12.12.2008

Uradni list Evropske unije

C 317/3

Obvestilo v skladu s členom 12(5)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, v zvezi z informacijami carinskih organov držav članic glede uvrščanja blaga v carinsko nomenklaturo

(2008/C 317/03)

Zavezujoča tarifna informacija preneha veljati tega dne, če ni več v skladu z razlago carinske nomenklature, kot posledica naslednjih mednarodnih tarifnih ukrepov:

Spremembe Pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema in Zbirke mnenj o uvrstitvi, ki jih je odobril Svet za carinsko sodelovanje (SCS dok. NC1310 – poročilo 41. seje Odbora HS):

SPREMEMBE POJASNJEVALNIH OPOMB NA PODLAGI ČLENA 8 KONVENCIJE HS IN MNENJ O UVRSTITVI, KI JIH JE IZDAL ODBOR HS SVETOVNE CARINSKE ORGANIZACIJE

(41. SEJA ODBORA HS, MAREC 2008)

DOK. NC1310

Spremembe Pojasnjevalnih opomb nomenklature, navedene v prilogi Konvencije HS

17.01	N/13
28.01 Splošno	N/5
28.14	N/16
29.16	N/8
Pog. 29 Seznam II	N/8
30.02	N/11
33.01	N/12
41.01	N/14
4101.20 Pojasnjevalna opomba k tarifni podstevilki	N/14
57.02	N/23
84.36	N/26
85.08	N/26
90.06	N/29
90.21	N/28
90.25	N/15
90.27	N/15

Mnenja o uvrstitvi, ki jih je odobril Odbor HS

0210.99/1	N/17
0902.20/1	N/18
1517.90/3	N/19
2208.90/3	N/20
3504.00/1	N/21
3907.20/3	N/22
6110.30/1	N/24
6211.33/1	N/25
8504.40/2–5	N/27
9503.00/4	N/30
9503.00/7	N/30

Informacije o vsebini teh ukrepov pošlje Generalni direktorat Evropske komisije za davke in carinsko unijo (rue de la Loi/Wetstraat 200, B-1049 Brussels). Dostopne so tudi na spletni strani generalnega direktorata:

http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/customs/customs_duties/tariff_aspects/harmonised_system/index_en.htm

12.12.2008

Uradni list Evropske unije

C 317/6

Smernice Evropske unije o izvajanju koncepta vodilne države za konzularne zadeve

(2008/C 317/06)

Uvod

Na podlagi smernic Sveta za konzularno zaščito državljanov EU v tretjih državah z dne 16. junija 2006 (sprotna opomba: dokument 10109/2/06 rev 2) in na podlagi dokumenta 10715/07, ki ga je odobril PVO, je namen navedenih smernic izvajanje sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 18. junija 2007, katerih cilj je „okrepiti konzularno sodelovanje med državami članicami EU, in sicer z izvajanjem koncepta vodilne države za konzularne zadeve“. V teh sklepih je navedeno, da si bo vodilna država „v primeru večje konzularne krize in brez poseganja v primarno odgovornost držav članic, da zaščitijo svoje državljane, prizadevala zagotoviti pomoč vsem državljanom Evropske unije in bo skrbela za usklajeno delovanje držav članic na terenu“.

Te smernice so bile oblikovane v okviru izvajanja obveznosti, ki jih določa člen 20 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in nalog sodelovanja iz člena 20 Pogodbe o Evropski uniji. Država članica prevzema vlogo vodilne države prostovoljno, pri tem pa sodelujejo vse države članice in jo aktivno podpirajo. V vsakem primeru druge države članice še naprej spremljajo položaj svojih državljanov na terenu, izmenjujejo obveščevalne podatke in ocene razmer ter po potrebi zagotavljajo okrepitve in dodatne vire.

3.	V skladu z dokumentom 10715/07, ki ga je odobril PVO, bodo države članice ob koncu tekočega poskusnega obdobja, ki mora med drugim omogočiti pripravo nadaljnjih dejavnosti, in na podlagi praktičnih izkušenj preučile možnost formalizacije tega okvira s pravnim sklepom.

4.	Glede na posebne razmere, do katerih lahko pride v primeru večje konzularne krize v tretjih državah, te smernice ne izključujejo dodatnih vrst pobud za sodelovanje ali usklajevanje.

5.	Te smernice niso pravno zavezujoče in so naslovljene izključno na države članice, Evropsko komisijo in generalni sekretariat Sveta. Te smernice se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

1. Razglasitev vodilne države

1.1	Država članica, ki želi prevzeti nalogo vodilne države v tretji državi, to sporoči prek omrežja COREU. Misije in predstavništva v tretji državi se s to željo seznanijo na krajevnem koordinacijskem srečanju.

1.2	Če dve državi članici želita skupaj prevzeti nalogo vodilne države v tretji državi, to skupaj sporočita prek omrežja COREU. Če obstaja več kot ena vodilna država, so odgovornosti ustrezno deljene, pravila usklajevanja pa jasno opredeljena.

1.3	Država članica je razglašena za vodilno državo v zadevni tretji državi, če nobena druga država članica v 30 dneh ne vloži pritožbe in če se nalogi ne odpove prek omrežja COREU.

1.4	Seznam tretjih držav, kjer država članica prevzame vlogo vodilne države, posodablja generalni sekretariat Sveta glede na sporočila o razglasitvi vodilne države ali o odpovedi tej vlogi. Ta seznam se objavi na konzularnem spletnem mestu, ki ga gosti SITCEN, in se redno razpošilja državam članicam.

1.5.

