ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 253

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 51
4. oktober 2008


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

RESOLUCIJE

 

Svet

2008/C 253/01

Resolucija Sveta z dne 25. septembra 2008 o celovitem evropskem načrtu za preprečevanje ponarejanja in piratstva

1

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2008/C 253/02

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

3

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2008/C 253/03

Sklep Sveta z dne 25. septembra 2008 o imenovanju članov in nadomestnih članov Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev

7

 

Komisija

2008/C 253/04

Menjalni tečaji eura

12

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2008/C 253/05

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja ( 1 )

13

2008/C 253/06

Podatki, ki jih predložijo države članice v zvezi z državno pomočjo, dodeljeno z Uredbo Komisije (ES) št. 68/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje ( 1 )

17

 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Komisija

2008/C 253/07

Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/30/08 – Akcija 4.6 – Partnerstva – Program Mladi v akciji

19

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

 

Komisija

2008/C 253/08

Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov

22

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

 

Komisija

2008/C 253/09

Državna pomoč – Nemčija – Državna pomoč št. C 27/08 (prej N 426/05) – Nemčija – EverQ (dodatek za MSP) – Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )

23

2008/C 253/10

Državna pomoč – Švedska – Državna pomoč št. C 33/08 (prej N 732/07) – Obsežna pomoč za R&R za Volvo Aero – GEnx – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )

31

 

2008/C 253/11

Opomba bralcu(glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

RESOLUCIJE

Svet

4.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/1


RESOLUCIJA SVETA

z dne 25. septembra 2008

o celovitem evropskem načrtu za preprečevanje ponarejanja in piratstva

(2008/C 253/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

1.

UPOŠTEVAJOČ strateško poročilo Komisije (1) in novi cikel prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta (2008–2010), ki ga je/s katerim je 14. marca 2008 začel Evropski svet;

2.

POUDARJAJOČ, da je bila Evropska unija pozvana, naj s tem v zvezi nadaljuje svoja prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti sistema zaščite pravic intelektualne lastnine, da bi se učinkoviteje borili proti ponarejanju/da bi učinkoviteje preprečevali ponarejanje;

3.

POUDARJAJOČ, da je treba spoštovati temeljne svoboščine notranjega trga in izboljšati njegovo delovanje;

4.

OPOZARJAJOČ na dejstvo, da je za preprečevanje ponarejanja in piratstva, zlasti na mejah Evropske unije, pomembna uskladitev obstoječih pravic intelektualne lastnine in pravic industrijske lastnine na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti;

5.

UPOŠTEVAJOČ instrumente Skupnosti, sprejete za boj proti ponarejanju in piratstvu/preprečevanje ponarejanja in piratstva, predvsem Direktivo 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in Uredbo (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine;

6.

UPOŠTEVAJOČ tudi spremenjeni predlog direktive o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;

7.

UPOŠTEVAJOČ večstranske pobude za boj proti ponarejanju in piratstvu/preprečevanje ponarejanja in piratstva, ki so jih oblikovali predvsem Svetovna trgovinska organizacija, Svetovna carinska organizacija, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Svetovna zdravstvena organizacija in G8 (proces iz Heiligendamma);

8.

UPOŠTEVAJOČ strategijo za zagotovitev spoštovanja pravic intelektualne lastnine v tretjih državah (2);

9.

UPOŠTEVAJOČ poročilo OECD o gospodarskih učinkih ponarejanja in piratstva, zlasti njene ocene na podlagi carinskih zasegov v državah OECD, da je bila vrednost mednarodne trgovine s ponarejenimi in piratskimi izdelki v letu 2005/da je bila mednarodna trgovina s ponarejenimi in piratskimi izdelki v letu 2005 vredna približno 200 milijard USD, kar nakazuje, da bi lahko celotna vrednost trgovine s ponarejenimi ali piratskimi izdelki ta znesek presegla za več sto milijard dolarjev, ter ob upoštevanju njenih priporočil za okrepitev sodelovanja med vladami in industrijo;

10.

ZAVEDAJOČ se dejstva, da sta ponarejanje in piratstvo zlasti v globaliziranem gospodarstvu za konkurenčnost Evropske unije, njena podjetja, ustvarjalce in potrošnike resno dejstvo/resen problem, katerega nenehna rast je zaskrbljujoča/katerega obseg zbuja vedno večjo skrb; ob zavedanju, da je ta pojav zelo razširjen tudi na internetu; ob zavedanju o nevarnosti, ki jo predstavljajo ponarejeni izdelki za zdravje in varnost državljanov;

11.

POUDARJA, da je pomembno zaščititi pravice intelektualne lastnine, ki so temelj za spodbujanje kulture in njene raznovrstnosti, ter izkoristiti raziskave, inovacije in ustvarjalnost evropskih podjetij, predvsem malih in srednje velikih, da bi podprli rast in delovna mesta v Evropski uniji ter razvili evropsko konkurenčnost po svetu;

12.

SE ob tem ZAVEDA, da je treba inovativnim podjetjem ponuditi sredstva, da bi čim bolje zaščitila svoje izume in jih karseda izkoristila; opozarja na prednosti patenta Skupnosti in sodnega sistema za patente, da bi uporabniki v Uniji dobili sredstva za uveljavljanje svojih pravic intelektualne lastnine;

13.

POUDARJA, da je treba vse zainteresirane strani spodbuditi, naj povečajo učinkovitost vseh instrumentov za zaščito intelektualne lastnine in boj proti ponarejanju in piratstvu/preprečevanje ponarejanja in piratstva na notranjem trgu in na mednarodni ravni; opozarja, da so ti ukrepi v skladu s temeljnimi pravicami in splošnimi načeli prava Skupnosti, kot sta zaščita osebnih podatkov in zaščita lastninske pravice;

14.

POZDRAVLJA sporočilo Komisije z dne 16. julija 2008 o izvajanju strategije za pravice industrijske lastnine v Evropi, zlasti kar zadeva uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic:

pobude carin za boj proti ponarejanju in piratstvu/preprečevanje ponarejanja in piratstva na mejah Evropske unije in zunaj nje,

ukrepe, ki dopolnjujejo zakonodajo in katerih namen je spodbujati spreminjanje razumevanja javnosti glede pojava ponarejanja in piratstva, boljše poznavanje tega pojava, boljše sodelovanje med udeleženci/akterji v državah članicah, vzpostavitev učinkovite mreže za upravno sodelovanje med državami članicami, ki bi omogočila ukrepanje po vsej Evropi, ter spodbujanje javno-zasebnih partnerskih sporazumov in sklepanje sporazumov v industriji na evropski ravni, da bi se zmanjšala piratstvo in prodaja ponarejenih izdelkov prek interneta,

preučitev možnosti za boljše čezmejno izvrševanje sodb,

ukrepe, katerih namen je uveljaviti pravice intelektualne lastnine v tretjih državah z rednim nadzorom, s spodbujanjem učinkovite zaščite teh pravic v dvostranskih trgovinskih sporazumih in tesnejšim sodelovanjem v okviru rednega dialoga s tretjimi državami, predvsem s tistimi z visoko stopnjo ponarejanja in piratstva,

prizadevanja za večstranski trgovinski sporazum o boju proti ponarejanju/preprečevanju ponarejanja (ACTA);

15.

POZIVA Komisijo, naj ukrepa v skladu s temi smernicami tako, da:

vzpostavi evropski observatorij za ponarejanje in piratstvo ter opredeli način njegovega delovanja in podrobna pravila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na finance, za njegovo vzpostavitev, observatorij, ki bo temeljil na obstoječih strukturah Komisije, naj bi s pomočjo podatkov, ki jih bosta prostovoljno posredovala javni in zasebni sektor, omogočal redno ocenjevanje razsežnosti ponarejanja in piratstva ter podrobnejšo analizo teh pojavov,

obvešča, zlasti prek interneta, o primerih ponarejanja in piratstva tiste, ki sodelujejo v boju proti obema pojavoma/si prizadevajo za preprečevanje obeh pojavov,

oblikuje ukrepe za večjo ozaveščenost in komuniciranje s tistimi, ki so vključeni v boj proti ponarejanju in piratstvu/si prizadevajo za preprečevanje ponarejanja in piratstva, ter s potrošniki, vključno z najmlajšimi potrošniki, in sicer tudi z dejavnostmi ob evropskem dnevu ozaveščenosti o nevarnostih ponarejanja in s pripravo operativnih navodil;

16.

POZIVA Komisijo in države članice, naj v okviru svojih zadevnih pristojnosti zagotovijo vsa sredstva, primerna za učinkovit boj proti ponarejanju in piratstvu/učinkovito preprečevanje ponarejanja in piratstva, in naj predvsem:

predložijo načrt carine za boj proti piratstvu/preprečevanje piratstva za obdobje 2009–2012, ki daje prednost izmenjavi informacij z uporabo elektronskih sistemov( v celoti), razvoju sodelovanja med zadevnimi organi, zlasti na mejah, v prvi vrsti med carinskimi organi, ter razvijanju sodelovanja z imetniki pravic; pregledajo carinsko zakonodajo in ocenijo, katere izboljšave v zakonodajnem okviru so potrebne za boljše ukrepanje proti ponarejanju potrošnikom nevarnih izdelkov in dvig ozaveščenosti o nevarnostih tega pojava,

vzpostavijo mrežo za hitro izmenjavo informacij o ponarejenih izdelkih in storitvah, predvsem z okrepitvijo čezmejnega upravnega sodelovanja ter ob podpori nacionalnih kontaktnih točk//točk za stike/točk za navezavo stikov in sodobnih orodij za izmenjavo informacij,

spodbudijo usklajevanje med institucijami, vključenimi v boj proti ponarejanju in piratstvu//ki si prizadevajo za preprečevanje ponarejanja in piratstva/ki sodelujejo pri preprečevanju ponarejanja in piratstva, zlasti z izmenjavo dobrih praks med nacionalnimi upravami,

preučijo učinkovitost pravnega okvira za uveljavitev pravic intelektualne lastnine,

predložijo ustrezne predloge, s katerimi bi spodbujali partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem v boju proti ponarejanju in piratstvu/pri preprečevanju ponarejanja in piratstva, priporočijo dobre prakse, predvsem v zvezi z internetno prodajo, in spodbujajo sodelovanje med strokovnjaki,

okrepijo zaščito pravic intelektualne lastnine na mednarodni ravni; pri sklepanju dvostranskih in večstranskih sporazumov z Evropsko unijo spodbujajo vključitev določb o pravicah intelektualne lastnine in ob tem v celoti upoštevako pravni red Skupnosti ter prispevajo k izvajanju teh določb; dejavno sodelujejo pri pogajanjih za sklenitev večstranskega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju/preprečevanje ponarejanja, tudi tako, da si prizadevajo za pravočasno vzpostavitev projektne skupine (task force), pristojne za preučitev izvajanja sporazuma; spodbujajo to temo pri dialogu med Evropsko unijo in tretjimi državami ter pri ukrepih sodelovanja s tretjimi državami.


(1)  Sporočilo Komisije Evropskemu svetu „Strateško poročilo o prenovljeni lizbonski strategiji za rast in delovna mesta: uvedba novega cikla (2008–2010). Ohranjevanje hitrosti sprememb“ COM(2007) 803 konč.

(2)  UL C 129, 26.5.2005, str. 3.


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

4.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/3


Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 253/02)

Datum sprejetja odločitve

23.7.2008

Št. pomoči

N 31/08

Država članica

Avstrija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Pilotprojekt zur Entwicklung von intermodalen Verkehren auf der Wasserstraße Donau 2008-2014

Pravna podlaga

Richtlinien: Pilotprogramm zur Entwicklung von intermodalen Verkehren und zur Förderung von Projekten im kombinierten Verkehr auf der Wasserstraße Donau

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Spodbujanje prehoda cestnega prometa na celinsko plovbo v donavskem koridorju in spodbujanje zasebnih pobud za inovativne in visokokakovostne storitve celinske plovbe

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Letna proračunska sredstva: 1 mio EUR. Skupni proračun: 6 mio EUR

Intenzivnost

Do 48 % izognjenih zunanjih stroškov

Trajanje

6 let: 2008-2014

Gospodarski sektorji

Celinska plovba

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

22.7.2008

Št. pomoči

N 38/08

Država članica

Španija

Regija

Asturias

Naziv (in/ali ime upravičenca)

R & D Aid scheme for strategic projects in Asturias 2008-2010

Pravna podlaga

Resolución de 3 de diciembre de 2007, de la Consejería de Educación y Ciencia, por la que se convocan ayudas para la ejecución de proyectos estratégicos durante el período 2008-2010 en el marco del Plan de Ciencia Tecnología e Innovación (PCTI) de Asturias 2006-2009

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Raziskave in razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 10 mio EUR

Intenzivnost

75 %

Trajanje

Do 31.12.2010

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Consejería de Educación y Ciencia del Gobierno del Principado de Asturias

Plaza de España, no 5

E-33007 Oviedo

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

10.6.2008

Št. pomoči

N 47/08

Država članica

Avstrija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Förderung der Stromerzeugung aus erneuerbaren Energiequellen nach dem österreichischen Ökostromgesetz (Erhöhung der Einspeisetarife)

Pravna podlaga

Ökostromgesetz, BGBL I Nr. 19-2002 idF. BGBL I Nr. 105-2006

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Varstvo okolja, obnovljivi viri energije

Oblika pomoči

Dodatek k tarifi za dovajanje toka

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 20 mio EUR

Skupni znesek načrtovane pomoči: 20 mio EUR

Intenzivnost

Trajanje

1.1.2008-31.12.2008

Gospodarski sektorji

Elektrika

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Stubenring 1

A-1011 Wien

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

25.7.2008

Št. pomoči

N 193/08

Država članica

Španija

Regija

Pais Vasco

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Programa de apoyo a la realización de proyectos de desarrollo tecnológico e innovación (Programa INNOTEK)

Pravna podlaga

Orden de la Consejera de Industria, comercio y turismo de primera modificacion de la Orden por la que se regula el programa de apoyo a la realizacion de proyectos de desarrollo tecnologico e innovacion de 27 Junio de 2005 (programa INNOTEK)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Raziskave in razvoj, regionalni razvoj, zaposlovanje

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 40 mio EUR

Skupni znesek načrtovane pomoči: 200 mio EUR

Intenzivnost

45 %

Trajanje

Do 31.12.2013

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Departamento de Industria, Comercio y Turismo, Gobierno Vasco

Donosita no 1,

E-01010 Vitoria-Gasteiz

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

25.7.2008

Št. pomoči

N 194/08

Država članica

Španija

Regija

Pais Vasco

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Programa de apoyo a la realizacion de proyectos de lanzamiento de empresas de base científica y technológica (modificación del programa NETs)

Pravna podlaga

Orden de la Consejera de Industria, comercio y turismo de primera modificación de la orden por la que se regula el programa NETs de ayudas a la realisacion de proyectos de lanzamiento de empresas de base cientifica y tecnologica, programa a cuya financiación contribuye el fondo europeo de desarrollo regional, de 27 de Junio de 2005

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Raziskave in razvoj, regionalni razvoj, zaposlovanje

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 10 mio EUR

Skupni znesek načrtovane pomoči: 60 mio EUR

Intenzivnost

50 %

Trajanje

Do 31.12.2013

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Departamento de Industria, Comercio y Turismo, Gobierno Vasco

Donosita no 1

E-01010 Vitoria-Gasteiz

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Svet

4.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/7


SKLEP SVETA

z dne 25. septembra 2008

o imenovanju članov in nadomestnih članov Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev

(2008/C 253/03)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (1), in zlasti členov 26 in 27 Uredbe,

ob upoštevanju seznamov kandidatov, ki so jih Svetu posredovale vlade držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je s Sklepom z dne 15. septembra 2006 (2), 18. decembra 2006 (3) in 22. marca 2007 (4) imenoval člane in nadomestne člane Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev za obdobje od 14. septembra 2006 do 13. septembra 2008.

