13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/1

—

da je Evropska komisija v Beli knjigi iz 21. novembra 2001 z naslovom „Nova spodbuda za evropsko mladino“ (1), ki jo je Svet potrdil v sklepih z dne 14. februarja 2002, določila, da bi morali na zdravje gledati kot na dejavnik socialnega vključevanja in osamosvajanja mladih ter nujen element v razvijanju njihovega aktivnega državljanstva,

—

Svet je v resoluciji z dne 27. junija 2002 (2) določil okvir evropskega sodelovanja na področju mladine; eno od treh področij tega okvira je vključevanje mladinske razsežnosti v druge ustrezne evropske politike,

—

Evropski pakt za mlade, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 22. in 23. marca 2005, je eden od instrumentov, ki prispevajo k doseganju lizbonskih ciljev za rast in zaposlovanje,

—

v skladu z resolucijo Sveta iz novembra 2005 o obravnavi zadev, ki se nanašajo na mlade v Evropi – izvajanje Evropskega pakta za mlade in spodbujanje dejavnega državljanstva (3), naj bi imel pri vključevanju mladinske razsežnosti v druge ustrezne evropske politike prednost zlasti zdrav življenjski slog mladih,

—

Svet je v resoluciji iz maja 2007 z naslovom „Ustvarjanje enakih možnosti za vse mlade – Polna participacija v družbi“ (4) pozval države članice, da določijo prednostna vprašanja mladih v politikah, ki vplivajo na njihovo kakovost življenja, kot je na primer zdravje,

—

Komisija je v sporočilu iz septembra 2007 z naslovom „Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi“ (5) pozvala države članice, naj sprejmejo pobude na področju zdravja mladih,

—

v sklepih Sveta z dne 16. novembra 2007 o transverzalnem pristopu k mladinski politiki (6) je navedeno, da bo Komisija vsaka tri leta pripravila poročilo Evropske unije o mladih; prvo poročilo bo pripravljeno leta 2009,

—

Svet je v sklepih z dne 6. decembra 2007 o Beli knjigi Komisije „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013“ (7) poudaril, da je treba obravnavati ključne determinante zdravja, kot so prehrana, telesna dejavnost, uživanje alkohola, drog in tobaka in okoljska tveganja, ter upoštevati vlogo spola; poudaril je potrebo po spodbujanju zdravja na vsakodnevni ravni, tj. v okviru družine, šole, dela in v prostem času,

—

Svet je v resoluciji z dne 22. maja 2008 o participaciji mladih z manj priložnostmi (8) opozoril, da zdravstvene težave ovirajo aktivno participacijo mladih, države članice in Komisijo pa pozval, naj mlade prek zdravstvenih strategij spodbujajo k zdravemu življenjskemu slogu;

1.

kljub temu, da je zdravje mladih v Evropi na splošno zadovoljivo, so nekateri vidiki zdravja zelo zaskrbljujoči, zlasti kar zadeva prehrano, telesno dejavnost, zlorabo alkohola, spolno in duševno zdravje;

2.

bi bilo treba posebno pozornost nameniti spodbujanju zdravega načina življenja in preventivnim ukrepom, zlasti v zvezi s spolnostjo, zlorabo alkohola in drog, kajenjem, prehranjevalnimi težavami, debelostjo, nasiljem, igrami na srečo ter odvisnostjo od informacijske in komunikacijske tehnologije;

3.

veliko dejavnikov, povezanih z življenjskimi pogoji, kot so revščina, nezaposlenost, negotovost glede zaposlitve, stanovanjske težave, prezgodnje opuščanje šolanja in diskriminacija, lahko škoduje zdravju in dobremu počutju mladih ter jih ovira pri tem, da bi v celoti izkoristiti storitve služb za preventivo in brezplačnega visokokakovostnega zdravstvenega sistema, kar lahko vpliva na njihovo zdravje in kakovost življenja;

4.

se fantje in dekleta soočajo z različnimi težavami, kar zadeva njihovo zdravje in dobro počutje, zato bi morali vprašanje spola obravnavati skupaj z vprašanjem zdravja mladih;

5.

je zdravo fizično in družbeno okolje bistveno za zdrav razvoj. Treba bi si bilo prizadevati za bolj kakovostno okolje, v katerem mladi živijo, delajo in se učijo;

6.

imajo starši ključno vlogo pri zagotavljanju dobrega počutja mladih in njihovega zdravega okolja, zato bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe, s katerimi bi starše lahko podprli;

1.

so zdravje in dobro počutje mladih na eni strani ter njihovo socialno vključevanje in stopnja izobrazbe na drugi med seboj tesno povezani;

2.

moramo mladim pomagati, da bi postali odgovornejši za svoje zdravje ter bolj samozavestni in samostojni, in sicer zlasti z osveščanjem o prednostih zdravega načina življenja in o tveganjih za zdravje;

1.

je treba natančno poznati zdravstveno stanje, potrebe in pričakovanja deklet in fantov na področju zdravja ter s tem povezane in ustrezno ocenjene obstoječe prakse, izkušnje in pridobljena znanja, če želimo zagotoviti učinkovito in uspešno politiko za zdravje mladih, obenem pa v prirejenih strategijah bolje upoštevati posebnosti te skupine tako, da posvetimo pozornost morebitnim razlikam znotraj te skupine, ki so med drugim pogojene s starostjo, spolom, krajem bivanja ali ekonomsko-socialnimi razmerami, ter tako, da prednostno obravnavamo mlade z manj priložnostmi;

2.

je treba zdravje in dobro počutje mladih obravnavati v okviru celovitega in medsektorskega pristopa, ki zajema vsa ustrezna področja, zlasti pa sistem zdravstvenega varstva, formalno in neformalno izobraževanje, zaposlovanje in socialno vključevanje, otroštvo in družino, šport, kulturne dejavnosti, raziskave, okolje, medije in varstvo potrošnikov;