V primeru večje konzularne krize v tretji državi, v kateri nobena država ne prevzame vloge vodilne države, lahko ena ali več držav članic takoj prevzamejo to nalogo, če to sporočijo prek omrežja COREU ali na drug ustrezen način. Države članice lahko zavrnejo ponudbo vodilne države v skladu s točko 2.2.

2. Naloge vodilne države

2.1.

Vodilna država prevzame naslednje naloge:

(a)

Razen v kriznih razmerah, vodilna država prek pooblaščenega vodje misije ali predstavništva v tretji državi in v sodelovanju z državo članico, ki predseduje Evropski uniji na lokalni ravni, usklajuje najustreznejše pripravljalne ukrepe. Vodilna država pripravi načrt za evakuacijo upravičencev iz točke 3.1 in o tem obvesti predstavništva držav članic in delegacijo Komisije.

(b)

V primeru večje konzularne krize vodilna država izvaja ukrepe pomoči za upravičence iz točke 3.1. Vodilna država obvesti države članice, ki jih kriza zadeva, o razvoju dogodkov. Vodja misije ali predstavništva vodilne države na krajevni ravni omogoča sodelovanje na terenu med državami članicami, ki so poslale dodatno osebje ter zagotovile finančna sredstva, opremo in skupine za zdravstveno pomoč v skladu s točko 5.2. Vodja misije ali predstavništva vodilne države je tudi odgovoren za usklajevanje in vodenje operacij za pomoč, zbiranje in morebitno evakuacijo na varen kraj ob podpori drugih zadevnih držav članic.

2.2

Kadar vodilna država oceni, da je treba izvesti evakuacijo upravičencev iz točke 3.1, o tem obvesti zadevne države članice na kraju samem in njihove prestolnice. Zadevne države članice pa obvestijo vodilno državo o njihovem stališču glede evakuacije in o tem, ali so pripravljene sprejeti tovrstno pomoč vodilne države. Kadar država članica odkloni to pomoč, je sama odgovorna za zaščito svojih državljanov in drugih morebitnih upravičencev njene konzularne pomoči. Državljani te države članice in drugi morebitni upravičenci njene konzularne pomoči so po načelu nediskriminacije še naprej upravičeni do pomoči vodilne države. Vodilna država ne odgovarja za morebitne posledice odločitve države članice o zavrnitvi njene pomoči.

2.3	Udeležba upravičencev pri evakuaciji je prostovoljna. V primeru evakuacije vodilna država nosi odgovornost, dokler evakuirane osebe ne prispejo na varen kraj, ki ga je določila vodilna država. Prevoz evakuiranih oseb drugam, kot na tako določen varen kraj, ne spada med naloge vodilne države.

2.4	V primeru, da vodilna država v nasprotju z drugimi državami članicami oceni, da evakuacija še ni primerna, mora sodelovati pri pomoči, ki jo izvajajo druge države članice in se z njimi pri tem usklajevati.

3. Upravičenci

3.1	Vse osebe, ki so upravičene do konzularne pomoči svoje države članice so upravičene do pomoči vodilne države.

4. Izmenjava informacij (1)

4.1	Da bi vodilni državi omogočile tekoče izvajanje nalog, opredeljenih v točki 2.1, države članice sporočajo podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje teh nalog, in sicer tiste, ki so opredeljeni v Prilogah I, II in III smernic z dne 16. junija 2006.

4.2	Vodilna država se zaveže, da bo te podatke uporabila le v okviru nalog, za katere je odgovorna kot vodilna država.

4.3	Vodji misije ali predstavništva vodilne države te podatke po skupaj določenih postopkih na krajevni ravni sporočajo pooblaščeni vodje misij ali predstavništev v tretji državi.

4.4	Kadar država članica ne imenuje pooblaščenega vodje misije ali predstavništva v tretji državi, sama pošilja potrebne podatke vodilni državi po skupno opredeljenih postopkih.

4.5	Kadar država članica pošlje vodilni državi nepopolne podatke ali jih sploh ne pošlje, to negativno vpliva na možnost vodilne države za izvajanje nalog, opredeljenih v točki 2.1. V tem primeru vodilna država izvaja pomoč v okviru razpoložljivih informacij.

5. Prispevki k nalogam vodilne države

5.1	Ob upoštevanju načela evropske solidarnosti in v skladu s primarno odgovornostjo držav članic, da zaščitijo svoje državljane, države članice prispevajo k tekočemu izvajanju nalog vodilne države.

5.2

Na podlagi tega lahko vodilna država pozove druge države članice k prostovoljni kadrovski in logistični podpori v času krize. Predstavniki držav članic lahko v okviru nacionalnih skupin za krizno odzivanje zagotovijo podporo vodilni državi na krajevni ravni. Vodilna država lahko uporabi tudi instrumente, kot so mehanizem Skupnosti na področju civilne zaščite in strukture za krizno upravljanje pri generalnem sekretariatu Sveta ter izkoristi logistično podporo krajevne delegacije Evropske komisije. O vlogi Komisije se doseže dogovor med vodilno državo in zadevno delegacijo Komisije v fazi načrtovanja. Osebje Komisije ne opravlja konzularnih opravil.

5.3	Vodilna država predstavi državam članicam bilanco svojih odhodkov in odhodkov sodelujočih držav iz točke 5.2.

5.4

Vodilna država lahko od držav članic zahteva povračilo stroškov, nastalih pri opravljanju svojih nalog. V primeru zahteve po povračilu stroškov države članice prispevajo k stroškom nalog vodilne države sorazmerno s številom oseb, ki jim je bila zagotovljena pomoč. Ta prispevek se določi po odbitku morebitnih stroškov iz točke 5.2. V skladu s Sklepom 95/533/ES o zaščiti državljanov Evropske unije s strani diplomatskih in konzularnih predstavništev lahko državam članicam stroške povrnejo osebe, ki jim je bila zagotovljena pomoč, in sicer na podlagi zaveze o povrnitvi, ki jo vodilna država po možnosti pridobi pri evakuaciji.