(2)

Člani obdržijo svojo funkcijo, dokler ni poskrbljeno za njihovo zamenjavo ali za podaljšanje njihovega mandata.

(3)

Člane in nadomestne člane tega odbora je treba imenovati za obdobje dveh let –

SPREJEL SKLEP:

Člen 1

Za člane in nadomestne člane Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev se za obdobje od 25. septembra 2008 do 24. septembra 2010 imenujejo:

I.   PREDSTAVNIKI VLADE

Država

Člani

Nadomestni člani

Belgija

Virginie LECLERCQ

Anne ZIMMERMAN

Alix GEYSELS

Bolgarija

Liliana STANKOVA

Nikolay NIKOLOV

Rossitza STELIANOVA

Češka republika

Martina MICHALCOVÁ

Věra KOLMEROVÁ

Hana VACULÍKOVÁ

Danska

Stig Hansen NØRGAARD

Lisbet MØLLER NIELSEN

Simone HEINECKE

Nemčija

Gisbert BRINKMANN

Ute PLÖTZ

Henning GRUB

Estonija

Thor-Sten VERTMANN

Maarja KULDJÄRV

Carita RAMMUS

Irska

Brendan SHANAHAN

Larry O' GRADY

Deirdre NALLY

Grčija

Constantinos CHRYSSINIS

Grigorios ALEXAKIS

Lydia KOTROF

Španija

Carlos GUERVÓS MAÍLLO

Carlos LÓPEZ-MÓNIS

Carlos GARCÍA DE CORTÁZAR-NEBREDA

Francija

Nadia MAROT

Laurent FRIBOULET

Albert MARTINO

Italija

Ciper

Demetris MICHAELIDES

Agni PAPAGEORGIOU

Latvija

Linda PAUGA

Līga EMULE

Mārtiņš BRENCIS

Litva

Rita KAZLAUSKIENE

Monika VYŠNIAUSKIENE

Andrius TEKORIUS

Luksemburg

Mariette SCHOLTUS

Tom GOEDERS

Paolo FINZI

Madžarska

Vera ÁCS

Éva Tímea KISS

Hajnalka ERDŐS

Malta

Nizozemska

C.W. Olde OLTHOF

M.BLOMSMA

G WIDERA-STEVENS

Avstrija

Ingrid NOWOTNY

Doris WITEK-WEINDORFER

Heinz KUTROWATZ

Poljska

Janusz GRZYB

Magdalena SWEKLEJ

Marcin PARNOWSKI

Portugalska

Ana Paula FERNANDES

Ana Cristina SANTOS PEDROSO

Mário PEDRO

Romunija

Bogdan PAŞCA

Marius RĂŞCANU

Auraş MARINESCU

Slovenija

Radivoj RADAK

Damjana ŠARČEVIČ

Ana KLINAR

Slovaška

Jozef HUDEC

Agnesa SKUPNÍKOVÁ

Jaroslav KOVÁČ

Finska

Mirkka MYKKÄNEN

Olli SORAINEN

Wivi-Ann WAGELLO-SJÖLUND

Švedska

Anna SANTESSON

Åsa CARLANDER

Claes-Göran LOCK

Združeno kraljestvo

Peter BODE

Seonaid WEBB

Ute CHATTERJEE

II.   PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ DELAVCEV

Država

Člani

Nadomestni člani

Belgija

Jean-François MACOURS

Yvienne VAN HOLSBEECK

Bolgarija

Iliyan TSENOV

Diana ANGELOVA

Daniel YANEV

Češka republika

Miroslav FEBER

Zdena LA SALA

Pavel JANIČKO

Danska

Michael JACOBSEN

Jens WIENE

Käthe MUNK RYOM

Nemčija

Renate GABKE

Klaus BECK

Frank STÖHR

Estonija

Liina CARR

Leif KALEV

Tiia TAMMELEHT

Irska

Esther LYNCH

Brendan MACKIN

Grčija

Georgios PERENTIS

Georgios SKOULATAKIS

Euthimios EUTHIMIOU

Španija

Ana María CORRAL JUÁN

Mohamed Anour HAIDOUR

Pilar ROC ALFARO

Francija

Corinne MARES

An LENOUAIL

Ommar BENFAÏD

Italija

Ciper

Nicos GREGORIOU

Nicos EPISTITHIOU

Diomedes DIOMEDOUS

Latvija

Kaspars RĀCENĀJS

Zanda GRUNDBERGA

Irēna KALNIŅA

Litva

Janina ŠVEDIENĖ

Janina MATUIZIENĖ

Jovita MEŠKAUSKIENĖ

Luksemburg

Madžarska

Judit CZUGLERNÉ IVÁNY

Károly GYÖRGY

Edit PINK

Malta

Nizozemska

Caroline RIETBERGEN

Daniëlle VAARTJES-VAN SUIJDAM

Paul VAN KRUINING

Avstrija

Johannes PEYRL

Oliver RÖPKE

Ludwig ROITHINGER

Poljska

Dorota GARDIAS

Jakub KUS

Bogdan OLSZEWSKI

Portugalska

Carlos Manuel ALVES TRINDADE

José Manuel DA LUZ CORDEIRO

Anabela PEIXOTO DE MAGALHĂES

Romunija

Valentin MOCANU

Liviu APOSTOIU

Dragos FRUMOSU

Slovenija

Metka ROKSANDIĆ

Jaka POČIVAVŠEK

Gregor CERAR

Slovaška

Magdaléna MELLENOVÁ

Milan BUŠO

Jana SLÁVIKOVÁ

Finska

Pia BJÖRKBACKA

Liisa FOLKERSMA

Ralf SUND

Švedska

Monika ARVIDSSON

Lena WIRKKALA

Ossian WENNSTRÖM

Združeno kraljestvo

Sean BAMFORD

Mohammed TAJ

Wilf SULLIVAN

III.   PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ DELODAJALCEV

Država

Člani

Nadomestni člani

Belgija

Sonja KOHNENMERGEN

Philippe STIENON

Monica DE JONGHE

Bolgarija

Evgeniy IVANOV

Branimir HANDJIEV

Galia BOZHANOVA

Češka republika

Marie ZVOLSKÁ

Miroslav FIŘT

Vladimíra DRBALOVÁ

Danska

Henning GADE

Flemming DREESEN

Benjamin HOLST

Nemčija

Jürgen WUTTKE

Angela SCHNEIDER-BODIEN

Stefan HOEHL

Estonija

Lilian SALLASTE

Heinart PUHKIM

Tarmo KRIIS

Irska

Finola MCDONNELL

Tony DONOHOE

Heidi LOUGHEED

Grčija

Eirini BARDANI

Nikos DIMAS

Antonios MEGGOULIS

Španija

Pablo GÓMEZ ALBO

Celia FERRERO ROMERO

Javier IBARS ÁLVARO

Francija

Gaëtan BEZIER

Odile MENNETEAU

Pascale DESSEN

Italija

Ciper

Michael ANTONIOU

Emilios MICHAEL

Lena PANAYIOTOU

Latvija

Ilona KIUKUCĀNE

Inese STEPIŅA

Litva

Justinas USONIS

Aidas VAIČIULIS

Iginijus ŠAKŪNAS

Luksemburg

Madžarska

Zsuzsanna JUNG

István KOMORÓCZKI

Adrienn BÁLINT

Malta

Nizozemska

S.J.L. NIEUWSMA

W.M.J.M.Mario VAN MIERLO

G.A.M.Gerard VAN DER GRIND

Avstrija

Margit KREUZHUBER

Andreas GRUBER

Christa SCHWENG

Poljska

Michal GAWRYSZCZAK

Jacek MĘCINA

Jolanta KOSAKOWSKA

Portugalska

Cristina NAGY MORAIS

Adília LISBOA

Marcelino PENA COSTA

Romunija

Roxana PRODAN

Doru Claudian FRUNZULICĂ

Dan ANGHELESCU

Slovenija

Metka PENKO NATLAČEN

Igor ANTAUER

Slovaška

Vladimír KALINA

Jozef ORGONÁŠ

Jana CHRKAVÁ

Finska

Katja LEPPÄNEN

Mikko RÄSÄNEN

Mikko NYYSSÖLÄ

Švedska

Karin EKENGER

Leif LINDBERG

Fabian WALLÉN

Združeno kraljestvo

Jim BLIGH

Neil CARBERRY

Guy BAILEY

Člen 2

Svet bo pozneje imenoval še člane, ki trenutno še niso bili določeni.

V Bruslju, 25. septembra 2008

Za Svet

Predsednik

B. HORTEFEUX


(1)  UL L 257, 18.10.1968, str. 2.

(2)  UL C 242, 7.10.2006, str. 1.

(3)  UL C 320, 28.12.2006, str. 4.

(4)  UL C 78, 11.4.2007, str. 4.


Komisija

4.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/12


Menjalni tečaji eura (1)

3. oktobra 2008

(2008/C 253/04)

1 euro=

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3834

JPY

japonski jen

145,09

DKK

danska krona

7,4612

GBP

funt šterling

0,78355

SEK

švedska krona

9,7017

CHF

švicarski frank

1,5654

ISK

islandska krona

156,13

NOK

norveška krona

8,292

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

24,795

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

246,1

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,7096

PLN

poljski zlot

3,4277

RON

romunski leu

3,8765

SKK

slovaška krona

30,329

TRY

turška lira

1,8092

AUD

avstralski dolar

1,78

CAD

kanadski dolar

1,4899

HKD

hongkonški dolar

10,7503

NZD

novozelandski dolar

2,0878

SGD

singapurski dolar

2,0063

KRW

južnokorejski won

1 697,85

ZAR

južnoafriški rand

11,8073

CNY

kitajski juan

9,4742

HRK

hrvaška kuna

7,1208

IDR

indonezijska rupija

13 045,46

MYR

malezijski ringit

4,7969

PHP

filipinski peso

65,05

RUB

ruski rubelj

35,8525

THB

tajski bat

47,298

BRL

brazilski real

2,8411

MXN

mehiški peso

15,5978


(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

4.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/13


Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 253/05)

Št. pomoči

XS 186/08

Država članica

Nemčija

Regija

Baden-Württemberg

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

ELR-Kombi-Darlehen als Ergänzungsprogramm zum Entwicklungsprogramm Ländlicher Raum (ELR-Programm). Das ELR-Programm wird entsprechend der Verordnung (EG) Nr. 1998/2006 („De-minimis“-Verordnung der Europäischen Union vom 15.12.2006 (Amtsblatt der EU vom 28.12.2006) gewährt

Pravna podlaga

Rechtsgrundlage ist das Gesetz über die Landeskreditbank Baden-Württemberg — Förderbank vom 11.11.1998 (Gesetzblatt für Baden-Württemberg vom 18.11.1998, S.581), zuletzt geändert durch Gesetz vom 11.12.2007 (Gesetzblatt für Baden-Württemberg vom 14.12.2007, S.581) i.V.m. § 15 Landwirtschafts- und Landeskulturengesetz; §§ 23, 44 Landeshaushaltsordnung Baden-Württemberg und den dazu ergangenen Verwaltungsvorschriften

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 150 mio EUR

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe

Datum začetka izvajanja

1.7.2008

Trajanje

30.9.2008

Cilj

Mala in srednja podjetja

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Landeskreditbank Baden-Württemberg

Förderbank

Postfach 10 29 43

D-70025 Stuttgart


Št. pomoči

XS 196/08

Država članica

Nemčija

Regija

Freistaat Sachsen

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Gemeinsames Umsetzungsdokument zum Programm Ziel 3/Cíl 3 zur Förderung der grenzübergreifenden Zusammenarbeit 2007-2013 zwischen dem Freistaat Sachsen und der Tschechischen Republik im Rahmen des Ziels „Europäische territoriale Zusammenarbeit“

Pravna podlaga

VO (EG) 1083/2006 (allg. Strukturfondsverordnung) VO (EG) 1080/2006 (EFRE-Verordnung) gemeinsames Programmdokument (Operationelles Programm CCI-Code: 2007CB163PO017), §§ 23 und 44 der Haushaltsordnung für den Freistaat Sachsen (Sächsische Haushaltsordnung — SäHO, SächsGVBl. 2001, S. 154) sowie der hierzu ergangenen Verwaltungsvorschriften des Sächsischen Staatsministeriums der Finanzen

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 13,7 mio EUR

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe

Datum začetka izvajanja

1.1.2007

Trajanje

31.12.2015

Cilj

Mala in srednja podjetja

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Sächsische Aufbaubank — Förderbank

Pirnaische Straße 9

D-01069 Dresden


Št. pomoči

XS 197/08

Država članica

Danska

Regija

Region Hovedstaden

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Eksportforberedelse af SCF Technologies A/S, Smedeholm 13B, DK-2730 Herlev

Pravna podlaga

Finansloven 2008: 6.11.01 Udenrigstjenesten

Vrsta ukrepa

Ad hoc

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 0,01 mio DKK

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe

Datum začetka izvajanja

8.7.2008

Trajanje

9.9.2008

Cilj

Mala in srednja podjetja

Gospodarski sektorji

Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Danmarks Eksportråd

Asiatisk Plads 2

DK-1448 København K


Št. pomoči

XS 199/08

Država članica

Združeno kraljestvo

Regija

North East England

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Sterling Investment Properties LLP

Pravna podlaga

Industrial Development Act 1982 Sections 7 and 11 Section2 Local Government Act 2000

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 1,2 mio GBP

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe

Datum začetka izvajanja

9.6.2008

Trajanje

31.12.2008

Cilj

Mala in srednja podjetja

Gospodarski sektorji

Vse predelovalne dejavnosti, druge storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

GONE Citygate

Gallowgate

Newcastle on Tyne NE1 4 WH

United Kingdom


Št. pomoči

XS 204/08

Država članica

Italija

Regija

Puglia

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Assunzioni stabili di lavoratori svantaggiati e creazione di nuovi posti di lavoro

