktivi 2006/48/ES je povezana z naravo poslov, ki se opravljajo, in ne z naravo subjekta, ki jih opravlja (21). V tem smislu se zdi jasno, da bodo ELMI kljub temu, da po predlagani direktivi ne bodo več kreditne institucije in jim bo prepovedano sprejemati depozite ali druga vračljiva sredstva, dejansko še vedno sprejemale takšne depozite. Natančneje, prejeta sredstva se bodo lahko zadržala za nedoločeno obdobje, dokler imetnik ne bo zahteval, da se unovčijo, izdajatelji e-denarja pa bodo na prejeta sredstva lahko plačali obresti. Poleg tega bodo ELMI še naprej izpolnjevale ostala merila za poslovanje kreditnih institucij. S pravnega stališča se zato zdi, da bodo značilnosti ELMI, kot so opredeljene v predlagani direktivi, še bolj kot do sedaj podobne značilnostim kreditnih institucij, saj dejavnost sprejemanja depozitov ostaja enaka, v prihodnje pa bo dovoljeno omejeno odobravanje kreditov. Ob upoštevanju tega je treba pripomniti, da so pravni teoretiki pri razvijanju opredelitve „kreditnih institucij“ opomnili, da „je na tem področju treba zavzeti dosleden pristop, da ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence, kar bi se zgodilo, če bi se nad podjetji, ki so si v bistvenem podobne in opravljajo enake ali vsaj zelo podobne posle, v eni državi izvajal administrativni nadzor, v drugi pa ne“ (22). S centralnobančnega vidika so ELMI del sektorja izdajateljev denarja, zato jim je treba nepretrgano zagotavljati enake konkurenčne pogoje, kot veljajo za kreditne institucije, opredeljene v Direktivi 2006/48/ES (23).

2. Denarna politika

2.1

Skladno s prvim stavkom člena 19.1 Statuta ESCB lahko „skladno s cilji monetarne politike […] ECB od kreditnih institucij s sedežem v državah članicah zahteva, da imajo obvezne rezerve na računih pri ECB in nacionalnih centralnih bankah“. ELMI so glede na to, da imajo pravni status kreditnih institucij, dolžne izpolnjevati zahteve Eurosistema (24) glede obveznih rezerv, kot je podrobneje urejeno v Uredbi ECB/2003/9 z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (25). Obvezne rezerve so pomemben ukrep za izvajanje denarne politike, tj. za uravnavanje kratkoročnih obrestnih mer, ki se lahko naložijo le kreditnim institucijam. Zaradi tega je opredelitev kreditnih institucij, kakor je določena v Direktivi 2006/48/ES, pomembna za ECB in nacionalne centralne banke.

2.2

Če ELMI ne bodo več zajete v opredelitvi kreditnih institucij, kakor predlaga člen 17(1) predlagane direktive, bodo s centralnobančnega vidika nastopile daljnosežne posledice. Ker e-denar zamenjuje tudi plačilna sredstva, ki jih ponujajo banke (npr. v obliki transakcij z debetnimi karticami), bi takšna plačilna sredstva ponujale institucije za izdajo elektronskega denarja, ki ne bodo več obvezniki za obvezne rezerve. Treba se je izogniti neusklajenemu obravnavanju različnih plačilnih sredstev, ki so si v mnogo pogledih precej podobna.

2.3

Poleg tega bi sprememba ravnotežja med e-denarnimi in bančnimi računi vplivala na stanja likvidnosti pri bankah in bi lahko otežila izvajanje denarne politike. Medtem ko so obstoječe količine e-denarja premajhne, da bi povzročile težave s tem v zvezi, obstaja možnost, da se imetja e-denarja v prihodnje znatno povečajo, kakor je predvideno v oceni učinka k predlagani direktivi, in sicer zaradi ohlapnih normativnih zahtev, ki bi veljale za ELMI po sprejetju predlagane direktive. Zaradi razvrstitve ELMI med finančne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(5) Direktive 2006/48/ES, ELMI ne bi bile več obvezniki za obvezne rezerve po členu 19.1 Statuta ESCB. V tem primeru in če bi e-denar v pomembnem obsegu nadomestil gotovino, bi to po mnenju ECB pomembno vplivalo na likvidnostne pogoje v bančnem sektorju. Posledično bi izvajanje denarne politike Eurosistema postalo težje in rezultati bolj negotovi.

2.4

S stališča denarne politike se v nasprotju z rešitvijo iz predlagane direktive torej močno podpira, da se ELMI še naprej razvrščajo med kreditne institucije. Glede tega je ECB mnenja, da zgoraj opisani pomisleki v zvezi z denarno politiko jasno odtehtajo razloge, na katerih temelji predlagana direktiva, in sicer da se pravni predpisi, ki se uporabljajo za ELMI, uskladijo s tistimi, ki se uporabljajo za plačilne institucije, kot so opredeljene v členu 4(4) Direktive 2007/64/ES in ki niso zajete v opredelitvi kreditnih institucij (26).

2.5

ECB pozdravlja dejstvo, da člen 5 predlagane direktive v veliki meri ohranja zahteve za unovčljivost, določene v členu 3 Direktive 2000/46/ES. Unovčljivost je s centralnobančnega vidika bistveno vprašanje. Zato mora za ELMI obstajati pravna obveza, da na zahtevo imetnika e-denarja unovčijo e-denar za centralnobančni denar po nominalni vrednosti. Samo z zagotovitvijo, da lahko imetniki e-denarja zamenjajo vrednost e-denarja v bankovce ali knjižni denar, se lahko ohrani zaupanje v e-denar kot učinkovito in zanesljivo nadomestilo za kovance in bankovce. Z vidika denarne politike je zahteva po unovčljivosti potrebna med drugim za to, da se zavaruje funkcija denarja kot obračunske enote, da se ohranja stabilnost cen s tem, ko se prepreči neomejeno izdajanje e-denarja, in da se varuje zmožnost nadzora nad likvidnostjo in kratkoročnimi obrestnimi merami, ki jih določi ECB.

2.6

Izdajatelji e-denarja unovčijo e-denar imetnikom, kakor je opisano zgoraj, bodisi z zakonitim plačilnim sredstvom bodisi, s soglasjem zadevnega imetnika e-denarja, preko bančnih poti z nepreklicnim plačilnim nalogom za knjiženje v dobro bančnega računa imetnika e-denarja. Plačila iz unovčenja bi morala biti denominirana v isti valuti, v kateri je denominiran izdani e-denar (27). V povezavi s tem ECB opaža, da člen 5(1) predlagane direktive določa, da lahko imetnik e-denarja v vsakem trenutku zahteva, da se unovči „denarna vrednost elektronskega denarja, ki ga hranijo“. Ta določba ne odraža vsebine člena 3(1) Direktive 2000/46/ES, v skladu s katero lahko imetnik izbira med unovčenjem v nominalni vrednosti v kovancih in bankovcih ali z nakazilom na račun. Zaradi pravne jasnosti in zato, da se zagotovi usklajen prenos določb v nacionalno zakonodajo držav članic, ECB predlaga, da se člen 5(1) predlagane direktive ustrezno spremeni tako, da bo zagotovil možnost, da imetnik e-denarja prosto izbere zase primernejši način unovčenja.

