1.

Zagotovitev, da se uravnotežen in celovit pristop uporablja tudi v nacionalnih politikah in v pristopu EU do tretjih držav ter v mednarodnih krogih

1.

Države članice in institucije EU učinkovito uskladijo politiko na področju drog, da bo ta odražala cilje strategije EU na področju drog za obdobje 2005–2012 in tega akcijskega načrta.

2.

Zagotovitev učinkovitega usklajevanja na ravni EU

2.

Horizontalna skupina za droge (HDG) Sveta bi morala kot delovna skupina, ki je odgovorna za vodenje in usmerjanje dela na področju drog v Svetu, proaktivno usklajevati politiko EU na področju drog. HDG bi morala opredeliti posebna področja dela v drugih delovnih skupinah Sveta in si prizadevati za učinkovito usklajevanje.

3.

Komisija in Svet poskrbita za skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami za boj proti drogam.

4.

Svet na podlagi letnega poročila o napredku Komisije ter ustreznih poročil EMCDDA, Europola in Eurojusta enkrat na leto preuči stanje problema drog.

5.

Predsedstvo redno sklicuje sestanke nacionalnih koordinatorjev za droge ali njim enakovrednih oseb, da se čim prej začne usklajevanje posebnih in nujnih vprašanj, ki zahtevajo ukrepanje. Koordinatorji bodo povabljeni, naj sodelujejo pri letnem pregledu stanja problema drog, ki ga izvaja Svet (glej ukrep 4).

3.

Zagotovitev učinkovitega usklajevanja na nacionalni ravni

6.

Ob upoštevanju dela v zvezi z mehanizmi usklajevanja na področju drog v vseh državah članicah EU, ki ga je opravil EMCDDA, Države članice preučijo medoddelčno usklajevanje na področju drog, tako da se prepričajo, da so na ravni EU zastopana usklajena stališča in da se cilji akcijskega načrta EU izvajajo na najbolj učinkovit način.

4.

Zagotovitev sodelovanja civilne družbe v politiki na področju drog

7.

Komisija vsaj enkrat na leto zaprosi Evropski forum civilne družbe o drogah za povratne informacije glede politike na področju drog.

8.

Komisija sproži pobudo „Evropsko zavezništvo za področje drog“ in pozove organizacije civilne družbe iz vse EU (vključno npr. s šolami, trgovskimi podjetji, javnimi organi in NVO), naj sodelujejo pri skupnem okviru, s katerim naj bi se družba zavezala k reševanju problema drog.

9.

Države članice omogočijo civilni družbi sodelovanje na vseh ustreznih ravneh politike na področju drog v skladu z nacionalno prakso.

5.

Preprečevanje uporabe drog in tveganj, ki so s tem povezana

10.

Spodbujati inovativnost in sistematično razpolaganje s splošnimi preventivnimi programi in ukrepi, ki temeljijo na dokazih in so ovrednoteni, v različnih okoljih (npr. za mladino v mladinskih centrih in šolah, ter odrasle na delovnem mestu in v zaporu), s čimer naj bi preprečili ali odložili začetek uporabe drog. Preventiva bi morala zajeti tudi hkratno uporabo več vrst drog (hkratna uporaba prepovedanih in dovoljenih snovi, zlasti alkohola), prav tako pa tudi droge za volanom.

6.

Preprečiti rizično vedenje uporabnikov drog – vključno z intravenoznimi uporabniki – z usmerjenim preprečevanjem

11.

Še naprej razvijati zgodnje odkrivanje in tehnike intervencije ter izvajati učinkovito, ovrednoteno selektivno preprečevanje za ranljive skupine, za katere obstaja veliko tveganje, da bo prišlo do uporabe drog, vključno z intravenozno uporabo.

12.

Še naprej razvijati in izvajati učinkovito, ovrednoteno okvirno preprečevanje za posebne rizične skupine uporabnikov drog (ki hkrati uporabljajo več vrst drog), z omogočanjem spodnjega pragu dostopa do svetovanja, obvladovanjem problematičnega obnašanja in po potrebi vzpostavljanjem stikov.

