24.1.2009

Uradni list Evropske unije

C 18/3

SPORAZUM

z dne 31. decembra 2008

med centralno banko Národná banka Slovenska in Evropsko centralno banko v zvezi s terjatvijo, priznano centralni banki Národná banka Slovenska s strani Evropske centralne banke po členu 30.3 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke

(2009/C 18/02)

NÁRODNÁ BANKA SLOVENSKA IN EVROPSKA CENTRALNA BANKA STA SE –

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 3(1) Sklepa ECB/2008/33 z dne 31. decembra 2008 o vplačilu kapitala, prenosu deviznih rezerv in prispevku v rezerve in rezervacije Evropske centralne banke s strani centralne banke Národná banka Slovenska (1) je skupni znesek deviznih rezerv v protivrednosti v eurih, ki jih mora Národná banka Slovenska prenesti na Evropsko centralno banko (ECB) z učinkom od 1. januarja 2009 v skladu s členom 49.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju „Statut ESCB“), 443 086 155,98 EUR.

(2)

V skladu s členom 30.3 Statuta ESCB in členom 4(1) Sklepa ECB/2008/33 mora ECB z učinkom od 1. januarja 2009 centralni banki Národná banka Slovenska priznati terjatev, denominirano v eurih, enakovredno skupnemu znesku prispevka centralne banke Národná banka Slovenska v devizne rezerve v eurih, ob upoštevanju določb člena 3 istega sklepa. ECB in Národná banka Slovenska soglašata z vzpostavitvijo terjatve centralne banke Národná banka Slovenska v znesku 399 443 637,59 EUR, tako da se zagotovi, da bo razmerje med zneskom terjatve centralne banke Národná banka Slovenska v eurih in skupnim zneskom terjatev v eurih, priznanih drugim nacionalnim centralnim bankam držav članic, ki so že sprejele euro (v nadaljevanju „sodelujoče NCB“), enako razmerju med ponderjem centralne banke Národná banka Slovenska v kapitalskem ključu ECB in skupnim ponderjem drugih sodelujočih NCB v tem ključu.

(3)

Razlika med zneskoma v uvodnih izjavah 1 in 2 izvira iz: (i) uporabe „veljavnih deviznih tečajev“ iz člena 49.1 Statuta ESCB pri vrednotenju deviznih rezerv, ki jih je Národná banka Slovenska že prenesla v skladu s členom 30.1 Statuta ESCB; ter iz (ii) učinka, ki so ga imele na terjatve drugih sodelujočih NCB na podlagi člena 30.3 Statuta ESCB uskladitvi kapitalskega ključa ECB 1. januarja 2004 in 1. januarja 2009 na podlagi člena 29.3 Statuta ESCB ter razširitvi kapitalskega ključa ECB 1. maja 2004 in 1. januarja 2007 na podlagi člena 49.3 Statuta ESCB.

(4)

Glede na zgoraj omenjeno razliko ECB in Národná banka Slovenska soglašata, da se v primeru, da je znesek terjatve centralne banke Národná banka Slovenska večji od 399 443 637,59 EUR, terjatev centralne banke Národná banka Slovenska lahko zmanjša tako, da se pobota z zneskom, ki ga mora Národná banka Slovenska prispevati v rezerve in rezervacije ECB na podlagi člena 49.2 Statuta ESCB in člena 5(1) Sklepa ECB/2008/33.

(5)	ECB in Národná banka Slovenska bi se morali sporazumeti o drugih modalitetah v zvezi s priznanjem terjatve centralne banke Národná banka Slovenska, upoštevaje možnost, da bo terjatev, odvisno od gibanj deviznih tečajev, treba povečati namesto zmanjšati na znesek iz uvodne izjave 2.

(6)	Svet ECB je odobril, da ECB sklene ta sporazum, ki zadeva sprejemanje odločitve po členu 30 Statuta ESCB, v skladu s členom 10.3 Statuta ESCB in v njem opredeljenim postopkom –

SPORAZUMELI:

Člen 1

Modalitete v zvezi s priznanjem terjatve centralne banke Národná banka Slovenska

1. Če je znesek terjatve, ki jo mora ECB priznati centralni banki Národná banka Slovenska po členu 30.3 Statuta ESCB in členu 4(1) Sklepa ECB/2008/33 (v nadaljevanju: terjatev), na zadnji datum, na katerega ECB prejme devizne rezerve od centralne banke Národná banka Slovenska po členu 3 Sklepa ECB/2008/33, večji od 399 443 637,59 EUR, se znesek terjatve z učinkom od tega datuma zmanjša na 399 443 637,59 EUR. Takšno zmanjšanje se izvede tako, da se terjatev pobota z zneskom, ki ga mora Národná banka Slovenska prispevati v rezerve in rezervacije ECB z učinkom od 1. januarja 2009 na podlagi člena 49.2 Statuta ESCB in člena 5(1) Sklepa ECB/2008/33. Pobotani znesek se obravnava kot predplačilo prispevka v rezerve in rezervacije ECB na podlagi člena 49.2 Statuta ESCB in člena 5(1) Sklepa ECB/2006/33, ki se šteje za izvedeno na datum, ko pobot nastopi.

2. Če je znesek, ki ga mora Národná banka Slovenska prispevati v rezerve in rezervacije ECB na podlagi člena 49.2 Statuta ESCB in člena 5(1) Sklepa ECB/2008/33, manjši od razlike med zneskom terjatve centralne banke Národná banka Slovenska in 399 443 637,59 EUR, se znesek terjatve zmanjša na 399 443 637,59 EUR: (i) s pobotom v skladu z zgornjim odstavkom 1; in (ii) tako, da ECB plača centralni banki Národná banka Slovenska znesek v eurih, enak znesku primanjkljaja, ki ostane po takšnem pobotu. Kakršen koli znesek, ki ga mora ECB plačati v skladu s tem odstavkom, zapade v plačilo 1. januarja 2009. ECB da pravočasno navodila za prenos takšnega zneska in od njega natečenih neto obresti prek transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET2). Natečene obresti se izračunajo dnevno z uporabo metode dejanskega števila dni/360 dni po stopnji, enaki mejni obrestni meri, ki jo uporabi Eurosistem v svoji zadnji operaciji glavnega refinanciranja.

3. Če je znesek terjatve centralne banke Národná banka Slovenska na zadnji datum, na katerega ECB prejme devizne rezerve od centralne banke Národná banka Slovenska po členu 3 Sklepa ECB/2008/33, manjši od 399 443 637,59 EUR, se znesek terjatve na ta datum poveča na 399 443 637,59 EUR, Národná banka Slovenska pa plača ECB znesek v eurih, enak razliki. Kakršen koli znesek, ki ga mora plačati Národná banka Slovenska v skladu s tem odstavkom, zapade v plačilo 1. januarja 2009 in mora biti plačan v skladu s postopki, določenimi v členu 5(4) in (5) Sklepa ECB/2008/33.

Člen 2

Končni določbi

1. Ta sporazum začne veljati 1. januarja 2009.

2. Ta sporazum je sestavljen v dveh pravilno podpisanih izvirnikih v angleškem jeziku. ECB in Národná banka Slovenska obdržita vsaka en izvirnik.

V Frankfurtu na Majni, 31. decembra 2008

Za centralno banko Národná banka Slovenska

Ivan ŠRAMKO

Guverner

Za Evropsko centralno banko

Jean-Claude TRICHET

Predsednik

(1) Še ni objavljen v Uradnem listu.

24.1.2009

Uradni list Evropske unije

C 18/6

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o prihodnjih prednostnih nalogah za okrepljeno evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU)

(2009/C 18/04)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA EVROPSKE UNIJE –

SE ZAVEDAJO, DA:

Je Svet 12. novembra 2002 odobril resolucijo o spodbujanju okrepljenega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (1). Na podlagi tega so ministri, pristojni za poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU) v državah članicah EU, državah Efta/EGP in državah kandidatkah, Komisija in evropski socialni partnerji na srečanju v Kopenhagnu 29. in 30. novembra 2002 sprejeli izjavo, ki predstavlja strategijo za izboljšanje uspešnosti, kakovosti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (splošno znana kot kopenhagenski proces).

Ob prvem pregledu procesa, ki je 14. decembra 2004 potekal v Maastrichtu (2), je bil zlasti ugotovljen napredek pri razvoju številnih skupnih orodij in načel, hkrati pa je bil proces tesneje povezan z lizbonsko strategijo in delovnim programom „Izobraževanje in usposabljanje“. V Helsinkih je 5. decembra 2006 potekal drugi pregled (3), ob katerem je bila poudarjena potreba po ohranitvi zagona in zagotovitvi kontinuitete izvajanja sprejetih načel in instrumentov.

V priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (4) so bile države članice pozvane k vključevanju ključnih kompetenc v svoje strategije vseživljenjskega učenja, da bi vsem mladim zagotovili sredstva za razvoj takšnih kompetenc do ravni, ki bi bila ustrezna podlaga za nadaljnje učenje in poklicno življenje.

4.	Sklepi Sveta z dne 25. maja 2007 o skladnem okviru kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja (5) potrjujejo, da je treba še naprej izboljševati kakovost podatkov, ki jih pripravlja evropski statistični sistem.

Svet je v resoluciji o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta z dne 15. novembra 2007 (6) poudaril, da je nujno predvideti prihodnje potrebe po strokovni usposobljenosti, da bi usposobili delavce za nove zaposlitve v družbi znanja, z izvajanjem ukrepov, katerih cilj je uskladiti znanje, spretnosti in usposobljenosti s potrebami gospodarstva ter preprečiti morebitne vrzeli.

V skupnem poročilu Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ za leto 2008 (7) je poudarjeno, da je treba še dodatno izboljšati kakovost in privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter da je treba že sedaj začeti oblikovati posodobljen strateški okvir za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja.

Evropski svet je na zasedanju 13. in 14. marca 2008 (8) začrtal prednostne naloge za leta 2008–2010 in poudaril, da so „vedno večje in učinkovitejše naložbe v človeški kapital in vseživljenjsko ustvarjalnost bistvene za uspeh Evrope v globaliziranem svetu“. Svet je zaradi vedno večjega pomanjkanja strokovnega znanja v številnih sektorjih Komisijo pozval, naj pripravi celovito oceno potreb po strokovnem znanju v Evropi do leta 2020 ter pri tem upošteva vplive tehnoloških sprememb in staranja prebivalstva.