3. Nadzorni okvir

3.1

Člen 8(1) predlagane direktive bistveno širi področje dejavnosti, ki jih bodo ELMI upravičene opravljati, v primerjavi s členom 1(5) Direktive 2000/46/ES, v skladu s katero je poslovanje ELMI, razen izdajanja e-denarja, omejeno na opravljanje tesno povezanih finančnih in nefinančnih storitev, izključuje pa odobravanje kakršnih koli kreditov. Predlagana direktiva razširja dovoljene dejavnosti na: (i) opravljanje plačilnih storitev, navedenih v Prilogi k Direktivi 2007/64/ES, kar vključuje odobravanje nekaterih kreditov; (ii) upravljanje plačilnih sistemov; in (iii) poslovne dejavnosti, ki niso izdajanje elektronskega denarja. Hkrati s sprostitvijo seznama dovoljenih dejavnosti je sistem nadzora omiljen z med drugim bistveno zmanjšanimi zahtevami glede ustanovnega kapitala in z odstranitvijo obstoječih omejitev pri naložbah iz člena 5 Direktive 2000/46/ES. Po razumevanju ECB je osnovna utemeljitev te temeljne spremembe doseči, da se pravni okvir za ELMI poenoti z in dokončno integrira v Direktivo 2007/64/ES. Skladno s tem predlagani sistem nadzora, poenoten z določbami, ki se uporabljajo za plačilne institucije po Direktivi 2007/64/ES, ustreza predlagani spremembi opredelitve ELMI. Glede tega je vredno upoštevati naslednje vidike.

3.2

Prvič, ECB meni, da je, razen glede pravice ELMI in kreditnih institucij, da izdajajo e-denar, razlikovanje med ELMI in plačilnimi institucijami nejasno; zaradi tega je ocena tveganj in s tem povezanih varoval z vidika nadzora zahtevna naloga. Bolj konkretno, težava ne nastane le zaradi dejstva, da smejo ELMI imeti sredstva, ki so v praksi enakovredna depozitom in drugim vračljivim sredstvom, ampak tudi zato, ker lahko ELMI odobrijo kredite, ki se financirajo iz denarja, prejetega od javnosti. Poleg tega je poenotenje ELMI s plačilnimi institucijami zapleteno, ker je treba razlikovati med plačilnimi storitvami, ki temeljijo na plačilnih računih, in plačilnimi storitvami za e-denar, ki temeljijo na centraliziranih računih.

3.3	Drugič, predlagana sprememba opredelitve ELMI ne bi zmanjšala tveganj, povezanih z njihovimi dejavnostmi. Nasprotno, ocena učinka predlagane direktive ne obravnava tveganj, ki so lahko povezana s širšim obsegom dejavnosti, ki so jih ELMI upravičene opravljati.

3.4

Tretjič, ECB meni, da še vedno manjka jasen dokaz domnevnega nesorazmerja med varnostnimi zahtevami in dejanskimi tveganji, povezanimi z dejavnostmi ELMI. Iz zgoraj opisanih preudarkov sledi, da bi bilo nedvomno treba nadalje preučiti potencialna tveganja, povezana z novo „pravno naravo“ ELMI, da bi se zagotovila primerna normativna in nadzorna ureditev ELMI.

3.5

Četrtič, kakor je bilo zgoraj že omenjeno, je vredno poudariti, da člen 5 Direktive 2000/46/ES o omejitvah pri naložbenih strategijah ni odražen v predlagani direktivi. Precej omejevalna narava Direktive 2000/46/ES glede možnosti, ki jih dopušča izdajateljem e-denarja, da z izdajanjem e-denarja ustvarjajo dobiček, se je s predlagano direktivo sprostila. Ta predlagana sprememba se lahko izkaže kot pozitivna za rast te panoge v prihodnosti. Toda treba je upoštevati znatno likvidnostno tveganje in tveganje neizpolnitve obveznosti, s katerim se ELMI lahko soočijo, če bi jim bilo dovoljeno nalagati v kakršna koli sredstva. V zvezi s tem bi se lahko dosegla dobro uravnotežena rešitev, če bi obstajala prožnejša ureditev glede omejitev pri naložbah od tiste, ki je trenutno določena v Direktivi 2000/46/ES. Popolna sprostitev obstoječih omejitev pri naložbah, kakor je določena v predlagani direktivi, bi zahtevala dopolnitev, ki bi zagotovila dodatna nadzorna varovala.

3.6

Končno, predlagana direktiva dviguje pragove za identifikacijo in skrbno preverjanje strank, kakor so urejeni v Direktivi 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (28). Toda ti pragovi ne ustrezajo pragom iz Direktive 2007/64/ES. Občutnejše povečanje obstoječih pragov bi olajšalo anonimnost pri plačilnih transakcijah in povečalo tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, ki je povezano z izdajanjem e-denarja, še posebej s pridobitvijo več predplačilnih kartic.

4. Statistika

ELMI so trenutno del poročevalske populacije denarnih finančnih institucij (MFI) za denarno in finančno statistiko ECB, skladno z Uredbo ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (29). Ugotavlja se, da bodo ELMI, čeprav ne bodo več opredeljene kot kreditne institucije, še naprej zajete v statistični opredelitvi MFI iz dela 1, oddelek I, odstavek 2 v Prilogi 1 k Uredbi ECB/2001/13, v skladu s katero za rezidentne finančne institucije razen kreditnih institucij veljajo zahteve za statistično poročanje, ki so odvisne od, med drugim, stopnje zamenljivosti med instrumenti, ki jih izdajajo, in depoziti, položenimi pri kreditnih institucijah; razlog je v tem, da bodo ELMI od subjektov, ki niso MFI, še naprej prejemale sredstva, ki so enakovredna depozitom čez noč, in nalagale v vrednostne papirje za svoj račun.

5. Dodatne pravne in tehnične pripombe

5.1

Člen 1(3) predlagane direktive določa, da se direktiva ne bo uporabljala za storitve, ki temeljijo na instrumentih, ki se med drugim uporabljajo v okviru „omejenih mrež“. ECB priznava, da bi se za razlago te določbe lahko uporabila uvodna izjava 5 v smislu, da je mogoče instrumente, ki se uporabljajo v okviru omejene mreže, „uporabljati samo za nakup blaga ali storitev v posebni trgovini, verigi trgovin ali za omejen izbor blaga ali storitev“. Toda bilo bi koristno, če bi zadevna določba vsebovala dodatna pojasnila, kajti izdajanje e-denarja v okviru mreže npr. dveh velikih trgovinskih verig bi lahko potencialno predstavljalo izvzetje za izdajanje znatnega zneska e-denarja.

5.2

Člen 1(4) predlagane direktive pod določenimi pogoji izvzema operaterje mobilne telefonije iz področja uporabe predlagane direktive. ECB razume, da se izvzetje uporablja za primere, kjer operater mobilne telefonije deluje kot posrednik, ne da bi dodal „stvarno vrednost“ blagu in storitvam, kakor je določeno v zadnjem stavku uvodne izjave 5 v predlagani direktivi. Zaradi pravne jasnosti ECB predlaga, da se uvodna izjava 5 nadalje razdela, tako da bo vsebovala usmeritve glede tega, ali so npr. toni zvonjenja ali vremenske napovedi zajeti v izvzetju.

5.3

Opredelitev e-denarja v členu 2(2) predlagane direktive je zelo široka in zajema večino vrst računov; določa tisto, kar se v splošnem šteje za e-denar, to pa zajema tudi bančne račune in plačilne račune, kajti knjigovodenje in shranjevanje sredstev se dandanes opravlja elektronsko, ne glede na vrsto računa, za katerega gre. Sklicevanje na plačilne transakcije, kot so opredeljene v Direktivi 2007/64/ES, dodaja opredelitvi še en zelo splošen koncept, saj plačilne transakcije niso omejene na tradicionalna plačilna sredstva, ampak zajemajo tudi prenos in dvig sredstev. Iz te splošne opredelitve e-denarja bi sledilo, da bi se tako tradicionalni bančni računi kot tudi plačilni računi lahko obravnavali kot e-denar. ECB bi zato svetovala, da se natančneje določi, da se lahko vsa prejeta sredstva uporabljajo izključno za elektronski prenos sredstev od imetnika e-denarja na prejemnike plačila.

5.4	Brez poseganja v zgoraj izraženo mnenje ECB o tem, da so prejeta sredstva glede na pravno naravo dejansko depoziti, se zdi, da člen 8(2) predlagane direktive že zajema vsebino člena 8(3), zaradi česar se slednji odstavek lahko črta.