3.

je za sprejetje zdravega načina življenja treba spodbujati telesno dejavnost in uravnoteženo prehrano;

4.

bi bilo treba posebno pozornost nameniti duševnemu zdravju mladih, med drugim s spodbujanjem dobrega duševnega zdravja zlasti v okviru šol in mladinskega dela, ter preprečevanju samopoškodb in samomorov;

5.

bi morala mladinska razsežnost zdravstvene politike zajemati javno politiko na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter bi morala temeljiti na širokem partnerstvu med akterji formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, zdravstvenimi delavci, socialnimi in ekonomskimi partnerji, zlasti mladinskimi združenji, ter mediji;

1.

podpirajo vključitev mladinske razsežnosti v zdravstvene pobude in izvajanje ukrepov za spodbujanje zdravja mladih, ki so prilagojeni, medsektorski, ustrezno usklajeni in se redno ocenjujejo;

2.

mlade in vse zainteresirane strani s področja politike mladih vključijo v pripravo in izvajanje zdravstvenih pobud, zlasti z vzajemnim učenjem;

3.

si prizadevajo, da bi vsi mladi imeli dostop do dejavnosti v prostem času ter kulturnih in telesnih dejavnosti;

4.

v programih in politikah na področju obveščanja in medijev upoštevajo zdravje in dobro počutje mladih;

5.

spodbujajo usposabljanje mladinskih delavcev in nevladnih organizacij, ki so dejavni na področju preventive, zdravja in dobrega počutja mladih, pri osnovnem svetovanju, zgodnjem ukrepanju, prepoznavanju težav mladih in opozarjanju drugih služb;

1.

zagotovi, da bo mladinska razsežnost upoštevana v pobudah, ki se nanašajo na zdravje;

2.

mlade in ustrezne zainteresirane strani s področja politike mladih vključi v vse ravni ukrepanja na tem področju;

1.

poglobijo znanje in razširijo raziskave na tem področju ter jih tudi redno posodabljajo, pri tem pa naj upoštevajo razlike glede zdravja in dobrega počutja mladih, ki so med drugim pogojene s spolom, starostjo, geografskimi in ekonomsko-socialnimi razmerami, spolno usmerjenostjo ali invalidnostjo;

2.

podatke o zdravju in dobrem počutju mladih postopno vključijo v triletna poročila Komisije o položaju mladih v Evropi, pri tem pa naj uporabijo obstoječe vire;

3.

povečajo ozaveščenost o dejavnikih, ki vplivajo na zdravje mladih;

4.

spodbujajo izmenjavo dobrih praks v zvezi z zdravjem in dobrim počutjem mladih na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, zlasti na podlagi obstoječih struktur;

5.

kar najbolj izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo sedanje politike, programi in drugi instrumenti Evropske unije, zlasti evropski strukturni skladi in program „Mladi v akciji“, da bi pripravile načrte za spodbujanje zdravja in dobrega počutja mladih;

6.

na področju zdravja mladih okrepijo partnerstvo z mladimi, mladinskimi organizacijami, zainteresiranimi stranmi s področja mladine in civilno družbo.

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/4

1.

Zaradi vse bolj globalizirane trgovine in podaljšanja aktivne življenjske dobe je bolj kot kdaj koli potrebno nenehno prilagajanje veščin posameznika, da bi lahko bolje predvidevali verjetne ali nujne premike ter omogočili zanesljivo poklicno pot.

2.

Zaradi širitve Evropske unije so se povečale možnosti za mobilnost v izobraževanju in usposabljanju ter na trgu dela, hkrati pa je treba državljane Unije pripraviti na to, da svoje izobraževalne in poklicne načrte postavijo v širši geografski okvir.

3.

Njihovo življenje zaznamuje vse več prehodov: zlasti od šolskega k poklicnemu izobraževanju in usposabljanju, visokošolskem izobraževanju ali zaposlovanju ter od zaposlitve k brezposelnosti, nadaljnjem usposabljanju ali izstopu s trga dela. Orientacija je odločilnega pomena pri sprejemanju pomembnih odločitev, s katerimi se posameznik sooča vse življenje. V tem pogledu lahko omogoči, da se posameznikom zagotovijo varnejše poklicne poti na današnjem trgu dela ter večje ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem.

4.

Trg dela zaznamuje neravnovesje med trajno brezposelnostjo in težavami pri zaposlovanju v nekaterih sektorjih, orientacija pa omogoča učinkovitejši odziv na potrebe trga dela.

5.

Socialna vključenost in enake možnosti so še vedno najpomembnejši izzivi politike izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja –

1.

So v Resoluciji z dne 28. maja 2004 (1) o krepitvi politik, sistemov in praks na področju vseživljenjske orientacije določeni temeljni cilji politike vseživljenjske orientacije za vse državljane Evropske unije.

2.

V priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2) je ob sklicevanju na več ključnih kompetenc poudarjeno, da je sposobnost poiskati priložnosti za izobraževanje in usposabljanje ter orientacijo in/ali podporo, ki je na voljo, bistvena za osebni razvoj posameznika in njegovo vključevanje v družbo.

3.

Svet v Resoluciji z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta (3) poziva države članice in Komisijo, naj usposobijo ljudi za nove zaposlitve v družbi znanja, in sicer s pomočjo poklicnega svetovanja, ki iskalcem zaposlitve omogoči, da opredelijo module usposobljenosti, potrebne za prestop k novi zaposlitvi na področjih, kjer obstajajo vrzeli v usposobljenosti za določen poklic.