5.5

Če upravičenec do pomoči vodilne države zahteva nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel pri izvajanju pomoči vodilne države, se vodilna država in država članica upravičenca o tem posvetujeta in preučita možnosti za nadaljnje ukrepanje v skladu z njunim nacionalnim pravom in postopki ter mednarodnim pravom.

6. Seznanjanje javnosti

6.1	Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi s temi smernicami seznanile vse osebe, ki so upravičene do njihove konzularne pomoči, zlasti prek potovalnih spletnih mest.

(1) Kar zadeva osebne podatke, ki se zbirajo in vodijo v smislu uporabe teh smernic, se uporabljajo ustrezna pravila EU, zlasti Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

12.12.2008

Uradni list Evropske unije

C 317/9

Menjalni tečaji eura (1)

11. decembra 2008

(2008/C 317/07)

1 euro=

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3215
JPY	japonski jen	120,67
DKK	danska krona	7,4503
GBP	funt šterling	0,88690
SEK	švedska krona	10,5800
CHF	švicarski frank	1,5737
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,2065
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,965
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	264,45
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7092
PLN	poljski zlot	3,9865
RON	romunski leu	3,9138
SKK	slovaška krona	30,175
TRY	turška lira	2,0504
AUD	avstralski dolar	1,9889
CAD	kanadski dolar	1,6383
HKD	hongkonški dolar	10,2417
NZD	novozelandski dolar	2,3990
SGD	singapurski dolar	1,9704
KRW	južnokorejski won	1 800,54
ZAR	južnoafriški rand	13,3991
CNY	kitajski juan	9,0540
HRK	hrvaška kuna	7,1818
IDR	indonezijska rupija	14 602,58
MYR	malezijski ringit	4,7138
PHP	filipinski peso	63,130
RUB	ruski rubelj	36,7912
THB	tajski bat	46,345
BRL	brazilski real	3,1663
MXN	mehiški peso	17,5615

(1)

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

12.12.2008

Uradni list Evropske unije

C 317/10

Sporočilo Komisije o smernicah za državno pomoč, ki dopolnjuje finančna sredstva Skupnosti za vzpostavitev pomorskih avtocest

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 317/08)

UVOD

V Beli knjigi iz leta 2001 z naslovom Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitve (1) je bila predstavljena zamisel o pomorskih avtocestah kot prevoznih storitvah visoke kakovosti, ki temeljijo na ladijskem prevozu na kratkih razdaljah. Pomorske avtoceste sestavljajo infrastruktura, objekti in storitve, ki povezujejo vsaj dve državi članici. Namen teh avtocest je premakniti velik delež tovornega transporta s cest na morje. Njihova uspešna vpeljava bo pripomogla k doseganju dveh glavnih ciljev evropske prometne politike, in sicer zmanjšati zastoje na cestah in omejiti posledice tovornega prometa za okolje. Vmesni pregled Bele knjige (2) je opozoril na vse večji problem zastojev na cestah, ki Skupnost stane približno 1 % BDP, in na nevarnost emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča promet, glede na doseganje ciljev iz Kjotskega protokola, kar potrjuje pomen pomorskih avtocest.

DOPOLNILNA DRŽAVNA POMOČ ZA PROJEKTE ZA VZPOSTAVITEV POMORSKIH AVTOCEST V OKVIRU PROGRAMA MARCO POLO II

V poglavju 10 Smernic Skupnosti za državno pomoč v pomorskemu prometu (3) je pod posebnimi pogoji dovoljena pomoč za začetek opravljanja nove ali izboljšane storitve ladijskega prevoza na kratkih razdaljah, ki traja največ tri leta in ima največjo dovoljeno intenzivnost 30 % stroškov poslovanja in 10 % stroškov za naložbe.

Drugi program „Marco Polo“ (v nadaljnjem besedilu „program Marco Polo II“), uveden z Uredbo (ES) št. 1692/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o uvedbi drugega programa „Marco Polo“ za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za večjo okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa (Marco Polo II) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1382/2003 (4) je eden od dveh instrumentov financiranja Skupnosti, s katerim se neposredno in izrecno financirajo pomorske avtoceste kot eden od petih ukrepov, ki se financirajo z namenom preprečevanja prometa ali premika prometa s cest. V okviru programa Marco Polo II se financira predvsem storitveni sektor pomorskih avtocest. Ta podpora se dodeli prek vsakoletnih razpisov za zbiranje predlogov, ki so namenjeni izvajalcem s tega področja. Dodeljeno finančno pomoč omejuje podpora, ki je na voljo v okviru programa Marco Polo. Finančna sredstva za pomorske avtoceste se lahko dodelijo tudi v okviru regionalne politike.

Na podlagi člena 5(1)(b) Uredbe št. (ES) 1692/2006 so ukrepi za vzpostavitev pomorskih avtocest v okviru programa Marco Polo II pod določenimi pogoji upravičeni do finančne pomoči Skupnosti z največjo dovoljeno intenzivnostjo 35 % skupnih stroškov za uvedbo in opravljanje prevozne storitve, in sicer za največ 60 mesecev, kot je določeno v točkah 1(a) in 2(a) stolpca B Priloge I.