5.5

Člen 11(1) predlagane direktive določa, da Komisija sprejme izvedbene ukrepe. Točka (c) v členu 11(1) predstavlja pravno podlago za sprejetje „ukrepov za upoštevanje tehnološkega napredka in razvoja trga“, kar je po mnenju ECB preširoko formulirano, neomejeno glede področja uporabe in verjetno ne izpolnjuje zahteve iz člena 11(2) predlagane direktive, da morajo biti vsi izvedbeni ukrepi „namenjeni spreminjanju nebistvenih določb“ predlagane direktive.

Predlagane spremembe besedila

Za primer, ko bi zgornji nasveti vodili v spremembe predlagane direktive, so predlagane spremembe besedila navedene v prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 5. decembra 2008

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) COM(2008) 627 konč.

(2) V tej zvezi je pomembna tudi pristojnost ECB na podlagi člena 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statut ESCB), saj predlagana direktiva vpliva na zbiranje statističnih podatkov za opredelitev in izvajanje denarne politike v euroobmočju.

(3) UL L 275, 27.10.2000, str. 39.

(4) UL L 177, 30.6.2006, str. 1. Glej člen 4(1) in (5) Direktive 2006/48/ES.

(5) Glej Usher, J.A., The Law of Money and Financial Services in the EC, 2nd edition, Clarendon Press, Oxford, 2000, str. 116.

(6) Odločba Komisije 86/398/EGS z dne 23. aprila 1986 v zvezi s postopkom po členu 85 Pogodbe o EGS (IV/31.149 – Polipropilen) (UL L 230, 18.8.1986, str. 1).

(7) Zadeva C-41/90 Höfner in Elser proti Macroton [1991] PSES 1-1979; zadeva T-319/99 Federación Nacional de Empresas de Instrumentación Científica, Médica, Técnica y Dental (FENIN) proti Komisiji Evropskih skupnosti [2003] PSES II-357.

(8) Odstavek 16 zadeve C-442/02, Caixa-Bank France proti Ministère de l'Économie, des Finances et de l'Industrie [2004] PSES I-8961.

(9) Glej Clarotti, P., „The Harmonization of Legislation relating to Credit Institutions“, Common Market Law Review, Vol. 19, No 2, Kluwer Law International, 1982, str. 249 in Verheugd, P., „Definition of credit institution“, Banking and EC Law Commentary, M. van Empel and R. Smits eds, Kluwer Law International, Deventer, 1992, str. 17.

(10) Glej odstavek 17 zadeve C-366/97, Massimo Romanelli [1999] PSES I-855.

(11) Uvodna izjava 5 k prvi Direktivi Sveta 77/780/EGS z dne 12. decembra 1977 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 322, 17.12.1977, str. 30).

(12) Glej Alexander Bornemann, Abridged Opinion on the Concept of the Credit Institution in the Directives of the European Community Relating to Bank Regulation and Supervision, str. 11. Dostopno kot PDF dokument na

http://www.money-advice.net/media.php?id=234

(13) Ibid.

(14) Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).

(15) UL C 109, 9.5.2006, str. 10.

(16) Glej odstavka 14 in 16 zadeve C-442/02, Caixa-Bank France proti Ministère de l'Économie, des Finances et de l'Industrie.

(17) Verheugd, P., „Definition of credit institution“, Banking and EC Law Commentary, M. van Empel and R. Smits eds, Kluwer Law International, Deventer, 1992, str. 23.

(18) Dassesse, M., Isaacs, S., in Penn, J., EC Banking Law, 2nd edition, Lloyd's of London Press, 1994, str. 19.

(19) Plačilne storitve, ki jih bodo ELMI smele opravljati, so tiste, ki so navedene v točkah 4, 5 in 7 v Prilogi k Direktivi 2007/64/ES: (i) izvrševanje plačilnih transakcij, pri katerih so sredstva krita s kreditno linijo za uporabnika plačilnih storitev, ko se izvršujejo direktne bremenitve, plačilne transakcije s plačilno kartico in kreditni prenosi; (ii) izdajanje in/ali pridobivanje plačilnih instrumentov; in (iii) mobilna plačila, pri katerih mobilni operater deluje kot posrednik pri prodaji blaga in storitev.

(20) Člen 8(1)(b) predlagane direktive se sklicuje na člen 16(3) in (5) Direktive 2007/64/ES, kar pomeni, da (a) je posojilo pomožno in se odobri izključno v povezavi z izvršitvijo plačilne transakcije; (b) se posojilo odplača v roku, ki ne presega dvanajstih mesecev; (c) se takšno posojilo ne sme odobriti iz sredstev, ki so prejeta ali se hranijo z namenom izvršitve plačilne transakcije; (d) morajo biti lastna sredstva ELMI za nadzorne organe vedno zadostna glede na skupni znesek odobrenega posojila; in (e) se ne posega v drugo ustrezno zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo glede pogojev odobritve kredita potrošnikom.

(21) Glej Usher, J.A., The Law of Money and Financial Services in the EC, 2nd edition, Clarendon Press, Oxford, 2000, str. 116.

(22) Glej Clarotti, P., „The Harmonization of Legislation relating to Credit Institutions“, Common Market Law Review, Vol. 19, No 2, Kluwer Law International, 1982, str. 249.

(23) Takšno stališče je skladno z nasvetom iz Poročila o elektronskem denarju (Report on electronic money), ki ga je izdala ECB avgusta 1998, po katerem bi bilo treba takrat veljavno bančno direktivo spremeniti, da bi se zagotovilo, da bi ELMI spadale pod opredelitev kreditnih institucij. Nadaljnje informacije so dostopne na spletni strani ECB na: www.ecb.europa.eu

(24) Eurosistem sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav članic, ki so sprejele euro.

(25) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.

(26) Glej odstavek 5.1 mnenja ECB CON/2006/21, v katerem je ECB izrazila, da bi bilo bolje, če bi se plačilne institucije zajele z opredelitvijo kreditnih institucij, in navedla, „če je plačilnim institucijam dovoljeno imeti sredstva, ki v ekonomskem in pravnem smislu veljajo za depozite, čeprav konceptualno niso označeni kot taki po predlagani direktivi, bo stopnja tveganja enaka tisti, ki jo nosijo kreditne institucije ali institucije za izdajo elektronskega denarja. Glede na to bi morala biti tudi stopnja zaščitnih ukrepov enaka tisti, ki velja za kreditne institucije in/ali institucije za izdajo elektronskega denarja. Iz tega sledi, da bi morale biti plačilne storitve po možnosti omejene na kreditne institucije ali institucije za izdajo elektronskega denarja. To bi zagotovilo zadostno zaščito sredstev potrošnikov in zanesljivo finančno dejavnost, zato je to za ECB prednostni pristop“.

(27) Za dodatne informacije glej Poročilo o elektronskem denarju (Report on electronic money) in Mnenje ECB CON/1998/56 z dne 19. januarja 1999 na zahtevo Sveta Evropske unije v skladu s členom 105(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in s členom 4(a) Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke o 1. predlogu Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja in 2. predlogu Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 77/780/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov v zvezi z začetkom opravljanja in opravljanjem dejavnosti kreditnih institucij.

(28) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(29) UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Svet

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Člen 2(2) predlagane direktive

2. „elektronski denar“ pomeni denarno vrednost v obliki zahtevka izdajatelju, ki je elektronsko shranjena in izdana na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij, kakor so opredeljene v členu 4(5) Direktive 2007/64/ES, in jo sprejemajo fizične ali pravne osebe, ki niso izdajatelj;

2. „elektronski denar“ pomeni denarno vrednost v obliki zahtevka izdajatelju, ki je elektronsko shranjena in izdana na podlagi prejema denarnih sredstev za izključni namen izvrševanja plačilnih transakcij, kakor so opredeljene v členu 4(5) Direktive 2007/64/ES, elektronskega prenosa sredstev od imetnika elektronskega denarja na prejemnike plačila, in jo sprejemajo fizične ali pravne osebe, ki niso izdajatelj;

Utemeljitev – Glej odstavek 5.3 tega mnenja

Sprememba 2

Člen 5(1) predlagane direktive

1. Države članice zagotovijo, da izdajatelji elektronskega denarja na zahtevo imetnika v vsakem trenutku in v nominalni vrednosti unovčijo denarno vrednost elektronskega denarja, ki ga hranijo.