8.	Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (9) spodbuja mobilnost in vseživljenjsko učenje s poenostavitvijo priznavanja učnih rezultatov med različnimi sistemi usposabljanja in med različnimi državami.

Sklepi Sveta z dne 22. maja 2008 o spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti v izobraževanju in usposabljanju (10) zagovarjajo večjo sinergijo med znanjem in veščinami na eni strani ter ustvarjalnostjo in inovativno sposobnostjo na drugi, in sicer na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja. Poleg tega je cilj predloga odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij v letu 2009 (11) podpirati prizadevanja držav članic pri spodbujanju ustvarjalnosti s pomočjo vseživljenjskega učenja, kot gonila za inovacije in ključnega dejavnika za razvoj osebnih, poklicnih, podjetniških in socialnih kompetenc.

10.

Sklepi Sveta z dne 22. maja 2008 o izobraževanju odraslih (12) priznavajo ključno vlogo, ki jo lahko ima takšno izobraževanje pri doseganju ciljev lizbonske strategije, zlasti z omogočanjem delavcem, da se prilagodijo tehnologijam, ter izpolnitvijo specifičnih potreb starejših delavcev in priseljencev.

POUDARJAJO, DA:

Sta poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU) ključen element vseživljenjskega učenja, ki zajema vse ustrezne stopnje kvalifikacij in bi moral biti tesno povezan s splošnim in visokošolskim izobraževanjem. Poklicno izobraževanje in usposabljanje kot jedro tako politike zaposlovanja kot socialne politike ne prispevata le k spodbujanju konkurenčnosti, poslovne uspešnosti in inovacij v okviru globaliziranega gospodarstva, temveč tudi k spodbujanju pravičnosti, kohezije, osebnega razvoja in aktivnega državljanstva.

2.	Za zagotovitev prožnih poklicnih možnosti, ki bodo vse življenje prilagojene potrebam državljanov, si je treba prizadevati za tesnejšo povezanost vseh oblik in vidikov učenja.

3.	Za PIU je zlasti pomembno izboljšanje ustvarjalnosti in inovativnosti. Da bi to dosegli, je treba dejavno spodbujati pridobivanje ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje.

4.	Za izpolnitev potreb na trgu dela je treba spodbujati sistem izmeničnega usposabljanja, ki združuje izobraževanje v izobraževalnih ustanovah in na delovnem mestu, ter razviti izobraževanje odraslih v podjetjih in visokošolskih ustanovah.

5.	Predvidevanje vrzeli, pomanjkanja in potreb po strokovni usposobljenosti je poleg prepoznavanja novih poklicnih zahtev na evropski in nacionalni ravni nujen pogoj za izvajanje politik PUI, ki se odzivajo na potrebe posameznikov, družbe in gospodarstva.

6.	Službe za obveščanje, usmerjanje in svetovanje bi morale predstavljati usklajen sistem, ki bo evropskim državljanom omogočal, da svoje izobraževalne možnosti in poklicno pot začrtajo tako, da se bodo lahko vse življenje prilagajali spremembam.

7.	Zaradi zahtev po visoki strokovni usposobljenosti bi bilo treba povečati vlogo visokošolskega izobraževanja pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter večji zaposljivosti.

Za spodbuditev mobilnosti delavcev, udeležencev v procesu učenja in mentorjev med različnimi sistemi in različnimi državami je treba izvajati skupna evropska orodja za preglednost in priznavanje kvalifikacij, kot so Europass, evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK), evropski prenosni kreditni sistem (ECTS) in prihodnji evropski sistem prenašanja kreditnih točk za PIU (ECVET).

Izvajanje skupnih evropskih orodij zajema uporabo mehanizmov za zagotavljanje kakovosti in uveljavitev prihodnjega evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti za PIU v praksi, ki so bistveni za vzpostavitev medsebojnega zaupanja, hkrati pa spodbujajo posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja.

PRIZNAVAJO, DA:

Je kopenhagenski proces opredelil velikopotezne prednostne naloge na evropski in nacionalni ravni. Spodbudil je bistvene spremembe nacionalnih politik in oblikovanje pomembnih orodij za preglednost in priznavanje znanja, spretnosti in strokovne usposobljenosti ter za kakovost sistemov.

Na evropski ravni so posodobljene delovne metode ozavestile akterje in jih spodbudile k uporabi razpoložljivih orodij.

Zlasti je evropsko ogrodje kvalifikacij pomembno pri spodbujanju in lažji vzpostavitvi nacionalnih sistemov in okvirov kvalifikacij na podlagi učnih rezultatov in s tem pri posodobitvi in okrepitvi statusa PIU.

Kopenhagenski proces je poleg tega prispeval k večji vlogi PIU pri izvajanju lizbonske strategije v smislu njenih treh razsežnosti: konkurenčnosti, zaposlovanja in socialne kohezije. Zato mora upoštevati prednostne naloge prihodnjega strateškega okvira za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja, v katerega je v celoti vključen.

V tem smislu bi moralo poklicno izobraževanje in usposabljanje ohraniti svojo edinstvenost. Pri PIU gre za deljeno odgovornost, ki tesno povezuje države članice, socialne partnerje in sektorske organizacije v vseh fazah procesa, kar je nujen pogoj za kakovost in učinkovitost PIU.

POUDARJAJO, DA:

1.	Bi bilo treba sprejeti pristop, ki bi dopuščal skladno in komplementarno uveljavljanje različnih orodij.

2.	Državljanom in vsem drugim zainteresiranim stranem je treba zagotoviti podrobne informacije o skupnih orodjih, da bi jih lažje uporabljali.

3.	Ukrepi, začrtani v teh sklepih, so prostovoljni, oblikujejo pa naj se s sodelovanjem „od spodaj navzgor“. Za uspešen razvoj in izvajanje orodij si morajo prizadevati vse zainteresirane strani.

SE STRINJAJO, DA:

Še vedno veljajo prednostne naloge in smernice iz leta 2002, oblikovane v okviru kopenhagenskega procesa. Zato je treba nadaljevati z njihovim izvajanjem in se osredotočiti na naslednja štiri prednostna področja za obdobje 2008–2010:

1. Na evropski in nacionalni ravni uveljaviti orodja in sisteme za spodbujanje sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU)

Pomembno je razviti nacionalne sisteme in okvire kvalifikacij na podlagi učnih rezultatov, ki bodo v skladu z evropskim ogrodjem kvalifikacij, ter izvajati prihodnji evropski sistem prenašanja kreditnih točk za PIU (ECVET) in prihodnji evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti, s čimer bi se okrepilo medsebojno zaupanje.

Ob upoštevanju omenjenega bi bilo treba razviti:

—	pilotne projekte, ustrezne metode in podporna orodja,

—	sisteme in orodja za priznavanje neformalnih in priložnostnih učnih rezultatov, povezane z izvajanjem nacionalnih ogrodij kvalifikacij, evropskega ogrodja kvalifikacij in sistema ECVET,

—	instrumente za zagotavljanje kakovosti,

—	skladnost med različnimi orodji.

2. Izboljšati kvaliteto in privlačnost sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Spodbujati privlačnost PIU za vse ciljne skupine

—	spodbujati PIU med učenci, starši, odraslimi (zaposlenimi, nezaposlenimi, ali neaktivnimi) in podjetji, na primer z nadaljnjo organizacijo tekmovanj v spretnostih, kot je Euroskills,

—	zagotoviti nediskriminatorni dostop do PIU in udeležbe v njem ter upoštevati potrebe posameznikov ali skupin, ki jim grozi izključenost, zlasti mladih, ki predčasno zapustijo šolanje, nizkokvalificiranih in prikrajšanih oseb,

—	olajšati dostop do informacij, služb za usmerjanje v vseživljenjsko učenje in svetovanje, in sicer z uspešnim izvajanjem resolucije Sveta z dne 21. novembra 2008 o boljšem vključevanju vseživljenskega usmerjanja v strategije vseživljenjskega učenja (13),

—	olajšati možnosti za posameznike, da napredujejo iz ene stopnje kvalifikacij v drugo z okrepitvijo povezav med splošnim izobraževanjem, PIU, visokošolskim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih.

Spodbujati odličnost in kvaliteto sistemov PIU

—

razvijati mehanizme za zagotavljanja kakovosti z izvajanjem prihodnjega predloga evropskega okvira za zagotavljanje kakovosti za PIU; dejavno sodelovati pri evropskem omrežju za zagotavljanje kakovosti za PIU zaradi razvijanja skupnih orodij ter podpirati izvajanje evropskega ogrodja kvalifikacij s spodbujanjem medsebojnega zaupanja,

—	povečati naložbe v začetno in nadaljevalno izobraževanje udeležencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja: učiteljev, vodij usposabljanja, mentorjev, svetovalcev za usmerjanje,

—	oblikovati politike PIU na podlagi zanesljivih dokazov, podprtih z natančnimi raziskavami in podatki, ter z izboljšanjem statističnih sistemov in podatkov, povezanih s PIU,

—	razvijati nacionalne sisteme in okvire kvalifikacij na podlagi učnih rezultatov, ki so lažje razumljivi in zagotavljajo visoko kakovost, hkrati pa zagotoviti usklajenost z evropskim ogrodjem kvalifikacij,

—	spodbujati inovativnost in ustvarjalnost v PIU in izvajati sklepe Sveta z dne 22. maja 2008 o spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti s pomočjo izobraževanja in usposabljanja,

—	razvijati učenje jezikov in ga prilagoditi posebnostim poklicnega izobraževanja in usposabljanja,

—	izboljšati prepustnost in kontinuiteto možnosti med PIU, splošnim izobraževanjem in visokošolskim izobraževanjem.