V členu 7 Uredbe (ES) št. 1692/2006 je navedeno: Finančna pomoč Skupnosti za ukrepe iz programa ne preprečuje, da bi bila tem ukrepom dodeljena državna pomoč na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, če je ta pomoč združljiva z ureditvami o državni pomoči iz Pogodbe in v okviru kumulativnih omejitev, določenih za vsako vrsto ukrepov iz Priloge I.

Organi držav članic v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1692/2006 lahko torej dopolnijo finančno pomoč Skupnosti, tako da dodelijo lastna finančna sredstva projektom, ki jih izberejo na podlagi meril in postopkov iz navedene uredbe, in pri tem upoštevajo zgornje vrednosti, ki so določene v navedeni uredbi. Cilj člena 7 Uredbe (ES) št. 1692/2006 je omogočiti podjetjem, ki se zanimajo za projekt, da lahko računajo na vnaprej določen znesek javnih sredstev, ne glede na njihov izvor. V praksi se lahko zgodi, da finančna sredstva Skupnosti, dodeljena na podlagi Uredbe (ES) št. 1692/2006, niso zadostna, da bi lahko vsi izbrani projekti dobili največjo možno podporo. Če je kako leto predstavljeno veliko število upravičenih projektov, so lahko nekateri projekti financirani iz sredstev Skupnosti le v omejenem obsegu. Medtem ko bi veliko število izbranih projektov pomenilo uspešnost programa Marco Polo II, bi bil ta uspeh ogrožen, če bi udeležena podjetja umaknila predložen načrt projekta ali se v prihodnosti za tako predložitev ne bi odločila zaradi nezadostnih javnih sredstev, ki so potrebna za začetek opravljanja zadevnih storitev. Poleg tega je določitev vnaprej določenega zneska javnega financiranja, na katerega se je mogoče zanesti, bistvenega pomena za morebitne udeležence v projektih.

Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da zainteresirane strani in organi držav članic dvomijo o možnosti, da bi države članice lahko dodelile dopolnilno državno pomoč projektom v okviru programa Marco Polo II, ki bi presegala podporo, ki je dovoljena za ladijski prevoz na kratkih razdaljah na podlagi poglavja 10 smernic Skupnosti za državno pomoč v pomorskem prometu. Pogoji za upravičenost do pomoči iz smernic z državno pomoč v pomorskem prometu Skupnosti so rahlo razlikujejo od pogojev iz programa Marco Polo II. V smernicah je največja dovoljena intenzivnost določena na 30 % stroškov za poslovanje (v programu Marco Polo II pa na 35 % skupnih izdatkov), trajanje pomoči pa je omejeno na tri leta (v primerjavi s petimi leti v skladu s programom Marco Polo II). Takšne razlike so verjetno zmedle morebitne udeležence v ukrepih za vzpostavitev pomorskih avtocest.

Komisija zato meni, da bi morala biti najdaljše dovoljeno trajanje in največja dovoljena intenzivnost državne pomoči in financiranja Skupnosti za projekte, ki so bili izbrani na podlagi Uredbe, enaka. Kadar ni na voljo finančnih sredstev Skupnosti ali kadar del sredstev ni krit iz sredstev Skupnosti, Komisija na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe odobri državno pomoč za začetek izvajanja projektov za vzpostavitev pomorskih avtocest v okviru programa Marco Polo II, ta pomoč pa ima največjo dovoljeno intenzivnost 35 % stroškov za poslovanje in traja največ pet let (5). Enako velja za projekte, izbrane v okviru programa Marco Polo II, za katere se finančna sredstva zagotovijo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (6) ali Kohezijskega sklada (7).

Začetna pomoč za stroške poslovanja ne sme presegati zgoraj navedenega trajanja in intenzivnosti, ne glede na vir financiranja. Pomoč se ne sme kopičiti z nadomestili za izpolnjevanje obveznosti javne službe. Komisija poleg tega opozarja, da smejo biti upravičeni stroški kriti le iz enega od dveh finančnih instrumentov Skupnosti.

10.	Države članice bodo Komisijo morale obvestiti o državni pomoči, ki jo nameravajo na podlagi tega sporočila dodeliti projektom, izbranim na podlagi Uredbe (ES) št. 1692/2006.

DOPOLNILNA DRŽAVNA POMOČ ZA PROJEKTE ZA VZPOSTAVITEV POMORSKIH AVTOCEST V OKVIRU VSEEVROPSKEGA PROMETNEGA OMREŽJA (TEN-T)

11.

Člen 12a Odločbe št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (8) navaja, da je namen vseevropskega omrežja pomorskih avtocest skoncentrirati pretok tovora na računalniško podprte morske poti, tako da se izboljšajo obstoječe pomorske povezave ali vzpostavijo nove, funkcionalne, redne in pogoste pomorske povezave za prevoz blaga med državami članicami in s tem zmanjšajo zastoji na cestah in/ali izboljša dostop do obrobnih in otoških regij ter držav. Vseevropsko omrežje pomorskih avtocest morajo sestavljati objekti in infrastruktura, ki zajemajo vsaj dve pristanišči v dveh različnih državah članicah.

12.

Smernice Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja se nanašajo na podporo Skupnosti za razvoj infrastrukture, kar zajema tudi pomorske avtoceste. V drugi alinei člena 12a(5) Odločbe št. 1692/96/ES je predvideno, da je projektu mogoče dodeliti pomoč Skupnosti za začetek izvajanja projekta brez poseganja v člena 87 in 88 Pogodbe. Ta pomoč se lahko dodeli, če je nujna za finančno sposobnost za preživetje projekta. V praksi se lahko zgodi, da konzorcij pristanišč in izvajalcev, ki predloži načrt projekta, utrpi izgubo na začetku opravljanja storitev pomorskih avtocest.

13.