1. Države članice zagotovijo, da izdajatelji elektronskega denarja na zahtevo imetnika v vsakem trenutku in v nominalni vrednosti unovčijo denarno vrednost elektronski ega denarja, ki ga hranijo, v kovance in bankovce ali s prenosom na račun.

Utemeljitev – Glej odstavek 2.6 tega mnenja

Sprememba 3

Člen 8(3) predlagane direktive

3. Institucije za izdajo elektronskega denarja ne opravljajo dejavnosti sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev v smislu člena 5 Direktive 2006/48/ES.

[Se črta]

Utemeljitev – Glej odstavek 5.4 tega mnenja

Sprememba 4

Člen 17 predlagane direktive

Člen 17

Spremembe Direktive 2006/48/ES

1. Člen 4 se spremeni na naslednji način:

(a)

točka (1)(b) se nadomesti z:

„(1)	‚kreditna institucija‘ pomeni podjetje, čigar poslovanje predstavlja sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti in odobravanje kreditov za svoj račun“;

(b)

točka (5) se nadomesti z:

„(5)	‚finančna institucija‘ pomeni podjetje, razen kreditne institucije, čigar osnovna dejavnost je pridobivati kapitalske deleže ali opravljati eno ali več dejavnosti, ki so naštete v točkah 2 do 12 in 15 v Prilogi I“.

2. Prilogi I se doda naslednja točka 15:

„15.	Izdajanje elektronskega denarja“.

[Se črta]

Utemeljitev – Glej oddelke 1, 2 in 4 tega mnenja

(1) Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila. Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila.

6.2.2009

Uradni list Evropske unije

C 30/10

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2009/C 30/02)

Datum sprejetja odločitve

10.12.2008

Št. pomoči

NN 60/05

Država članica

Španija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Medidas urgentes para paliar los daños producidos en el sector agrario por los incendios e inundaciones de 2004

Pravna podlaga

Real Decreto Ley no 6/2004 y Ley no 2/2005, por las que se adoptan medidas urgentes para reparar los daños causados por los incendios e inundaciones acaecidos en las Comunidades Autónomas de Aragón, Cataluña, Andalucía, La Rioja, Comunidad Foral de Navarra y Comunidad Valenciana

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Nadomestilo izgub kmetom za škodo pri proizvodnji, nastalo zaradi požarov in poplav leta 2004

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Skupni proračun je 2 500 000 EUR

Intenzivnost

80 % izgub

Trajanje

Enkratna pomoč

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerio de Medio Ambiente, Medio Rural y Medio Marino

Calle Alfonso XIII, no 62, 2a planta

E-28071 Madrid

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

8.12.2008

Št. pomoči

N 675/07

Država članica

Češka Republika

Regija

–

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ekologické zemědělství a biopotraviny

Pravna podlaga

Zákon č. 242/2000 Sb., o ekologickém zemědělství,

zákon č. 137/2006 Sb., o veřejných zakázkách

Vrsta ukrepa

Shema

Cilj

Oglašanje ekoloških proizvodov

Oblika pomoči

Subvencionirane storitve

Proračun

Skupno: 48 milijonov CZK (približno 1,92 milijona EUR)

Letno: 8 milijonov CZK (približno 320 000 EUR)

Intenzivnost

Največ 100 %

Trajanje

Od datuma odobritve Komisije do 31. decembra 2013

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerstvo zemědělství České republiky

Těšnov 17

CZ-117 05 Praha 1

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

11.12.2008

Št. pomoči

NN 5/08

Država članica

Združeno kraljestvo

Regija

Scotland

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Shetland Animal Health Scheme 2003-2007

Pravna podlaga

Local Government in Scotland Act 2003; Zetland Council (ZCC) Act 1974

Vrsta ukrepa

Izkoreninjenje živalskih bolezni

Cilj

Izkoreninjenje živalskih bolezni

Oblika pomoči

Subvencionirane storitve

Proračun

Skupni proračun znaša: 167 025,93 GBP (približno 200 000 EUR)

Intenzivnost

100 %

Trajanje

Od 26. novembra 2003 do 30. septembra 2007

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Shetland Islands Council

6 North Ness Business Park

Lerwick ZE1 0LZ

United Kingdom

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

8.12.2008

Št. pomoči

NN 16/08 (ex N 518/07)

Država članica

Španija

Regija

Castilla y León

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ayuda a «Primayor Elaborados, S.L.U.»

Pravna podlaga

«Informe favorable de la Comisión Delegada para Asuntos Económicos de la Comunidad Autónoma de Castilla y León sobre la formalización de una pignoración de depósito por “Ade Financiación, S.A.” a favor de la sociedad “Primayor Elaborados, S.L.U.” para llevar a la Junta de Gobierno de la Comunidad Autónoma de Castilla y León la concesión de la ayuda»

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Pomoč za reševanje podjetja v težavah

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

2 324 000 EUR

Intenzivnost

—

Trajanje

Šest mesecev

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ade Financiación, S.A.

Junta de Castilla y León

Calle San Lorenzo no 24

E-47001 Valladolid

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

17.12.2008

Št. pomoči

N 587/08

Država članica

Litva

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Pagalba palūkanoms už kreditus (išskyrus žemei pirkti) kompensuoti

Pravna podlaga

—	Lietuvos Respublikos žemės ūkio ir kaimo plėtros įstatymas (Žin., 2002, Nr. 72-3009);

—	Lietuvos Respublikos Vyriausybės 1997 m. rugpjūčio 22 d. nutarimas Nr. 912 „Dėl Žemės ūkio paskolų garantijų fondo“ (Žin., 1997, Nr. 79-2009; 2003, Nr. 57-2542; 2005, Nr. 78-2825; 2005, Nr. 105-3874; 2007, Nr. 105-4306; 2008, Nr. 53-1976);

—

Lietuvos Respublikos žemės ūkio ministro 2007 m. balandžio 12 d. įsakymas Nr. 3D-160 „Dėl dalies palūkanų už investicinius kreditus, paimtus nuo 2007 m. gegužės 1 d. ir suteiktus su UAB Žemės ūkio paskolų garantijų fondo garantija, kompensavimo taisyklių patvirtinimo“ (Žin., 2007, Nr. 45-1705; 2008, Nr. 39-1441; 2008, Nr. 88-3553);

—

Lietuvos Respublikos žemės ūkio ministro 2007 m. balandžio 12 d. įsakymas Nr. 3D-159 „Dėl dalies palūkanų už investicinius kreditus, paimtus nuo 2007 m. gegužės 1 d. ir suteiktus be UAB Žemės ūkio paskolų garantijų fondo garantijos, kompensavimo taisyklių patvirtinimo“ (Žin., 2007, Nr. 45-1704; 2008, Nr. 41-1525; 2008, Nr. 88-3552)

Vrsta ukrepa

Pomoč za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo

Cilj

Sektorski razvoj

Oblika pomoči

Subvencioniranje obrestne mere

Proračun

Skupaj: 54 000 000 LTL

Intenzivnost

Največ 40 %

Trajanje

Do 31.12.2013

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Lietuvos Respublikos žemės ūkio ministerija,

Gedimino pr. 19

LT-01103 Vilnius

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

6.2.2009

Uradni list Evropske unije

C 30/14

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2009/C 30/03)

Datum sprejetja odločitve

10.12.2008

Št. pomoči

N 135/08

Država članica

Nemčija

Regija

—

Naziv

Promotion Fund Law (Absatzfondsgesetz)

Pravna podlaga

—	Gesetz über die Errichtung eines zentralen Fonds zur Absatzförderung der deutschen Land- und Ernährungswirtschaft (Absatzfondsgesetz)