7.

Spodbujanje učinkovitosti zdravljenja odvisnosti in rehabilitacije z izboljšanjem razpoložljivosti, dostopnosti in kakovosti storitev

13.

Bolj učinkovito zdravljenje odvisnosti z več možnostmi, ki temeljijo na dejstvih in zajemajo vrsto psihosocialnih in farmakoloških pristopov, ter ki ustrezajo potrebam uporabnikov drog (vključno z ustreznim zdravljenjem, ki je prilagojeno novim drogam ali vrstam uporabe).

14.

Izvajati obstoječe in razvijati inovativne programe rehabilitacije in ponovne vključenosti v družbo, z merljivimi rezultati.

15.

Po potrebi oglaševanje storitev zdravljenja in rehabilitacije ter raznolikih možnosti, ki jih te službe nudijo morebitnim ciljnim skupinam na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

16.

Za storilce kaznivih dejanj, povezanih z uporabo drog, v večji meri uporabljati učinkovite alternative zapornim kaznim, spremljati njihovo izvajanje in jih nadalje razvijati.

8.

Okrepitev kakovosti in učinkovitosti dejavnosti za zmanjševanje povpraševanja po drogah ob upoštevanju posebnih potreb uporabnikov drog glede na spol, kulturno ozadje, starost itd.

17.

Razvijati, izvajati in izmenjevati smernice/standarde kakovosti dobre prakse za preprečevanje, zdravljenje, zmanjševanje škode in rehabilitacijske intervencije ter storitve.

18.

Države članice raziščejo razpoložljivost in učinkovitost storitev preprečevanja, zdravljenja, zmanjševanja škode in rehabilitacije glede na posebne potrebe, na podlagi metodološkega okvira, ki ga bo oblikovala Komisija s pomočjo EMCDDA in bo združljiv s sedanjimi metodologijami.

19.

Doseči soglasje EU o standardih kakovosti in merilih preprečevanja, intervencije ter storitev zdravljenja, zmanjševanja škode in rehabilitacije ob upoštevanju potreb posebnih skupin in opravljeno delo na nacionalni in mednarodni ravni.

20.

Po potrebi razviti storitve za manjšine, vključno z na primer priseljenci.

9.

Zagotovitev dostopa do zdravstvenega varstva uporabnikom drog v kazenskih zavodih, da se prepreči in zmanjša škoda, ki je povezana z zdravjem, zaradi zlorabe drog

21.

Razvijati in izvajati storitve za preprečevanje, zdravljenje, zmanjševanje škode in rehabilitacijo ljudi v kazenskih zavodih, ki bi bile enakovredne storitvam, ki so na voljo drugje. Poseben poudarek na nadaljnji oskrbi po izpustitvi iz kazenskega zavoda.

22.

Države članice v kazenskih zavodih potrdijo in uporabljajo kazalnike za spremljanje uporabe drog, zdravstvenih problemov, ki so povezani z drogami, in ponudbo storitev na področju drog na podlagi metodološkega okvira, ki ga je razvila Komisija ob podpori EMCDDA, ter ob upoštevanju prizadevanj UNODC (na področju HIV/AIDS in treat.net) in WHO (zdravje v zaporih).

10.

Zagotovitev dostopa do storitev za zmanjševanje škode, da se zmanjša širjenje virusa HIV/AIDS, hepatitisa C in drugih bolezni, ki se prenašajo s krvjo, in zmanjša število smrti, povezanih z drogami, v EU

23.

Zagotavljati dostop do storitev za zmanjševanje škode in raznolikih možnosti, ki jih te storitve nudijo, ter izboljšati njihovo razpoložljivost kot sestavni del zmanjševanja povpraševanja po drogah in pri tem uporabiti dokazano učinkovite intervencije, kadar so te na voljo (6).