3. Izboljšati povezavo med PIU in trgom dela

Ob upoštevanju omenjenega bi bilo treba:

—

v skladu s sklepi Evropskega sveta 13. in 14. marca 2008 ter resolucijo Sveta z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta še naprej razvijati mehanizme za vnaprejšnje načrtovanje zaposlitev in kvalifikacij na nacionalni ravni in v Evropi, prepoznati morebitne vrzeli in pomanjkanje znanja ter se odzvati na prihodnje potrebe po znanju in strokovni usposobljenosti (tako v kvalitativnem kot kvantitativnem smislu) v gospodarstvu in podjetjih, zlasti MSP,

—	zagotoviti primerno vključenost socialnih partnerjev in gospodarskih udeležencev pri opredelitvi in izvajanju politik PIU,

—

izboljšati službe za usmerjanje in svetovanje za lažji prehod med usposabljanjem in zaposlitvijo, s tem pa prispevati k izpolnjevanju ciljev, določenih v resoluciji Sveta z dne 28. maja 2004 o krepitvi politik, sistemov in praks na področju vseživljenjskega svetovanja v Evropi (14); aktivno sodelovati v Evropski mreži za razvoj politik vseživljenjske orientacije,

—

okrepiti mehanizme, vključno s finančnimi (javnimi in zasebnimi), za spodbujanje izobraževanja odraslih – zlasti na delovnem mestu in s posebnim poudarkom na MSP –, da bi prispevali k boljšim poklicnim možnostim in konkurenčnosti podjetij. V tem pogledu bi bilo treba izvajati ukrepe, začrtane v sklepih Sveta z dne 22. maja 2008 o izobraževanju odraslih,

—	razvijati in uveljavljati potrjevanje in priznavanje učnih rezultatov neformalnega in formalnega izobraževanja,

—

povečati mobilnost udeležencev z delom povezanega programa usposabljanja, in sicer z okrepitvijo obstoječih programov Skupnosti za podporo mobilnosti, zlasti kar zadeva vajence. Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se 21. novembra 2008 sestali v okviru Sveta o mobilnosti mladih (15), bi morali prispevati k temu procesu.

—	povečati vlogo visokošolskega izobraževanja pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter večji zaposljivosti.

4. Okrepiti evropsko sodelovanje

—	izboljšati evropsko sodelovanje na področju PIU, zlasti z večjo učinkovitostjo vzajemnega učenja in uporabo njegovih rezultatov na ravni nacionalnih politik,

—

zagotoviti vključitev PIU med prednostne naloge prihodnjega strateškega okvira za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja ter zagotoviti njegovo prepoznavnost, hkrati pa zagotoviti ustrezno povezanost med PIU in politikami šolskega in visokošolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih; razvijati povezavo med evropskimi politikami v zvezi z večjezičnostjo in mladimi,

—	okrepiti izmenjave in sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, zlasti z OECD, Svetom Evrope, Mednarodno organizacijo dela in UNESCO. Zagotoviti bi bilo treba, da imajo vse države članice pravico do sodelovanja pri teh prizadevanjih –

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI

izvajajo ukrepe, opredeljene v navedenih štirih področjih, ob upoštevanju prednostnih nalog, določenih v kopenhagenskem procesu za obdobje 2008–2010, z:

—

ustreznim javnim in zasebnim financiranjem, z uporabo ustreznih sredstev EU, npr. Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj ter posojili Evropske investicijske banke, za podporo reforme na nacionalni ravni v skladu s prednostnimi nalogami držav članic ter s programom vseživljenjskega učenja v podporo učinkovitemu izvajanju orodij Skupnosti,

—

nadaljevanjem dejavnosti s poudarkom na večjem obsegu, primerljivosti in zanesljivosti statističnih podatkov na področju PIU, v tesnem sodelovanju z Eurostatom, OECD, Cedefop in Evropsko fundacijo za usposabljanje, ter razvojem bolj jedrnatega PIU znotraj zaokroženega okvira kazalnikov in meril. Zagotoviti bi bilo treba, da lahko pri tem sodelujejo vse države članice,

—	nadaljnjim razvojem dejavnosti v zvezi s predvidevanjem potreb po strokovni usposobljenosti in neustreznih kvalifikacij, v tesnem sodelovanju s Cedefop, Evropsko fundacijo za usposabljanje in EUROFOUND,

—	izmenjavo informacij s tretjimi državami, zlasti tistimi, ki so vključene v politiko širitve ter evropsko sosedsko politiko.

Pri tem gre za vsestransko sodelovanje, v katerem so udeležene vse države članice, Komisija, države kandidatke, države Efta/EGS in socialni parterji.

Cedefop in Evropska fundacija za usposabljanje bosta še naprej pomagala Komisiji, zlasti pri spremljanju napredka pri izvajanju in poročanju o njem.

V poročilih o prihodnjem strateškem okviru za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja ter v okviru nacionalnih programov lizbonske strategije je treba posebno pozornost nameniti napredku na področju PIU.

(1) UL C 13, 18.1.2003, str. 2.

(2) Glej dok. Sveta 9599/04.

(3) UL C 298, 8.12.2006.

(4) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(5) UL C 311, 21.12.2007, str. 13.

(6) UL C 290, 4.12.2007, str. 1.

(7) Glej dok. Sveta 5723/08.

(8) Dok. 7652/08, odstavek 13, str. 9.

(9) UL C 111, 6.5.2008, str. 2.

(10) UL C 141, 7.6.2008, str. 17.

(11) Glej dok. Sveta 8935/08.

(12) UL C 140, 6.6.2008, str. 10.

(13) Glej dok. Sveta 15030/08.

(14) Glej dok. Sveta 9286/04.

(15) Glej dok. Sveta 16206/08.

24.1.2009

Uradni list Evropske unije

C 18/11

Sklepi Sveta o evropskem partnerstvu za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje

(2009/C 18/05)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

SKLICUJOČ SE na splošni okvir vzpostavitve evropskega raziskovalnega prostora (ERP) in zlasti na zeleno knjigo Komisije z dne 4. aprila 2007 (1), sklepe predsedstva Evropskega sveta z dne 14. decembra 2007 in sklepe Sveta o zagonu „Ljubljanskega procesa“ – v smeri popolne uresničitve Evropskega raziskovalnega prostora (30. maj 2008) (2), v katerih „široka odprtost ERP v svet“ predstavlja eno od petih pobud, opredeljenih v tem okviru, in SKLICUJOČ SE na „Vizijo 2020 za evropski raziskovalni prostor“ (2. december 2008) (3);

OB UPOŠTEVANJU, da vse hitrejša globalizacija omogoča vse pomembnejšo znanstveno odličnost in uresničevanje ciljev v okviru trajnostnega razvoja, in zlasti zato, ker je zaradi odzivanja na velike globalne izzive (tiste, ki so že opredeljeni, kot so podnebne spremembe, revščina, nalezljive bolezni, nevarnost pomanjkanja energije, oskrba z vodo, varna preskrba s hrano, varnost prebivalstva, ohranitev biotske raznovrstnosti, varnost omrežij in „digitalni razkorak“, pa tudi izzive, ki bi se lahko pojavili) potrebno intenzivnejše znanstveno in tehnološko sodelovanje na svetovni ravni;

OB UPOŠTEVANJU, da 7. okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj (7. OP) omogoča sodelovanje tretjim državam in vključuje več novih instrumentov za spodbujanje mednarodnega sodelovanja;

OB UPOŠTEVANJU, da glede sodelovanja na področju znanosti in tehnologije velja veliko dvostranskih in večstranskih sporazumov med Evropskima skupnostma in tretjimi državami ter med državami članicami in tretjimi državami in GLEDE NA TO, da trenutno ni nobene strategije na evropski ravni za izmenjavo ustreznih informacij o dejavnostih, ki potekajo na podlagi teh različnih sporazumov, ki bi po potrebi zagotavljala ustrezno usklajevanje teh dejavnosti;

OB UPOŠTEVANJU, da Evropa želi – kakor je navedeno v Viziji 2020 za ERP – biti dosledna v razgovorih z najpomembnejšimi partnerji na področju znanosti in tehnologije, pa tudi v okviru ustreznih mednarodnih forumov;

OB UPOŠTEVANJU, da bi morale dejavnosti v okviru znanstvenega in tehnološkega sodelovanja temeljiti na načelih in praksah, ki podpirajo vzajemnost, pravično obravnavo in medsebojne koristi, ter na ustrezni zaščiti intelektualne lastnine;

OB UPOŠTEVANJU, da imajo dejavnosti v okviru znanstvenega in tehnološkega sodelovanja pomembno vlogo pri razvoju, izmenjavi in širjenju znanja na svetovni ravni in so nadvse pomembne za spodbujanje mobilnosti raziskovalcev in „kroženje možganov“;

MENI, da je možno okrepiti uresničevanje splošnih ciljev Evropske unije s strateškim okvirom za ustrezno usklajevanje različnih dejavnosti v okviru dejavnosti znanstvenega in tehnološkega sodelovanja med Evropsko unijo in tretjimi državami ter določiti prednostne naloge glede na znanstveni in ekonomski razvoj ter sektorske značilnosti teh držav;

POZDRAVLJA sporočilo Komisije „Evropski strateški okvir za mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije“ (4), katerega cilj je zlasti okrepitev znanstvenega in tehnološkega temelja Evropske unije in razvoj konkurenčnosti njene industrije ter sodelovanje pri odzivanju na svetovne izzive v okviru globalne odgovornosti;

3.	POUDARJA, da je cilj te strategije zagotoviti, ob spoštovanju načela subsidiarnosti, boljšo povezanost in sinergije med različnimi dejavnosti v okviru dejavnosti mednarodnega znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, ki ga v Evropi izvajajo države članice in Evropska skupnost;

POZIVA države članice in po potrebi tudi države, pridružene 7. okvirnemu programu, naj na evropski ravni spodbujajo usklajevanje programov, da bi uskladile politike in dejavnosti na področju mednarodnega znanstvenega sodelovanja in spodbujale posvetovanja med vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi industrijo, kar bi omogočilo natančno opredelitev priložnosti in po potrebi ovir za razvoj sodelovanja na področju znanosti in tehnologije med Evropsko unijo in preostalim svetom;

POZIVA države članice in Komisijo, naj vzpostavijo evropsko partnerstvo na področju mednarodnega znanstvenega in tehnološkega sodelovanja (znanstveno in tehnološko sodelovanje), katerega cilj bo izvajanje evropske strategije; ta naj bi temeljila na posvetovanjih in prožni izmenjavi informacij, s čimer bi opredelili skupne prednostne naloge, ki bi omogočile usklajene in skupne pobude; in POZIVA države članice in Komisijo, naj usklajujejo dejavnosti in stališča na področjih, ki so del te strategije, v odnosu do tretjih držav in v mednarodnih forumih, po potrebi vključno z državami, ki sodelujejo v 7. OP;

V tej zvezi POZIVA države članice in Komisijo, naj v okviru posebne sestave CREST (v nadaljnjem besedilu „Strateški forum za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje“) sodelujejo pri oživljanju evropskega partnerstva za sodelovanje na področju znanosti in tehnologije v skladu s priloženim mandatom;

POZIVA države članice in Komisijo, naj v celoti prispevajo k uspehu partnerstva ter mu v ta namen zagotovijo ustrezne informacije in izkušnje, pridobljene s posameznimi dejavnostmi sodelovanja, vključno z rezultati ocene in presoje vpliva sodelovanja s tretjimi državami na področju znanosti in tehnologije;

POZIVA države članice in Komisijo, naj v okviru partnerstva bolje uskladijo svoje dejavnosti sodelovanja na področju znanosti in tehnologije z drugimi regijami sveta ter zlasti okrepijo ali vzpostavijo regionalne portale za dialog z drugimi regijami sveta, da bi skupaj določili prihodnje prednostne naloge in dejavnosti sodelovanja na področju znanosti in tehnologije;

POZIVA Komisijo, naj poveča vpliv sporazumov na področju znanosti in tehnologije ter zagotovi pravilno uporabo načela vzajemnosti, pravične obravnave in medsebojnih koristi, ki so določena v sporazumih o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami na znanstvenem in raziskovalnem področju; POZIVA države članice, naj v okviru dejavnosti sodelovanja na področju znanosti in tehnologije s tretjimi državami po potrebi spodbujajo načela in dobre prakse, določene v Kodeksu ravnanja pri upravljanju intelektualne lastnine pri dejavnostih prenosa znanja (5), Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (6);

10.