—	Verordnung über die Beiträge nach dem Absatzfondsgesetz

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Promocija in oglaševanje

Oblika pomoči

Nepovratna sredstva

Proračun

610 mio EUR

Intenzivnost

Do 100 %

Trajanje

2008-2013

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Absatzförderungsfonds der deutschen Land- und Ernährungswirtschaft

Schertberger Straße 14

D-53177 Bonn

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

10.12.2008

Št. pomoči

N 379/08

Država članica

Italija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Regime dei contratti di filiera e di distretto (Decreto del Ministro delle Politiche Agricole e Forestali recante criteri, modalità e procedure per l'attuazione dei contratti di filiera in attuazione della legge n. 289 del 27 dicembre 2002, articolo 66, commi 1 e 2)

Pravna podlaga

—	Decreto n. 2850 del 21 aprile 2008 di attuazione dell'articolo 4, comma 2, del decreto interministeriale recante condizioni di accesso ai finanziamenti del fondo rotativo per il sostegno alle imprese e gli investimenti in ricerca

—

Legge 27 dicembre 2002, n. 289, recante disposizioni per la formazione del bilancio annuale e pluriennale dello Stato (legge finanziaria 2003), pubblicata nella Gazzetta Ufficiale n. 305 del 31 dicembre 2002 — Supplemento Ordinario n. 240 ed in particolare gli articoli 60 e 61, relativi al «Finanziamento degli investimenti per lo sviluppo» e al «Fondo per le aree sottoutilizzate ed interventi nelle medesime aree», e il comma 1 dell'articolo 66, relativo al sostegno della filiera agroalimentare

—	Decreto del Ministro delle Politiche Agricole e Forestali del 1o agosto 2003, relativo a criteri, modalità e procedure per l'attuazione dei contratti di filiera; pubblicato nella Gazzetta Ufficiale del 29 settembre 2003, n. 226, e successive modificazioni

—	Decreto 3 febbraio 2004 di modifica del Decreto del Ministro delle Politiche Agricole e Forestali 1o agosto 2003, relativo a criteri, modalità e procedure per l'attuazione dei contratti di filiera

—	Decreto del Ministro delle Politiche Agricole e Forestali del 20 marzo 2006, recante disposizioni per l'attuazione dei contratti di filiera, pubblicato nella Gazzetta Ufficiale del 12 aprile 2006, n. 86

—	Decreto del Ministro delle Politiche Agricole alimentari e Forestali n. 452 del 3 luglio 2007, recante modifica al decreto 1o agosto 2003, relativo a criteri, modalità e procedure per l'attuazione dei contratti di filiera, pubblicato nella Gazzetta Ufficiale del 24 luglio 2007, n. 170

—	Circolare 2 dicembre 2003 attuativa del Decreto 1o agosto 2003 del Ministro delle Politiche Agricole e Forestali recante criteri, modalità e procedure per l'attuazione dei contratti di filiera, pubblicata nella Gazzetta Ufficiale dell'8 gennaio 2004, n. 5

—	Decreto 22 novembre 2007 del Ministro delle Politiche Agricole alimentari e Forestali di concerto con il Ministro dell'Economia e delle Finanze e con il Ministro dello sviluppo economico, recante condizioni di accesso ai finanziamenti del fondo rotativo

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za naložbe (v kmetijska gospodarstva, premestitev kmetijskih poslopij v zvezi z zaščito in izboljšanjem okolja, za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov), pomoč za spodbujanje proizvodnje in trženja kakovostnih kmetijskih proizvodov, zagotovitev tehnične podpore (svetovalne storitve, usposabljanje, organiziranje in sodelovanje na forumih, tekmovanjih, razstavah in sejmih) v kmetijstvu, pomoč za oglaševanje kmetijskih proizvodov, pomoč za raziskave in razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva in ugodno posojilo

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 800 mio EUR

Intenzivnost

Spremenljiva (med 20 % in 100 % glede na ukrep pomoči)

Trajanje

Od odobritve Komisije do 31. decembra 2013

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo in kmetijsko-živilska industrija

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministero delle politiche agricole alimentari e forestali

Via XX Settembre, 20

I-00187 Roma

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

17.12.2008

Št. pomoči

N 517/08

Država članica

Latvija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Atbalsts kartupeļu gaišās gredzenpuves ierobežošanai un apkarošanai

Pravna podlaga

—	Ministru kabineta 2007. gada 29. maija noteikumi Nr. 365 “Kartupeļu gaišās gredzenpuves apkarošanas un ierobežošanas kārtība”

—	“Atbalsts kartupeļu gaišās gredzenpuves ierobežošanai un apkarošanai” projekts

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Preprečevanje rastlinskih bolezni in nadomestilo zanje

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva in subvencionirane storitve

Proračun

4 750 000 LVL (približno 6 800 000 EUR)

Intenzivnost

Največ 100 %

Trajanje

Do 30.12.2013

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Zemkopības ministrija

Republikas laukums 2

LV-1981 Rīga

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

17.12.2008

Št. pomoči

N 526/08

Država članica

Nizozemska

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Aanpassing van de heffing waaruit onderzoek en ontwikkeling in de pluimveesector en de preventie van ziekten van pluimvee worden gefinancierd voor 2009

Pravna podlaga

Wet op de bedrijfsorganisaties (artikel 126), Instellingsbesluit Productschap Pluimvee en Eieren (artikelen 6 en 8), Concept Verordening van het Productschap Puimvee en Eieren betreffende algemene bepalingen voor heffingen 2009, Concept Verordening van het Productschap Puimvee en Eieren tot wijziging van de verordening bestemmingsheffingen legsector 2009, Ontwerpverordening van het Productschap Puimvee en Eieren tot wijziging van de verordening bestemmingsheffingen pluimveevlees sector 2009 en de ontwerpverordening van het Productschap Pluimvee en Eieren tot wijziging van de verordening bestemmingsheffingen legsector (2009-I)

Vrsta ukrepa

Davkom podobna dajatev

Cilj

Ukrep zadeva prilagoditev davkom podobne dajatve za raziskave in razvoj, da se preprečijo in izkoreninijo bolezni perutnine

Oblika pomoči

Davkom podobna dajatev, pomoč za raziskave in razvoj

Proračun

4,56 mio EUR na leto, 32 mio EUR za obdobje med letoma 2007–2013

Intenzivnost

100 %

Trajanje

2009-2013

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo, sektor perutnine in jajc

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Productschappen Vee, Vlees en Eieren

Louis Braillelaan 80

Postbus 460

2700 AL Zoetermeer

Nederland

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

4.12.2008

Št. pomoči

N 544/08

Država članica

Latvija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Atbalsts, lai kompensētu zaudējumus, kas radās augļu dārzos bakteriālās iedegas rezultātā

Pravna podlaga

—	Augu aizsardzības likums;

—	2004. gada 30. marta Ministru kabineta noteikumi Nr. 218 “Augu karantīnas noteikumi”;

—	“Kārtība, kādā piešķir kompensāciju par fitosanitāro pasākumu izpildi” projekts

Vrsta ukrepa

Izkoreninjenje bolezni rastlin

Cilj

Bolezni rastlin in napadi škodljivcev

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva in subvencionirane storitve

Proračun

Skupni proračun znaša 1 750 000 LVL (približno 2 490 040 EUR)

Intenzivnost

Največ 100 %

Trajanje

Do 30.12.2013

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Lauku atbalsta dienests

Republikas laukums 2

LV-1981 Rīga

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

6.2.2009

Uradni list Evropske unije

C 30/18

Sporočilo Komisije o formalnem priznanju, da so nekateri akti prava Skupnosti na področju kmetijstva zastareli

(2009/C 30/04)

Seznam aktov, ki jih je treba črtati iz aktivnega pravnega reda Skupnosti

(Žita)

Uredba Komisije (ES) št. 752/2004

UL L 118, 23.4.2004, str. 21.