Pravna podlaga

Legge regionale n. 10/2004

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 6 mio EUR

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe

Datum začetka izvajanja

1.1.2008

Trajanje

31.12.2008

Cilj

Mala in srednja podjetja

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Regione Puglia

Assessorato al lavoro e cooperazione

Settore lavoro e cooperazione

Responsabile di misura 3.11

Viale Corigliano 1 — Zona industriale

I-70123 Bari


Št. pomoči

XS 206/08

Država članica

Danska

Regija

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Forskningskupon

Pravna podlaga

Lov om Teknologi og Innovation nr. 419 af 6. juni 2002

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 15 mio DKK

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe

Datum začetka izvajanja

10.6.2008

Trajanje

31.12.2009

Cilj

Mala in srednja podjetja

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Forsknings- og Innovationsstyrelsen som er en styrelse under Ministeriet for Videnskab, Teknologi og Udvikling

Bredgade 40

DK-1260 København K


4.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/17


Podatki, ki jih predložijo države članice v zvezi z državno pomočjo, dodeljeno z Uredbo Komisije (ES) št. 68/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 253/06)

Št. pomoči

XT 85/08

Država članica

Belgija

Regija

Vlaams Gewest

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

NV Bekaert

Pravna podlaga

Decreet betreffende het economisch ondersteuningsbeleid van 31 januari 2003

Vrsta ukrepa

Ad hoc

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 0,81 mio EUR

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(7) Uredbe

Datum začetka izvajanja

1.12.2007

Trajanje

30.11.2009

Cilj

Posebno usposabljanje

Gospodarski sektorji

Hladno vlečenje žice

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Vlaamse overheid — Agentschap Economie

Koning Albert II laan 35, bus 12

B-1030 Brussel


Št. pomoči

XT 86/08

Država članica

Belgija

Regija

Vlaams Gewest

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

NV Ford-Werke GMBH

Pravna podlaga

Decreet betreffende het economisch ondersteuningsbeleid van 31 januari 2003

Vrsta ukrepa

Ad hoc

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 0,78 mio EUR

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(7) Uredbe

Datum začetka izvajanja

12.3.2007

Trajanje

31.12.2007

Cilj

Posebno usposabljanje

Gospodarski sektorji

Industrija motornih vozil

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Vlaamse overheid — Agentschap Economie

Koning Albert II laan 35, bus 12

B-1030 Brussel


Št. pomoči

XT 94/08

Država članica

Španija

Regija

Navarra

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Programa de formación del sector comercial para el periodo 2008-2011

Pravna podlaga

Orden Foral no 194/2008, de 12 de junio, del Consejero de Innovación, Empresa y Empleo (Boletín Oficial de Navarra, no 81, de 2.7.2008)

http://www.navarra.es/home_es/Actualidad/BON/Boletines/2008/81/Anuncio-10

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 0,09 mio EUR

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(7) Uredbe

Datum začetka izvajanja

3.7.2008

Trajanje

31.10.2011

Cilj

Posebno usposabljanje

Gospodarski sektorji

Druge storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Departamento de Innovación, Empresa y Empleo del Gobierno de Navarra

Parque Tomás Caballero, no 1

Edificio «Fuerte del Príncipe II»

E-31005 Pamplona


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Komisija

4.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/19


RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV – EACEA/30/08

Akcija 4.6 – Partnerstva – Program „Mladi v akciji“

(2008/C 253/07)

1.   CILJI IN PREDNOSTNE NALOGE

Evropska komisija želi z akcijo 4.6 programa „Mladi v akciji“ prek Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo podpreti partnerske projekte z regionalnimi ali lokalnimi javnimi subjekti ali z organi, dejavnimi na področju mladine na evropski ravni.

Medtem ko je namen drugih delov programa dodelitev zelo številnih subvencij za majhne projekte mladinskih izmenjav, mladinskih pobud ali usposabljanja in povezovanja v mreže oseb, ki delujejo na področju mladine, je namen tega razpisa omogočiti povezovanje takih majhnih projektov v strukturirano dejavnost, ki jo predlaga javni subjekt ali organ na evropski ravni. Tako ponuja takemu upravičencu možnost, da svoji akciji za mlade da evropsko razsežnost in prepoznavnost in/ali skupaj z Evropsko unijo sodeluje pri podpori projektov za mlade, ki jih izvajajo tretje osebe (npr. mladinska združenja s sedežem v regiji upravičenca). Tako povezane projekte lahko namreč izvaja neposredno upravičenec do subvencije ali pa drugi subjekti, ki jih tako skupaj financirata upravičenec in Unija. Ta pristop je s tem del partnerske dejavnosti za zagotavljanje najširšega možnega multiplikacijskega učinka akcij za mladino.

Cilj tega razpisa je podpreti partnerstva, ki prispevajo k razvoju usklajenih strategij in programov dejavnosti evropske razsežnosti, namenjenih mladim.

Konkretno bo projekt, ki bo pridobil finančna sredstva na podlagi tega razpisa, vseboval program dejavnosti, ki:

bo združeval eno ali več dejavnosti iz podakcij 1.1, 1.2 in/ali 4.3 (razen povezovanja v mreže) programa „Mladi v akciji“,

ga bo predlagal upravičeni organ, ki kandidira in sodeluje pri projektu po eni ali drugi od naslednjih ureditev (ki se medsebojno izključujeta):

(a)

ali program dejavnosti neposredno izvaja sam organ, ki kandidira (ureditev A);

(b)

ali organ, ki kandidira (koordinator), zagotovi usklajevanje izvajanja programa dejavnosti, ki ga dejansko izvajajo drugi organi (partnerji), ki izpolnjujejo merila o izpolnjevanju pogojev, ki veljajo za podakcije programa „Mladi v akciji“ (ureditev B). V tem primeru mora organe, ki bodo izvajali program dejavnosti, organ, ki kandidira, imenovati ob predložitvi prijave.

2.   UPRAVIČENI KANDIDATI

Predloge lahko predložijo lokalni ali regionalni javni organi ali organi, dejavni na področju mladine na evropski ravni (ENGO), ki imajo članske organizacije v najmanj osmih državah programa „Mladi v akciji“.

Upoštevale se bodo samo prijave, ki jih predložijo prosilci, ki so pravne osebe in so bili ustanovljeni v eni od držav programa najmanj eno leto pred predložitvijo prijave. Države programa so:

države članice Evropske unije: Nemčija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Španija, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Češka republika, Romunija, Združeno kraljestvo, Slovaška, Slovenija, Švedska,

države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP): Islandija, Lihtenštajn in Norveška,

država kandidatka, ki je deležna ugodnosti predpristopne strategije v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, ki so določeni v okvirnih sporazumih, sklenjenih s to državo glede sodelovanja v programih Skupnosti: Turčija.

3.   UPRAVIČENE DEJAVNOSTI

Upravičene dejavnosti, ki so lahko navedene v programu dejavnosti, so:

1.

mladinske izmenjave – iz podakcije 1.1 programa „Mladi v akciji“ (za podrobnosti o merilih za izpolnjevanje pogojev in pravilih financiranja glej Prilogo I);

2.

mladinske pobude – iz podakcije 1.2 programa „Mladi v akciji“ (za podrobnosti o merilih za izpolnjevanje pogojev in pravilih financiranja glej Prilogo I);

3.

dejavnosti iz podakcije 4.3 programa „Mladi v akciji“, razen dejavnosti povezovanja v mreže (za podrobnosti o merilih za izpolnjevanje pogojev in pravilih financiranja glej Prilogo I).

Nobena druga dejavnost se ne upošteva.

Programi se morajo obvezno začeti med 1. aprilom 2009 in 1. septembrom 2009.

Programi dejavnosti bodo lahko trajali dve leti (24 mesecev).

4.   MERILA ZA DODELITEV

Kakovost projekta bo ocenjena na podlagi naslednjih meril:

A.

Splošna kakovost programa dejavnosti in njegovega usklajevanja, ki bo ocenjena na podlagi:

(a)

skladnosti s cilji programa „Mladi v akciji“ in tega razpisa za zbiranje predlogov;

(b)

kakovosti zasnove programa dejavnosti in zlasti njegovega načrtovanja;

(c)

obsega programa dejavnosti (to je njegovega multiplikacijskega učinka, trajnega vpliva na številne mlade, prepoznavnosti ter vrednotenja in uporabe njegovih rezultatov);

(d)

števila mladih in vzgojiteljev, ki bodo neposredno vključeni v izvajanje programa dejavnosti.

Pri ocenjevanju bodo vsa spodaj opisana merila (točka A) enako pomembna.

B.

Kakovost vsake dejavnosti, vključene v program dejavnosti, ki bo ocenjena na podlagi:

(a)

vseh meril za dodelitev v zvezi s to dejavnostjo (kakovost projekta in predlaganih metod, profil udeležencev in nosilcev projektov) in tudi njenega pomena za ocenjevanje, kot je podrobno določeno v Prilogi I.

Pri ocenjevanju bosta enako pomembni obe kategoriji meril.

5.   RAZPOLOŽLJIVI PRORAČUN

Celoten proračun za sofinanciranje programov v okviru tega razpisa znaša približno 750 000 EUR.

Znesek subvencije, dodeljene za vsak projekt, ne bo presegel 100 000 EUR.

V okviru partnerstva bosta projekt sofinancirala upravičenec in Evropska komisija.

Agencija si pridržuje možnost, da ne dodeli vseh razpoložljivih sredstev.

6.   ROK ZA ODDAJO VLOG

Vloge je treba poslati Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo („Agencija“) najkasneje do 1. december 2008 na naslednji naslov:

Agence Exécutive «Éducation, Audiovisuel et Culture»

Programme «Jeunesse en action»

Appel à propositions EACEA/30/08

BOUR 01/001

Avenue du Bourget, 1

B-1140 Bruxelles

Sprejete bodo samo vloge, predložene na ustreznem in pravilno izpolnjenem obrazcu, opremljenim z datumom in podpisom osebe, pooblaščene za sklepanje pravno zavezujočih obveznosti v imenu organa prosilca.

Vloge, poslane po telefaksu ali elektronski pošti, bodo zavrnjene.

7.   DODATNE INFORMACIJE

Podrobna navodila za kandidate in prijavni obrazci so na voljo na naslednjem naslovu:

http://eacea.ec.europa.eu/youth/calls2008/action46/index_en.htm

Prijave morajo biti predložene na predvidenem obrazcu in vsebovati vse zahtevane priloge in informacije.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

Komisija

4.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/22


Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov

(2008/C 253/08)

1.

Kakor je predvideno v členu 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), Komisija obvešča, da se bodo spodaj navedeni protidampinški ukrepi iztekli na dan, naveden v spodnji preglednici, razen če bo uveden pregled v skladu z naslednjim postopkom.

2.   Postopek

Proizvajalci Skupnosti lahko vložijo pisni zahtevek za pregled. Zahtevek mora vsebovati zadostne dokaze, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda verjetno nadaljevala ali ponovila.

Če se Komisija odloči za pregled zadevnih ukrepov, bodo uvozniki, izvozniki, zastopniki države izvoznice in proizvajalci Skupnosti dobili priložnost, da razširijo ali izpodbijejo zadeve iz zahtevka za pregled ali v zvezi z njimi dajo pripombe.

3.   Rok

Proizvajalci Skupnosti lahko na podlagi zgoraj navedenega predložijo pisni zahtevek za pregled Evropski komisiji, Generalni direktorat za trgovino (enota H-1) J-79 4/23, B-1049 v Bruslju (2), kadar koli po datumu objave tega obvestila, vendar najpozneje tri mesece pred datumom iz spodnje preglednice.

4.

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96.

Izdelek

Države porekla ali izvoza

Ukrepi

Sklicevanje

Datum poteka veljavnosti

Natrijev ciklamat

Ljudska republika Kitajska

Indonezija

Protidampinška dajatev

Uredba Sveta (ES) št. 435/2004 (UL L 72, 11.3.2004, str. 1)

12.3.2009


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2)  Telefaks: (32-2) 295 65 05.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

Komisija

4.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/23


DRŽAVNA POMOČ – NEMČIJA

Državna pomoč št. C 27/08 (prej N 426/05) – Nemčija – EverQ (dodatek za MSP)

Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 253/09)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 17. junija 2008 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Nemčijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom pomoči.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o ukrepu, v zvezi s katerim Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State Aid Greffe

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Nemčiji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

OPIS UKREPA IN NALOŽBENEGA PROJEKTA

Upravičenec priglašene pomoči je podjetje EverQ GmbH (v nadaljnjem besedilu „EverQ“). EverQ je skupno podjetje, ki sta ga decembra 2004 ustanovili podjetji Evergreen Solar Inc. in Q-Cells AG (ki imata v podjetju EverQ 75,1-odstotni oziroma 24,9-odstotni delež). Podjetje Evergreen proizvaja solarne module in je lastnik patenta za tehnologijo String-Ribbon. Podjetje Q-Cells je drugi največji proizvajalec sončnih celic na svetu. Korporacija Renewable Energy Corporation, ki je prek svojih hčerinskih podjetij največja proizvajalka silicijevih materialov za fotovoltaično industrijo in proizvajalka sončnih celic v obliki rezin ter sončnih celic in modulov, se je pridružila novembra 2005 in od decembra 2006 ima vsak od treh partnerjev v podjetju EverQ 33,3-odstotni delež.

Komisija je 7. junija 2006 v zadevi N 426/05 (1) podjetju EverQ GmbH odobrila pomoč v obliki dodatka za MSP (ref. št. C(2006) 2092 konč.). Projekt pomoči je namenjen spodbujanju regionalnega razvoja. Cilj projekta je bil izgradnja novega obrata (EverQ1) za izdelavo solarnih modulov po tehnologiji String-Ribbon. Novi obrat je bil prvi proizvodni obrat podjetja EverQ. Izgradnja se je začela decembra 2004. Najvišja nominalna proizvodna zmogljivost tovarne bi morala biti 30 MW, obratovati pa bi morala začeti najpozneje 31. decembra 2007.

Med preiskavo drugega sorodnega priglašenega ukrepa pomoči za podjetje EverQ (N 864/06) je Komisija odkrila dokaze, ki so kazali na možnost, da je prišlo do manipulacije lastništva in finančne strukture podjetja EverQ, in sicer z namenom, da bi se zagotovila njegova upravičenost do dodatka za MSP. Komisiji ti podatki niso bili na voljo, ko je sprejela svojo odločitev o dodatku za MSP za podjetje EverQ.

Novi podatki se nanašajo krovno pogodbo med podjetjema Evergreen in Q-Cells o skupnem nastopu pri projektu EverQ1, ki kaže, da so partnerji skupnega nastopa (…) (2) ohranjali delež podjetja Q-Cells pod 25 % (tj. 24,9 %), da bi pridobili najvišji dovoljeni znesek državne pomoči (vključno z dodatkom za MSP).

OCENA ZDRUŽLJIVOSTI UKREPA POMOČI

Podjetje EverQ je prejelo regionalno pomoč za naložbe za projekt EverQ1, in sicer v višini 28 471 100 EUR, vključno z dodatkom za MSP v višini 15 %. Dodatek za MSP je bil pribitek na običajno najvišjo dovoljeno intenziteto pomoči, ki se dodeli na podlagi smernic za regionalno pomoč. Razlog za to je, da MSP lahko dobijo višje zneske pomoči za kompenzacijo pomanjkljivosti, ki izhajajo iz njihove velikosti.