4.

Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2008 o napredku pri izvajanju delovnega programa „Vseživljenjsko učenje za znanje, ustvarjalnost in inovacije“ (4) opozarja, da je treba nameniti „posebno pozornost tudi vseživljenjskemu usmerjanju“.

5.

Sklepi Sveta z dne 25. maja 2007 o skladnem okviru kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju (5) so pomemben instrument, ki omogoča ocenitev napredka pri uresničevanju ciljev iz lizbonske strategije in s katerim se lahko spremlja napredek držav članic na področju orientacije v okviru njihovih strategij vseživljenjskega učenja.

6.

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (6) vzpostavlja skupni referenčni okvir, ki bi moral služiti kot sredstvo za pretvorbo med različnimi sistemi kvalifikacij in njihovimi ravnmi in s katerim bi lahko spodbujali mobilnost dejavnih državljanov, orientacijo pa vključili v politike in prakse izobraževanja in zaposlovanja držav članic.

7.

Svet v sklepih o izobraževanju odraslih z dne 22. maja 2008 (7) opozarja na ugodnosti, ki jih v gospodarskem in socialnem smislu ter za posameznika prinaša okrepitev izobraževanja odraslih, in vztraja, da so pravzaprav javni organi odgovorni za vzpostavitev kakovostnih sistemov informiranja in orientacije, temelječih na pristopu, ki je bolj usmerjen na ljudi, da bodo zares aktivnejši in samostojnejši pri izobraževanju in usposabljanju.

1.

V nedavnih ocenjevalnih poročilih, zlasti v poročilu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) iz leta 2008 o izvajanju resolucije iz leta 2004, je poudarjeno, da so kljub doseženemu napredku potrebna dodatna prizadevanja za zagotovitev bolj kakovostnih storitev orientacije, pravičnejšega dostopa, usmerjenega na želje in potrebe državljanov, ter za usklajevanje in vzpostavljanje partnerstev med obstoječimi ponudbami storitev.

2.

Države članice so leta 2007 ustanovile Evropsko mrežo za razvoj politik vseživljenjske orientacije (ELGPN), v katero so vključeni predstavniki držav članic, ki so se odločile, da bodo sodelovale; s tem so se povečale možnosti, da se države članice učijo ena od druge in sodelujejo pri oblikovanju politik, sistemov in praks na področju vseživljenjske orientacije.

3.

Treba je utrditi prednostne naloge, katerih namen je aktivno izvajanje politike orientacije v okviru nacionalnih strategij vseživljenjskega izobraževanja. Te prednostne naloge je treba formulirati kot ukrepe, pri tem pa uporabiti evropske instrumente in pripomočke.

—

okrepijo vlogo vseživljenjske orientacije v sklopu nacionalnih strategij vseživljenjskega učenja v skladu z lizbonsko strategijo in s strateškim okvirom za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja,

—

po potrebi izvedejo preglede politik in praks na nacionalni ravni,

—

v skladu z nacionalnimi razmerami in zakonodajo ter zato, da bi podprle vseživljenjske poklicne prehode državljanov, uporabijo naslednja vodilna načela (kakor so podrobno navedena v prilogi):

—

izrabijo priložnosti, ki jih v skladu s prednostnimi nalogami držav članic ponujajo program Vseživljenjsko učenje in evropski strukturni skladi.

1.

okrepijo evropsko sodelovanje na področju vseživljenjske orientacije, zlasti prek Evropske mreže za razvoj politik vseživljenjske orientacije, ob podpori programa „Vseživljenjsko učenje“ v povezavi s Cedefop.

Zlasti naj se:

2.

državljanom in akterjem na področju orientacije zagotovijo zanesljive vire informacij, ki bodo zajemali vse sisteme izobraževanja in usposabljanja in storitve orientacije držav članic, zlasti prek mreže Euroguidance;

3.

spodbujajo razvoj vseživljenjske orientacije v tretjih državah v skladu s štirimi osmi ukrepanja iz te resolucije, zlasti z dejavnostmi Evropske ustanove za usposabljanje.

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/8

(1)

Mobilnost mladih prostovoljcev je sestavni del pravice do prostega gibanja ljudi, ki jo varuje člen 18 Pogodbe.

(2)

Skupnost lahko skladno z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe, sprejme ukrepe za spodbujanje mobilnosti mladih prostovoljcev z okrepljenim sodelovanjem organizatorjev prostovoljnih dejavnosti. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena to priporočilo ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

(3)

Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (1), ter povezane določbe vključujejo samo tiste prostovoljce, ki so zavarovani po nacionalni zakonodaji na področju socialne varnosti, zato lahko vprašanja v zvezi s socialno zaščito včasih odvračajo od vključevanja v prostovoljne dejavnosti v drugi državi članici.

(4)

Priporočilo 2001/613/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. julija 2001 o mobilnosti v Skupnosti za študente, udeležence usposabljanja, prostovoljce, učitelje in vodje usposabljanja (2) poziva države članice, naj v skladu z zakonodajo Skupnosti in v okviru svoje nacionalne zakonodaje sprejmejo ukrepe, ki jih štejejo za ustrezne, da zagotovijo, da se zoper prostovoljce in njihove družine ne diskriminira kot posledici ustreznih politik socialne zaščite, kot na primer zdravstvenega varstva in socialnega varstva, kar lahko omeji njihovo mobilnost.

(5)

Priporočilo 2001/613/ES in Priporočilo 2006/961/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost (3) se izrecno nanašata na prostovoljce.

(6)

Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (4) predvideva možnost izdaje posebnih dovoljenj za bivanje za državljane tretjih držav, ki zaprosijo za sprejem na ozemlje države članice zaradi prostovoljnega dela.