POUDARJA, da je treba zagotoviti potrebno povezanost in dopolnjevanje med evropskimi in nacionalnimi instrumenti za podporo raziskavam in tistimi, ki podpirajo razvoj znanstvenih in tehnoloških zmogljivosti, ter POZIVA zlasti Komisijo, naj okrepi povezavo med Okvirnim programom za raziskave in tehnološki razvoj (OPRTR), instrumentom za predpristopno pomoč (IPA), Evropskim razvojnim skladom (ERS), instrumentom za financiranje razvojnega sodelovanja (DCI), evropskim sosedskim in partnerskim instrumentom (ENPI) ter vsemi drugimi primernimi instrumenti;

11.

in v tem okviru OPOZARJA na že izvedene ukrepe za pospeševanje sodelovanja med državami članicami in državami v razvoju, zlasti strateško partnerstvo med EU in Afriko, in NAMERAVA v tem smislu preučiti nadaljnje sodelovanje z državami v razvoju kot del splošne strategije EU na področju znanosti in tehnologije;

12.	MENI, da bo v okviru splošnega pristopa za optimizacijo upravljanja v evropskem raziskovalnem prostoru, ki je predviden v Ljubljanskem procesu, treba pregledati vse postopke, ki se uporabljajo pri izvajanju strategije mednarodnega sodelovanja v evropskem raziskovalnem prostoru.

(1) Dok. 8322/07 [COM(2007) 161].

(2) Dok. 10231/08.

(3) Dok. 16767/08.

(4) Dok. 13498/08 [COM(2008) 588].

(5) Glej resolucijo Sveta (30.5.2008), dok. 10323/08.

(6) UL L 75, 22.3.2005.

PRILOGA

Mandat CREST za strateški forum za mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije

Cilj:

Dodatno poenostaviti in pospešiti razvoj, izvajanje in spremljanje mednarodnih razsežnosti ERP z izmenjavo informacij in posvetovanja med partnerskimi državami (države članice in Komisija), da bi določili skupne prednostne naloge, ki bi omogočile usklajene ali skupne pobude, ter uskladili dejavnosti in stališča v odnosu do tretjih držav in v okviru mednarodnih forumov.

Metode dela:

CREST se bo sestajal v posebni sestavi (Strateški forum za mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije) z visokimi predstavniki držav članic in Komisije. Če je potrebno, lahko tej posebni sestavi CREST pomaga ustrezna delovna skupina,. Predsednik te sestave bo eden od njenih članov, ki je predstavnik ene od držav članic in je imenovan za dve leti. Po potrebi bo dostopen za države, pridružene okvirnemu programu.

Najpomembnejše dejavnosti:

—	sistematična izmenjava in strukturiranje informacij o dejavnostih in ciljih (sedanjega ali načrtovanega) sodelovanja med različnimi partnerji na področju znanosti in tehnologije,

—	združevanje ustreznih znanj v zvezi s tretjimi državami, zlasti analize njihovih virov in zmogljivosti na področju znanosti in tehnologije,

—	zagotavljanje rednih posvetovanj med partnerskimi državami, da bi določili njihove cilje in skupne prednostne naloge sodelovanja s tretjimi državam na področju znanosti in tehnologije („kaj in s kom?“),

—	po potrebi usklajevanje (po načelu spremenljive geometrije) podobnih dejavnosti, ki jih izvajajo države članice in Skupnost,

—	po potrebi predlogi pobud za izvajanje, na ustrezen način in z ustreznimi sredstvi,

—	mrežno povezovanje znanstvenih svetovalcev držav članic in Komisije v ključnih tretjih državah.

Poročanje:

Odbor enkrat letno poroča Svetu in Komisiji o napredku, doseženem pri uresničevanju ciljev partnerstva; poročilo lahko vključuje:

—	razporeditev dejavnosti (sedanjega in načrtovanega) mednarodnega sodelovanja med EU in tretjimi državami,

—	analizo obsega, povezanosti in dopolnjevanja različnih dejavnosti EU,

—	določitev skupnih prednostnih nalog in predlogov za njihovo izvajanje,

—	splošno oceno vpliva dejavnosti EU na mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije.

24.1.2009

Uradni list Evropske unije

C 18/15

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

(2009/C 18/07)

Številka XA: XA 335/08

Država članica: Republika Slovenija

Regija: Območje občine Trbovlje

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Finančne pomoči za programe razvoja podeželja in kmetijstva v občini Trbovlje

Pravna podlaga: Pravilnik o dodeljevanju finančnih pomoči za programe razvoja podeželja in kmetijstva v občini Trbovlje

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju:

2008: 13 000 EUR

2009: 13 000 EUR

2010: 13 000 EUR

2011: 13 000 EUR

2012: 13 000 EUR

2013: 13 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči:

1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo:

—	do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi možnostmi,

—	do 40 % upravičenih stroškov za naložbe na drugih območjih.

2. Varstvo tradicionalnih krajin in stavb:

—	do 50 % upravičenih stroškov, ki nastanejo pri naložbah ali prizadevanjih za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja proizvodnje zmogljivosti kmetije,

—	do 50 % upravičenih stroškov, ki nastanejo pri naložbah ali prizadevanjih, za varstvo dediščine neproizvodnih sredstev na kmetijah.

3. Pomoč za zaokrožitev zemljišč:

—	do 100 % dejanskih stroškov pravnih in upravnih postopkov.

4. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju:

—

do 100 % stroškov na področju izobraževanja, usposabljanja kmetov, svetovalnih storitev, organizaciji forumov, tekmovanj, razstav, sejmov, publikacij, katalogov, spletišč, razširjanja znanstvenih dognanj. Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom

Datum začetka izvajanja: 10. november 2008 (Pomoč ne bo dodeljena pred objavo povzetka na spletni strani EK)

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Podpora SME

Členi Uredbe (ES) št. 1857/2006 in upravičeni stroški: Predlog Pravilnika o dodeljevanju finančnih pomoči za programe razvoja podeželja in kmetijstva v občini Trbovlje vključuje ukrepe, ki predstavljajo državno pomoč, skladno z naslednjimi členi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L 358, 16.12.2006, str. 3):

4. člen: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo,

5. člen: Varstvo tradicionalne krajine in stavb,

13. člen: Pomoč za zaokrožitev zemljišč,

15. člen: Zagotavljanje tehnične pomoči v kmetijskem sektorju

Zadevni gospodarski sektor(-ji): Kmetijstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Občina Trbovlje

Mestni trg 4

SLO-1420 Trbovlje

Spletni naslov: http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=864eaf4a-0778-41f4-865a-a26d998c38fa

Drugi podatki: Ukrep za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov vključuje naslednje neugodne vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami: spomladanska pozeba, toča, udar strele, požar zaradi udara strele, vihar in poplave.

V pravilniku občine so izpolnjene zahteve Uredbe (ES) št. 1857/2006, ki se nanašajo na ukrepe, ki jih bo izvajala občina in določila splošnih določb (postopek pred dodelitvijo pomoči, kumulacija, transparentnost in spremljanje pomoči)

Številka XA: XA 336/08

Država članica: Republika Slovenija

Regija: Območje občine Divača

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Divača 2008–2013

Pravna podlaga: Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Divača za obdobje 2008–2013 (II. poglavje)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči:

2008: 25 476 EUR

2009: 26 000 EUR

2010: 26 000 EUR

2011: 26 000 EUR

2012: 26 000 EUR

2013: 26 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči:

1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo:

—	do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi možnostmi,

—	do 40 % upravičenih stroškov za naložbe na drugih območjih,

—	za 10 % se poveča intenzivnost pomoči, če naložbo izvajajo mladi kmetje v obdobju petih let od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva.

2. Varstvo tradicionalnih krajin in stavb:

—	do 100 % dejanskih stroškov za neproizvodne objekte,

—	do 60 % dejanskih stroškov oz. 75 % na OMD za proizvodna sredstva na kmetijah, če naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije,

—	do 100 % za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih materialov.

3. Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu:

—	do 100 % dejanskih stroškov, če premestitev poslopja zajema le razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb,

—	če je posledica premestitve poslopja, da kmet dobi modernejše poslopje, mora sam prispevati vsaj 50 % na OMD, na ostalih območjih pa vsaj 60 % povečanja vrednosti poslopja po premestitvi. Če je upravičenec mladi kmet, se njegov prispevek zmanjša za 5 %,

—	če je posledica premestitve poslopja povečanje proizvodne zmogljivosti, mora kmet sam prispevati vsaj 60 %, na OMD pa vsaj 50 % stroškov v zvezi s povečanjem zmogljivosti. Če je upravičenec mladi kmet, se njegov prispevek zmanjša za 5 %.

4. Plačilo zavarovalnih premij:

—	višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije.

5. Zaokrožitev zemljišč:

—	do 100 % dejanskih stroškov pravnih in upravnih postopkov.

6. Spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov:

—	do 100 % stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.

7. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju:

—	do 100 % stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju proizvajalcem

Datum začetka izvajanja: 21. november 2008 (Pomoč ne bo dodeljena pred objavo povzetka na spletni strani EK)

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Popora SME

Navedba členov Uredbe (ES) št. 1857/2006 in upravičeni stroški: II. poglavje predloga Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Divača za obdobje 2008–2013, vključuje ukrepe, ki predstavljajo državno pomoč, skladno z naslednjimi členi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L 358, 16.12.2006, str. 3):

4. člen: Naložbe v kmetijska gospodarstva,

5. člen: Varstvo tradicionalne krajine in stavb,

6. člen: Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu,

12. člen: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij,

13. člen: Pomoč za zaokrožitev zemljišč,

14. člen: Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov,

15. člen: Zagotavljanje tehnične pomoči v kmetijskem sektorju

Zadevni gospodarski sektor(-ji): Kmetijstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Občina Divača

Kolodvorska ulica 3a

SLO-6215 Divača

Spletni naslov: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200884&objava=3670

Številka XA: XA 337/08

Država članica: Danska

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Proizvodna dokumentacija

Pravna podlaga: Lov om administration af Det Europæiske Fællesskabs forordninger om markedsordninger for landbrugsvarer m.v. (Bemyndigelsesloven), jf. lovbekendtgørelse nr. 297 af 28. april 2004

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 1 034 000 DKK

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja:

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 30. septembra 2009

Cilj pomoči: Namen sheme za vodenje proizvodne dokumentacije za brojlerje in jajca za prehrano ljudi ter za nadzor produktivnosti je, da se posameznim proizvajalcem zagotovi zanesljive podatke za nadzor razvoja njihove proizvodnje na podlagi širšega gospodarskega okvira. Njen cilj je tudi zagotovitev popolnega informiranja sektorja o proizvodnih vprašanjih in gospodarski situaciji v različnih proizvodnih linijah vključenih v shemo.

Končni upravičenci so kmetje, ki proizvajajo jajca ter brojlerje za prehrano ljudi. Shema zadeva zgolj mala in srednje velika podjetja.

Shema je v skladu s členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1857/2006 in zadeva stroške svetovalnih storitev

Zadevni sektor(ji): Perutninski sektor

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Fjerkræafgiftsfonden

Axeltorv 3

DK-1609 København V

Spletni naslov: http://www.poultry.dk/ddf/fa.nsf/B2009T.pdf?openfileresource

Drugi podatki: —

Številka XA: XA 338/08

Država članica: Danska

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Vzorčni pregledi brojlerjev

Pravna podlaga: Lov om administration af Det Europæiske Fællesskabs forordninger om markedsordninger for landbrugsvarer m.v. (Bemyndigelsesloven), jf. lovbekendtgørelse nr. 297 af 28. april 2004

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 90 000 DKK

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja:

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 30. septembra 2009

Cilji pomoči: Pokrivanje stroškov vzorčnih pregledov v jatah brojlerjev v skladu s členom 11 Odredbe št. 1069 z dne 17. decembra 2001 o proizvodnji piščancev in jajc (bekendtgørelse nr. 1069 af 17. december 2001 om hold af kyllinger og rugeægsproduktion) preko Sklada za dajatve za perutnino (Fjerkræafgiftsfonde).

Končni upravičenci so kmetje, ki proizvajajo brojlerje, shema pa zadeva zgolj mala in srednje velika podjetja.

Shema je v skladu s členom 10(1)(c) Uredbe (ES) št. 1857/2006 in zadeva stroške zdravstvenih pregledov

Zadevni sektor(ji): Perutninarstvo (brojlerji)

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Fjerkræafgiftsfonden

Axeltorv 3

DK-1609 København V

Spletni naslov: http://www.poultry.dk/ddf/fa.nsf/B2009T.pdf?openfileresource

Drugi podatki: —

24.1.2009

Uradni list Evropske unije

C 18/19

(2009/C 18/08)

Številka XA: XA 339/08

Država članica: Danska

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Produktionsrelateret specialrådgivning med fokus på slagtefjerkræ

Pravna podlaga: Lov om administration af Det Europæiske Fællesskabs forordninger om markedsordninger for landbrugsvarer m.v. (Bemyndigelsesloven), jf. lovbekendtgørelse nr. 297 af 28. april 2004

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 1 920 000 DKK

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja:

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 30. septembra 2009

Cilji pomoči: Cilj sheme je zagotovitev nepristranskega in izvedenskega tehničnega svetovanja. Oblikovana je tudi za vzdrževanje visoke stopnje strokovnosti pri proizvodnji valilnih jajc in brojlerjev ter znanja o gradnji v perutninski industriji, opremi in okoljskih vprašanjih.

Končni upravičenci so rejci perutnine. Shema zadeva zgolj mala in srednje velika podjetja.

Shema je v skladu s členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1857/2006 in zadeva stroške za svetovalne storitve

Zadevni gospodarski sektorji: Perutninski sektor

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Fjerkræafgiftsfonden

Axeltorv 3

DK-1609 Copenhagen V

Spletni naslov: http://www.poultry.dk/ddf/fa.nsf/B2009T.pdf?openfileresource

Drugi podatki: —

Številka XA: XA 340/08

Država članica: Danska

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Økologiske slagtekyllinger

Pravna podlaga: Lov om administration af Det Europæiske Fællesskabs forordninger om markedsordninger for landbrugsvarer m.v. (Bemyndigelsesloven), jf. lovbekendtgørelse nr. 297 af 28. april 2004

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 252 000 DKK

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja:

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 30. septembra 2009

Cilji pomoči: Cilj sheme je zbiranje in razširjanje podatkov o ekološki pridelavi brojlerjev.

Končni upravičenci so rejci perutnine. Shema zadeva zgolj mala in srednje velika podjetja.

Shema je v skladu s členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1857/2006 in zadeva stroške za svetovalne storitve

Zadevni gospodarski sektorji: Perutninski sektor

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Fjerkræafgiftsfonden

Axeltorv 3

DK-1609 Copenhagen V

Spletni naslov: http://www.poultry.dk/ddf/fa.nsf/B2009T.pdf?openfileresource

Drugi podatki: —

Številka XA: XA 365/08

Država članica: Združeno kraljestvo

Regija: Scotland

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Orkney Johne's Disease Eradication Scheme

Pravna podlaga: Local Government in Scotland Act 2003; Section 69(3) of the Orkney County Council Act 1974

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Skupno 120 000 GPB (sto dvajset tisoč funtov)

Največja intenzivnost pomoči: Intenzivnost pomoči je 100 % v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006

Datum začetka izvajanja: Shema se bo začela izvajati 1. novembra 2008

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Shema se začne izvajati 1. novembra 2008 in se zaključi 31. oktobra 2011

Cilj pomoči: Shema pomoči se bo izvajala v skladu s poglavjem 2 člena 10.1 Uredbe (ES) št. 1857/2006. Zagotavljala bo storitve za preverjanje paratuberkuloze pri govedu na otoku Orkney. Ta shema je vseobsegajoča in zagotavlja, da se na bolezni testira najmanj 80 % obstoječe plemenske črede. Paratuberkuloza je ena izmed zabeleženih bolezni živali, kjer se pomoč odobri za njeno preprečevanje in nadzor, kar je v skladu s členom 10.7 Uredbe (ES) št. 1857/2006. Shema pomoči zagotavlja storitve za širšo kmetijsko skupnost in omogoča testiranje živine brez plačila pristojbin in dajatev. Pomoč, ki jo zagotavlja ta shema, je dodeljena v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih denarnih plačil proizvajalcem.

Glavni cilj navedene sheme (OJDES) je zagotoviti, da s testiranjem govedo ostane prosto bolezni ter se obdrži visok zdravstveni standard goveda na otoku Orkney, pri tem pa doseže naslednje cilje:

zmanjšanje proizvodnih stroškov,

izboljšanje ali preusmeritev proizvodnje,

izboljšanje kakovosti,

ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer in standardov za dobro počutje živali,

izboljšanje profila trženja

Zadevni gospodarski sektor(ji): Shema pomoči se nanaša na proizvodnjo kmetijskih proizvodov

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Orkney Islands Council

Council Offices

School Place

Kirkwall

Orkney KW15 1NY

United Kingdom

Spletni naslov: http://www.orkney.gov.uk/nqcontent.cfm?a_id=13745&tt=orkneyv2

Drugi podatki: —

Številka XA: XA 366/08

Država članica: Združeno kraljestvo

Regija: Scotland

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Bluetongue Vaccination Campaign

Pravna podlaga: Section 4(3) of the Small Landholders Act 1911

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 3 000 000 GBP

Največja intenzivnost pomoči: 50 %

Datum začetka izvajanja: Shema se bo začela izvajati 3. novembra 2008

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Shema se začne izvajati 3. novembra 2008 in se zaključi 30. aprila 2009

Cilj pomoči: Pomoč malim in srednje velikim podjetjem

Zadevni gospodarski sektor(ji): Shema pomoči je namenjena malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Scottish Government

Pentland House

47 Robbs Loan

Edinburgh

EH14 1TY

United Kingdom

Spletni naslov: http://www.scotland.gov.uk/Topics/Agriculture/animal-welfare/Diseases/SpecificDisease/bluetongue/BTVaccination/BTVaccinationStateAidInfo

Drugi podatki: Cilj akcije cepljenja proti bolezni modrikastega jezika je zaščititi škotsko živino pred boleznimi. Cepljenje goveda in ovc je obvezno, cepljenje vseh ostalih domačih živali, ki so dovzetne za bolezni, pa je prostovoljno. Zagotovljena pomoč zmanjša stroške proizvajalcev in imetnikov živali za cepivo do 50 % stroškov proizvajalca. Proizvajalci in imetniki živali bodo plačali ravnovesje stroškov proizvodnje in dobave.

Škotska vlada je zagotovila 12 milijonov odmerkov cepiva živinorejcem in imetnikom živali, ki ustrezajo opredelitvi za mala in srednje velika podjetja. Shema pomoči pomaga proizvajalcem in imetnikom živali kriti stroške akcije cepljenja v prvem letu. Cepivo bo dobavljeno po načelu „prvi pride – prvi dobi“. Na podlagi ocene števila vseh za bolezni dovzetnih živali na Škotskem, ki potrebujejo cepljenje do konca zime cepitvenega obdobja 2008/2009, se lahko znesek 12 milijonov porabi že pred koncem zime. V takšnem primeru bodo morali proizvajalci in imetniki živali plačati polno tržno ceno cepiva.