11.

Spodbujanje učinkovitega sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU za boj proti proizvodnji drog in nedovoljenemu prometu z njimi

24.

Ciljna skupina so kriminalne združbe in grozeče nevarnosti z uporabo pristopa, ki temelji na obveščanju (na podlagi metodologije Evropskega modela za kazenske obveščevalne podatke (ECIM)), in katerega prednostna naloga so kriminalne mreže in trgi, ki predstavljajo največjo nevarnost.

25.

V okviru pobud za dvostransko in večstransko sodelovanje, skupne preiskovalne skupine (SPS) in skupne carinske operacije (SCO) se bodo v večji meri uporabljali večdisciplinarni ukrepi kazenskega pregona, pri katerih sodelujejo Europol in Eurojust ter policija, carina in službe za nadzor meje. Države članice bodo preučile, katere ukrepe bi bilo mogoče sprejeti, da bi omogočili in pospešili ta proces ter spodbudili uporabo teh instrumentov v primerih, povezanih z drogami.

26.

Izboljšati kakovost obveščevalnih podatkov, ki jih nacionalne enote Europola zagotavljajo Europolu in ustrezni projekti, vključno z analitičnimi delovnimi datotekami. Poudarek bi moral biti na hujših oblikah organiziranega kriminala in sodelovanju z državami članicami, ki najbolj vplivajo na velike trge z drogami v EU.

27.

Izvajanje projektov COSPOL na področju drog s posebnim poudarkom na:

28.

Evropska policijska akademija (CEPOL) (7) zagotovi ustrezno višjo stopnjo usposabljanja (8) za vodilne policiste in visoke carinske uradnike ter za uradnike za zvezo v tretjih državah prek nacionalnih policijskih akademij za usposabljanje.

29.

Bolj sistematična prisotnost uradnikov za zvezo držav članic in po potrebi sodnikov za zvezo v tretjih državah za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi pregona držav članic in Europolom, ob upoštevanju Sklepa Sveta 2003/170/PNZ z dne 27. februarja 2003 o skupni uporabi častnikov za zvezo, napotenih s strani organov pregona držav članic, in sicer različice z dne 24. julija 2006, Sklep Sveta 2006/560/PNZ.

30.

Sprejetje in izvajanje sistema sodne medicine na ravni EU pri kazenskem pregonu na področju sintetičnih in po potrebi drugih drog, med drugim na podlagi izkušenj, pridobljenih ob izvedbi projektov, kot sta SYNERGY in CHAIN, strukture in strokovnega znanja Europola in Skupnega raziskovalnega središča Komisije, ter trenutnih dejavnostih kazenskega pregona držav članic in izkušnjah na tem področju.

12.

Večja učinkovitost pravosodnega sodelovanja na področju boja proti trgovanju z drogami in kazenskega pregona, kar zadeva proizvodnjo drog in/ali njihovih predhodnih sestavin ter trgovanje z njimi, kot tudi pranja denarja, povezanega s tem trgovanjem

31.

Spodbuditi uporabo vseh obstoječih instrumentov EU za medsebojno pomoč pri kazenskih zadevah, v zvezi z evropskimi nalogi za prijetje in sankcijami, ki jih naložijo pristojni organi držav članic.

32.

Države članice po potrebi razmislijo o oblikovanju programov za zaščito prič in preučijo morebitno dodano vrednost sodelovanja na tem področju.

33.

Okrepljeno sodelovanje držav članic EU, ki naj bi omogočilo uporabo vseh pravnih instrumentov za vzajemno priznavanje odredb o zaplembi.

34.

Podpora ustanovitvi učinkovitih uradov za odvzem premoženjske koristi v državah članicah v skladu s Sklepom Sveta 2007/845/PNZ in nadaljnja podpora državam članicam v omrežju CARIN. Podpora preiskavam, ki jih izvaja Europol, in ustreznim analitičnim delovnim datotekam Europola.