(7)

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o skupnih ciljih za prostovoljne dejavnosti mladih z dne 15. novembra 2004 ter Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 16. novembra 2007, o uresničevanju skupnih ciljev na področju prostovoljnih dejavnosti mladih (5) določata skupne cilje za prostovoljne dejavnosti mladih, predlagata izmenjavo dobrih praks in medsebojno učenje za njuno boljše izvajanje ter pozivata države članice k razmisleku o praktičnih načinih merjenja napredka. Poleg tega druga resolucija poziva Komisijo, naj pripravi dodatne predloge za spodbujanje in priznavanje prostovoljnih dejavnosti mladih.

(8)

Evropski parlament je aprila 2008 sprejel poročilo „Vloga prispevka prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji“, ki je spodbudilo države članice ter regionalne in lokalne organe, naj se zavejo vrednosti prostovoljstva za spodbujanje socialne in ekonomske kohezije, ter priporočilo pospeševanje čezmejnih projektov prostovoljnega dela –

1.

V tem priporočilu so čezmejne prostovoljne dejavnosti opredeljene kot dejavnosti, namenjene vsem mladim, ki jih izvajajo prostovoljno v splošnem interesu za določen čas v točno določenem okviru in v državi, v kateri nimajo bivališča, ki so neplačane oziroma za katere se prejme simbolično plačilo in/ali se krijejo stroški. Prostovoljne dejavnosti ne bi smele neugodno vplivati na možna ali obstoječa plačana delovna mesta ali šteti kot nadomestilo zanje.

2.

Prostovoljne dejavnosti so priložnost za pridobivanje bogatih izkušenj v okviru neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja, ki izboljšuje poklicne spretnosti in sposobnosti mladih, prispeva k njihovi zaposljivosti in občutku solidarnosti, razvija njihove socialne spretnosti, olajšuje njihovo vključevanje v družbo ter krepi dejavno državljanstvo.

3.

V Evropi se izvaja veliko različnih prostovoljnih dejavnosti, ki jih organizirajo civilna družba in javni organi. Te dejavnosti bi bilo treba ohraniti in nadalje razvijati, poenostaviti pa bi bilo treba tudi sodelovanje med organizatorji takih dejavnosti.

4.

Čezmejna mobilnost v Evropi je lahko pomembno orodje za spodbujanje izobraževanja, zaposlovanja ter regionalne in socialne kohezije, pripomore pa lahko tudi k boljšemu vzajemnemu razumevanju in dejavnemu udejstvovanju v družbi. To velja zlasti za mlade na trgu dela, na katerem sta vse bolj cenjeni prilagodljivost in prožnost.

5.

Lokalne skupnosti, ki gostijo mlade prostovoljce, imajo veliko korist od njihovih dejavnosti, ki lahko potekajo na celi vrsti področij, kot so spodbujanje socialnega vključevanja, ohranjanje kulturne dediščine, krepitev medgeneracijske solidarnosti in varstvo okolja. Takšne dejavnosti obenem bogatijo kulturno raznolikost skupnosti gostiteljic.

6.

Prostovoljne dejavnosti so prednostna naloga odprte metode usklajevanja na področju mladine, v okviru katere je bilo odkritih že veliko primerov dobre prakse. V tem okviru je Evropska prostovoljna služba (EVS), od leta 1996 ena od akcij programa EU Mladina, omogočila mladim vključitev v prostovoljno službo na številnih področjih. Sedanji program Mladi v akciji je to akcijo še okrepil.

7.

Kljub tem prizadevanjem še vedno lahko obstajajo ovire za čezmejno mobilnost mladih prostovoljcev po Evropi, zato je cilj tega priporočila predvsem zagotoviti okvir za krepitev sodelovanja držav članic, ne da bi pri tem vplivali na raznolikost njihovih nacionalnih razmer.

8.

Boljše sodelovanje organizatorjev prostovoljnih dejavnosti v različnih državah in večja izmenjava informacij bi lahko spodbudili vse mlade Evropejce, ne glede na njihovo narodnost, k večjemu vključevanju v prostovoljne dejavnosti v tretjih državah.

9.

Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti mladim z manj priložnostmi, saj so prostovoljne dejavnosti še posebej dragocena možnost za mobilnost teh mladih, ki bi sicer imeli manj ali pa sploh nobene koristi od programov mobilnosti.

A.

spodbujajo mobilnost mladih prostovoljcev po Evropi s krepitvijo pogojev sodelovanja med organizatorji prostovoljnih dejavnosti v različnih državah, bodisi so to civilna družba bodisi javni organi, tako da imajo vsi mladi priložnost za prostovoljno delo v Evropi, če si to želijo;

B.

v ta namen spodbujajo razvoj naslednjih usmeritev in pri tem upoštevajo svoje nacionalne okvire in zakonodajo na področju prostovoljnih dejavnosti in svoje splošne nacionalne prednostne naloge, obstoječe možnosti na lokalni ravni ter režime javne porabe:

1.

državam članicam nudila podporo pri omenjenih nalogah in pri tem uporabljala okvir EU za sodelovanje na področju mladine, zlasti odprto metodo usklajevanja ter program Mladi v akciji;

2.

v povezavi z državami članicami spodbujala in organizirala izmenjavo informacij in izkušenj glede sodelovanja organizatorjev prostovoljnih dejavnosti v različnih državah, bodisi predstavnikov civilne družbe ali javnih organov;

3.

oblikovala evropski portal za mlade prostovoljce o prostovoljnih dejavnostih, ki bo temeljil na nacionalnih portalih za mlade prostovoljce, zbirkah podatkov ali posebnih spletnih straneh, kjer te obstajajo;

4.

po štirih letih od sprejetja tega priporočila poročala Svetu, da se ugotovi, ali so predlagani ukrepi učinkoviti in ali je potrebno nadaljnje ukrepanje.