Pomoč za začetek izvajanja projekta je na podlagi smernic Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja omejena na ustrezno utemeljene stroške kapitala, kar pomeni pomoč za naložbe. To lahko vključuje amortizacijo ladij, ki so predvidene za opravljanje storitve (9). V skladu s smernicami Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja je začetna pomoč omejena na dve leti z največjo dovoljeno intenzivnostjo 30 %.

14.

Države članice lahko pri projektih vseevropskega prometnega omrežja zagotovijo finančna sredstva, če financiranje Skupnosti ni na voljo. Vendar se druga alinea člena 12a(5) Odločbe št. 1692/96/ES v primeru pomoči za začetek izvajanja storitev ladijskega prevoza sklicuje na določbe o državni pomoči iz Pogodbe. Države članice lahko zato zagotovijo dopolnilno pomoč, če financiranje Skupnosti ni na voljo, vendar morajo pri tem spoštovati pravila o državni pomoči. Ker poglavje 10 smernic za državno pomoč v pomorskem prometu navaja, kako uporabljati pravila o državni pomoči pri vprašanju pomoči za ladijski prevoz, se to poglavje uporablja za dopolnilno državno pomoč. Smernice Skupnosti za državno pomoč v pomorskem prometu pa dovoljujejo pomoč za naložbe z največjo dovoljeno intenzivnostjo 10 % v obdobju treh let. Če je projekt za vzpostavitev pomorskih avtocest izbran kot projekt v okviru vseevropskega prometnega omrežja, vendar zanj ni dodeljena najvišja možna pomoč Skupnosti za naložbe (tj. 30 % v obdobju dveh let), se zato lahko zgodi, da javna podpora ne bo dosegla najvišjega možnega zneska, če nacionalna državna pomoč ne sme presegati 10 % v obdobju treh let, kot je dovoljeno v smernicah Skupnosti za državno pomoč v pomorskem prometu. Poleg tega razlika v najdaljšem dovoljenem trajanju obeh pomoči (dve leti v skladu z Odločbo št. 1692/96/ES in tri leta v skladu s smernicami Skupnosti za državno pomoč v pomorskem prometu) lahko povzroči negotovost in zmedo. Zaradi jasnosti in da bi omogočili vnaprej določeno javno podporo podjetjem, ki sodelujejo v projektih za vzpostavitev pomorskih avtocest v okviru vseevropskega prometnega omrežja, mora biti največja dovoljena intenzivnost in najdaljše dovoljeno trajanje dopolnile državne pomoči, ki jo zagotovijo države članice, enaka največji dovoljeni intenzivnosti in najdaljšemu dovoljenemu trajanju financiranja Skupnosti.

15.

Kadar ni na voljo finančnih sredstev Skupnosti za pomoč za začetek izvajanja projekta ali kadar del sredstev ni krit iz sredstev Skupnosti, bo Komisija zato na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe dovolila državno pomoč za naložbe z največjo dovoljeno intenzivnostjo 30 % in najdaljšim dovoljenim trajanjem dveh let za projekte, ki ustrezajo členu 12a Odločbe št. 1692/96/ES in so izbrani v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (10). Enako velja, kadar se države članice odločijo, da bodo projekt financirale iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ali Kohezijskega sklada.

16.

Začetna pomoč za naložbe ne sme presegati trajanja in intenzivnosti, ki sta določena v prejšnji točki, ne glede na vir financiranja. Pomoč se ne sme kopičiti z nadomestili za izpolnjevanje obveznosti javne službe. Komisija poleg tega opozarja, da smejo biti upravičeni stroški kriti le iz enega od dveh finančnih instrumentov Skupnosti.

17.	Države članice bodo Komisijo morale obvestiti o državni pomoči, ki jo nameravajo na podlagi tega sporočila dodeliti projektom, izbranim na podlagi Uredbe (ES) št. 680/2007.

UPORABA

18.	Komisija bo uporabljala smernice, navedene v tem sporočilu, od dneva po dnevu objave v Uradnem listu Evropske unije.

(1) COM(2001) 370.

(2) COM(2006) 314 končno: Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino – Vmesni pregled bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001.

(3) Sporočilo Komisije C(2004) 43 (UL C 13, 17.1.2004, str. 3).

(4) UL L 328, 24.11.2006, str. 1.

(5) Poudariti je treba, da se klavzula iz Priloge I(2)b) uredbe o programu Marco Polo II (o omejitvah financiranja na podlagi tovora, ki je dejansko umaknjen s cest) uporablja za financiranje Skupnosti, vendar ne za dopolnilno državno pomoč, obravnavano v tem sporočilu.

(6) Uredba (ES) št. 1080/2006 z dne 5. julija 2006 (UL L 210, 31.7.2006, str. 1).

(7) Uredba (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 (UL L 210, 31.7.2006, str. 79).

(8) UL L 228, 9.9.1996, str. 1.

(9) Priročnik z dne 28. februarja 2005, izdan v povezavi z razpisom za zbiranje predlogov za TEN-T 2005; odstavek 4.3 (začetna pomoč v zvezi s stroški kapitala).

(10) UL L 162, 22.6.2007, str. 1.

12.12.2008

Uradni list Evropske unije

C 317/13

DRŽAVNA POMOČ – FRANCIJA

Državna pomoč št. C 31/08 (prej N 681/06) – Pomoč za reševanje družbe „Volailles du Périgord“

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2008/C 317/09)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 16. julija 2008 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Francijo o svoji odločitvi, da bo začela postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedeno pomočjo.