Na podlagi člena 4 Priloge k Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikropodjetij, majhnih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu „Priporočilo za MSP“) (3) so ustrezni podatki o številu zaposlenih in finančnih zneskih, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali je upravičenec pomoči MSP ali ne, tisti, ki se nanašajo na zadnje potrjeno računovodsko obdobje in ki so bili izračunani na letni osnovi.

Ker delež podjetja Q-Cells znaša 24,9 %, torej je pod 25 %, njegovi podatki o številu zaposlenih in najvišjih finančnih vrednosti niso bili vključeni v izračune o številu zaposlenih in najvišjih finančnih vrednosti za podjetje EverQ (4). Na podlagi tega je Komisija dne 7. junija 2006 sprejela pozitivno odločitev glede dodatka za MSP, dodeljenega EverQ1, ker je bilo iz dokazil nemških organov razvidno, da je upravičenec izpolnjeval pogoje kot MSP v času priglasitve in da je bila pomoč, vključno z dodatkom za MSP, potrebna za zagotovitev financiranja celotne naložbe.

V tem primeru Komisija meni, da so se delničarji EverQ (…) izogibali doseganju pragov, da bi se izognili opredelitvi MSP in tako dobili višje zneske pomoči, čeprav nimajo tipičnih težav, s katerimi se srečujejo MSP.

Na podlagi člena 9 postopkovne uredbe se je Komisija odločila, da sproži postopek za pridobitev pripomb zainteresiranih strank, preden sprejme odločitev o morebitni razveljavitvi izvirne odločbe o odobritvi dodatka za MSP.

BESEDILO DOPISA

„Die Kommission möchte Deutschland davon in Kenntnis setzen, dass sie nach Prüfung der Angaben Ihrer Behörden zu der genannten Beihilfemaßnahme gemäß Artikel 9 der Verordnung (EG) Nr. 659/1999 des Rates vom 22. März 1999 über besondere Vorschriften für die Anwendung von Artikel 93 (jetzt Artikel 88) des EG-Vertrags (5) entschieden hat, wegen der genannten Beihilfe das Verfahren nach Artikel 88 Absatz 2 des EG-Vertrags einzuleiten.

1.   VERFAHREN

(1)

In der Beihilfesache N 426/05 (6) genehmigte die Kommission am 7. Juni 2006 (Entscheidung K(2006) 2092 endg.) eine Beihilfe in Form eines KMU-Aufschlags für die EverQ GmbH (nachstehend ‚EverQ‘ genannt).

(2)

Während der Prüfung einer weiteren angemeldeten Beihilfemaßnahme für EverQ (N 864/06) entdeckte die Kommission Hinweise darauf, dass die Eigentumsverhältnisse und die Finanzstruktur von EverQ im Anmeldeverfahren möglicherweise unvollständig/unrichtig dargestellt wurden, was die die Absichten der beteiligten Unternehmen anbetrifft sicherzustellen, dass EverQ nach Auffassung der Kommission für einen KMU-Aufschlag in Frage kam. Wären diese Informationen der Kommission zum damaligen Zeitpunkt bekannt gewesen, so hätte dies Auswirkungen auf die in der Entscheidung vom 7. Juni 2006 dargelegte beihilferechtliche Würdigung gehabt.

(3)

Mit Schreiben vom 17. März 2008 (D/51176) gab die Kommission Deutschland Gelegenheit, zu der von ihr beabsichtigten Einleitung eines förmlichen Prüfverfahrens vor einem möglichen Widerruf ihrer Entscheidung vom 7. Juni 2006 Stellung zu nehmen. Die deutschen Behörden übermittelten ihre Stellungnahme mit Schreiben vom 15. April 2008, das am 16. April 2008 registriert wurde (A/7152). Mit einem weiteren Schreiben vom 15. April 2008, das am selben Tag registriert wurde (A/7084), legten die deutschen Behörden zudem ergänzende Informationen vor. Am 15. Mai 2008 fand ein Treffen zwischen Vertretern der Kommissionsdienststellen und der deutschen Behörden statt.

2.   BESCHREIBUNG DER BEIHILFEMASSNAHME

2.1.   Das Vorhaben

(4)

Mit Schreiben vom 29. August 2005, das am 1. September 2005 registriert wurde (SG/2005/7811), meldeten die deutschen Behörden einen KMU-Aufschlag von 15 Prozentpunkten an, der EverQ auf der Grundlage von Artikel 4 Absatz 3 Buchstabe b der Verordnung (EG) Nr. 70/2001 der Kommission über die Anwendung der Artikel 87 und 88 des EG-Vertrags auf staatliche Beihilfen an kleine und mittlere Unternehmen (7) (nachstehend ‚KMU-Verordnung‘ genannt) zusätzlich zu einer Regionalbeihilfe im Rahmen der bestehenden regionalen Beihilferegelungen ‚Gemeinschaftsaufgabe — Verbesserung der regionalen Wirtschaftsstruktur‘ (staatliche Beihilfe N 642/02 (8) — nachstehend ‚GA‘ genannt) und ‚Investitionszulagengesetz 2005‘ (staatliche Beihilfe N 142a/04 (9) — nachstehend ‚InvZulG‘ genannt) gewährt werden sollte.

(5)

Ziel des Beihilfevorhabens ist die Förderung der regionalen Entwicklung. Der Investitionsstandort befindet sich in Thalheim, Landkreis Bitterfeld, Sachsen-Anhalt, Deutschland, einem Fördergebiet nach Artikel 87 Absatz 3 Buchstabe a des EG-Vertrags, für das gemäß der bis Ende 2006 geltenden Fördergebietskarte für Deutschland (10) eine Beihilfehöchstintensität, ausgedrückt als Bruttosubventionsäquivalent (BSÄ), von 35 % Anwendung fand.

(6)

Das Vorhaben betraf die Errichtung einer neuen Fabrik (EverQ1) zur Herstellung von Solarmodulen (Prodcom-Code 32.10.52.37) auf der Grundlage der sogenannten String-Ribbon-Technologie (11). Bei der neuen Fabrik handelte es sich um die erste Betriebsstätte von EverQ. Mit der Errichtung der Fabrik wurde im Dezember 2004 begonnen. Die Fabrik sollte eine nominale Produktionskapazität von 30 Megawatt-Peak (12) erreichen und bis zum 31. Dezember 2007 in Betrieb genommen werden. Tatsächlich nahm EverQ1 die Produktion bereits im April 2006 auf.

2.2.   Der Beihilfeempfänger

(7)

Die angemeldete Beihilfe soll EverQ gewährt werden. EverQ wurde im Dezember 2004 gegründet. Zum Zeitpunkt der Anmeldung, dem 1. September 2005, hielten die Evergreen Solar Inc. (Marlboro, MA, USA, nachstehend ‚Evergreen‘ genannt) und die Q-Cells AG (Thalheim, Deutschland, nachstehend ‚Q-Cells‘ genannt) 75,1 % bzw. 24,9 % der Anteile an EverQ. Evergreen stellt Solarmodule her und besitzt ein Patent für die String-Ribbon-Technologie. Q-Cells ist weltweit der zweitgrößte Hersteller von Solarzellen.

(8)

Im November 2005 erwarb die Renewable Energy Corporation ASA (Norwegen, nachstehend ‚REC‘ genannt) eine Beteiligung von 15 %, während Evergreen und Q-Cells ihre Beteiligung auf 64 % bzw. 21 % verringerten. REC ist weltweit der größte Hersteller von Silizium-Materialien für die Fotovoltaikindustrie. Die Tochtergesellschaften von REC stellen auch Solarwafer, -zellen und -module her.

(9)

Seit dem 19. Dezember 2006 halten die Geschäftspartner Evergreen, Q-Cells und REC jeweils eine Beteiligung von 33,3 % an EverQ.

(10)

Am 5. Februar 2007 kündigte Q-Cells seine Absicht an, sich mit 17,9 % an REC zu beteiligen. Zugleich kündigte Good Energies Investment BV, ein institutioneller Anleger und ehemaliger Mitanteilseigner von REC (39,46 %) und Q-Cells (16,39 %) in einer Presserklärung an, dass es seinen an REC gehaltenen Anteil an Q-Cells und Orkla ASA veräußern werde (26. Februar 2007). Die nachfolgende Übersicht gibt Aufschluss über die derzeitige Gesellschafterstruktur von EverQ:

Image

2.3.   Die Investitionskosten und die Finanzierung des Vorhabens

(11)

Die gesamten Investitionskosten für das Vorhaben belaufen sich (nominal) auf 65 699 302 EUR, von denen 60 873 300 EUR für eine Regionalbeihilfe in Frage kommen. In Tabelle I sind die gesamten Investitionskosten für das angemeldete Vorhaben aufgeschlüsselt.

Tabelle I

Aufschlüsselung der Projektkosten (nominale Beträge)

Investitionskategorie

Betrag (in EUR)

Grundstück

[…] (13)

Gebäude

[…]

Maschinen/Werkzeuge

[…]

Investitionskosten insgesamt

65 699 302

Beihilfefähige Kosten insgesamt

60 873 300

(12)

Das Vorhaben wurde neben den beantragten Beihilfemitteln mit Eigenmitteln und Bankdarlehen finanziert. Tabelle II gibt einen Überblick über die Finanzierung des angemeldeten Vorhabens.

Tabelle II

Finanzierung des Vorhabens (nominale Beträge)

Finanzierungsmittel

Betrag (in EUR)

Eigenmittel

[…]

GA-Zuschuss

14 142 000

Zulage gemäß InvZulG

14 329 100

Bankdarlehen (nicht durch eine staatliche Garantie abgesichert)

8 000 000

Darlehen der Muttergesellschaften

[…]

Insgesamt

65 699 302

2.4.   Die neuen Informationen

(13)

Die neuen Informationen, auf die die Kommission während der Prüfung einer weiteren angemeldeten Beihilfe für EverQ stieß, betreffen den ursprünglichen zwischen Evergreen und Q-Cells geschlossenen Joint-Venture-Rahmenvertrag vom 14. Mai 2005 über das Vorhaben EverQ1 (14) (nachstehend ‚MJVA1‘ genannt), dem zu entnehmen ist, dass die Joint-Venture-Partner die Beteiligung von Q-Cells zum Zeitpunkt der Anmeldung […] auf einen Anteil von unter 25 % (nämlich auf 24,9 %) beschränkten, um eine möglichst hohe Beihilfe (einschließlich eines KMU-Aufschlags) in Anspruch nehmen zu können. In Artikel 3 Absatz 4 des Vertrags ist festgelegt, dass sich die Parteien nach Kräften um möglichst hohe staatliche KMU-Zuschüsse für EverQ bemühen werden. In Artikel 3 Absatz 6 des Vertrags ist zudem Folgendes festgelegt: Sollte Q-Cells gemäß den geltenden Fördermittelbestimmungen seine Beteiligung an EverQ auf 50 % erhöhen können, ohne dass dies dazu führen könnte, dass die zuständigen Behörden einem Antrag auf staatliche Investitionszuschüsse nicht bzw. nur teilweise stattgeben oder bereits gewährte staatliche Investitionszuschüsse ganz oder teilweise zurückfordern, wird Q-Cells angeboten, sich an EverQ in der gleichen prozentualen Höhe zu beteiligen wie Evergreen.

2.5.   Anwendbare Verfahrensvorschriften

(14)

In Artikel 9 der Verfahrensverordnung heißt es: ‚Die Kommission kann, nachdem sie dem betreffenden Mitgliedstaat Gelegenheit zur Stellungnahme gegeben hat, eine (…) Entscheidung widerrufen, wenn diese auf während des Verfahrens übermittelten unrichtigen Informationen beruht, die ein für die Entscheidung ausschlaggebender Faktor waren. Vor dem Widerruf einer Entscheidung und dem Erlass einer neuen Entscheidung eröffnet die Kommission das förmliche Prüfverfahren nach Artikel 4 Absatz 4 (…)‘.

2.6.   Stellungnahme Deutschlands

(15)

Die deutschen Behörden vertraten in ihrem Schreiben vom 15. April 2008 die Auffassung, dass im Falle von EverQ zum Zeitpunkt der Anmeldung die in der Empfehlung der Kommission vom 6. Mai 2003 betreffend die Definition der Kleinstunternehmen sowie der kleinen und mittleren Unternehmen (15) (nachstehend ‚KMU-Empfehlung‘ genannt) festgelegten formellen Kriterien bezüglich der Schwellenwerte erfüllt gewesen seien und dass die KMU-Empfehlung keine weiteren klar definierten, in der Praxis handhabbaren Abgrenzungskriterien enthalte. Daher sind die deutschen Behörden der Auffassung, dass diese formellen Kriterien für die Bestimmung der Eigenschaft eines KMU ausschlaggebend sein müssten, um die Rechtssicherheit und die Berechenbarkeit der Beihilfenkontrollpolitik der Kommission zu gewährleisten. Sollte die Kommission der Auffassung sein, dass die formellen Kriterien nicht mehr angemessen seien, dürfe sie nicht einfach ihre Praxis anhand von Einzelfällen ändern, sondern müsse über eine Änderung der entsprechenden Regelung nachdenken.

(16)

Die deutschen Behörden geben an, dass sie den MJVA1 der Anmeldung nicht beigefügt hätten, da sie ihn aus beihilferechtlicher Sicht nicht für relevant eingestuft hätten. Der Vertragstext sei öffentlich zugänglich gewesen, und die deutschen Behörden hätten ihn zum Zeitpunkt der Anmeldung nicht bewusst verschwiegen oder zurückgehalten.

(17)

Die deutschen Behörden machen ferner geltend, dass sowohl die Stellungnahmen der beiden Joint-Venture-Partner Evergreen und Q-Cells als auch die Entwicklung der Gesellschafterstruktur von EverQ die im Rahmen der Anmeldung gemachten Angaben stützen würden. Nach Auffassung des begünstigten Unternehmens würden diese Angaben den Tatsachen entsprechen und zudem das von den Beteiligten auch tatsächlich Gewollte widerspiegeln. Die deutschen Behörden vertreten die Ansicht, dass die neuen Informationen aus dem MJVA1 nicht geeignet seien, ein anderes Bild zu vermitteln.

(18)

Die Gründungsgesellschafterinnen wie auch das begünstigte Unternehmen haben den deutschen Behörden Stellungnahmen übermittelt. Danach habe die ursprüngliche Gesellschafterstruktur (75,1 % für Evergreen und 24,9 % für Q-Cells) wirtschaftliche Gründe gehabt. Die im MJVA1 geregelte zukünftige Möglichkeit zur Erhöhung der Geschäftsanteile von Q-Cells an EverQ auf bis zu 50 % sei von verschiedenen Voraussetzungen abhängig gewesen und stünde in keinem vertraglichen Zusammenhang mit der Erhöhung der Anteile von Q-Cells auf 33,3 %, die am 29. September 2006 notariell beurkundet und zum 19. Dezember 2006 wirksam wurde.