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/11

—

Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti,

—

Resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 (1) o Evropski agendi za kulturo ter sklepe Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 21. maja 2008 o delovnem načrtu za področje kulture, 2008–2010 (2), katerih cilj je med drugim uveljavljanje kulturne dediščine;

—

Sporočila Komisije z dne 10. maja 2007 o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije (3),

—

in Resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2008 o evropski kulturni agendi v času globalizacije (4), v kateri Evropski parlament „meni, da bi bilo treba vzpostaviti oznako evropske kulturne dediščine z namenom poudarjanja evropske razsežnosti kulturnih dobrin, spomenikov in spominskih obeležij, ki vsi pričajo o evropski zgodovini in dediščini“;

—

medvladnega projekta za znak evropske dediščine, ki se je začel aprila 2006 v Granadi na pobudo več držav članic;

—

treba krepiti dovzetnost mladih za skupno kulturno dediščino, zaradi česar je nujno spodbujati njihov dostop do evropske kulturne dediščine –

(a)

ki naj bi z ovrednotenjem evropske razsežnosti kulturne dediščine v Evropi v praksi poudaril skupno zgodovino te celine;

(b)

lahko pripomogli k:

(a)

do tega znaka bi lahko bili upravičeni:

(b)

kandidati za znak bi morali predložiti dolgoročni načrt, s katerim bi se zavezali k:

(a)

bi bilo sodelovanje pri tej pobudi za države članice prostovoljno;

(b)

bi moral načrt temeljiti na naslednjih načelih:

(c)

za načrt bi lahko uporabili že obstoječa sredstva Skupnosti brez poseganja v politiko pomoči posameznih držav članic;

(d)

pri pobudi bi lahko sodelovale tudi tretje države, ki so vključene v program „Kultura“ Evropske unije;

(e)

kakovost sistema „evropske dediščine“ bi bila odvisna od tega, kako spomeniki z znakom izpolnjujejo prevzete zaveze, lahko pa bi jo tudi občasno pregledovali;

(f)

treba bi bilo upoštevati spomenike, ki jim je že bil dodeljen znak v okviru medvladnega projekta za znak evropske dediščine, in pojasniti njihov status;

—

mu v sprejemljivem roku ter ob upoštevanju teh sklepov predloži ustrezen predlog o uvedbi znaka za evropsko dediščino v Evropski uniji, pri tem pa naj opredeli podrobnosti za izvedbo tega načrta v praksi.

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/13

—

Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti,

—

Resolucijo Sveta o kakovosti arhitekture v mestnih in podeželskih okoljih z dne 12. februarja 2001 (1), v kateri je Svet potrdil, da je arhitektura temeljni element kulture in življenja vseh naših držav,

—

Sklepe Sveta z dne 24. maja 2007 o prispevku kulturnega in ustvarjalnega sektorja k uresničevanju lizbonskih ciljev (2), v katerih je poudarjeno, da imajo kulturne dejavnosti in ustvarjalne panoge, kot je arhitektura, ključno vlogo pri spodbujanju inovacij in tehnologije ter bodo v prihodnosti ključne gonilne sile trajnostne rasti,

—

in Resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo (3), ki v povezavi s sporočilom Komisije z dne 10. maja 2007 (4) poudarja horizontalni značaj kulture.

—

prenovljeno strategijo Evropske unije za trajnostni razvoj (5), ki jo je Evropski svet sprejel 15. in 16. junija 2006; njen splošni cilj je določiti in razviti ukrepe, ki bi EU omogočili nenehno izboljševanje kakovosti življenja sedanjih in prihodnjih generacij z oblikovanjem trajnostnih skupnosti, ki bodo sposobne učinkovito ravnati z viri in jih uporabljati ter izkoristiti potencial gospodarstva za ekološke in socialne inovacije, s čimer bi zagotovili blaginjo, varstvo okolja in socialno kohezijo,

—

Leipziško listino o trajnostnih evropskih mestih z dne 24. maja 2007 (6), ki so jo sprejeli ministri, pristojni za urbani razvoj, v kateri je izpostavljen pomen arhitekture in v kateri se poziva k integriranemu pristopu k urbanemu razvoju, ki bo zajemal gospodarsko, socialno, okoljsko in kulturno dimenzijo mest ter temeljil na sodelovanju med različnimi upravnimi in političnimi ravnmi ter med javnimi in zasebnimi akterji.

—

trud evropskega foruma za arhitekturne politike pri reševanju vprašanj, ki zadevajo arhitekturno kakovost in trajnostni razvoj.

—

arhitektura kot kulturno ustvarjalna in inovativna panoga, vključno s tehnološko komponento, izreden dokaz, kako lahko kultura prispeva k trajnostnemu razvoju, upoštevajoč njen vpliv na kulturno razsežnost mest ter na gospodarstvo, socialno kohezijo in okolje,

—

arhitektura obenem zgled horizontalnega značaja kulture, saj je vključena v več javnih politik in ne zgolj v kulturno politiko.

—

so evropska mesta danes pred pomembnimi izzivi: demografski razvoj in njegove posledice v smislu širjenja mestnih območij, okoljska tveganja in boj proti podnebnim spremembam, ohranitev socialne kohezije, zlasti ob gospodarskih in kulturnih spremembah, varstvo in uveljavljanje arhitekturne in kulturne dediščine,

—

je treba na takšne izzive odgovoriti s trajnostnim razvojem mest, tj. integriranim in ustvarjalnim pristopom, pri katerem imajo kultura, gospodarstvo, socialni vidiki in okolje enakovredno vlogo,

—

pomeni trajnostni urbani razvoj:

—

je arhitektura povezovalni in inovativni člen pri uresničevanju trajnostnega razvoja mest, saj:

—

trajnostni razvoj mest ne nazadnje predstavlja priložnost za ustvarjanje, inovacije, preporod arhitekturnih stilov ter vračanje k tradicionalnim praksam in njihovo reinterpretacijo.