Zainteresirane strani lahko pošljejo svoje pripombe v roku enega meseca od dneva objave tega povzetka in priloženega pisma na naslednji naslov:

Commission européenne

Direction générale de l'agriculture et du développement rural

Direction M. Législation agricole

Unité M.2. Conditions de concurrence

Rue de la Loi 130 5/94A

B-1049 Bruxelles

Telefaks: (32-2) 296 76 72

Te pripombe se posredujejo Franciji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

Francija je po elektronski pošti z dne 13. oktobra 2006 obvestila Komisijo o svoji nameri, da dodeli pomoč za reševanje družbi z neomejeno odgovornostjo „Volailles du Périgord“ v 100-odstotni lasti družine Gaye, ki je bila z 236 zaposlenimi v letu 2006 največji delodajalec na območju Terrasson. Leta 2006 je družba ustvarila letni promet okoli 52 milijonov EUR. V obdobju, ko je Komisija sprejela svojo odločitev, se je družba ukvarjala z zakolom piščancev in puranov. Zaradi izbruha aviarne influence je imela družba v letu 2007 strukturni primanjkljaj.

Komisija je z dopisom C(2007) 3564 z dne 19. julija 2007 odobrila to pomoč. Trajanje pomoči je bilo določeno na šest mesecev. Znesek pomoči je bil določen na 1 milijon EUR v obliki vračljivih predplačil. Obrestna mera je bila enaka referenčni obrestni meri Komisije, ki se je uporabljala v času dodelitve predplačila.

Ob obvestilu glede pomoči za reševanje so se francoski organi zavezali, da bodo Komisiji najmanj v šestih mesecih po tem, ko je odobrila pomoč za reševanje, predložili načrt za prestrukturiranje, načrt za likvidacijo ali dokazilo, da je bilo predplačilo v celoti povrnjeno.

Z dopisom C(2007) 3564 z dne 19. julija 2007 je Komisija določila, da pomoč v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe velja za združljivo s skupnim trgom.

Komisija je pomoč preučila glede na smernice, ki so se uporabljale na datum obvestila, se pravi Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijstvu 2000/C 28/02 in Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah 2004/C 244/02.

V skladu s točko 25(a) Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah mora biti pomoč likvidnostna pomoč v obliki poroštev za posojilo ali v obliki posojil z obrestno mero, ki je vsaj primerljiva z obrestno mero, ki jo plačujejo zdrava podjetja, in zlasti z referenčnimi merami, ki jih je sprejela Komisija. Vsako posojilo je treba odplačati in vsako poroštvo mora prenehati v obdobju največ 6 mesecev po izplačilu prvega obroka podjetju.

Odobrena pomoč je morala biti izplačana v obliki vračljivega predplačila z letno obrestno mero, ki je enaka referenčni obrestni meri Komisije v trenutku dodelitve predplačila (4,62 % od 1. julija 2007). Francoski organi so navedli, da bo posojilo vrnjeno v šestih mesecih od prvega zneska posojila, nakazanega podjetju. V skladu s točko 25(c) Smernic, ki določa, da se Komisiji predloži načrt za prestrukturiranje ali načrt za likvidacijo ali dokazilo, da je bilo posojilo v celoti povrnjeno, najkasneje šest mesecev po odobritvi ukrepa pomoči za reševanje, v primeru nepriglašene pomoči pa po prvem izvajanju tega ukrepa, se je francoska vlada zavezala, da bo Komisiji predložila načrt za prestrukturiranje ali načrt za likvidacijo ali dokazilo, da je bilo posojilo v celoti povrnjeno, najkasneje šest mesecev po odobritvi ukrepa pomoči za reševanje.

Rok šestih mesecev je potekel 19. januarja 2008, vendar Komisija ni prejela zahtevanih dokumentov. Komisija je Francijo na njeno obveznost opozorila z dopisom z dne 7. maja 2008. Do danes francoski organi niso poslali niti načrta za prestrukturiranje niti načrta za likvidacijo niti dokazila, da je bilo posojilo v celoti povrnjeno.

Francija ni poslala dokumentov, ki jih zahteva točka 27 Smernic.

Zaradi vseh navedenih razlogov na tej stopnji Komisija meni, da je verjetno, da je bila državna pomoč, odobrena in dodeljena družbi „Volailles du Périgord“, nezakonito podaljšana prek šest mesecev in dvomi o skladnosti zadevnega ukrepa s skupnim trgom.

Zato se je Komisija v skladu s točko 27 Smernic 2004/C 244/02 odločila, da začne postopek iz člena 88(2) Pogodbe.

V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 se lahko vse nezakonite pomoči izterjajo od prejemnika.

BESEDILO DOPISA

„Par la présente, la Commission a l'honneur d'informer la France qu'après avoir examiné les informations sur l'aide citée en objet, elle a décidé d'ouvrir la procédure prévue à l'article 88, paragraphe 2, du traité CE.

1. PROCÉDURE

(1)

Par e-mail du 13 octobre 2006, enregistré le jour même, la Représentation permanente de la France auprès de l'Union européenne a notifié la mesure citée en objet à la Commission, conformément à l'article 88, paragraphe 3, du traité. Des renseignements complémentaires ont été envoyés par courriers électroniques du 21 mars 2007 et du 31 mai 2007, enregistrées le jour même.

(2)	Par lettre C(2007) 3564 du 19 juillet 2007 la Commission a autorisé l'aide susmentionnée. La durée de cette aide a été fixée à six mois.

(3)

Lors de la notification de l'aide au sauvetage les autorités françaises se sont engagées à ce qu'un plan de restructuration, un plan de liquidation ou la preuve que l'avance a été intégralement remboursée soit soumis à la Commission au plus tard six mois après l'autorisation de l'aide au sauvetage par la Commission. Ce délai a expiré le 19 janvier 2008 sans que la Commission ait reçu un des documents requis.