Uredba Komisije (ES) št. 1194/2004

UL L 228, 29.6.2004, str. 14.

Uredba Komisije (ES) št. 1274/2004

UL L 241, 13.7.2004, str. 5.

Uredba Komisije (ES) št. 1364/2004

UL L 253, 29.7.2004, str. 16.

Uredba Komisije (ES) št. 1757/2004

UL L 313, 12.10.2004, str. 10.

Uredba Komisije (ES) št. 115/2005

UL L 24, 27.1.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1058/2005

UL L 174, 7.7.2005, str. 12.

Uredba Komisije (ES) št. 1059/2005

UL L 174, 7.7.2005, str. 15.

Uredba Komisije (ES) št. 1060/2005

UL L 174, 7.7.2005, str. 18.

Uredba Komisije (ES) št. 1061/2005

UL L 174, 7.7.2005, str. 24.

Uredba Komisije (ES) št. 1062/2005

UL L 174, 7.7.2005, str. 30.

Uredba Komisije (ES) št. 1063/2005

UL L 174, 7.7.2005, str. 36.

Uredba Komisije (ES) št. 1064/2005

UL L 174, 7.7.2005, str. 42.

Uredba Komisije (ES) št. 1065/2005

UL L 174, 7.7.2005, str. 48.

Uredba Komisije (ES) št. 1066/2005

UL L 174, 7.7.2005, str. 54.

Uredba Komisije (ES) št. 1164/2005

UL L 188, 20.7.2005, str. 4.

Uredba Komisije (ES) št. 1165/2005

UL L 188, 20.7.2005, str. 7.

Uredba Komisije (ES) št. 1166/2005

UL L 188, 20.7.2005, str. 10.

Uredba Komisije (ES) št. 1374/2005

UL L 219, 24.8.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1375/2005

UL L 219, 24.8.2005, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 1376/2005

UL L 219, 24.8.2005, str. 15.

Uredba Komisije (ES) št. 1377/2005

UL L 219, 24.8.2005, str. 21.

Uredba Komisije (ES) št. 1381/2005

UL L 220, 25.8.2005, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 1382/2005

UL L 220, 25.8.2005, str. 15.

Uredba Komisije (ES) št. 1383/2005

UL L 220, 25.8.2005, str. 21.

Uredba Komisije (ES) št. 1384/2005

UL L 220, 25.8.2005, str. 27.

Uredba Komisije (ES) št. 1438/2005

UL L 228, 3.9.2005, str. 5.

Uredba Komisije (ES) št. 1516/2005

UL L 244, 20.9.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1572/2005

UL L 253, 29.9.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1573/2005

UL L 253, 29.9.2005, str. 6.

Uredba Komisije (ES) št. 1621/2005

UL L 259, 5.10.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1622/2005

UL L 259, 5.10.2005, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 1695/2005

UL L 272, 18.10.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1696/2005

UL L 272, 18.10.2005, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 1809/2005

UL L 291, 5.11.2005, str. 4.

Uredba Komisije (ES) št. 1845/2005

UL L 296, 12.11.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1862/2005

UL L 299, 16.11.2005, str. 35.

Uredba Komisije (ES) št. 1909/2005

UL L 305, 24.11.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1975/2005

UL L 317, 3.12.2005, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 25/2006

UL L 6, 11.1.2006, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 26/2006

UL L 6, 11.1.2006, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 27/2006

UL L 6, 11.1.2006, str. 15.

Uredba Komisije (ES) št. 28/2006

UL L 6, 11.1.2006, str. 21.

Uredba Komisije (ES) št. 80/2006

UL L 14, 19.1.2006, str. 5.

Uredba Komisije (ES) št. 256/2006

UL L 46, 16.2.2006, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 257/2006

UL L 46, 16.2.2006, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 362/2006

UL L 61, 2.3.2006, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 807/2006

UL L 147, 1.6.2006, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 835/2006

UL L 152, 7.6.2006, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 836/2006

UL L 152, 7.6.2006, str. 6.

Uredba Komisije (ES) št. 935/2006

UL L 172, 24.6.2006, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 936/2006

UL L 172, 24.6.2006, str. 6.

Uredba Komisije (ES) št. 990/2006

UL L 179, 1.7.2006, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1200/2006

UL L 218, 9.8.2006, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1414/2006

UL L 267, 27.9.2006, str. 16.

Uredba Komisije (ES) št. 1415/2006

UL L 267, 27.9.2006, str. 19.

Uredba Komisije (ES) št. 1421/2006

UL L 269, 28.9.2006, str. 6.

Uredba Komisije (ES) št. 1482/2006

UL L 276, 7.10.2006, str. 51.

Uredba Komisije (ES) št. 1483/2006

UL L 276, 7.10.2006, str. 58.

(Prašičje meso)

Uredba Komisije (ES) št. 1012/2001

UL L 140, 24.5.2001, str. 37.

Odločba Komisije 2004/832/ES

UL L 359, 4.12.2004, str. 62.

Uredba Komisije (ES) št. 1900/2004

UL L 328, 30.10.2004, str. 69.

Odločba Komisije 2005/362/ES

UL L 118, 5.5.2005, str. 37.

(Jajca, perutnina)

Uredba Komisije (ES) št. 2334/98

UL L 291, 30.10.1998, str. 15.

Uredba Komisije (ES) št. 293/1999

UL L 36, 10.2.1999, str. 12.

Uredba Komisije (ES) št. 872/2003

UL L 125, 21.5.2003, str. 5.

Uredba Komisije (ES) št. 1081/2004

UL L 204, 9.6.2004, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1249/2004

UL L 237, 8.7.2004, str. 12.

Uredba Komisije (ES) št. 1499/2004

UL L 275, 25.8.2004, str. 10.

Uredba Komisije (ES) št. 2102/2004

UL L 365, 10.12.2004, str. 10.

Uredba Komisije (ES) št. 106/2005

UL L 20, 22.1.2005, str. 14.

(Mleko)

Uredba Komisije (ES) št. 671/95

UL L 70, 30.3.1995, str. 2.

Uredba Komisije (ES) št. 100/1999

UL L 11, 16.1.1999, str. 12.

Uredba Komisije (ES) št. 417/2003

UL L 64, 7.3.2003, str. 11.

Uredba Komisije (ES) št. 1447/2003

UL L 206, 15.8.2003, str. 7.

Uredba Komisije (ES) št. 1471/2003

UL L 211, 21.8.2003, str. 5.

Uredba Komisije (ES) št. 1904/2003

UL L 280, 30.10.2003, str. 20.

Uredba Komisije (ES) št. 2332/2003

UL L 346, 31.12.2003, str. 12.

Uredba Komisije (ES) št. 664/2004

UL L 104, 8.4.2004, str. 106.

Uredba Komisije (ES) št. 815/2004

UL L 153, 30.4.2004, str. 17.

Uredba Komisije (ES) št. 1233/2004

UL L 234, 3.7.2004, str. 7.

Uredba Komisije (ES) št. 1519/2005

UL L 244, 20.9.2005, str. 13.

Uredba Komisije (ES) št. 1962/2005

UL L 315, 1.12.2005, str. 13.

Uredba Komisije (ES) št. 796/2006

UL L 142, 30.5.2006, str. 4.

Uredba Komisije (ES) št. 1285/2006

UL L 235, 30.8.2006, str. 8.

Uredba Komisije (ES) št. 1452/2006

UL L 271, 30.9.2006, str. 40.

(Riž)

Uredba Komisije (ES) št. 443/98

UL L 56, 26.2.1998, str. 10.

Uredba Komisije (ES) št. 784/2003

UL L 115, 9.5.2003, str. 14.

Uredba Komisije (ES) št. 1365/2004

UL L 253, 29.7.2004, str. 19.

Uredba Komisije (ES) št. 87/2006

UL L 15, 20.1.2006, str. 26.

Uredba Komisije (ES) št. 88/2006

UL L 15, 20.1.2006, str. 28.