Shema pomoči je v skladu s poglavjem 1 člena 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006 za zagotavljanje podpore do 50 % proizvodnih stroškov cepiva proti bolezni modrikastega jezika za mala in srednje velika podjetja. Podpora je bila zagotovljena neposredno proizvajalcem cepiva. Proizvajalci bodo prejeli cepivo po podprti ceni, kadar je odkupljeno od veterinarske klinike in dodeljeno v obliki subvencioniranih storitev, ki ne vključujejo neposrednih denarnih plačil proizvajalcem.

Kmetje se lahko sami oskrbujejo s cepivom, razen v primerih, kjer je pooblastilo veterinarske uprave in spričevalo posebej zahtevano.

Pričakovati je, da se bo vso cepivo porabilo v času trajanja sheme, vendar, če konec zime cepitvenega obdobja 2008/2009 ostane nekaj odmerkov cepiva neuporabljenega, bo škotska vlada zaprosila za podaljšanje zaključnega roka sheme

(1) Ta shema bo delovala kot storitev za širšo kmetijsko skupnost.

24.1.2009

Uradni list Evropske unije

C 18/22

Poziv za zbiranje predlogov – Skupni usklajeni program Evropske unije za raziskave podjetij in potrošnikov

(2009/C 18/09)

1. OKVIR

Evropska komisija objavlja poziv za zbiranje predlogov (sklic ECFIN/2008/A3-042) za opravljanje raziskav v okviru skupnega usklajenega programa EU za raziskave podjetij in potrošnikov (ki ga je Komisija odobrila 12. julija 2006 COM(2006)379) na Irskem. To sodelovanje bo potekalo v obliki okvirnega sporazuma o partnerstvu med Komisijo in specializiranimi organi v obdobju dveh let.

Program je namenjen zbiranju informacij o stanju gospodarstva v državah članicah EU in državah kandidatkah, da bi lahko primerjali njihove poslovne cikle zaradi upravljanja ekonomske in monetarne unije (EMU). Postal je nepogrešljivo orodje pri gospodarskem spremljanju EMU in za namene splošne gospodarske politike.

2. NAMEN IN SPECIFIKACIJE DEJAVNOSTI

2.1 Cilji

Skupni usklajeni program EU vključuje specializirane organe/ustanove, ki izvajajo javnomnenjske raziskave na podlagi skupnega financiranja. Komisija namerava skleniti sporazume z organi in ustanovami, ki so ustrezno usposobljeni za opravljanje ene ali več raziskav v naslednjih dveh letih:

—	raziskava o naložbah,

—	raziskava o gradbeništvu,

—	raziskava o trgovini na drobno,

—	raziskava o storitvah,

—	raziskava o industriji,

—	raziskava potrošnikov.

Poleg mesečnih raziskav se izvajajo tudi priložnostne raziskave o aktualnih gospodarskih vprašanjih; pri teh raziskavah se uporabljajo enaki uveljavljeni vzorci kot pri mesečnih raziskavah, da se pridobijo informacije o posebnih vprašanjih gospodarske politike. Te raziskave se že po opredelitvi izvajajo ob določenih priložnostih.

Raziskave so usmerjene na vodstvene delavce v industriji, na področju naložb, v gradbeništvu, trgovini na drobno in storitvenem sektorju ter na potrošnike.

2.2 Tehnične specifikacije

2.2.1 Časovna razporeditev raziskav in poročanje o rezultatih

V naslednji razpredelnici je prikazan pregled raziskav, ki so predvidene v tem pozivu za zbiranje predlogov:

Ime raziskave	Število dejavnosti/velikostni razredi	Število agregatov	Število postavljenih vprašanj na mesec	Število postavljenih vprašanj na četrtletje
Industrija	40/–	16	7	9
Naložbe	6/6	2	2 vprašanji marca/aprila 4 vprašanja oktobra/novembra
Gradbeništvo	3/–	2	5	1
Trgovina na drobno	7/–	2	6	–
Storitve	18/–	1	6	1
Potrošniki	24 razčlenitev	1	14 (vključno z dvema neobveznima vprašanjema)	3

—	Mesečne raziskave morajo biti opravljene v prvih dveh do treh tednih vsakega meseca, rezultate pa je treba po elektronski pošti sporočiti Komisiji vsaj 5 do 7 delovnih dni pred koncem meseca in v skladu s koledarjem, ki bo vključen v posebni sporazum o donaciji.

—

Četrtletne raziskave morajo biti opravljene v prvih dveh do treh tednih prvega meseca v vsakem četrtletju (januarja, aprila, julija in oktobra), rezultate pa je treba po elektronski pošti sporočiti Komisiji vsaj 5 do 7 delovnih dni pred koncem januarja, aprila, julija in oktobra ter v skladu s koledarjem, ki bo vključen v posebni sporazum o donaciji.

—	Šestmesečne raziskave o naložbah morajo biti opravljene marca/aprila in oktobra/novembra, rezultate pa je treba po elektronski pošti sporočiti Komisiji vsaj 5 do 7 delovnih dni pred koncem aprila oziroma novembra in v skladu s koledarjem, ki bo vključen v posebni sporazum o donaciji.

—	Pri priložnostnih raziskavah se mora upravičenec zavezati, da bo upošteval posebne časovne razporede, ki so zanje določeni.

Podroben opis dejavnosti (Priloga I k posebnemu sporazumu o donaciji) je mogoče prenesti z naslednjega internetnega naslova:

http://ec.europa.eu/economy_finance/procurements_grants/grants7989_en.htm

2.2.2 Metodologija in vprašalniki

Podrobnosti o metodologiji, vprašalnikih in mednarodnih smernicah za opravljanje raziskav podjetij in potrošnikov so na voljo v uporabniškem priročniku za skupni usklajeni program EU za raziskave podjetij in potrošnikov na naslovu:

http://ec.europa.eu/economy_finance/indicators/business_consumer_surveys/userguide_en.pdf

3. UPRAVNE DOLOČBE IN TRAJANJE

3.1 Upravne določbe

Organ ali ustanova se izbere za največ 2 leti. Komisija želi vzpostaviti dolgoročno sodelovanje z uspešnimi prosilci. Za ta namen bo med pogodbenicami sklenjen dveletni okvirni sporazum o partnerstvu. Po tem okvirnem sporazumu o partnerstvu, v katerem bodo določeni skupni cilji in narava načrtovanih dejavnosti, lahko pogodbenice sklenejo dva posebna letna sporazuma o donaciji. Prvi od teh posebnih sporazumov o donaciji bo zadeval obdobje od maja 2009 do aprila 2010.

3.2 Trajanje

Raziskave se izvajajo od 1. maja do 30. aprila. Trajanje dejavnosti ne sme preseči 12 mesecev.

4. FINANČNI OKVIR

4.1 Viri finančnih sredstev Skupnosti

Izbrane dejavnosti bodo financirane iz proračunske postavke 01.02.02 – Uskladitev in nadzor ekonomske in monetarne unije.

4.2 Skupni predvideni proračun Skupnosti za ta poziv

—	Skupna letna proračunska sredstva, ki so za obdobje od maja 2009 do aprila 2010 na voljo za te raziskave, znašajo 75 000,00 EUR.

—	V skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi bi se lahko zneski za naslednje leto povečali za približno 2 %.

4.3 Odstotek sofinanciranja Skupnosti

Delež Komisije pri skupnem financiranju ne sme preseči 50 % upravičenih stroškov upravičenca za vsako raziskavo. Komisija določi odstotek sofinanciranja za vsakega upravičenca posebej.

4.4 Financiranje dejavnosti s strani upravičenca in upravičeni nastali stroški

Od upravičenca se bo zahtevalo, da predloži podroben proračun za prvo leto, ki vključuje oceno stroškov in finančnih sredstev za dejavnost, izraženih v eurih. Podroben proračun za drugo leto po okvirnem sporazumu o partnerstvu bo predložen na podlagi povabila Komisije.

Predvideni znesek donacije, zaprošene pri Komisiji, se zaokroži na najbližjo desetico. Proračun bo vključen kot priloga k posebnemu sporazumu o donaciji. Komisija lahko te podatke pozneje uporabi pri reviziji.

Upravičeni stroški lahko nastanejo šele, ko posebni sporazum o donaciji podpišejo vse pogodbenice, razen v posebnih primerih, nikakor pa ne morejo nastati pred predložitvijo vloge za donacijo. Prispevki v naravi ne veljajo za upravičene stroške.

4.5 Plačilne ureditve

Prošnjo za predfinanciranje 40 odstotkov najvišjega zneska donacije lahko upravičenec predloži septembra. Prošnjo za plačilo preostalega zneska skupaj s končnim finančnim obračunom in podrobnim seznamom stroškov je treba predložiti v dveh mesecih po zadnjem datumu dejavnosti (za vse podrobnosti glej člena 5 in 6 posebnega sporazuma o donaciji).

Pred prošnjo za predfinanciranje in prošnjo za plačilo preostalega zneska je treba pravočasno predložiti rezultate raziskav podjetij in potrošnikov.

Samo stroški, ki jih je mogoče izslediti in opredeliti v sistemu stroškovnega računovodstva upravičenca, bodo veljali za upravičene stroške.

4.6 Oddajanje del podizvajalcem

—

Kadar je v predlogu znesek storitev, ki jih je opravil podizvajalec, enak 50 odstotkom nalog ali jih presega, mora podizvajalec predložiti vse potrebne dokumente za oceno prosilčevega predloga v celoti glede meril za izključitev, izbor in dodelitev (glej spodnje točke 5, 6 in 7). To pomeni, da mora podizvajalec dokazati, da izpolnjuje merila za izključitev in tudi merila za izbor in dodelitev, ki veljajo za tisti del nalog, ki jih bo izvajal.

—

Prosilec za donacijo dodeli naročilo ponudnikom, ki ponudijo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, pri tem pa si prizadeva, da bi se izognil kakršnemu koli nasprotju interesov. Če podizvajalska pogodba presega 60 000,00 EUR, mora prosilec, potem ko je izbran, predložiti dokazilo, da je bil podizvajalec izbran na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo.

4.7 Skupni predlogi

V vseh primerih skupnih predlogov morajo biti naloge in finančni prispevki vseh članov, ki v predlogu sodelujejo, jasno opredeljeni. Vsi člani morajo predložiti vse potrebne dokumente za oceno predloga kot celote glede meril za izključitev, izbor in dodelitev (glej spodnje točke 5, 6 in 7), povezanih z njihovimi nalogami.