(4)

Par lettre du 7 mai 2008 la Commission a demandé à la France de produire les documents requis dans les plus brefs délais et a annoncé qu'à défaut elle sera obligée d'ouvrir la procédure prévue à l'article 88, paragraphe 2 du traité, en conformité avec le point 27 des lignes directrices communautaires concernant les aides d'État au sauvetage et à la restructuration d'entreprises en difficulté (1).

(5)	La France a omis de communiquer un plan de restructuration ou un plan de liquidation ou la preuve que l'avance a été remboursée intégralement jusqu'à ce jour.

2. DESCRIPTION DE LA MESURE

2.1. Intitulé de l'aide

(6)	Aide au sauvetage de la société “Volailles du Périgord”.

2.2. Durée

(7)

Six mois.

2.3. Budget

(8)	1 million d'euros.

2.4. Bénéficiaires

(9)	Société en nom collectif (SNC). La société a été créée en 1910. Selon les informations fournies par les autorités françaises lors de la notification le 13 octobre 2006 et des courriers électroniques du 21 mars 2007 et du 31 mai 2007, elle est détenue à 100 % par la famille Gaye.

(10)	La société employait début 2006 236 salariés et réalisait un chiffre d'affaires annuel de quelque 52 millions d'euros. Selon les informations fournies en 2006, elle est le premier employeur de la zone de Terrasson.

(11)

Selon les informations fournies, Volailles du Périgord est active dans l'abattage de poulets et dindes. La société vend la majeure partie de ses produits aux grandes et moyennes surfaces (GMS) en France (dont 60 % sous sa marque propre “Le Croquant” et 40 % sous marques de distributeurs). 70 % de ses produits sont vendus comme découpes, le reste comme volailles entières et prêtes à cuire. Le poulet constitue 46 % de ses produits vendus (dont 80 % en label rouge). L'export de la société est marginal.

(12)	La Société SNC Volailles du Périgord avait connu une croissance rapide au cours de la décennie 1990-2000 et atteignait en 2001/2002 avec quelques 280 salariés et 50 millions d'euros de chiffres d'affaires un résultat d'exploitation de 1,8 million d'euros.

(13)

Selon les mêmes informations cette croissance avait été pourtant mal contrôlée, en raison, notamment, d'un management sous dimensionné et d'une orientation commerciale vers le Hard Discount. D'après les autorités françaises, ces fragilités se sont exprimées pleinement à l'occasion du retournement de conjoncture qui a eu pour effet que la société était devenue structurellement déficitaire.

(14)

Les pertes d'exploitation cumulées sur les trois exercices 2002/2003-2004/2005 s'étaient élevées à 5,3 millions d'euros. La direction de l'entreprise avait réagi en agissant sur la productivité, en maîtrisant mieux la masse salariale et le recours au personnel extérieur et en comprimant des services et charges externes. D'après ces mêmes informations, ces mesures prises avaient permis un résultat d'exploitation équilibré pour le dernier semestre 2005. Parallèlement, les actionnaires avaient injecté 3 millions d'euros en comptes courants pour soutenir la trésorerie.

(15)

La crise de la grippe aviaire a fortement frappé l'entreprise déjà fragile. Le chiffre d'affaires net a baissé de quelques 5 millions d'euros sur l'exercice 2005/2006 par rapport à l'exercice précédent. La perte de l'exploitation s'est élevée à quelques 168 000 EUR. D'après les informations fournies par les autorités françaises, la trésorerie a continué à se dégrader en raison de la perte et de l'accroissement des stocks de volailles congelées. Le stock en volailles congelées s'élevait au 30 juillet 2006 à quelques 0,9 million d'euros, soit presque 12 % de l'actif total.

(16)

Dans leur e-mail du 21 mars 2007, les autorités françaises ont indiqué que la société avait pu se financer depuis le 1er semestre 2006 par un recours au découvert bancaire qui, au 28 février 2007, s'était élevé à 1 986 460 EUR. Selon les informations fournies dans le même courrier électronique, ce découvert avait été consenti dans l'attente du versement de l'aide au sauvetage. En cas de non versement de cette aide, il serait devenu exigible et aurait entraîné la déclaration de cessation de paiements et le dépôt de bilan de la société.

(17)	Selon le plan de trésorerie pour le deuxième semestre 2007 le besoin en trésorerie de la société avait atteint quelques 1,2 millions d'euros au mois de juillet et devait, selon les prévisions, légèrement baisser pendant la seconde moitié de l'année 2007.

2.5. Base juridique

(18)	Circulaire du ministre de l'agriculture et de la pêche DPEI/SDEPA/C2006-4019 du 15 mars 2006.

2.6. Description de l'aide

(19)	L'aide de 1 million d'euros devait être apportée par des avances remboursables et versées, pour partie, par l'État (850 000 EUR) et, pour partie, par le Conseil régional d'Aquitaine (150 000 EUR).

(20)	Les autorités françaises ont confirmé que le taux d'intérêt appliqué serait le taux de référence de la Commission applicable à l'époque de l'attribution de l'avance.

3. APPRÉCIATION

(21)

La Commission a examiné l'aide à la lumière des lignes directrices applicables à la date de la notification, c'est-à-dire les lignes directrices de la Communauté concernant les aides d'État dans le secteur agricole 2000/C 28/02 (2) et les lignes directrices communautaires concernant les aides d'État au sauvetage et à la restructuration d'entreprises en difficulté 2004/C 244/02 (3).

(22)	Par lettre C(2007) 3564 du 19 juillet 2007 elle a décidé de considérer l'aide comme compatible avec le marché commun en application de l'article 87, paragraphe 3, point c) du traité.