Uredba Komisije (ES) št. 313/2006

UL L 52, 23.2.2006, str. 12.

Uredba Komisije (ES) št. 314/2006

UL L 52, 23.2.2006, str. 14.

(Vino)

Odločba Komisije 89/228/EGS

UL L 94, 7.4.1989, str. 38.

Uredba Komisije (EGS) št. 1014/90

UL L 105, 25.4.1990, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 1518/1999

UL L 177, 13.7.1999, str. 7.

Uredba Komisije (ES) št. 2728/2000

UL L 316, 15.12.2000, str. 14.

Uredba Komisije (ES) št. 442/2001

UL L 63, 3.3.2001, str. 52.

Uredba Komisije (ES) št. 786/2001

UL L 115, 25.4.2001, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1203/2001

UL L 163, 20.6.2001, str. 11.

Uredba Komisije (ES) št. 1232/2001

UL L 168, 23.6.2001, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 1367/2002

UL L 198, 27.7.2002, str. 30.

Uredba Komisije (ES) št. 81/2004

UL L 12, 17.1.2004, str. 40.

Uredba Komisije (ES) št. 709/2004

UL L 111, 17.4.2004, str. 21.

Uredba Komisije (ES) št. 819/2004

UL L 153, 30.4.2004, str. 91.

Uredba Komisije (ES) št. 1895/2004

UL L 328, 30.10.2004, str. 60.

Uredba Komisije (ES) št. 1990/2004

UL L 344, 20.11.2004, str. 8.

Uredba Komisije (ES) št. 2119/2004

UL L 367, 14.12.2004, str. 8.

Odločba Komisije 2005/716/ES

UL L 271, 15.10.2005, str. 45.

Uredba Komisije (ES) št. 360/2005

UL L 57, 3.3.2005, str. 15.

Uredba Komisije (ES) št. 680/2005

UL L 110, 30.4.2005, str. 18.

Uredba Komisije (ES) št. 748/2005

UL L 126, 19.5.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 761/2005

UL L 127, 20.5.2005, str. 6.

Uredba Komisije (ES) št. 762/2005

UL L 127, 20.5.2005, str. 8.

Uredba Komisije (ES) št. 1530/2005

UL L 246, 22.9.2005, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 1643/2005

UL L 263, 8.10.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1758/2005

UL L 285, 28.10.2005, str. 8.

Uredba Komisije (ES) št. 117/2006

UL L 21, 25.1.2006, str. 5.

Uredba Komisije (ES) št. 593/2006

UL L 104, 13.4.2006, str. 15.

Uredba Komisije (ES) št. 944/2006

UL L 173, 27.6.2006, str. 10.

Uredba Komisije (ES) št. 1517/2006

UL L 282, 13.10.2006, str. 13.

(Sladkor)

Uredba Komisije (ES) št. 1489/1999

UL L 172, 8.7.1999, str. 27.

Uredba Komisije (ES) št. 1531/2000

UL L 175, 14.7.2000, str. 69.

Uredba Komisije (ES) št. 1708/2000

UL L 195, 1.8.2000, str. 34.

Uredba Komisije (ES) št. 1430/2001

UL L 192, 14.7.2001, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1667/2001

UL L 223, 18.8.2001, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 1158/2003

UL L 162, 1.7.2003, str. 24.

Uredba Komisije (ES) št. 443/2004

UL L 72, 11.3.2004, str. 52.

Uredba Komisije (ES) št. 737/2004

UL L 116, 22.4.2004, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 919/2004

UL L 163, 30.4.2004, str. 90.

Uredba Komisije (ES) št. 1213/2004

UL L 232, 1.7.2004, str. 17.

Uredba Komisije (ES) št. 1327/2004

UL L 246, 20.7.2004, str. 23.

Uredba Komisije (ES) št. 221/2005

UL L 39, 11.2.2005, str. 15.

Uredba Komisije (ES) št. 1306/2005

UL L 208, 11.8.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1307/2005

UL L 208, 11.8.2005, str. 6.

Uredba Komisije (ES) št. 1308/2005

UL L 208, 11.8.2005, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 1648/2005

UL L 266, 11.10.2005, str. 17.

Uredba Komisije (ES) št. 1649/2005

UL L 266, 11.10.2005, str. 20.

Uredba Komisije (ES) št. 1650/2005

UL L 266, 11.10.2005, str. 23.

Uredba Komisije (ES) št. 1651/2005

UL L 266, 11.10.2005, str. 26.

Uredba Komisije (ES) št. 1652/2005

UL L 266, 11.10.2005, str. 29.

Uredba Komisije (ES) št. 22/2006

UL L 5, 10.1.2006, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 863/2006

UL L 160, 14.6.2006, str. 14.

(Goveje in telečje meso)

Uredba Komisije (ES) št. 2730/1999

UL L 328, 22.12.1999, str. 37.

Uredba Komisije (ES) št. 980/2000

UL L 113, 12.5.2000, str. 27.

Uredba Komisije (ES) št. 1174/2000

UL L 131, 1.6.2000, str. 30.

Uredba Komisije (ES) št. 1596/2000

UL L 182, 21.7.2000, str. 12.

Uredba Komisije (ES) št. 1713/2000

UL L 196, 2.8.2000, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 977/2003

UL L 141, 7.6.2003, str. 5.

Uredba Komisije (ES) št. 2234/2003

UL L 339, 24.12.2003, str. 27.

Uredba Komisije (ES) št. 2340/2003

UL L 346, 31.12.2003, str. 31.

Uredba Komisije (ES) št. 276/2004

UL L 47, 18.2.2004, str. 16.

Uredba Komisije (ES) št. 1201/2004

UL L 230, 30.6.2004, str. 12.

Uredba Komisije (ES) št. 1202/2004

UL L 230, 30.6.2004, str. 19.

Uredba Komisije (ES) št. 1204/2004

UL L 230, 30.6.2004, str. 32.

Uredba Komisije (ES) št. 715/2005

UL L 121, 13.5.2005, str. 48.

Uredba Komisije (ES) št. 992/2005

UL L 168, 30.6.2005, str. 16.

(Tobak)

Uredba Komisije (ES) št. 1373/1999

UL L 162, 26.6.1999, str. 47.

Uredba Komisije (ES) št. 1045/2000

UL L 118, 19.5.2000, str. 18.

Uredba Komisije (ES) št. 640/2003

UL L 93, 10.4.2003, str. 18.

Uredba Komisije (ES) št. 888/2003

UL L 127, 23.5.2003, str. 19.

Uredba Komisije (ES) št. 1245/2003

UL L 174, 12.7.2003, str. 3.

Odločba Komisije 2004/148/ES

UL L 49, 19.2.2004, str. 47.

Odločba Komisije 2004/543/ES

UL L 240, 10.7.2004, str. 14.

Uredba Komisije (ES) št. 479/2004

UL L 78, 16.3.2004, str. 6.

Uredba Komisije (ES) št. 1084/2004

UL L 207, 10.6.2004, str. 6.

Uredba Komisije (ES) št. 1418/2004

UL L 258, 5.8.2004, str. 10.

Odločba Komisije 2005/129/ES

UL L 43, 15.2.2005, str. 28.

Uredba Komisije (ES) št. 299/2005

UL L 51, 24.2.2005, str. 11.

Uredba Komisije (ES) št. 760/2005

UL L 127, 20.5.2005, str. 4.

(Sadje in zelenjava)

Uredba (EGS) št. 2264/69

UL L 287, 15.11.1969, str. 3.

Uredba Komisije (EGS) št. 2159/89

UL L 207, 19.7.1989, str. 19.

91/229/EGS: Odločba Komisije

UL L 100, 20.4.1991, str. 35.

Uredba Komisije (ES) št. 2382/95

UL L 244, 12.10.1995, str. 40.

Uredba Komisije (ES) št. 1599/97

UL L 216, 8.8.1997, str. 63.

Uredba Komisije (ES) št. 1647/98

UL L 210, 28.7.1998, str. 59.