(19)

Die Beteiligung von Q-Cells sei nach dem Eintritt von REC und dem Abschluss eines ersten Silizium-Liefervertrags mit diesem neuen Joint-Venture-Partner zunächst auf 21 % gesenkt worden (zweiter Joint-Venture-Rahmenvertrag vom 22. November 2005, nachstehend ‚MJVA2‘ genannt). Im MJVA2 sei eine Regelung wie in Artikel 3 Absatz 6 MJVA1 nicht mehr enthalten gewesen. Somit beruhe der Erwerb einer paritätischen Beteiligung aller Gesellschafter in Höhe von jeweils 33,3 %, der seine Ursache in einem (am 29. September 2006 unterzeichneten und ab dem 19. Dezember 2006 geltenden) zweiten Liefervertrag mit REC gefunden habe, nicht auf dem MJVA1.

(20)

Die deutschen Behörden machen geltend, der Joint-Venture-Partner Evergreen sei selbst ein KMU gewesen. Zudem habe Q-Cells die formellen Kriterien der KMU-Empfehlung erfüllt (16) und sei bis Dezember 2006 ein Minderheitsgesellschafter gewesen: Bei Gründung des Joint Venture habe Q-Cells nur ein Mitglied — Evergreen dagegen zwei Mitglieder — in den Aufsichtsrat entsenden können, die Stimmrechte seien entsprechend den Geschäftsanteilen verteilt gewesen und die finanzielle Beteiligung der Partner am Investitionsvorhaben habe deren Anteilen am Joint Venture entsprochen. Die Berufung von Vorstandsmitgliedern von Q-Cells zu Geschäftsführern von EverQ im Zeitraum von Ende 2004 bis April 2005 sei als vorübergehend anzusehen, allein vor der Hintergrund einer zügigen Ingangsetzung des Vorhabens zu werten und habe auf den Standort- und Sprachkenntnissen von Q-Cells beruht.

(21)

Ergänzend führen die deutschen Behörden aus, dass die zwischen EverQ und Q-Cells geschlossenen Verträge (Lizenz- und Technologietransfervertrag, Silizium-Liefervertrag, Dienstleistungsverträge) ebenso wie die Verträge mit anderen Gesellschaftern dem Fremdvergleichsgrundsatz entsprächen.

(22)

Die deutschen Behörden machen ferner geltend, dass die Beteiligung von Q-Cells am ursprünglichen Joint Venture EverQ als Neugründung im Hinblick auf die für KMU typischen Schwierigkeiten nach Auskunft des Unternehmens keine Vorteile verschafft habe. In diesem Zusammenhang werden insbesondere folgende Punkte angeführt:

der Zugang zu langfristigem Fremdkapital sei schwieriger als bei Großunternehmen gewesen und überhaupt nur unter Einbeziehung von Eigenmitteln und Fördermitteln in die Finanzierung sowie durch Beibringung umfangreicher Sicherheiten möglich gewesen. Die Kreditlinien der finanzierenden Banken seien genau und ausschließlich am Bedarf von EverQ1 orientiert gewesen. Das Finanzierungspaket für EverQ1 sei mit einem Bankkredit über lediglich 8 Mio. EUR (13 % der gesamten Investitionssumme) und Beiträgen der Partner entsprechend ihrer Beteiligung am Joint Venture als KMU-typisch anzusehen. Der Kreditvertrag sei erst im November 2005 unterzeichnet und der Kreditbetrag erst im Dezember 2006 an das Unternehmen ausgereicht worden,

der Zugang zum Absatzmarkt sei für EverQ und seine Gesellschafter mit erheblichen Risiken verbunden gewesen, da es sich bei der String-Ribbon-Technologie von Evergreen um eine industriell noch nicht validierte Technologie gehandelt habe (17) und Q-Cells als Solarzellenhersteller nicht auf dem Markt für Solarmodule tätig gewesen sei und somit keinen Beitrag zur Behebung der KMU-typischen Schwierigkeiten von EverQ habe leisten können,

die Versorgung mit dem wichtigen Rohstoff Silizium habe erst mit dem Beitritt von REC als Gesellschafter stabil abgesichert werden können.

(23)

Die deutschen Behörden übermittelten auch die Kopie eines Dokuments mit dem Titel ‚[…]‘. In dieser von […] unterzeichneten Vereinbarung werden die Grundzüge eines möglichen Rechtsgeschäfts zwischen den beiden Unternehmen zwecks Gründung und Führung eines Joint Venture zur Entwicklung und Herstellung sowie zum Verkauf von Solarprodukten auf der Grundlage der String-Ribbon-Technologie dargelegt.

3.   WÜRDIGUNG DER BEIHILFEMASSNAHME

(24)

Im vorliegenden Fall wurde die Entscheidung der Kommission vom 7. Juni 2006 auf der Grundlage von Informationen erlassen, die zum Zeitpunkt der Anmeldung in Hinblick auf die Absichten der beteiligten Unternehmen unvollständig/unrichtig waren.

3.1.   Allgemeine Erwägungen

(25)

Die deutschen Behörden machen im Wesentlichen geltend, dass die Kommission bei der Prüfung der Frage, ob ein Unternehmen mit den typischen Schwierigkeiten eines KMU zu kämpfen hat, nur die formellen Kriterien der KMU-Empfehlung, nicht aber die konkreten wirtschaftlichen Gegebenheiten berücksichtigen dürfe. Ergänzend führen sie aus, dass EverQ auf alle Fälle KMU-typische Schwierigkeiten gehabt habe.

(26)

Zum ersten Punkt merkt die Kommission an, dass der Gerichtshof wie folgt entschieden hat: Das in der KMU-Empfehlung niedergelegte Unabhängigkeitskriterium bezweckt, dass die für KMU vorgesehenen Maßnahmen tatsächlich diejenigen Unternehmen erreichen, deren geringe Größe für sie einen Nachteil bedeutet, nicht aber diejenigen, die einem Konzern angehören und Zugang zu Mitteln und Unterstützungen haben, die ihre gleich großen Konkurrenten nicht haben. Es ergibt sich ferner, dass zur Beschränkung auf solche Unternehmen, die tatsächlich unabhängige KMU darstellen, auch rechtliche Gebilde von KMU ausgeschlossen werden sollen, die eine wirtschaftliche Gruppe bilden, deren Bedeutung über die eines solchen Unternehmens hinausgeht, und dass darauf zu achten ist, dass die Definition der KMU nicht durch eine rein formale Erfüllung der Kriterien umgangen wird. Das Unabhängigkeitskriterium ist daher im Licht dieses Zieles auszulegen (18).

(27)

Die Kommission räumt ein, dass dieses Urteil unter Zugrundelegung der früheren, aus dem Jahr 1996 stammenden KMU-Definition (19) erlassen wurde und dass mit der überarbeiteten, seit 2005 geltenden Definition unter anderem das Ziel verfolgt wurde, insbesondere durch die Einführung der Konzepte des ‚verbundenen Unternehmens‘ und des ‚Partnerunternehmens‘ mehr Rechtssicherheit bei der Anwendung des Unabhängigkeitskriteriums zu gewährleisten.

(28)

Dennoch sind die vom Gerichtshof in diesem Urteil aufgestellten Grundsätze nach Auffassung der Kommission weiterhin gültig, und zwar insbesondere in Fällen, in denen versucht wird, die überarbeitete KMU-Definition zu manipulieren oder zu umgehen.

(29)

Dementsprechend vertritt die Kommission in diesem Stadium des Verfahrens die Auffassung, dass sie auch der Umstand, dass EverQ möglicherweise die formellen Kriterien der KMU-Definition erfüllt hat, nicht daran hindert zu prüfen, ob das Unternehmen tatsächlich mit den typischen Schwierigkeiten eines KMU konfrontiert ist, da ihr klare Hinweise dafür vorliegen, dass die formellen Kriterien nur deswegen erfüllt wurden, weil die Beteiligung von Q-Cells an EverQ bewusst auf unter 25 % (konkret 24,9 %) beschränkt wurde, und der tatsächliche Einfluss von Q-Cells in EverQ stärker war.

(30)

Was den zweiten Punkt anbetrifft, so macht EverQ anscheinend geltend, dass es selbst dann, wenn es mit anderen Unternehmen (‚verbundenen‘ Unternehmen oder ‚Partnerunternehmen‘) eine wirtschaftliche Gruppe bilden und die formellen Schwellenwerte überschreiten würde, als KMU eingestuft werden könne. Die Kommission bezweifelt, dass dieses Argument stichhaltig ist. Sollte die Untersuchung ergeben, dass die in der KMU-Definition festgelegten Schwellenwerte für die Mitarbeiterzahl, den Jahresumsatz und die Jahresbilanz überschritten werden, weil bei der Ermittlung des KMU-Status für EverQ auch die Daten anderer Unternehmen zu berücksichtigen sind, könnte EverQ nicht als KMU eingestuft werden. Das Argument, dass sowohl Evergreen als auch Q-Cells zum Zeitpunkt der Anmeldung und des Erlasses der Entscheidung über einen KMU-Aufschlag für EverQ KMU gewesen seien und unter den gleichen KMU-typischen Schwierigkeiten gelitten hätten, erscheint in diesem Zusammenhang irrelevant, da beide Unternehmen zusammen immer noch eine Gruppe bilden würden, deren Lage nicht mit den Schwierigkeiten eines KMU vergleichbar wäre, das nicht über Partnerunternehmen oder verbundene Unternehmen verfügt. Sollte die Untersuchung mit anderen Worten also ergeben, dass Evergreen und/oder Q-Cells als Partnerunternehmen von EverQ anzusehen sind, so würden die einschlägigen formellen Schwellenwerte für die Mitarbeiterzahl, den Jahresumsatz und die Jahresbilanz überschritten, was zwingend bedeuten würde, dass nicht davon ausgegangen werden könnte, dass EverQ mit KMU-typischen Schwierigkeiten konfrontiert ist.

3.2.   Anwendung der KMU-Definition auf EverQ unter Berücksichtigung der neuen Informationen über den Beihilfeempfänger

(31)

EverQ hat für sein Vorhaben EverQ1 eine regionale Investitionsbeihilfe von 28 471 100 EUR (20) einschließlich eines KMU-Aufschlags von 15 Prozentpunkten erhalten (siehe auch Abschnitt 2.2). Diesen KMU-Aufschlag (in diesem Fall in Höhe von 15 Prozentpunkten) dürfen die deutschen Behörden über die nach den Leitlinien für Regionalbeihilfen normalerweise zulässige Beihilfehöchstintensität für Unternehmen in einem benachteiligten Gebiet hinaus gewähren, sofern es sich bei dem betreffenden Unternehmen um ein KMU handelt. KMU sollten nämlich höhere Beihilfebeträge erhalten, damit sie die größenbedingten Nachteile ausgleichen können.

(32)

In ihrer Entscheidung in der Beihilfesache N 426/05 prüfte die Kommission den KMU-Status von EverQ zum Zeitpunkt der Anmeldung (21) auf der Grundlage der KMU-Empfehlung.

(33)

Als kleine und mittlere Unternehmen gelten gemäß Artikel 2 des Anhangs zur KMU-Empfehlung Unternehmen,

die weniger als 250 Personen beschäftigen und

die entweder einen Jahresumsatz von höchstens 50 Mio. EUR erzielen und/oder

deren Jahresbilanzsumme sich auf höchstens 43 Mio. EUR beläuft.

(34)

Bei der Prüfung der Frage, ob es sich bei dem begünstigten Unternehmen um ein KMU handelt, beziehen sich die Daten, die für die Berechnung der Mitarbeiterzahl und der finanziellen Schwellenwerte herangezogen werden, gemäß Artikel 4 des Anhangs zur KMU-Empfehlung auf den letzten Rechnungsabschluss und werden auf Jahresbasis berechnet. Ein Unternehmen erwirbt bzw. verliert den KMU-Status, wenn es in zwei aufeinanderfolgenden Geschäftsjahren am Stichtag des Rechnungsabschlusses die Obergrenze für die Mitarbeiterzahl oder die finanziellen Schwellenwerte über- bzw. unterschreitet.

(35)

Artikel 87 Absatz 1 des EG-Vertrags stützt sich bei der Definition des Beihilfeempfängers auf den Begriff des Unternehmens. Dem Europäischen Gerichtshof (22) zufolge muss es sich bei dem ‚Unternehmen‘ nicht unbedingt um eine bestimmte juristische Person handeln, sondern es kann eine wirtschaftliche Gruppe von Gesellschaften sein.

(36)

Bei der Prüfung der Frage, ob EverQ ein eigenständiges Unternehmen ist oder ob es mit anderen Unternehmen eine wirtschaftliche Gruppe bildet (verbundene Unternehmen oder Partnerunternehmen), müssen mehrere Faktoren berücksichtigt werden. In Artikel 3 des Anhangs zur KMU-Empfehlung sind die Arten von Unternehmen (verbundene Unternehmen und Partnerunternehmen) aufgeführt, die bei der Ermittlung der Mitarbeiterzahl und der finanziellen Daten zu berücksichtigen sind.

(37)

Ein Unternehmen, das eine Beteiligung von 25 % oder mehr hält, ist nach der KMU-Empfehlung als Partnerunternehmen anzusehen. Die Tatsache, dass die Beteiligung von Q-Cells auf 24,9 % und damit auf unter 25 % beschränkt wurde, hatte zur Folge, dass die Mitarbeiterzahlen und die Finanzdaten von Q-Cells bei der Ermittlung der Mitarbeiterzahlen bzw. der finanziellen Schwellenwerte für EverQ nicht miteinbezogen wurden (23). Auf dieser Grundlage genehmigte die Kommission am 7. Juni 2006 den KMU-Aufschlag für EverQ1. In der entsprechenden Entscheidung kam die Kommission zu dem Schluss, dass die von den deutschen Behörden vorgelegten Informationen belegten, dass der Beihilfeempfänger zum Zeitpunkt der Anmeldung der KMU-Definition entsprach und dass die Gewährung eines KMU-Aufschlags notwendig war, um die Finanzierung der Gesamtinvestition sicherzustellen.

(38)

Es ist allgemein anerkannt, dass Unternehmen mit niedrigeren als den oben angegebenen Mitarbeiterzahlen und finanziellen Schwellenwerten mit einer Reihe von Schwierigkeiten zu kämpfen haben, die ihre Entwicklung bremsen können. Ein zentrales Problem für KMU sind beispielsweise die Kapitalbeschaffung und der Kreditzugang. Verantwortlich hierfür sind unzulängliche Informationen, die geringe Risikobereitschaft der Finanzmärkte und die begrenzten Garantien, die KMU bieten können. Mangels Ressourcen fehlt es ihnen zum Teil auch an Informationen auf so wichtigen Gebieten wie den neuen Technologien oder der Erschließung neuer Märkte.