—

pobude številnih evropskih mest, zlasti v okviru „evropskih kulturnih prestolnic“, s katerimi naj bi kultura, predvsem pa arhitektura, postala eden glavnih dejavnikov njihove ponovne oživitve,

—

nastanek „ustvarjalnih mest“, pri katerih trajnostni razvoj sloni na novih dejavnikih konkurenčnosti, med katerimi so tudi kakovost urbane arhitekture ter povezave med kulturo in industrijo.

—

pri vseh zadevnih politikah, predvsem pa pri politikah v zvezi z raziskavami, gospodarsko in socialno kohezijo, trajnostnim razvojem in izobraževanjem, upoštevajo arhitekturo in njene posebne značilnosti, še zlasti njeno kulturno razsežnost,

—

v zvezi z arhitekturo poleg tehničnih standardov oblikujejo tudi pristop, ki bo zajemal globalne, gospodarske, socialne, kulturne in okoljske cilje,

—

spodbujajo inovacije in eksperimentiranje v zvezi s trajnostnim razvojem v arhitekturi, urbanizmu in krajinarstvu, zlasti v okviru evropskih politik in programov ali podeljevanju javnih naročil,

—

izboljšajo poznavanje arhitekturnega sektorja in njegovega prispevka k trajnostnemu razvoju, zlasti v zvezi s statističnimi podatki,

—

ozaveščajo javnost o vlogi arhitekture in urbanizma pri ustvarjanju kakovostnega življenjskega prostora in spodbujajo njeno sodelovanje v trajnostnem razvoju mest,

—

skupaj s strokovnjaki in ob upoštevanju izkušenj nekaterih držav članic preučijo možnost uvedbe vsakoletnega „dogodka“, posvečenega arhitekturi,

—

sodelujejo, da bi zagotovile ukrepanje na podlagi teh sklepov, in leta 2012 preverijo njihovo uresničevanje.

—

si prizadevajo, da bo arhitektura povezovalni in inovativni člen v procesu trajnostnega razvoja, in to že v fazi načrtovanja arhitekturnega, urbanističnega, krajinskega in sanacijskega projekta,

—

prispevajo k razvoju možnosti za gospodarsko rast in zaposlovanje, ki jih kot kulturna in ustvarjalna panoga nudi arhitektura,

—

spodbujajo izobraževanje o arhitekturi, vključno z dediščino, in življenjskem prostoru, zlasti z umetniškim in kulturnim izobraževanjem,

—

spodbujajo izobraževanje in nadaljnje usposabljanje arhitektov, urbanistov in arhitektov krajinarjev na področju trajnostnega razvoja,

—

dajo poseben poudarek arhitekturi v okviru izvajanja „Evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij (2009)“,

—

po potrebi uporabijo odprto metodo usklajevanja na področju kulture.

—

pri pripravi zelene knjige o kulturnih in ustvarjalnih panogah upošteva arhitekturo,

—

vključi mreže strokovnjakov s področja arhitekture in tistih, ki se s tem poklicno ukvarjajo, iz javnega in zasebnega sektorja, kot je na primer „Evropski forum za arhitekturne politike“, v delo in posvetovanja glede vprašanj in/ali zadev, povezanih z arhitekturo,

—

skupaj s takšnimi mrežami in evropsko mrežo šol za arhitekturo spodbujajo:

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/15

1.

OB SKLICEVANJU zlasti na:

2.

OB pozorni PREUČITVI:

3.

UGOTAVLJA, da:

4.

v tej zvezi MENI, da:

5.

MENI, da je pri uresničevanju teh ciljev treba:

6.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, naj:

7.

POZIVA KOMISIJO, naj:

8.

DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO POZIVA, naj v okviru svojih pristojnosti:

9.

POZIVA ZADEVNE STRANI, naj začnejo posvetovanja ali se jim konstruktivno priključijo, da bi:

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/18

—

vzpostavitev evropske digitalne knjižnice EUROPEANA, ki je skupna večjezična točka spletnega dostopa do digitalnega kulturnega gradiva iz vse Evrope (knjige, časopisi, fotografije, kinematografska in avdiovizualna dela, arhivski dokumenti, muzejska dela, arhitekturna in arheološka dediščina itd.), je odlična priložnost za ovrednotenje kulturne dediščine držav članic in zagotovitev javnega dostopa do nje,

—

na splošno so digitalizacija, spletna dostopnost kulturnega gradiva držav članic in digitalna hramba ključni za vrednotenje kulturne dediščine, spodbude pri ustvarjanju vsebin in razvoj novih spletnih storitev; prispevajo k demokratizaciji dostopa do kulture in znanja ter k razvoju informacijske družbe in na znanju temelječega gospodarstva;

1.

POUDARJA:

2.

z zanimanjem POZDRAVLJA:

3.

z zadovoljstvom UGOTAVLJA, da:

4.

MENI, da je za uspešnost in trajnost EUROPEANE ter, bolj na splošno, procesov digitalizacije in spletne dostopnosti kulturnega gradiva ter digitalne hrambe v državah članicah treba:

5.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, naj:

6.

POZIVA KOMISIJO, naj:

7.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, naj v okviru svojih pristojnosti:

8.