Uredba Komisije (ES) št. 2717/98

UL L 342, 17.12.1998, str. 10.

Uredba Komisije (ES) št. 921/1999

UL L 114, 1.5.1999, str. 46.

Uredba Komisije (ES) št. 1122/1999

UL L 135, 29.5.1999, str. 33.

Uredba Komisije (ES) št. 1961/2001

UL L 268, 9.10.2001, str. 8.

Uredba Komisije (ES) št. 2387/2001

UL L 323, 7.12.2001, str. 10.

Uredba Komisije (ES) št. 851/2002

UL L 135, 23.5.2002, str. 14.

Uredba Komisije (ES) št. 902/2002

UL L 142, 31.5.2002, str. 20.

Uredba Komisije (ES) št. 2379/2002

UL L 358, 31.12.2002, str. 108.

Uredba Komisije (ES) št. 686/2004

UL L 106, 15.4.2004, str. 10.

Uredba Komisije (ES) št. 877/2004

UL L 162, 30.4.2004, str. 54.

Uredba Komisije (ES) št. 1074/2004

UL L 198, 5.6.2004, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1077/2004

UL L 203, 8.6.2004, str. 7.

Uredba Komisije (ES) št. 1205/2004

UL L 230, 30.6.2004, str. 39.

Uredba Komisije (ES) št. 1431/2004

UL L 264, 11.8.2004, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 1743/2004

UL L 311, 8.10.2004, str. 19.

Uredba Komisije (ES) št. 1894/2004

UL L 328, 30.10.2004, str. 57.

Uredba Komisije (ES) št. 2165/2004

UL L 371, 18.12.2004, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 218/2005

UL L 39, 11.2.2005, str. 5.

Uredba Komisije (ES) št. 1034/2005

UL L 171, 2.7.2005, str. 11.

Uredba Komisije (ES) št. 1197/2005

UL L 194, 26.7.2005, str. 11.

Uredba Komisije (ES) št. 1317/2005

UL L 210, 12.8.2005, str. 8.

Uredba Komisije (ES) št. 1319/2005

UL L 210, 12.8.2005, str. 13.

Uredba Komisije (ES) št. 1981/2005

UL L 318, 6.12.2005, str. 4.

Uredba Komisije (ES) št. 1982/2005

UL L 318, 6.12.2005, str. 8.

Uredba Komisije (ES) št. 210/2006

UL L 36, 8.2.2006, str. 34.

Uredba Komisije (ES) št. 1449/2006

UL L 271, 30.9.2006, str. 33.

(Proizvodi, predelani iz sadja in zelenjave)

Uredba Komisije (EGS) št. 2077/85

UL L 196, 26.7.1985, str. 28.

Odločba Komisije 89/198/EGS

UL L 73, 17.3.1989, str. 54.

Uredba Komisije (EGS) št. 2053/89

UL L 195, 11.7.1989, str. 11.

Uredba Komisije (EGS) št. 2054/89

UL L 195, 11.7.1989, str. 14.

Uredba Komisije (EGS) št. 2252/92

UL L 219, 4.8.1992, str. 19.

Uredba Komisije (EGS) št. 558/93

UL L 58, 11.3.1993, str. 50.

Uredba Komisije (ES) št. 1905/94

UL L 194, 29.7.1994, str. 21.

Uredba Komisije (ES) št. 1429/95

UL L 141, 24.6.1995, str. 28.

Uredba Komisije (ES) št. 1591/95

UL L 150, 1.7.1995, str. 91.

Uredba Komisije (ES) št. 2315/95

UL L 233, 30.9.1995, str. 70.

Uredba Komisije (ES) št. 2382/95

UL L 244, 12.10.1995, str. 40.

Odločba Komisije 97/795/ES

UL L 323, 26.11.1997, str. 37.

Uredba Komisije (ES) št. 956/97

UL L 139, 30.5.1997, str. 10.

Uredba Komisije (ES) št. 1622/1999

UL L 192, 24.7.1999, str. 33.

Uredba Komisije (ES) št. 2279/1999

UL L 279, 29.10.1999, str. 26.

Uredba Komisije (ES) št. 961/2002

UL L 148, 6.6.2002, str. 18.

Uredba Komisije (ES) št. 416/2004

UL L 68, 6.3.2004, str. 12.

Uredba Komisije (ES) št. 634/2004

UL L 100, 6.4.2004, str. 19.

Uredba Komisije (ES) št. 1074/2004

UL L 198, 5.6.2004, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 220/2005

UL L 39, 11.2.2005, str. 11.

Uredba Komisije (ES) št. 1035/2005

UL L 171, 2.7.2005, str. 15.

Uredba Komisije (ES) št. 1101/2005

UL L 183, 14.7.2005, str. 64.

Uredba Komisije (ES) št. 1321/2005

UL L 210, 12.8.2005, str. 21.

Uredba Komisije (ES) št. 1439/2005

UL L 228, 3.9.2005, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 1471/2005

UL L 234, 10.9.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 392/2006

UL L 65, 7.3.2006, str. 14.

Uredba Komisije (ES) št. 939/2006

UL L 172, 24.6.2006, str. 13.

Uredba Komisije (ES) št. 1178/2006

UL L 212, 2.8.2006, str. 6.

Uredba Komisije (ES) št. 1205/2006

UL L 219, 10.8.2006, str. 7.

Uredba Komisije (ES) št. 1207/2006

UL L 219, 10.8.2006, str. 9.

Uredba Komisije (ES) št. 1235/2006

UL L 225, 17.8.2006, str. 22.

(Drugo)

Uredba Komisije (EGS) št. 2676/91

UL L 253, 10.9.1991, str. 14.

Uredba Komisije (ES) št. 2154/96

UL L 289, 12.11.1996, str. 2.

Uredba Komisije (ES) št. 180/2001

UL L 27, 30.1.2001, str. 15.

Uredba Komisije (ES) št. 1248/2004

UL L 237, 8.7.2004, str. 11.

Uredba Komisije (ES) št. 1819/2005

UL L 293, 9.11.2005, str. 3.

Uredba Komisije (ES) št. 3393/93

UL L 306, 11.12.1993, str. 32.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 30

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 6. februar 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	MNENJA
	Evropska centralna banka
2009/C 030/01	Mnenje Evropske centralne banke z dne 5. decembra 2008 o predlogu direktive o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (CON/2008/84)	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 030/02	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	10

2009/C 030/03	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora	14

2009/C 030/04	Sporočilo Komisije o formalnem priznanju, da so nekateri akti prava Skupnosti na področju kmetijstva zastareli	18

2009/C 030/05	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	23

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 030/06	Menjalni tečaji eura	24

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2009/C 030/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5465 – Orkla/Sapa) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	25

2009/C 030/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5459 – Alcoa/Elkem) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	26


2009/C 030/09	Opomba bralcu(glej notranjo stran zadnje strani ovitka)	s3

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2829
JPY	japonski jen	115,04
DKK	danska krona	7,4511
GBP	funt šterling	0,878
SEK	švedska krona	10,6265
CHF	švicarski frank	1,4919
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,779
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	28,248
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	294,99
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7032
PLN	poljski zlot	4,6485
RON	romunski leu	4,279
TRY	turška lira	2,1032
AUD	avstralski dolar	1,9772
CAD	kanadski dolar	1,5807
HKD	hongkonški dolar	9,9472
NZD	novozelandski dolar	2,5033
SGD	singapurski dolar	1,9325
KRW	južnokorejski won	1 770,63
ZAR	južnoafriški rand	12,7571
CNY	kitajski juan	8,7708
HRK	hrvaška kuna	7,3952
IDR	indonezijska rupija	14 962,46
MYR	malezijski ringit	4,6372
PHP	filipinski peso	60,72
RUB	ruski rubelj	46,601
THB	tajski bat	44,845
BRL	brazilski real	2,9559
MXN	mehiški peso	18,5251
INR	indijska rupija	62,426


	(1) Besedilo velja za EGP