(39)

Doch offensichtlich können auch Unternehmen, die nicht mit den typischen Schwierigkeiten von KMU konfrontiert zu sein scheinen, durch die Nutzung von Strukturen wie Joint Ventures auf der Grundlage der KMU-Definition KMU-Aufschläge (zusätzlich zu den nach den Leitlinien für Regionalbeihilfen normalerweise zulässigen Höchstbeihilfen) erhalten. Im vorliegenden Fall hat die Kommission in der Tat Zweifel daran, dass die Beihilfe für EverQ in einem angemessenen Verhältnis zum Bedarf des Unternehmens stand, […].

(40)

Während der Prüfung des angemeldeten Investitionsvorhabens EverQ2 entdeckte die Kommission Hinweise darauf, dass die Eigentumsverhältnisse und die Finanzstruktur von EverQ möglicherweise […] unvollständig/unrichtig dargestellt wurden, um sicherzustellen, dass EverQ für einen KMU-Aufschlag in Frage kam. Der Kommission waren wichtige Informationen über die Absichten der beteiligten Unternehmen nicht bekannt, als sie die Entscheidung über den KMU-Aufschlag für EverQ1 erließ. Wären ihr alle wichtigen Informationen bekannt gewesen, so hätte dies Auswirkungen auf die in der Entscheidung vom 7. Juni 2006 dargelegte beihilferechtliche Würdigung gehabt.

(41)

In der Tat ist in Artikel 3 Absatz 4 des MJVA1 festgelegt, dass sich die Parteien nach Kräften um möglichst hohe staatliche KMU-Zuschüsse für EverQ bemühen werden. Nach Auffassung der Kommission ist dies ein Hinweis darauf, dass die Joint-Venture-Partner die Beteiligung von Q-Cells zum Zeitpunkt der Anmeldung […] auf einen Anteil von unter 25 % (nämlich auf 24,9 %) beschränkten, um eine möglichst hohe Beihilfe einschließlich eines KMU-Aufschlags in Anspruch nehmen zu können. Die Kommission ist der Auffassung, dass der tatsächliche Einfluss von Q-Cells größer war, als dies in dem Anteil von 24,9 %, den Q-Cells zum Zeitpunkt der Anmeldung an EverQ hielt, zum Ausdruck kam. Dies lässt sich nicht nur aus dem Wortlaut von Artikel 3 Absatz 4 des MJVA1, sondern auch daraus folgern, dass einige Zeit lang Vorstandsmitglieder von Q-Cells zu Geschäftsführern von EverQ berufen wurden und es zahlreiche Verträge ([…]) zwischen EverQ und Q-Cells gab, von denen uns die deutschen Behörden erst im April 2008 unterrichteten. Dass der tatsächliche Einfluss von Q-Cells in EverQ größer war oder größer sein sollte, als dies in der Höhe seiner in der Anmeldung angegebenen Beteiligung an EverQ zum Ausdruck kam, lässt sich auch aus Artikel 3 Absatz 6 des MJVA1 ableiten, der besagt, dass Q-Cells seine Beteiligung an EverQ auf 50 % erhöhen oder sich in der gleichen prozentualen Höhe wie Evergreen beteiligen kann, wenn oder sobald dies nach den Vorschriften für staatliche Beihilfen möglich ist.

(42)

Obwohl EverQ den deutschen Behörden zufolge geltend macht, dass der MJVA1 nicht die einzige Joint-Venture-Vereinbarung ist und die oben genannten Bestimmungen in anderen Vereinbarungen nicht enthalten sind, sieht die Kommission ihre Auffassung in mehr als einem Dokument bestätigt. So heißt es in der von den deutschen Behörden übermittelten Vereinbarung mit dem Titel ‚[…]‘ unter Ziffer 5: ‚Mit Blick auf einen möglichst umfassenden Förderanspruch liegt es nach Auffassung der Parteien im Interesse von JVCo, dass Q seine Beteiligung an JVCo so lange begrenzt, bis entweder E oder JVCo gemäß den Vorschriften über Investitionszuschüsse etc. nicht mehr als ‚kleines oder mittleres Unternehmen‘ eingestuft wird oder diese Beschränkung hinfällig wird. In diesem Zusammenhang muss das Eigentum von Q an JVCo weniger als 25 % ausmachen, damit in Deutschland bestimmte staatliche Beihilfen in Anspruch genommen werden können.‘ [Englischer Originalwortlaut: ‚The Parties understand that, in order to qualify for maximum grants, it is in the interest of JVCo that Q restricts its equity portion of JVCo until such time that either E or JVCo are no longer categorised as “small or medium enterprises” under the rules for investment grants etc., or that this restriction becomes null and void. As such, Q's ownership of JVCo must be less than 25 % in order to qualify for certain German government subsidies.‘] (24).

(43)

Aus den oben genannten Gründen hegt die Kommission, dass der tatsächliche Einfluss von Q-Cells zum Zeitpunkt der Anmeldung des KMU-Aufschlags im September 2005 größer gewesen sein könnte, als dies von einem Gesellschafter, der formal eine unter 25 % (konkret 24,9 %) liegende Beteiligung an EverQ hält, zu erwarten gewesen wäre. Indem Q-Cells die Schwellenwerte nur formal einhielt, […] und zudem über größeren Einfluss verfügte, vermied das Unternehmen […] eine Einstufung als Partner von EverQ bzw. als mit diesem verbundenes Unternehmen im Sinne der KMU-Empfehlung; eine solche Einstufung hätte schließlich zu dem Ergebnis geführt, dass EverQ kein KMU war, nicht mit den für KMU typischen Schwierigkeiten zu kämpfen hatte und daher nicht für einen KMU-Aufschlag in Frage kam.

(44)

Nach Auffassung der Kommission darf daher nicht außer Acht gelassen werden, dass die Finanzstruktur des Beihilfeempfängers möglicherweise umgangen wird, damit ein höherer Beihilfeanspruch besteht. Es sollte berücksichtigt werden, dass für das Vorhaben EverQ1 unter Umständen unberechtigterweise ein KMU-Aufschlag gewährt wurde. Daher fordert die Kommission die Beteiligten auf, zu diesem Punkt Stellung zu nehmen.

3.3.   Schlussfolgerung

(45)

Aufgrund der neuen Informationen hat die Kommission Zweifel daran, ob es sich bei EverQ zum Zeitpunkt der Anmeldung um ein KMU im Sinne der KMU-Empfehlung handelte. Sollte Letzteres nicht der Fall gewesen sein, würde der angemeldete KMU-Aufschlag zu einer mit dem EG-Vertrag nicht zu vereinbarenden Überschreitung der zulässigen Beihilfeintensität führen.

(46)

Da sich die neuen Informationen auf die zulässige Beihilfehöchstintensität auswirken, sind sie im Sinne von Artikel 9 der Verfahrensverordnung ein ausschlaggebender Faktor für die Entscheidung. In Wirklichkeit trägt die Entscheidung der Kommission vom 7. Juni 2006 jedoch einem ausschlaggebenden Faktor nicht Rechnung, da zum Zeitpunkt der Anmeldung nur unvollständige/unrichtige Informationen über die Absichten der beteiligten Unternehmen vorlagen. Dies könnte dazu führen, dass die Entscheidung vom 7. Juni 2006 möglicherweise widerrufen wird.

(47)

Der etwaige Widerruf der ursprünglichen Entscheidung, die sich auf unvollständige/unrichtige Informationen über die Absichten der beteiligten Unternehmen und den tatsächlichen Einfluss von Q-Cells in EverQ stützte, die ein für die Entscheidung ausschlaggebender Faktor waren, und der etwaige Erlass einer neuen Entscheidung setzt gemäß Artikel 9 der Verfahrensverordnung voraus, dass die Kommission das förmliche Prüfverfahren nach Artikel 88 Absatz 2 des EG-Vertrags einleitet. Die Verfahrenseinleitung ist eine verfahrensrechtliche Vorschrift, der die Kommission nachkommen muss.

(48)

Durch die Verfahrenseinleitung erhalten Dritte, auf die sich die Gewährung der Beihilfe auswirken kann, Gelegenheit zur Stellungnahme. Die Kommission wird sowohl unter Berücksichtigung der Stellungnahme des betreffenden Mitgliedstaats als auch der Stellungnahmen von Dritten die Maßnahme prüfen und ihre endgültige Entscheidung erlassen.

4.   ENTSCHEIDUNG

(49)

Aus diesen Gründen fordert die Kommission Deutschland im Rahmen des Verfahrens nach Artikel 88 Absatz 2 des EG-Vertrags auf, innerhalb eines Monats nach Eingang dieses Schreibens Stellung zu nehmen und alle für die Würdigung der Beihilfemaßnahme sachdienlichen Informationen zu übermitteln. Deutschland wird aufgefordert, unverzüglich eine Kopie dieses Schreibens an den potenziellen Beihilfeempfänger weiterzuleiten.

(50)

Die Kommission weist Deutschland darauf hin, dass sie alle Beteiligten durch die Veröffentlichung des vorliegenden Schreibens und einer Zusammenfassung desselben im Amtsblatt der Europäischen Union unterrichten wird. Außerdem wird sie die Beteiligten in den EFTA-Staaten, die das EWR-Abkommen unterzeichnet haben, durch die Veröffentlichung einer Bekanntmachung in der EWR-Beilage zum Amtsblatt der Europäischen Union und die EFTA-Überwachungsbehörde durch Übermittlung einer Kopie dieses Schreibens von dem Vorgang in Kenntnis setzen. Alle Beteiligten werden aufgefordert, innerhalb eines Monats ab dem Datum dieser Veröffentlichung Stellung zu nehmen.“


(1)  UL C 270, 7.11.2006, str. 2.

(2)  Velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

(3)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(4)  Če bi bili vključeni, podjetje EverQ ne bi bilo opredeljeno kot MSP.

(5)  ABl. L 83 vom 27.3.1999, S. 1, nachstehend ‚Verfahrensverordnung‘ genannt.

(6)  ABl. C 270 vom 7.11.2006, S. 2.

(7)  Verordnung (EG) Nr. 70/2001 der Kommission vom 12. Januar 2001 über die Anwendung der Artikel 87 und 88 des EG-Vertrags auf staatliche Beihilfen an kleine und mittlere Unternehmen (ABl. L 10 vom 13.1.2001, S. 33).

(8)  Entscheidung der Kommission vom 1. Oktober 2003 (ABl. C 284 vom 27.11.2003, S. 2).

(9)  Entscheidung der Kommission vom 19. Januar 2005 (ABl. C 235 vom 23.9.2005, S. 3).

(10)  Staatliche Beihilfe N 641/02 — Deutschland — Fördergebietskarte für Deutschland (2004-2006).

(11)  Bei der String-Ribbon-Technologie handelt es sich um ein kontinuierliches Verfahren, bei dem lange Drähte von Spulen abgewickelt und durch flüssiges Silizium geführt werden, wobei sie ein langes Siliziumband (‚Ribbon‘) aus dem Schmelzbad ziehen. Das Band wird in regelmäßigen Abschnitten entnommen und in kleinere Einheiten (Solarwafer) zerschnitten. Die Wafer werden dann gereinigt und durch weitere Fertigungsschritte (POCl3-Diffusion, Nassätzung, SiN-Antireflexbeschichtung, Metallisierung und Konditionierung) zu Solarzellen verarbeitet. Beim letzten Fertigungsschritt werden die Zellen zu Solarmodulen (Panelen) zusammengesetzt.

(12)  Ein Megawatt-Peak (MWp) entspricht 1 000 000 Watt-Peak (Wp). Watt-Peak ist ein Maß für die Leistungsfähigkeit (Nennleistung) von Solarzellen und Solarmodulen. Diese Einheit ist der in der Fotovoltaik übliche Vergleichsmaßstab der technischen Leistungsfähigkeit von Solarmodulen und bezeichnet die Nennleistung der Module unter Standard-Testbedingungen.

(13)  Unterliegt dem Berufsgeheimnis.

(14)  Quelle: http://www.secinfo.com/dsvRx.z7n.d.htm

(15)  ABl. L 124 vom 20.5.2003, S. 36.

(16)  Die Kommission bestätigte in ihrer Entscheidung in der Beihilfesache N 457/04 vom 2. März 2005 (ABl. C 131 vom 28.5.2005, S. 10) den KMU-Status von Q-Cells.

(17)  Vor der Gründung des Joint Venture hatte sich Evergreen 10 Jahre lang mit der Entwicklung der String-Ribbon-Technologie befasst, dafür rund […] USD investiert und […]. Damals verfügte das Unternehmen weder über die erforderlichen Finanzmitteln, um seine Produkte in großem Umfang kommerzialisieren zu können, noch über die erforderliche Erfahrung für den Bau der benötigten Fabrik.

(18)  Rechtssache C-91/01, Urteil vom 29. April 2002, Italien/Kommission.

(19)  ABl. L 107 vom 30.4.1996, S. 4.

(20)  Der in der Anmeldung angegebene gesamte Beihilfebetrag in Höhe von 27,5 Mio. EUR (Regionalbeihilfe zuzüglich KMU-Aufschlag) stützte sich auf den GA-Beihilfeentscheid der Investitionsbank Sachsen-Anhalt vom 21. April 2005. Mit Schreiben vom 15. April 2008 setzten die deutschen Behörden die Kommission davon in Kenntnis, dass dieser Bescheid am 3. Dezember 2007 geändert wurde. Die ursprünglich angemeldeten Investitionsgesamtkosten in Höhe von 61 328 300 EUR erhöhten sich letztlich auf 65 699 302 EUR, während sich die beihilfefähigen Kosten unverändert auf 60 873 300 EUR beliefen.

(21)  Da die Kommission von Deutschland davon in Kenntnis gesetzt wurde, dass sich die Finanzstruktur von EverQ während des Anmeldeverfahrens (d. h. nach dem Zeitpunkt der Anmeldung und vor dem Zeitpunkt, zu dem die Entscheidung erlassen wurde) änderte, berücksichtigte die Kommission in ihrer Entscheidung auch die später in diesem Zeitraum erfolgten Änderungen der Finanzstruktur.

(22)  Rechtssache 323/82, Urteil vom 14. November 1984, Intermills/Kommission, Slg. 3808.

(23)  Würden sie einbezogen, könnte EverQ nicht als KMU betrachtet werden.

(24)  ‚JVCo‘ steht für EverQ, ‚Q‘ steht für Q-Cells und ‚E‘ für Evergreen.


4.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/31


DRŽAVNA POMOČ – ŠVEDSKA

Državna pomoč št. C 33/08 (prej N 732/07) – Obsežna pomoč za R&R za Volvo Aero – GEnx

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 253/10)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 16. julija 2008 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Švedsko o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedeno/navedenim pomočjo/ukrepom.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o pomočeh, v zvezi s katerimi Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

Commission européenne

Direction générale de la concurrence

Greffe des aides d'État

B-1049 Bruxelles

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Švedski. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

POSTOPEK

Švedska je novembra 2007 priglasila svojo namero, da bo podjetju Volvo Aero Corporation, ki je podružnica skupine Volvo Group, odobrila posojilo za sodelovanje pri projektu GEnx. Komisija je zahtevala dodatne informacije v dopisih z dne 28. januarja 2008 in 21. aprila 2008. Švedska je informacije posredovala v dopisih z dne 18. marca 2008, 2. junija 2008 in 19. junija 2008.