13.

Hiter in učinkovit odziv na grozeče nevarnosti (npr. nove droge, nove tihotapske poti), in sicer na operativni ravni, ravni predpisov in politični ravni

35.

Po potrebi oblikovati regionalne varnostne platforme (npr. MAOC-N, Baltsko morje TF) za preprečevanje grozečih nevarnosti s pomočjo usklajenih operativnih odzivov. Taki ukrepi morajo biti skladni z obstoječimi zakonskimi in operativnimi ureditvami na ravni EU in morajo temeljiti na posebni oceni nevarnosti (glej tudi ukrep 48). Vzpostaviti bi bilo treba nove platforme, ki se ne bi smele prekrivati in bi morale biti združljive z obstoječimi strukturami.

36.

EU se osredotoči na usklajena in skupna prizadevanja držav članic in regij, v katerih je nevarnost proizvodnje določenih drog/pojava nedovoljenega prometa z drogam, največja, po potrebi v sodelovanju z Europolom.

14.

Zmanjšanje proizvodnje in ponudbe sintetičnih drog

37.

Države članice dejavno sodelujejo/izvajajo skupne operacije na področju kazenskega pregona in si izmenjujejo obveščevalne podatke in dobre prakse. Optimalna uporaba analitične delovne datoteke Europola SYNERGY, njenih sestavnih delov (9) in s tem povezanih pobud EJUP in COSPOL.

15.

Zmanjšanje odvračanja pozornosti od predhodnih sestavin, ki se uporabljajo za proizvodnjo prepovedanih drog, in preprodaje teh sestavin v EU

38.

EU z učinkovitim usklajevanjem z ustreznimi odbori Sveta oblikuje jasno in enotno stališče glede tega vprašanja na mednarodni ravni in v ustreznih mednarodnih forumih, pri čemer se opira veljavno zakonodajo in prakse sodelovanja z zasebnim sektorjem.

39.

Carinske službe in službe za nadzor meja združijo nadzor nad predhodnimi sestavinami na strateški ravni in z izvajanjem sistema Skupnosti za obvladovanje tveganja zagotavljajo učinkovito nadzor meja; poleg tega v boju proti proizvodnji drog in njihovi preprodaji tesneje sodelujejo z drugimi organi pregona.

40.

EU v celoti podpre mednarodno operativno sodelovanje, ki je namenjeno preprečevanju odvračanja pozornosti od predhodnih sestavin, kot sta projekta PRISM in COHESION, ki ju vodi Mednarodni svet za nadzor drog (INCB). Operativno sodelovanje med preiskovalnimi organi v okviru EU dopolnjuje okvir EJUP za sodelovanje in okvir za sodelovanje prek analitične delovne datoteke Europola. Ta okvir za sodelovanje bi bilo treba okrepiti/uporabljati v še večji meri.

41.

S stališča kazenskega pregona in pristopa, ki temelji na obveščevalnih podatkih, EU in Države članice v celoti podpirajo projekt Europola SYNERGY ter EJUP, in se na ta način bojujejo proti kriminalnim mrežam, ki se ukvarjajo s preprodajo predhodnih sestavin za droge.

42.

Ovrednotenje zakonodaje EU na področju predhodnih sestavin za droge in njeno izvajanje.

43.

EU oblikuje in uporablja, po potrebi ob posvetovanju z Europolom, sporazume o sodelovanju z državami, ki veljajo za najpomembnejše izvore glavnih predhodnih sestavin za sintetične droge.

44.

Komisija, OLAF, Europol, EJUP in COSPOL poglobijo interdisciplinarno sodelovanje, da bi se oblikovale skupne pobude.

16.

Sistematično vključevanje vprašanj politike EU na področju drog v odnose s tretjimi državami in regijami, kadar je to ustrezno, in v širšo agendo o razvoju in varnosti, na osnovi strateškega načrtovanja in usklajevanja med vsemi zadevnimi akterji

45.