POZIVA FUNDACIJO ZA EVROPSKO DIGITALNO KNJIŽNICO, naj:

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/20

1.

v sklepih Evropskega sveta v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000 (1) je poudarjeno, da je vlaganje v izobraževanje in usposabljanje ključnega pomena za evropsko gospodarstvo, ki temelji na znanju;

2.

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2001 o evropskem sodelovanju na področju ocenjevanja kakovosti šolskega izobraževanja (2) države članice poziva, da podprejo izboljšave na področju ocenjevanja kakovosti šolskega izobraževanja;

3.

v Sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 14. novembra 2006 o učinkovitosti in pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju (3) so bile države članice pozvane, da zagotovijo učinkovito usmerjanje reform in naložb na področju izobraževanja in usposabljanja v izboljšanje kakovosti in pravičnosti, zlasti z osredotočanjem na predšolsko izobraževanje, programe zgodnjega ukrepanja ter pravične sisteme izobraževanja in usposabljanja;

4.

Sklep št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 (4) je uvedel akcijski program na področju vseživljenjskega učenja;

5.

v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (5) so določeni najnižja stopnja znanja, spretnosti in odnosi, ki bi jih morali pred koncem osnovnega izobraževanja in usposabljanja usvojiti vsi učenci, da bi lahko sodelovali v družbi znanja, in ki – glede na to, da se medsebojno prepletajo – zahtevajo pristop do poučevanja, ki presega tradicionalne meje med učnimi predmeti;

6.

v Resoluciji Sveta z dne 15. novembra 2007 (6) je poudarjeno, da je treba ljudem dati nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta in zvišati splošno raven spretnosti z zagotavljanjem začetnega in nadaljnjega izobraževanja ter usposabljanja za osvojitev najbolj kakovostnih spretnosti in veščin, da bi ohranili in okrepili njihove inovativne zmožnosti, kar je potrebno za večjo konkurenčnost, rast in zaposlovanje;

7.

v Sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 15. novembra 2007 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev (7), je poudarjeno, da je treba poskrbeti za usklajen in dosleden sistem začetnega usposabljanja, podpore pri uvajanju v poklic in nadaljnjega strokovnega razvoja učiteljev, za katerega bodo na voljo ustrezni viri in zagotovljena kakovost;

8.

v Sklepih Evropskega sveta iz marca 2008 (8) je poudarjeno, da je za zagotovitev prihodnje rasti ključnega pomena razvoj inovacijskega in ustvarjalnega potenciala evropskih državljanov v celoti, tj. potenciala, ki temelji na evropski kulturi in znanstveni odličnosti, države članice pa so pozvane, naj občutno zmanjšajo število mladih, ki ne znajo dobro brati, in mladih, ki predčasno opustijo šolanje, ter izboljšati učne rezultate priseljencev oziroma učencev iz zapostavljenih okolij;

9.

v Sklepih Sveta z dne 22. maja 2008 o spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti s pomočjo izobraževanja in usposabljanja (9) je poudarjeno, da so vse bolj potrebni ukrepi na nacionalni ravni, pa tudi sodelovanje na ravni EU, da bi dosegli spremembe, ki so potrebne, da bi lahko šole učence ustrezno pripravile na reševanje pomembnih izzivov in težav v hitro spreminjajočem se svetu;

1.

je brezplačno obvezno šolanje temeljna pravica vseh državljanov, ki ga morajo izvajati javni organi, za organizacijo pa morajo poskrbeti države članice;

2.

šolsko izobraževanje, vključno z vsemi oblikami šolskega izobraževanja do konca srednješolskega izobraževanja, postavlja temelje za vseživljenjsko učenje, saj učencem omogoča pridobitev ključnih kompetenc, ki jih bodo potrebovali in jim bodo vseživljenjsko vodilo pri osebnem razvoju in poklicnem življenju;

3.

ima šolsko izobraževanje bistveno vlogo ne le pri socializaciji posameznikov in prenosu vrednot, spretnosti, znanj in odnosov, potrebnih za demokracijo, državljanstvo, medkulturni dialog in osebni razvoj, temveč tudi pri pridobivanju ključnih kompetenc, potrebnih za uspešno vključevanje v gospodarsko življenje;

4.

mora šola učencem nuditi izobrazbo, ki jim omogoča vključevanje v vse bolj globalizirano, konkurenčno, različno in zapleteno okolje, v katerem so ustvarjalnost, inovativna sposobnost, občutek za pobudo, podjetništvo in zavezanost nadaljnjemu učenju enako pomembni kot specifično znanje na določenem področju;

5.

ima pri tem pomembno vlogo evropsko sodelovanje, kljub dejstvu, da so za organizacijo in vsebino sistema izobraževanja in usposabljanja odgovorne posamezne države članice, šole pa včasih uživajo precejšnjo avtonomijo. Državam članicam lahko pomaga pri obravnavi skupnih izzivov, zlasti z odprto metodo usklajevanja;

6.

je sodelovanje v skupnem interesu držav članic, na podlagi katerega bi lahko koristno uporabile različne inovativne in visokokakovostne prakse šolskih sistemov Evropske unije.