(23)

Selon le point 25(a) des lignes directrices communautaires concernant les aides d'État au sauvetage et à la restructuration d'entreprises en difficulté les aides doivent consister en des aides de trésorerie sous forme de garanties de crédits ou de crédits, soumis à un taux au moins comparable aux taux observés pour des prêts à des entreprises saines, et notamment aux taux de référence adoptés par la Commission. Tout prêt doit être remboursé et toute garantie doit prendre fin dans un délai de six mois au maximum à compter du versement de la première tranche à l'entreprise.

(24)	L'aide approuvée devait prendre la forme d'une avance remboursable soumise à un taux d'intérêt annuel égal au taux de référence de la Commission applicable au moment de l'attribution de l'avance (4,62 % à partir du 1er juillet 2007).

(25)

Les autorités françaises ont indiqué que le prêt serait remboursé dans les six mois à compter du premier versement de sommes prêtées à l'entreprise. En conformité avec les dispositions du point 25 c) des lignes directrices, qui prévoient que soit un plan de restructuration, soit un plan de liquidation soit la preuve que le prêt a été intégralement remboursé soit soumis à la Commission au plus tard six mois après l'autorisation de l'aide au sauvetage ou, dans le cas d'une aide non notifiée, à compter de la première mise en œuvre de la mesure en question, le gouvernement français s'était engagé à ce qu'un plan de restructuration, un plan de liquidation ou la preuve que l'avance a été intégralement remboursée soit soumis à la Commission au plus tard six mois après l'autorisation de l'aide au sauvetage par la Commission.

(26)

Le délai de six mois a expiré le 19 janvier 2008 sans que la Commission ait reçu les documents requis. La Commission a rappelé à la France son engagement par lettre du 7 mai 2008. Jusqu'à ce jour les autorités françaises n'ont envoyé ni un plan de restructuration, ni plan de liquidation, ni preuve que l'avance a été intégralement remboursée.

(27)	La France a donc omis de communiquer les documents requis par le point 27 des lignes directrices.

4. CONCLUSION

Pour l'ensemble de ces raisons, à ce stade, la Commission pense qu'il est probable que l'aide d'État approuvée accordée à la société “Volailles du Périgord” ait été illégalement prolongée au-delà du délai de 6 mois, et a des doutes sur la compatibilité de la mesure en cause avec le marché commun.

En conséquence, la Commission à décidé d'ouvrir la procédure formelle d'examen au sens de l'article 88, paragraphe 2, du traité CE et du Règlement (CE) no 659/1999 du Conseil.

(28)

La Commission invite la France, dans le cadre de la procédure de l'article 88, paragraphe 2, du traité CE, à présenter ses observations et à fournir des informations sur la situation actuelle de la société “Volailles du Périgord” et à fournir soit un plan de restructuration, soit un plan de liquidation ou la preuve que le prêt a été intégralement remboursé, dans un délai d'un mois à compter de la date de réception de la présente.

(29)	Elle invite vos autorités à transmettre immédiatement une copie de cette lettre au bénéficiaire de l'aide.

(30)	La Commission rappelle à la France l'effet suspensif de l'article 88, paragraphe 3, du traité CE et se réfère à l'article 14 du règlement (CE) no 659/1999 du Conseil qui prévoit que toute aide illégale pourra faire l'objet d'une récupération auprès de son bénéficiaire.

(31)

Par la présente, la Commission avise la France qu'elle informera les intéressés par la publication de la présente lettre et d'un résumé de celle-ci au Journal Officiel de l'Union Européenne. Elle informera également les intéressés dans les pays de l'AELE signataires de l'accord EEE par la publication d'une communication dans le supplément EEE du Journal officiel, ainsi que l'autorité de surveillance de l'AELE en leur envoyant une copie de la présente. Tous les intéressés susmentionnés seront invités à présenter leurs observations dans le délai d'un mois à compter de la date de cette publication.“

(1) JO C 244 du 1.10.2004, p. 2.

(2) JO C 28 du 1.2.2000.

(3) JO C 244 du 1.10.2004.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 317

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 51 12. december 2008

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2008/C 317/01	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora	1

2008/C 317/02	Sporočilo Komisije o poizvedbi in registraciji v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 (REACH) snovi, ki so bile zakonito na trgu pred 1. junijem 2008, vendar niso imele statusa snovi v postopnem uvajanju ( 1 )	2

2008/C 317/03	Obvestilo v skladu s členom 12(5)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, v zvezi z informacijami carinskih organov držav članic glede uvrščanja blaga v carinsko nomenklaturo	3

2008/C 317/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.5317 – IBM/ILOG) ( 1 )	5

2008/C 317/05	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.5241 – American Express/Fortis/Alpha Card) ( 1 )	5

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2008/C 317/09	Državna pomoč – Francija – Državna pomoč št. C 31/08 (prej N 681/06) – Pomoč za reševanje družbe Volailles du Périgord – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES	13

2008/C 317/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5324 – Centrica/Segebel) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	17

2008/C 317/11	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5385 – Avnet/Abacus) ( 1 )	18

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Svet
2008/C 317/06	Smernice Evropske unije o izvajanju koncepta vodilne države za konzularne zadeve	6

	Komisija
2008/C 317/07	Menjalni tečaji eura	9

2008/C 317/08	Sporočilo Komisije o smernicah za državno pomoč, ki dopolnjuje finančna sredstva Skupnosti za vzpostavitev pomorskih avtocest ( 1 )	10


2008/C 317/12	Opomba bralcu(glej notranjo stran zadnje strani ovitka)	s3


	(1) Besedilo velja za EGP