Zagotovitev, da odnosi EU s tretjimi državami izražajo cilje strategije EU na področju drog in njenih akcijskih načrtov.

46.

Izboljšanje učinkovitosti obstoječih okvirov na področju drog, kot so mehanizem za sodelovanje ter usklajevanje med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi, posebni dialog med EU in Andsko skupnostjo ter „trojke na področju drog“ s tretjimi državami in regijami, z opredelitvijo specifičnih področij sodelovanja in določitvijo kazalnikov rezultatov.

47.

V skladu s političnimi odločitvami in strategijami EU ter s podporo programov pomoči držav članic in ES obravnava vprašanj, povezanih z drogami v državah proizvajalkah in tistih vzdolž (nastajajočih) tihotapskih poti, kot je zahodna Afrika, prek projektov, ki so usmerjeni v zmanjševanje povpraševanja po drogah in njihove ponudbe, vključno z ukrepi alternativnega razvoja, ter preprečevanje odvračanja pozornosti od kemičnih predhodnih sestavin. Pomoč je treba po potrebi uskladiti z akcijskimi načrti na področju drog med EU in tretjimi državami ter regijami (glej ukrepa 51 in 60).

48.

Pospešiti regionalno in medregionalno sodelovanje za zmanjšanje povpraševanja in ponudbe drog v tretjih državah s podporo programov financiranja držav članic in ES, kot so instrument razvojnega sodelovanja in Evropski razvojni sklad, instrument za stabilnost in instrument evropske sosedske politike.

49.

Za boljše usklajevanje vzpostaviti mehanizem spremljanja pomoči tretjim državam, ki je povezana z drogami.

50.

Izvedba ankete o obsegu in rezultatu projektov ES, povezanih z drogami, v tretjih državah.

51.

Posodobiti in izvajati akcijski načrt EU za boj proti drogam za republike srednje Azije (10); Latinsko Ameriko in Karibe (11); in Zahodni Balkan in države kandidatke (12).

52.

Uporaba vseh možnosti posvetovalnega mehanizma Dublinske skupine in ohranjanje aktivnega dialoga s tretjimi državami z namenom izvajanja priporočil mini-Dublinske skupine (GSS).

17.

Spodbujanje in izvajanje pristopa EU k alternativnemu razvoju (kot je opredeljen v dokumentu 9597/06 CORDROGUE 44 in UNODC/CND/2008/WG.3/CRP.4) v sodelovanju s tretjimi državami in ob upoštevanju človekovih pravic, človekove varnosti in posebnih okvirnih pogojev

53.

Povečati finančno podporo za izvajanje alternativnih razvojnih projektov in programov, hkrati pa zagotoviti, da si intervencije ustrezno sledijo in se razvojna pomoč ne podredi zmanjšanju prepovedane pridelave rastlin, iz katerih se pridobivajo droge, ter financirati pobude za preprečevanje prepovedane pridelave rastlin, iz katerih se pridobivajo droge.

54.

Alternativni razvoj vključiti v širšo razvojno agendo držav članic in spodbujati tretje države, naj ga vključijo tudi v svoje nacionalne politike.

55.

Prispevati k pobudam v okolju, zaznamovanem z drogami, ki so namenjene zmanjševanju revščine, sporov in ranljivosti s podporo zakoniti in trajnostni eksistenci, ki omogoča preživetje.

—

povečanje varnosti preskrbe s hrano in ustvarjanja prihodkov revnih,

—

izboljšanje dostopa revnih do socialne in proizvodne infrastrukture.

18.

Okrepitev usklajevanja EU v večstranskem okviru ter spodbujanje celovitega in uravnoteženega pristopa

56.

Zagotoviti boljšo usklajenost in kontinuiteto med Horizontalno delovno skupino za droge (HDG) in delegacijami držav članic pri Komisiji Združenih narodov za droge (CND), vključno z ustrezno porazdelitvijo bremen med državami članicami v zvezi s pobudo predsedstva.