Eden od sodelujočih članov bo prevzel vlogo koordinatorja ter:

—	prevzel splošno odgovornost za partnerstvo v odnosu do Komisije,

—	spremljal dejavnosti drugega(-ih) udeleženca(-cev),

—	zagotovil splošno skladnost in pravočasno oddajanje rezultatov raziskav,

—	centraliziral podpis pogodbe in Komisiji predložil pogodbo, ki so jo ustrezno podpisali vsi udeleženci (možen je pooblaščenec),

—	centraliziral finančni prispevek Komisije in izplačeval plačila udeležencem,

—	zbral dokazno dokumentacijo o izdatkih vsakega udeleženca in jo hkrati predložil.

5. MERILA ZA UPRAVIČENOST

5.1 Pravni status prosilcev

Poziv za zbiranje predlogov je namenjen organom in ustanovam (pravnim osebam) s pravnim statusom v eni od držav članic EU, na Hrvaškem, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ali Turčiji. Prosilci morajo dokazati, da obstajajo kot pravna oseba, in predložiti zahtevano dokumentacijo s standardnim obrazcem za pravno osebo.

5.2 Razlogi za izključitev

Vloge za donacijo ne bodo upoštevane, če so prosilci v katerem koli od naslednjih položajev (1):

(a)	so v stečaju ali likvidacijskem postopku, njihove zadeve urejajo sodišča, so sklenili dogovor z upniki, so začasno ustavili svoje poslovanje, so v postopku glede teh zadev ali so v kakršnem koli podobnem položaju, ki izhaja iz podobnega postopka, določenega v nacionalni zakonodaji ali predpisih;

(b)	so bili obsojeni za kaznivo dejanje v zvezi s svojim strokovnim ravnanjem s sodbo, ki velja kot res judicata (tj. brez možnosti priziva);

(c)	jim lahko naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi dokaže hujšo kršitev poklicnih pravil;

(d)	niso izpolnili obveznosti glede plačila prispevkov za socialno varnost ali davkov v skladu s pravnimi predpisi države, v kateri imajo sedež, predpisi naročnikove države ali predpisi države, v kateri naj bi se izvajalo naročilo;

(e)	so bili predmet sodbe, ki velja kot res judicata (tj. brez možnosti priziva), zaradi goljufije, korupcije, vpletenosti v kriminalno združbo ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti;

(f)	v drugem postopku za oddajo javnega naročila ali za odobritev donacije, ki se financira iz proračuna Skupnosti, je bila zanje ugotovljena resna kršitev pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti;

(g)	se spopadajo z nasprotjem interesov;

(h)	so pri predložitvi zahtevanih informacij zagotovili napačne ali nepopolne informacije.

Prosilci morajo s standardnim obrazcem izjave o upravičenosti potrditi, da niso v nobenem od položajev, navedenih v točki 5.2.

5.3 Upravne in finančne kazni

Brez poseganja v uporabo kazni, določenih v pogodbi, se kandidati ali ponudniki in izvajalci, ki so podali lažne izjave ali za katere se ugotovi, da v večji meri niso izpolnili svojih pogodbenih obveznosti v prejšnjem postopku za oddajo javnega naročila, izključijo iz vseh naročil in donacij, ki se financirajo iz proračuna Skupnosti, za največ dve leti od ugotovitve kršitve, ki se potrdi v kontradiktornem postopku proti izvajalcu. To obdobje se lahko v primeru ponovne kršitve v petih letih od prve kršitve podaljša na tri leta.

Ponudnikom ali kandidatom, ki so podali lažne izjave, se naložijo tudi denarne kazni v višini od 2 % do 10 % skupne vrednosti oddanega naročila.

Izvajalcem, za katere se ugotovi, da v veliki meri ne izpolnjujejo svojih pogodbenih obveznosti, se izrečejo denarne kazni v višini od 2 % do 10 % skupne vrednosti zadevnega naročila. Ta delež se lahko poveča na 4 % do 20 % v primeru ponovne kršitve v petih letih od prve kršitve.

V primerih iz točk 5.2(a), (c) in (d) se kandidati ali ponudniki izključijo iz vseh naročil in donacij za največ dve leti od ugotovitve kršitve, ki se potrdi v kontradiktornem postopku proti izvajalcu.

V primerih iz točk 5.2(b) in (e) se kandidati ali ponudniki izključijo iz vseh naročil in donacij za najmanj eno leto in največ štiri leta od uradnega obvestila o sodbi.

To obdobje se lahko v primeru ponovne kršitve v petih letih od prve kršitve ali prve sodbe podaljša na pet let.

Primeri iz točke 5.2(e) so naslednji:

(a)	primeri goljufije, navedeni v členu 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, ki je bila pripravljena z Aktom Sveta z dne 26. julija 1995;

(b)	primeri korupcije iz člena 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, ki je bila pripravljena z Aktom Sveta z dne 26. maja 1997;

(c)	primeri sodelovanja v kriminalni združbi, opredeljeni v členu 2(1) Skupnega ukrepa Sveta 98/733/JHA;

(d)	primeri pranja denarja, opredeljeni v členu 1 Direktive Sveta 91/308/EGS.

6. MERILA ZA IZBOR

Prosilci morajo imeti stalna in zadostna finančna sredstva, da lahko opravljajo svojo dejavnost v celotnem obdobju njenega izvajanja. Imeti morajo potrebno strokovno usposobljenost in kvalifikacije za dokončanje predlagane dejavnosti ali delovnega programa.

6.1 Finančna sposobnost prosilcev

Prosilci morajo biti finančno sposobni končati predlagano dejavnost ter morajo predložiti svoje bilance stanja in izkaze uspeha za najmanj zadnji dve finančni leti, za kateri je bil pripravljen zaključni račun. Ta določba ne velja za javne organe in mednarodne organizacije.

6.2 Operativna sposobnost prosilcev

Prosilci morajo biti operativno sposobni končati predlagano dejavnost in predložiti ustrezno dokazno dokumentacijo.

Pri oceni prosilčeve sposobnosti bodo uporabljena naslednja merila:

—	Vsaj tri leta dokazanih izkušenj s pripravo in opravljanjem raziskav.

—	Dokazane izkušnje s presojo rezultatov raziskav in reševanjem metodoloških vprašanj (vzorci, vprašalniki in časovni razpored).

—

Sposobnost uporabe metodologije skupnega usklajenega programa EU za raziskave podjetij in potrošnikov ter spoštovanja mednarodnih smernic za opravljanje raziskav podjetij in potrošnikov, ki sta jih skupaj razvila Evropska komisija in OECD (glej točko 2.2.2), ter navodil Komisije: za spoštovanje mesečnih rokov poročanja, izvajanje izboljšav in sprememb programa za raziskave, kot zahtevajo službe Komisije in v skladu z dogovori, doseženimi na usklajevalnih sestankih s predstavniki sodelujočih organov/ustanov.

7. MERILA ZA DODELITEV

Za dodelitev sporazuma uspešnim kandidatom bodo uporabljena naslednja merila:

—	Stopnja kandidatovega strokovnega znanja in izkušenj na področjih, navedenih pod točko 6.2.

—	Stopnja kandidatovega strokovnega znanja in izkušenj pri oblikovanju kazalnikov na podlagi rezultatov raziskav ter pri uporabi rezultatov raziskav za ciklično in ekonomsko analizo in raziskave, vključno z analizo po sektorjih.

—	Učinkovitost predlagane metodologije za opravljanje raziskav, vključno s projektiranjem vzorca, velikostjo vzorca, stopnjo pokritosti, stopnjo odziva itd.

—	Raven kandidatove usposobljenosti in poznavanja posebnih značilnosti opravljanja raziskav v sektorju in državi, kjer naj bi se izvedla(-e) raziskava(-e).

—	Učinkovitost kandidatove organizacije dela v smislu prilagodljivosti, infrastrukture, usposobljenega osebja in zmogljivosti za izvajanje dela, poročanje rezultatov, sodelovanje pri pripravi raziskav v okviru skupnega usklajenega programa in stike s Komisijo.

8. PRAKTIČNI POSTOPKI

8.1 Sestavljanje in predložitev predlogov

Predlogi morajo vsebovati izpolnjen in podpisan standardni obrazec vloge za donacijo ter vso dokazno dokumentacijo, navedeno v obrazcu. Prosilci lahko predložijo predloge za eno ali več raziskav.

Predloženi predlogi morajo imeti tri dele:

—	administrativni predlog,

—	tehnični predlog,

—	finančni predlog.

Ob predložitvi predlogov za več raziskav zadostuje, da vloga vsebuje le en administrativni predlog in, kjer je to ustrezno, le tehnični predlog ali del predloga, ki je skupen vsem raziskavam.

Od Komisije je mogoče dobiti naslednje standardne obrazce:

—	standardni obrazec vloge za donacijo,

—	standardni računovodski predračun, da se zagotovijo ocene stroškov za opravljanje raziskav in načrt financiranja,

—	standardni obrazec za finančno identifikacijo,

—	standardni obrazec za pravno osebo,

—	standardni obrazec izjave o upravičenosti,

—	standardni obrazec izjave, ki kaže pripravljenost za podpis okvirnega sporazuma o partnerstvu in posebnega sporazuma o donaciji,

—	standardni obrazec glede oddajanja del podizvajalcem,

—	standardni obrazec za opis metodologije za opravljanje raziskav,

in dokumentacijo glede finančnih vidikov donacije:

—	opomnik za sestavljanje finančnih ocen in finančnih izkazov,

—	vzorec okvirnega sporazuma o partnerstvu,

—	vzorec posebnega sporazuma o letni donaciji;

(a)	ki se lahko prenesejo z naslednjega internetnega naslova: http://ec.europa.eu/economy_finance/procurements_grants/grants7989_en.htm

(b)

če to ni mogoče, pišite Komisiji na naslov:

European Commission

Directorate-General for Economic and Financial Affaires

Unit ECFIN-A-3 (Business surveys)

Call for proposals – ECFIN/2008/A3-042

BU-1 3/146

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 36 50

E-pošta: ecfin-bcs-mail@ec.europa.eu

Prosimo, navedite „Call for proposals – ECFIN/2008/A3-042“ (Poziv za zbiranje predlogov ECFIN/2008/A3-042).

Komisija si pridržuje pravico, da te standardne dokumente spremeni v skladu s potrebami skupnega usklajenega programa EU in/ali omejitvami v zvezi z upravljanjem proračuna.

Predloge je treba oddati v enem od uradnih jezikov Evropske skupnosti skupaj s prevodom v angleščino, francoščino ali nemščino, če je potreben.