1.

morata izobraževanje in usposabljanje ostati ključna prednostna naloga naslednjega cikla lizbonskega procesa, saj pomembno prispevata k rasti v prihodnje, dolgoročni konkurenčnosti, socialni koheziji Unije in spodbujanju aktivnega državljanstva;

2.

se mora nadaljevati razvoj šolskih sistemov, da bi se vzdrževala socialna kohezija in da bi lahko zaradi boljšega dostopa do šolanja in večjih možnosti vsi mladi v celoti razvijali svoj potencial in aktivno sodelovali v nastajajoči družbi znanja;

3.

morajo šole pri učencih spodbujati ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost, tako da jim omogočijo stimulativno delovno okolje. V ta namen morajo biti že same šole ne le ustvarjalne in dinamične ustanove, ki so pripravljene na sodelovanje in sklepanje partnerstev s širšo okolico, temveč tudi ustanove, ki razvijajo kulturo notranjega in zunanjega ocenjevanja, pri katerem sodelujejo tudi družine, da bi se tako opredelila morebitna področja, ki bi se jih dalo spremeniti in izboljšati;

4.

je bil na splošno ugotovljen nezadosten napredek pri uresničevanju treh evropskih meril uspešnosti, ki jih je za leto 2010 sprejel Svet in se nanašajo neposredno na šolsko izobraževanje – to so število učencev, ki predčasno opustijo šolanje, bralna pismenost in uspešno dokončanje višje srednješolske izobrazbe;

5.

so za usklajeni pristop k razvoju kompetenc, ki temelji na evropskem okviru ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje (10), potrebna večja prizadevanja za izboljšanje bralne pismenosti in drugih osnovnih znanj ter bolj individualen pristop k učenju, ki bi obravnaval potrebe vsakega posameznega učenca in vključeval ustrezne načine ocenjevanja ter vodil do boljše motiviranosti za učenje;

6.

je za zagotovitev visoke kakovosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki bi bili pravični in obenem učinkoviti (11), potrebno kakovostnejše in dostopnejše predšolsko izobraževanje ter širokopotezne šole, ki bi vsem učencem – ne glede na njihovo družbeno ozadje – nudile enake možnosti, otrokom s posebnimi potrebami pa zagotovile ravnovesje med podajanjem splošnih in specializiranih znanj;

7.

je treba poleg tega okrepiti prizadevanja za izvajanje sklepov Sveta iz novembra 2007 (12), v katerih so bile države članice pozvane, naj učiteljem zagotovijo začetno usposabljanje visoke kakovosti, usklajeno in dosledno podporo pri uvajanju v poklic in nadaljnjem strokovnem razvoju, za kar naj bodo na voljo zadostni finančni viri in zagotovljena kakovost; pozvane so bile tudi, naj k učiteljskemu poklicu pritegnejo najsposobnejše in si jih prizadevajo obdržati, obravnavajo primere slabega učenja, spodbujajo vse učence, da svoje sposobnosti izkoristijo v celoti, in ustvarijo šolska okolja, v katerih bi učitelji med seboj izmenjavali izkušnje in stremeli k napredku učencev;

1.

zagotovitev in izboljšanje pridobivanja ključnih kompetenc, zlasti pismenosti in znanja računanja;

2.

krepitev primarne vloge, ki jo ima šola pri spodbujanju vključujoče družbe in krepitvi socialne kohezije, ob zagotavljanju visokokakovostnega izobraževanja za vse učence v skladu z načelom pravičnosti;

3.

spodbujanje učiteljskega poklica in izboljšanje začetnega in nadaljnjega poklicnega usposabljanja učiteljev in vodstvenih delavcev;

1.

v okviru odprte metode usklajevanja sodelujejo za okrepitev evropskega sodelovanja, da bi tako spodbujale prednostne naloge politike, začrtane v teh sklepih;

2.

usmerijo sodelovanje pri izvajanju priporočila o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, da bi se:

3.

usmerjajo sodelovanje pri izvajanju sklepov Sveta o učinkovitosti in pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju, da bi se:

4.

usmerjajo sodelovanje pri izvajanju sklepov Sveta o izboljšanju kakovosti usposabljanja učiteljev, da bi se:

5.

za doseganje navedenih ciljev uporabijo vsa ustrezna sredstva, vključno s sredstvi iz odprte metode usklajevanja, programom za vseživljenjsko učenje, sedmim okvirnim programom za raziskave in tehnološki razvoj ter – v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami – sredstva iz Evropskega socialnega sklada;

6.

naj ohranjajo redni dialog med oblikovalci politik iz držav članici o vprašanjih, povezanih s šolstvom, vključno s spodbujanjem ustvarjalne in inovativne zmogljivosti v okviru in s pomočjo šolskega izobraževanja;

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/23

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/24

1.

Komisija je 2. decembra 2008 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Jysk Stålindustrie ApS („Jysk“, Danska), ki pripada skupini Universal Cargo Logistics Holding B.V. (UCLH, Nizozemska) pod nadzorom g. Vladimirja Lisina, ki ima pod nadzorom tudi podjetje Novolipetsk Steel („NLMK“, Rusija), z nakupom delnic pridobi izključni nadzor nad podjetjem Volgo-Balt Transport Holding Limited („Volgo-Balt“, Ciper) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (EGS) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5310 – Jysk Stålindustrie/Volgo-Balt na naslov:

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/25

1.

Komisija je 4. decembra 2008 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Sumitomo Electric Industries Ltd („SEI“, Japonska) in skupina Nexans („Nexans“, Francija) z nakupom delnic pridobita skupni nadzor nad podjetjem Opticable („Opticable“, Belgija), ki je trenutno pod izključnim nadzorom skupine Nexans, v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5435 – Nexans/SEI/Opticable na naslov:

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/26

1.

Komisija je 5. septembra 2008 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004, s katero podjetje Sanofi-Aventis Europe, société par actions simplifiée (Francija), ki spada v skupino Sanofi-Aventis group (Francija), z javno ponudbo, objavljeno 11. julija 2008, pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Zentiva N.V. (Nizozemska) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Ta priglasitev je bila 2. oktobra 2008 razglašena za nepopolno. Zadevni podjetji sta zdaj predložili dodatne zahtevane podatke. Priglasitev je 5. decembra 2008 postala popolna v smislu člena 10(1) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali (32-2) 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5253 – Sanofi-Aventis/Zentiva na naslov:

13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/s3