57.

V okviru CND pripraviti, uskladiti in sprejeti skupno stališče EU ter skupne resolucije.

58.

Na visoki ravni 52. seje CND predstaviti stališče EU o vrednotenju in spremljanju izvajanja Generalni skupščini Združenih narodov (UNGASS) '98 (14), ki izraža temeljna načela politike EU na področju drog.

59.

Usklajevati dejavnosti z drugimi mednarodnimi forumi oziroma programi, zlasti UNODC, skupino Pompidou, WHO, UNAIDS, WCO in Interpolom.

19.

Podpirati države kandidatke in države stabilizacijsko-pridružitvenega procesa

60.

Zagotoviti potrebno tehnično in drugo pomoč tem državam, da se seznanijo s pravnim redom EU na področju drog ter da se jim zagotovi pomoč pri izvajanju zahtevanih ukrepov, vključno s tistimi, ki so bili sprejeti v akcijskem načrtu za boj proti drogam za države Zahodnega Balkana (15).

20.

Izboljšanje sodelovanja z državami evropske sosedske politike

61.

Izboljšati dialog glede drog z državami evropske sosedske politike v dvostranskem ali regionalnem okviru, zlasti prek sedanjih pododborov.

62.

Komisija spodbudi te države, da uporabijo instrument evropske sosedske politike za izvajanje tistih delov akcijskih načrtov ESP, ki se nanašajo na področje drog.

21.

Izboljšanje znanja na področju drog s spodbujanjem raziskav

63.

Svet in Komisija:

22.

Zagotovitev izmenjave natančnih informacij, ki so koristne za politiko, na področju prepovedanih drog

64.

Države članice zagotavljajo potrebne vire nacionalnim kontaktnim točkam Reitox (16), ki jih te potrebujejo za izpolnjevanje obveznosti in standardov kakovosti, ki jih je za svoje člane opredelil EMCDDA. Nacionalne kontaktne točke pomagajo EMCDDA na podlagi letnih sporazumov in ob ustrezni pomoči EMCDDA.

23.

Nadaljnji razvoj instrumentov za spremljanje položaja na področju drog in učinkovitost odzivov nanj

65.

Nadalje izboljšati in v celoti izvajati pet ključnih epidemioloških kazalnikov EMCDDA ter razvijati nove kazalnike in ukrepe na področju zmanjševanja povpraševanja po drogah.

66.

Izpeljati znanstveno študijo za oceno uporabe interneta kot orodja v zvezi s trgovino s prepovedanimi drogami in analizirati, s katerimi ukrepi na nacionalni, evropski in/ali mednarodni ukrepi bi jo lahko učinkovito preprečili.

67.

Razvijati ključne kazalnike za zbiranje podatkov, ki so koristni za politiko, glede kriminala, povezanega z drogami, prepovedane pridelave rastlin, trga prepovedanih drog in kazenskega pregona ter razviti strategijo za njihovo zbiranje.

68.

Razvijati analitične instrumente za boljše vrednotenje učinkovitosti in vpliva politike na področju drog (na primer standardno orodje za vrednotenje, kazalniki učinkovitosti politike, analiza javne porabe itd.)

69.

Oceniti učinkovitost Sklepa Sveta 2005/387/PNZ o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi in ga po potrebi spremeniti.

24.

Zagotavljanje trajnega vrednotenja politike na področju drog

70.

Države članice redno in stalno vrednotijo in izboljšujejo nacionalne politike na področju drog.

71.

Svetu in Evropskemu parlamentu predstaviti letno poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta ter spremenjene/izboljšane kazalnike in mehanizme poročanja za spremljanje in vrednotenje, ko je to ustrezno in potrebno.

72.

Izvesti zunanje, neodvisno vrednotenje izvajanja strategije EU na področju drog (2005–2012) in akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2009–2012); sledi mu obdobje za razmislek, nato pa spremljanje izvajanja.