Prosilec mora predložiti en podpisan izvirnik predloga in tri izvode, ki po možnosti niso speti. To bo olajšalo upravno delo pri pripravi vseh potrebnih izvodov/dokumentov za izbirno(-e) komisijo(-e).

Predloge je treba poslati v zapečatenem ovitku, ki je vstavljen v še eno zapečateno ovojnico.

Na zunanji ovojnici mora biti naveden naslov iz spodnje točke 8.3.

Na zapečatenem notranjem ovitku, v katerem je predlog, je treba navesti „Call for proposals – ECFIN/2008/A3-042, not to be opened by the internal mail department“ (Poziv za zbiranje predlogov ECFIN/2008/A3-042, prepovedano odpirati notranjemu poštnemu oddelku).

Komisija bo kandidate obvestila o prejetju njihovega predloga, tako da jim bo vrnila potrdilo o prejemu, predloženo s predlogom.

8.2 Vsebina predlogov

8.2.1 Administrativni predlog

Administrativni predlog mora vključevati:

—	Ustrezno podpisan standardni obrazec vloge za donacijo.

—	Ustrezno izpolnjen in podpisan standardni obrazec za pravno osebo in zahtevano dokazno dokumentacijo, ki dokazuje pravni status organa ali ustanove.

—	Ustrezno izpolnjen in podpisan standardni obrazec za finančno identifikacijo.

—	Ustrezno podpisan standardni obrazec izjave o prosilčevi upravičenosti.

—	Ustrezno podpisan standardni obrazec izjave, ki kaže pripravljenost za podpis okvirnega sporazuma o partnerstvu in posebnega sporazuma o donaciji v primeru izbora.

—	Organigram organa ali ustanove, v katerem so navedena imena in funkcije vodstva ter operativne službe, odgovorne za opravljanje raziskav.

—	Dokaz o trdnem finančnem stanju: predložiti je treba bilance stanja in izkaze uspeha za prejšnji dve finančni leti, in sicer 2007 in 2006, za kateri je bil pripravljen zaključni račun.

8.2.2 Tehnični predlog

Tehnični predlog mora vključevati:

—

Opis dejavnosti organa ali ustanove, na podlagi katerega je mogoče oceniti njegove kvalifikacije ter obseg in trajanje njegovih izkušenj na zahtevanih področjih pod točko 6.2. To pomeni vse ustrezne študije, pogodbe o storitvah, svetovalno delo, raziskave, publikacije ali drugo delo, ki je že bilo opravljeno, z imenom stranke in navedbo, kaj od tega, če sploh, je bilo opravljeno za Evropsko komisijo. Priložiti je treba najpomembnejše študije in/ali rezultate.

—	Podroben opis operativne organizacije za opravljanje raziskav. Priložiti je treba ustrezno dokumentacijo glede infrastrukture, zmogljivosti, virov in usposobljenega osebja (kratek življenjepis osebja, ki je najbolj vključeno v opravljanje raziskav(-e)), ki jo ima prosilec na voljo.

—	Ustrezno izpolnjen(-e) standardni(-e) obrazec(-ce) s podrobnim opisom metodologije za opravljanje raziskav: metoda vzorčenja, napaka vzorčenja, velikost ciljnega vzorca, stopnja pokritosti, ciljna stopnja odziva itd.

—	Ustrezno izpolnjen standardni obrazec glede podizvajalcev, vključenih v dejavnost, vključno s podrobnim opisom nalog, ki naj bi jih izvajali.

8.2.3 Finančni predlog

Finančni predlog mora vključevati:

—

Za vsako raziskavo ustrezno izpolnjen in podroben standardni računovodski predračun (v eurih) za obdobje 12 mesecev, ki vsebuje finančni načrt za dejavnost ter podrobno razčlenitev skupnih upravičenih stroškov in upravičenih stroškov na enoto za opravljanje raziskave, vključno s stroški podizvajanja.

—	Po potrebi potrdilo o nezavezanosti za plačilo DDV.

—	Po potrebi dokument, ki potrjuje finančni prispevek drugih organizacij (sofinanciranje).

8.3 Naslov in rok za predložitev predlogov

Prosilci, ki jih zanimajo te donacije, so vabljeni, da svoje vloge predložijo Evropski komisiji.

Vloge je mogoče predložiti:

(a)

s priporočeno pošiljko ali zasebno dostavno službo, žigosano najpozneje 20. februarja 2009. Dokazilo o datumu odpreme je poštni žig ali datum potrdila dostavne službe o oddaji pošiljke na naslednji naslov:

S priporočeno pošto:

European Commission

Directorate-General for Economic and Financial Affairs

For the attention of Mr Johan VERHAEVEN

Call for Proposals ref. ECFIN/2008/A3-042

Unit R2, Office BU24 – 4/11

B-1049 Brussels

Z zasebno dostavno službo:

European Commission

Directorate-General for Economic and Financial Affairs

For the attention of Mr Johan VERHAEVEN

Call for Proposals ref. ECFIN/2008/A3-042

Unit R2, Office BU24 – 4/11

Avenue du Bourget, 1-3

B-1140 Brussels (Evere)

(b)

ali z dostavo osrednji poštni službi Evropske komisije (osebna dostava ali dostava prek katerega koli pooblaščenega zastopnika prosilca, vključno z zasebnimi dostavnimi službami) na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Economic and Financial Affairs

For the attention of Mr Johan VERHAEVEN

Call for Proposals ref. ECFIN/2008/A3-042

Unit R2, Office BU24 – 4/11

Avenue du Bourget, 1-3

B-1140 Brussels (Evere)

najpozneje 20. februarja 2009 do 16. ure (po bruseljskem času). V tem primeru bo dokazilo o predložitvi datirano in podpisano potrdilo o prejemu, ki ga izda prejemni uradnik na zgoraj navedenem oddelku.

9. KAJ SE ZGODI S PREJETIMI VLOGAMI?

Vse vloge bodo pregledane, da se ugotovi, ali izpolnjujejo formalna merila upravičenosti.

Predlogi, ki veljajo za ustrezne, bodo ocenjeni v skladu z zgoraj opredeljenimi merili za dodelitev.

Izbor predlogov bo potekal februarja oziroma marca 2009. V ta namen bo ustanovljena izbirna komisija pod pristojnostjo generalnega direktorja za gospodarske in finančne zadeve. Sestavljale jo bodo vsaj tri osebe, ki bodo zastopale vsaj dve različni specializirani enoti brez kakršne koli medsebojne hierarhične povezave in ki bodo imele svoj sekretariat, odgovoren za komunikacijo z uspešnim kandidatom po izbirnem postopku. Vsi neuspešni kandidati bodo obveščeni.

10. POMEMBNO

Ta poziv za zbiranje predlogov ne pomeni nikakršne pogodbene obveznosti Komisije do katerega koli organa/ustanove, ki na njegovi podlagi predloži predlog. Vsa komunikacija v zvezi s tem pozivom za zbiranje predlogov mora biti pisna.

Prosilci se morajo seznaniti s pogodbenimi določbami, ki bodo v primeru dodelitve obvezne.

Zaradi varovanja finančnega interesa Skupnosti se vaši osebni podatki lahko prenesejo službam za notranjo revizijo, Evropskemu računskemu sodišču, Komisiji za finančne nepravilnosti in/ali Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF).

Podatki o gospodarskih subjektih, ki so v enem od položajev iz členov 93, 94, 96(1)(b) in 96(2)(a) finančne uredbe, se lahko vključijo v osrednjo zbirko podatkov in sporočijo imenovanim osebam Komisije, drugim institucijam, agencijam, organom oblasti in organom, navedenim v členu 95(1) in (2) finančne uredbe. To se nanaša tudi na osebe, ki so pristojne za zastopanje, odločanje ali nadzor nad navedenimi gospodarskimi subjekti. Vsaka pogodbenica, ki je vnesena v zbirko podatkov, ima na podlagi zahteve, naslovljene na računovodjo Komisije, pravico biti obveščena o podatkih, ki jo zadevajo.

(1) V skladu s členoma 93 in 94 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 18

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 24. januar 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 018/01	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	1

	Evropska centralna banka
2009/C 018/02	Sporazum z dne 31. decembra 2008 med centralno banko Národná banka Slovenska in Evropsko centralno banko v zvezi s terjatvijo, priznano centralni banki Národná banka Slovenska s strani Evropske centralne banke po členu 30.3 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke	3

2009/C 018/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.5435 – Nexans/SEI/Opticable) ( 1 )	5

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Komisija
2009/C 018/09	Poziv za zbiranje predlogov – Skupni usklajeni program Evropske unije za raziskave podjetij in potrošnikov	22

2009/C 018/10	Razpis za zbiranje predlogov — GD EAC/01/09 – Tempus IV – Reforma visokošolskega izobraževanja z mednarodnim sodelovanjem med univerzami	31

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2009/C 018/11	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5313 – Serendipity Investment/Eurosport/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	33

2009/C 018/12	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5463 – Hitachi/Hitachi Koki) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	34

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2795
JPY	japonski jen	113,65
DKK	danska krona	7,4535
GBP	funt šterling	0,93870
SEK	švedska krona	10,7058
CHF	švicarski frank	1,4955
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,9940
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	28,106
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	289,85
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7042
PLN	poljski zlot	4,4405
RON	romunski leu	4,3053
TRY	turška lira	2,1433
AUD	avstralski dolar	1,9836
CAD	kanadski dolar	1,6087
HKD	hongkonški dolar	9,9238
NZD	novozelandski dolar	2,4592
SGD	singapurski dolar	1,9282
KRW	južnokorejski won	1 787,50
ZAR	južnoafriški rand	13,2081
CNY	kitajski juan	8,7492
HRK	hrvaška kuna	7,3973
IDR	indonezijska rupija	14 496,74
MYR	malezijski ringit	4,6388
PHP	filipinski peso	60,580
RUB	ruski rubelj	42,2975
THB	tajski bat	44,674
BRL	brazilski real	3,0121
MXN	mehiški peso	18,1433
INR	indijska rupija	62,9000

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Svet
2009/C 018/04	Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o prihodnjih prednostnih nalogah za okrepljeno evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU)	6

2009/C 018/05	Sklepi Sveta o evropskem partnerstvu za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje	11

	Komisija
2009/C 018/06	Menjalni tečaji eura	14

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2009/C 018/07	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	15

2009/C 018/08	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	19


2009/C 018/13	Opomba bralcu(glej notranjo stran zadnje strani ovitka)	s3


	(1) Besedilo velja za EGP