OPIS POMOČI, V ZVEZI S KATERO KOMISIJA SPROŽA POSTOPEK

Nacionalna pravna podlaga je odločitev švedske vlade z dne 14. junija 2007, s katerim je Uradu za javni dolg naročila, naj s podjetjem Volvo Aero Corporation sklene posojilno pogodbo.

Projekt zadeva komponente, ki jih bo Volvo Aero razvil za motor GEnx, ki ga je General Electric (v nadaljnjem besedilu „GE“) razvil v dveh različicah, eno za Boeing 787 in drugo za Boeing 747-800. Volvo Aero je pred začetkom projekta z dopisom švedski vladi z dne 7. decembra 2004 zaprosil za pomoč.

Švedska namerava podjetju Volvo Aero odobriti vračljivo predplačilo 362 milijonov SEK (približno 39 milijonov EUR), kar bi ustrezalo 40 % vseh upravičenih stroškov. Povračilo predplačila je določeno na osnovi dobička, ki ga bo imel Volvo Aero od projekta (glede na plačilo, ki ga bo prejel od GE). Švedski organi ocenjujejo, da bo plačilo znašalo okrog 23 milijard SEK za 4 937 motorjev do leta 2028.

OCENA UKREPA/POMOČI

Švedska je ukrep priglasila, saj zanj velja člen 87(1) Pogodbe ES. Komisija je ocenila združljivost pomoči na osnovi Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (UL C 323, 30.12.2006, str. 1).

Komisija ima glede pomoči, ki jo ocenjuje, številne dvome.

Komisija dvomi, da gre v tem primeru za obstoj nepopolnosti trga. Komisija dvomi o finančni neodvisnosti podjetja Volvo Aero od njegove matične družbe, za katero se zdi, da lahko financira svoj denarni tok in ne kaže znakov pomanjkanja dostopa do finančnih trgov. Poleg tega se zdi, da je politika matične družbe, da podružnice spodbuja, naj iščejo financiranje s strani EU in države, še preden oceni, ali bi bile načrtovane naložbe izpostavljene nepopolnosti trga.

Komisija dvomi tudi o spodbujevalnem učinku pomoči in še posebej o tem, ali je potrebna. Odločitev vlade, da odobri pomoč, je bila sprejeta šele junija 2007. Takrat je bil projekt že v veliki meri zaključen, vsaj za GEnx za B787. Ustna razprava med vlado in podjetjem ne more nadomestiti uradnega postopka dodelitve pomoči. Treba je oceniti, kako pomembno je, kdaj je bila sprejeta uradna odločitev. Čeprav okvir R&R&I podrobno ne določa, kdaj mora vlada sprejeti odločitev, obenem pa je jasno navedeno, da se lahko projekti začnejo pred sprejetjem uradne odločitve, bi bilo težko sprejemljivo, da za odločitev vlade ne bi bilo nobene časovne omejitve.

Ob predpostavki, da ni nobene časovne omejitve, bi se vlada lahko dejansko odločila dodeliti pomoč za projekt, ki se bliža zaključku, ali v izrednem primeru celo za projekt, ki je že zaključen. Vendar je jasno, da v tem primeru odločitev o pomoči ne bi imela nikakršnega spodbujevalnega učinka na podjetje, saj s pomočjo ne bi bilo mogoče znatno spremeniti obsega in velikosti projekta, ker bi bil že zaključen. Edini učinek pomoči bi bil torej zmanjšanje stroškov podjetja (npr. pomoč za tekoče poslovanje), brez vpliva na povečanje dejavnosti R&R ali na sam projekt.

Zato se zdi, da bi morala vlada, če bi želela zagotoviti spodbujevalni učinek pomoči, odločitev sprejeti v dovolj zgodnji fazi projekta, da bi zagotovila, da bi pomoč dejansko pozitivno vplivala na podjetje, ki projekt izvaja.

Komisija prav tako dvomi o sorazmernosti pomoči in zlasti glede uporabljenega instrumenta, zaradi katerega bi vlada morala prevzeti valutno tveganje projekta.

Končno, Komisija na tej stopnji meni, da je glede na zelo majhen tržni delež upravičenca vpliv pomoči na konkurenco omejen. Vendar je Komisija pripravljena presoditi kakršen koli dokaz, ki bi ga med postopkom glede tega predložili konkurenti ali druge tretje osebe.

BESEDILO DOPISA

„Kommissionen önskar underrätta Er om att den har besluta inleda ett förfarande enligt artikel 88.2 i EG-fördraget i ovannämnda ärende av de skäl som anges nedan.

1.   FÖRFARANDE

(1)

De svenska myndigheterna anmälde den ovannämnda stödåtgärden den 10 december 2007. Kommissionen begärde ytterligare upplysningar genom en skrivelse av den 28 januari 2008. De svenska myndigheterna lämnade ofullständiga svar på denna begäran genom en skrivelse av den 18 mars 2008.

(2)

Den 15 april 2008 ägde ett möte rum mellan de svenska myndigheterna och kommissionens avdelningar, varefter kommissionen skickade ytterligare en skrivelse med begäran om ytterligare upplysningar den 21 april 2008.

(3)

De svenska myndigheterna besvarade den skrivelsen genom att lämna synpunkter i en skrivelse av den 2 juni 2008. I den skrivelsen hänvisade de svenska myndigheterna till ytterligare upplysningar, bland annat intern utväxling av e-postmeddelanden mellan företrädare för det stödmottagande företagets ledning. Dessa kompletterande upplysningar lämnades den 19 juni 2008. Ytterligare upplysningar översändes i skrivelser av den 27 juni 2008 och den 30 juni 2008.

2.   BESKRIVNING AV ÅTGÄRDEN

2.1   Rättslig grund

(4)

De svenska myndigheterna har uppgett att den rättsliga grund enligt vilken de avser att bevilja stödet är regeringens beslut av den 14 juni 2007 om att ge Riksgäldskontoret i uppdrag att ingå ett låneavtal med Volvo Aero Corporation. Regeringens beslut grundar sig i sin tur på ett godkännande från Riksdagen som, när den diskuterade budgetpropositionen för 2001/2002, godkände att regeringen stöder viss utveckling av den svenska flygindustrin inom en budgetram på högst 960 miljoner SEK (1).

2.2   Stödmottagaren

(5)

Stödmottagare är Volvo Aero Corporation (nedan kallat Volvo Aero), ett stort företag som är verksamt inom flygsektorn (2). Volvo Aero utvecklar och tillverkar komponenter till flygplans-, raket- och gasturbinmotorer med högt teknikinnehåll. Volvo Aeros huvudkontor ligger i Trollhättan. År 2007 hade företaget en nettoförsäljning på 7,6 miljarder SEK (cirka 800 miljoner EUR) och ett rörelseresultat på 529 miljoner SEK (cirka 56 miljoner EUR). Volvo Aero har sammanlagt 3 550 anställda.

(6)

Volvo Aero är ett helägt dotterbolag till Volvokoncernen. År 2007 hade Volvokoncernen omkring 100 000 anställda och en omsättning på 285,4 miljarder SEK (3) (cirka 30 miljarder EUR).

2.3   Projektet

(7)

Syftet med FoU-projektet är att Volvo Aero ska utveckla ett antal komponenter för GEnx-motorn, som tagits fram av General Electric (nedan kallat GE) i två olika versioner, en för Boeing 787 och en för 747-800.

(8)

GEnx utvecklas av GE tillsammans med olika partner. De viktigaste partnerföretagen i Europa förutom Volvo Aero är Avio (Italien), med […] (4), som ansvarar för konstruktion och tillverkning av växelhus för tillbehör, och Techspace Aero (Belgien) med […], som ansvarar för lågtryckskompressorer. GE har andra partner i Japan (IHI och MHI med […]) och i Förenta staterna.

(9)

Volvo Aero ingick i december 2004 ett […] partneravtal om riskdelning med GE för utveckling av komponenter till ett belopp på […] % av de totala investeringskostnaderna för motorn. Tack vare avtalet kunde Volvo Aeros andel ökas till […] %. I december 2005 lades ytterligare två komponenter till och den totala andel av GEnx som Volvo Aero ansvarar för uppgick till […] %.

(10)

Två ändringar i avtalet gjordes i december 2005 för att beakta två kompletterande komponenter (AFC och HPTRS, se nästa punkt) och den version av grundkonceptet GEnx som vidareutvecklats för flygplanstypen B747-800.

(11)

De komponenter som Volvo Aero utvecklat är följande:

Fan Hub Frame (FHF), kompressorstruktur; en kritisk struktur mellan lågtryckskompressorn och högtryckskompressorn,

Booster Spool (BS), lågtryckskompressor-rotor; en roterande komponent som sitter i kompressorn och utgör fäste för kompressorbladen i lågtryckskompressorn,

Turbine Rear Frame (TRF), bakre turbinstruktur; förenar turbinhuset med de bakre lagren i motorn,

Aft Fan Case (AFC), fläkthus; utgör fäste för olika kontroll- och tillsatskomponenter,

High Pressure Turbine Rotor Seal (HPT Seal), turbintätningsring; utgör tätning mellan turbinskivan och luftflödet i turbinens inlopp samtidigt som den leder kylluft upp till bladen från tillförseln i den inre diametern.

(12)

GEnx utvecklas i riktning mot mycket ambitiösa mål när det gäller låg bränsleförbrukning, låg bullernivå, låga utsläpp och låg vikt.

(13)

Diskussioner mellan GE och Volvo Aero fördes också om den vidareutvecklade motorn för […].

(14)

Den GEnx-motor som är avsedd för B787 skulle ursprungligen certifieras […]. Certifieringen har försenats och skjutits upp men ägde slutligen rum den 31 mars 2008 (5). Volvo Aero hänvisar i ett pressmeddelande daterat den 9 juli 2007 till ett framgångsrikt test för två komponenter som företaget utvecklat (6). I den projektplan som lades fram av de svenska myndigheterna hänvisas det till den kontroll av komponenternas förutsättningar att bli godkända som ursprungligen skulle ha ägt rum i […], några månader […].

(15)

Den GEnx-motor som är avsedd för B747-8 skulle ursprungligen certifieras i […]. Enligt själva planen ska motorn certifieras i […].

2.4   FoU-kategorier och stödberättigande kostnader

(16)

De stödberättigande kostnaderna för projekten redovisas i nedanstående tabeller. Den första tabellen anger de totala kostnaderna. I den andra och tredje tabellen anges kostnaderna per motorversion.

Tabell 1

Totala stödberättigande kostnader

Kostnadssammanställning

miljoner SEK

Industriell forskning

Experimentell utveckling

FoU-kostnader totalt

Personalkostnader

[…]

[…]

[…]

Fan Booster Spool (huvudsaklig verksamhet)

[…]

[…]

[…]

Fan Hub Frame (huvudsaklig verksamhet)

[…]

[…]

[…]

Turbine Rear Frame (huvudsaklig verksamhet)

[…]

[…]

[…]

HPT Seal

[…]

[…]

[…]

Aft Fan Case

[…]

[…]

[…]

Projektledning

[…]

[…]

[…]

Övriga

[…]

[…]

[…]

Kostnader för instrument och utrustning

[…]

[…]

[…]

Andra allmänna omkostnader

[…]

[…]

[…]

Övriga driftskostnader

[…]

[…]

[…]

Totalt

357

570

927


Tabell 2

Stödberättigande kostnader för GEnx för B787

Kostnadssammanställning

miljoner SEK

Industriell forskning

Experimentell utveckling

FoU-kostnader totalt

Personalkostnader

[…]

[…]

[…]

Fan Booster Spool (huvudsaklig verksamhet)

[…]

[…]

[…]

Fan Hub Frame (huvudsaklig verksamhet)

[…]

[…]

[…]

Turbine Rear Frame (huvudsaklig verksamhet)

[…]

[…]

[…]

HPT Seal

[…]

[…]

[…]

Aft Fan Case

[…]

[…]

[…]

Projektledning

[…]

[…]

[…]

Övriga

[…]

[…]

[…]

Kostnader för instrument och utrustning

[…]

[…]

[…]

Andra allmänna omkostnader

[…]

[…]

[…]

Övriga driftskostnader

[…]

[…]

[…]

Totalt

[…]

[…]

[…]


Tabell 3

Stödberättigande kostnader för GEnx för B747-8

Kostnadssammanställning

miljoner SEK

Industriell forskning

Experimentell utveckling

FoU-kostnader totalt

Personalkostnader

[…]

[…]

[…]

Fan Booster Spool (huvudsaklig verksamhet)

[…]

[…]

[…]

Fan Hub Frame (huvudsaklig verksamhet)

[…]

[…]

[…]

Turbine Rear Frame (huvudsaklig verksamhet)

[…]

[…]

[…]

HPT Seal

[…]

[…]

[…]

Aft Fan Case

[…]

[…]

[…]

Projektledning

[…]

[…]

[…]

Övriga

[…]

[…]

[…]

Kostnader för instrument och utrustning

[…]

[…]

[…]

Andra allmänna omkostnader

[…]

[…]

[…]

Övriga driftskostnader

[…]

[…]

[…]

Totalt

[…]

[…]

[…]

2.5   Tillämpningsdatum och beslut

(17)

Volvo Aero begärde stöd i en skrivelse till den svenska regeringen den 7 december 2004, innan projektet inleddes (7).

(18)

Företaget fick dock ingen skriftlig bekräftelse från regeringen som svar på sin begäran. Regeringen meddelade endast informellt genom ett telefonsamtal från Näringsdepartementet till Volvo Aero att den förhöll sig positivt till stödet.

(19)

På kommissionens begäran har de svenska myndigheterna lämnat närmare uppgifter om beslutsprocessen och om sina kontakter med företaget från 2005 till 2007.

(20)

Det var dock först den 14 juni 2007 som den svenska regeringen gav Riksgäldskontoret instruktioner om att förhandla fram de närmare villkoren i låneavtalet med Volvo (8). Enligt de svenska myndigheterna rörde sig förhandlingarna endast om de närmare villkoren för lånet, som t.ex. försäljningen av eventuella motorer som vidarerutvecklats utifrån grundkonceptet (derivative engines).

(21)

Avtalet omfattas, fram till det beslut som fattas senare, av en s.k. standstill-klausul som avser anmälan till kommissionen.

2.6   Stödinstrumentet

(22)

De svenska myndigheterna avser att bevilja ett förskott med återbetalningsskyldighet på 362 miljoner SEK (cirka 39 miljoner EUR) som skulle motsvara 40 % av de totala stödberättigande kostnaderna.

(23)

Lånet kommer att betalas ut i delar när Volvo Aero lagt fram styrkt dokumentation över de stödberättigande kostnaderna, dock senast den […].

(24)

Återbetalningen av förskottet fastställs på grundval av de inkomster projektet ger Volvo Aero (när det gäller betalningar från GE till Volvo Aero). De svenska myndigheterna använder prognosen […] SEK, som grundar sig på en försäljningsprognos på […] motorer till 2028.

(25)

Till dess att ovannämnda mängd har uppnåtts väntas Volvo Aero betala […] % av betalningarna från GE till staten, vilket inkluderar betalningar för andra vidareutvecklingar av GEnx-motorn.

(26)

När försäljningen överstiger […] SEK kommer Volvo Aero att fortsätta betala en royalty som motsvarar […] % av den årliga omsättningen från GEnx-motorn (exklusive vidareutvecklade motorer), utan tidsbegränsning.

(27)

Enligt de svenska myndigheterna skulle denna ersättningsmekanism garantera en avkastning på 7,32 % på lånet, vilket är högre än den nuvarande referensräntan för Sverige (5,49 % 2007).

3.   BEDÖMNING

3.1   Förekomst av stöd

(28)

Den anmälda åtgärden avser ett lån som Riksgäldskontoret beviljat Volvo Aero. Det är fråga om statliga medel eftersom de ställdes till förfogande av Riksdagen och eftersom instruktionerna för hur de ska användas har utfärdats av Sveriges regering. Åtgärden är selektiv eftersom den riktar sig till ett enda företag, Volvo Aero, som är ett stort företag som bedriver handel med andra medlemsstater. Åtgärden ger Volvo Aero en fördel eftersom den ger företaget tillgång till medel på sådana villkor som marknaden inte kan erbjuda. Åtgärden utgör därför statligt stöd i enlighet med artikel 87.1 i EG-fördraget.

3.2   Stödets laglighet

(29)

De svenska myndigheterna har anmält åtgärden på grundval av artikel 88.3 i EG-fördraget. Åtgärden kräver kommissionens godkännande (standstill-klausul).

3.3   Stödets förenlighet med den gemensamma marknaden

(30)

Kommissionen har bedömt åtgärden mot bakgrund av den rättsakt som är tillämplig på statligt stöd för FoU-verksamhet, det vill säga gemenskapens rambestämmelser för statligt stöd till forskning, utveckling och innovation (9) (nedan kallade rambestämmelserna).

3.3.1   Marknadsmisslyckande

(31)

För det första har kommissionen undersökt om stödet från de svenska myndigheterna avhjälper ett marknadsmisslyckande. Enligt rambestämmelserna (10) kan marknadsmisslyckanden hindra marknaden från att nå ett optimalt resultat, och statligt stöd kan bli nödvändigt för att öka FoUI enbart i den utsträckning där marknaden inte lyckas prestera optimala resultat.

(32)

De svenska myndigheterna hävdar att det marknadsmisslyckande de avser att angripa i det här fallet är asymmetrisk information, enligt definitionen i avsnitt 1.3.2 i rambestämmelserna.

(33)

Projektet kännetecknas av stora inledande investeringar, och det kan dröja mycket länge innan det börjar ge avkastning.

(34)

Riskerna är stora både i tekniskt och kommersiellt hänseende. De svenska myndigheterna uppger exempelvis att den senaste tidens prishöjningar på råvaror som används i projektet, t.ex. titanium och nickel, påverkar kostnaderna för projektet och därmed dess lönsamhet.

(35)

Enligt de svenska myndigheterna är det på grund av programmets storlek och de risker det är förbundet med inte möjligt för Volvo Aero att finansiera deltagandet i programmet med privata lån.

(36)

Argumenten förefaller relevanta och har beaktats av kommissionen också i andra beslut (11), men i det aktuella fallet föreföll Volvo Aero ha tillgång till finansieringskällor. Eftersom staten fattade det formella beslutet att bevilja lånet i ett mycket sent skede av programmet har kommissionen frågat de svenska myndigheterna hur Volvo Aero har finansierat sina kostnader hittills. De svenska myndigheterna lämnade information om ett kortfristigt lån som Volvo Aero fått av sitt moderbolag, Volvokoncernen, […].

(37)

Ett sådant lån skulle utgöra en […], genom vilken Volvokoncernen kan bevilja sina dotterbolag […] finansiering. […].

(38)

De svenska myndigheterna kunde inte lämna information om lånevillkoren eller lånets löptid. De påpekar att Volvokoncernen inte ger lån till sina dotterbolag för […] utan endast på grundval av […].

(39)

För det första konstaterar kommissionen att villkoren för finansiering från Volvokoncernen till dotterbolagen inte behöver vara begränsade till […]. Om en […] kan ha vissa […] kännetecken, […], förefaller det inte finnas någon tidsbegränsning när det gäller den finansiering Volvokoncernen ger sina dotterbolag. Det likviditetsstöd som moderbolaget tillhandahåller skulle med andra ord kunna stå till dotterbolagets förfogande under […] och därmed i praktiken användas till att finansiera […] projekt.

(40)

För det andra konstaterar kommissionen att det verkar framgå av intern dokumentation att dotterbolagen till Volvokoncernen, t.ex. Volvo Aero, inte har […] som behövs […]. Därför torde det vara mer korrekt att undersöka om Volvokoncernen faktiskt saknar möjlighet att hitta privat finansiering för investeringar i Genx-motorn.

(41)

För det tredje konstaterar kommissionen att det i det interna dokumentet rörande Volvokoncernens policy på området finansiella tillgångar och skulder uttryckligen anges att […]. Volvokoncernens policy verkar vända upp och ner på den ekonomiska logiken, […].

(42)

På grundval av dessa omständigheter är kommissionen i det här skedet inte övertygad om att det föreligger något marknadsmisslyckande i samband med det aktuella projektet.

3.3.2   Stimulanseffekt

(43)

Stimulanseffekten är en viktig faktor vid bedömningen av om ett stöd till ett FoU-projekt är förenligt med den gemensamma marknaden. Rambestämmelserna är tydliga på den punkten: ’Statliga stöd till FoUI måste leda till att stödmottagaren ändrar sitt agerande på ett sätt som ökar FoUI-verksamheten, vilket i sin tur leder till att sådana verksamheter och projekt kommer igång som annars inte hade blivit aktuella eller endast genomförts delvis’ (12).

(44)

I detta ärende måste två omständigheter framhållas: huruvida stödet var nödvändigt, det vill säga om FoU-projektet faktiskt äger rum tack vare stödet, och huruvida stödet föranledde ett förändrat agerande.

(45)

När det gäller stödets nödvändighet föreskriver rambestämmelserna för det första ett nödvändigt villkor, det vill säga att stödet inte har någon stimulanseffekt för mottagaren i de fall när FoUI-verksamheten redan har inletts när stödmottagaren ansöker om stöd hos de nationella myndigheterna (13).

(46)

Såsom nämns ovan i punkt 17 ansökte Volvo Aero om stöd innan projektet inleddes.

(47)

I det här fallet ställs dock stödmottagaren inför en situation där det formella stödbeslutet fattades av de svenska myndigheterna nästan tre år efter det att ansökan om stöd lämnades in, vid en tidpunkt när projektet var i stort sett slutfört, åtminstone när det gäller motorn till B787. Den rättsliga grund som Sverige anger i anmälan daterar sig till juni 2007, medan certifieringen av motorn planerades äga rum i […].

(48)

Två omständigheter förefaller viktiga i det här avseendet: För det första frågan om värdet av den ursprungliga muntliga bekräftelse som Volvo Aero fick när företaget konfronterades med själva det beslut att förhandla om och bevilja stöd som regeringen fattade senare. Den andra omständigheten är vilken betydelse det har vid vilken tidpunkt regeringen fattar beslutet om att bevilja stödet.

(49)

Den dokumentation som de svenska myndigheterna lagt fram i det här ärendet visar att företaget mycket väl visste att det behövde få skriftlig bekräftelse om regeringens avsikt att bevilja stödet (14).

(50)

De svenska myndigheterna uppger också att de inte hade någon avsikt att lämna sådan information, även om de är mindre tydliga när det gäller orsaken till detta. De påpekar rentav att ett skriftligt meddelande vid den aktuella tidpunkten skulle ha uppfattats som liktydigt med att ingå ett formellt låneavtal med Volvo Aero. De uppger också att det känns nödvändigt med ytterligare bilaterala diskussioner mellan de berörda parterna innan sådana formaliserade meddelanden skickas ut och att sådana diskussioner faktiskt ägde rum i början av 2005 (15).

(51)

Kommissionen uppfattar det så att de bilaterala förhandlingarna ska ses som förhandlingar mellan de svenska myndigheterna, genom Riksgäldskontoret, och Volvo Aero. Själva förhandlingarna ägde rum sommaren och hösten 2007.

(52)

De svenska myndigheterna själva angav i anmälan av åtgärden att den rättsliga grunden är regeringens beslut av den 14 juni 2007 (som nämns ovan i punkt 4). Därför uppfattar kommissionen det så att den svenska regeringen fattade det formella beslutet att bevilja stöd tidigast 2007.

(53)

Det är således viktigt att bedöma hur relevant tidpunkten för beslutet är. I rambestämmelserna anges inte närmare när regeringen måste fatta sitt beslut och de tillåter entydigt att projekt får inledas innan ett sådant formellt beslut fattas. På andra sidan måste regeringens beslut komma tillräckligt tidigt om det ska ha någon inverkan på företagets agerande. I detta sammanhang förefaller det svårt att acceptera att det inte finns någon tidsgräns när det gäller regeringens beslut.

(54)

I den tänkta situationen att det inte finns någon tidsfrist för beslutet skulle regeringen kunna besluta att bevilja stöd för ett projekt först när detta är nästan slutfört eller i extremfallet till och med efter slutförandet. Det är dock klart att beslutet i ett sådant fall inte skulle kunna ha någon som helst stimulanseffekt på företaget, eftersom projektets omfattning, storlek eller varaktighet inte skulle kunna ändras i någon väsentlig utsträckning med hjälp av stödet om det redan har slutförts (eller nästan slutförts). I det fallet skulle stödet endast ha till effekt att minska företagets kostnader (t.ex. i form av driftstöd), utan effekt på själva projektet och utan att öka FoU-verksamheten.

(55)

Avslutningsvis kan sägas att regeringens stödbeslut bör komma i ett tillräckligt tidigt skede av projektet för att ha en stimulanseffekt och för att garantera att själva stödet faktiskt har en positiv effekt på det företag som genomför projektet.

(56)

På samma sätt krävs det i riktlinjerna för statligt regionalstöd 2007–2013 (16) som bevis för stödets stimulanseffekt att ansökan om stöd lämnas in innan investeringen görs och att regeringen skriftligen bekräftar sin avsikt att bevilja stöd för projektet. När det gäller regionalstöd är det helt säkert lämpligare att kräva att den skriftliga bekräftelsen från regeringen kommer innan projektet inleds, men i samband med forskning och utveckling, där projekten är långvarigare och påverkan på konkurrensen mer avlägsen, vore det troligen mer logiskt att se till att en sådan skriftlig bekräftelse kommer tillräckligt tidigt under projektets livstid.

(57)

Beträffande de indikatorer på en stimulanseffekt som anges i kapitel 6 i rambestämmelserna har de svenska myndigheterna gett viss information om den stimulanseffekt stödet skulle ha på Volvo Aero.

(58)

De konstaterar för det första att stödet skulle ge Volvo Aero en möjlighet att göra en mycket stor investering. Investeringen i GEnx-motorn vore […] större än den senaste stora investering företaget gjorde 2001 i samband med projektet Trent 900 (för vilket det också fick stöd).

(59)

För det andra påpekar de svenska myndigheterna att stödet för första gången skulle göra det möjligt för Volvo Aero att ansvara för konstruktionen av viktiga komponenter till en motor, inklusive den aerodynamiska utformningen (17).

(60)

Enligt de svenska myndigheterna skulle stödet göra det möjligt för Volvo Aero att öka sina FoU-utgifter från […] SEK i genomsnitt 2003 och 2004 till […] SEK 2005, […] SEK 2006 och […] SEK 2007. I en tabell som översändes i en skrivelse av den 27 juni 2008 (18) lämnade de svenska myndigheterna andra uppgifter med uppdaterade FoU-investeringar som företaget hade gjort 2003–2007, och beräkningar för 2008, 2010 och 2012, samtidigt som man angav att de tidigare lämnade uppgifterna var delvis felaktiga. Den nya tabellen återfinns nedan:

Miljoner svenska kronor

2003

2004

2005

2006

2007

2008 beräkn.

2010 beräkn.

2012 beräkn.

FoU-investeringar

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

(61)

Sverige har också uppgett att internräntan för projektet ursprungligen var […] %. Sverige medger också att internräntan skulle uppnås även utan det statliga lånet. Den svenska regeringen påpekar dock också att på grund av betydande höjningar av marknadspriset på råvaror skulle den prognostiserade internräntan idag bli […].

(62)

Ovanstående argument visar dock inte nödvändigtvis att stödet har en stimulanseffekt, utan snarare hur viktigt själva projektet är. Eftersom Volvo Aero till stor del har kunnat genomföra projektet med egna (och moderbolagets) resurser kan det sägas att företaget har klarat av att göra en stor investering och ansvarat för att konstruera viktiga komponenter utan att behöva något statligt stöd.

(63)

Enligt de svenska myndigheterna själva är huvudsyftet med lånet faktiskt att minska de risker som projektet är förknippat med och att förbättra företagets kassaflöde.

(64)

Vad riskerna beträffar pekar Sverige ut tre olika risktyper: risker som är relaterade till produktionskostnader, teknisk aspekter respektive försäljning.

(65)

Sverige nämner kostnaderna för tillverkning av komponenterna, särskilt avseende de metaller som används i motorn. Det är tydligt att den senaste tidens prisökningar på vissa metaller har varit betydande, men mindre uppenbart varför denna risk delvis bör föras över på staten via ett lån. Dessutom har dessa risker inget med FoU-projektet att göra utan sammanhänger med produktionsfasen.

(66)

Sverige har inte kunnat kvantifiera de tekniska riskerna. Den svenska regeringen säger att de tekniska riskerna är betydande så länge som motorn är ocertifierad, och en del risker kvarstår ännu efter certifieringen. Det bör dock noteras att stödbeslutet fattades när motorn var nära certifiering, det vill säga i en stund då de tekniska riskerna var avsevärt mindre, särskilt jämfört med början av projektet.

(67)

Sverige sade också att det är svårt att bedöma de kommersiella riskerna. Det är dock klart att sådana risker oundvikligen är större i ett tidigare projektskede, och tenderar att minska när projektet närmar sig slutförandet. Det kan för övrigt nämnas att B787 varit en av de mest lyckade flygplanstyperna i den kommersiella luftfartens historia (19).

(68)

Sammanfattningsvis kan sägas att stödet endast skulle ha en effekt på företagets finansiella situation och bidra till att minska de risker som inte sammanhänger med FoU-projektet.

(69)

De svenska myndigheterna framhåller också att de inte vet vilka konsekvenserna skulle bli om stödet inte fanns. De uppger att Volvo Aero kan tvingas anhålla om utökad finansiering […]. Dessutom skulle Volvo Aero tvingas banta ned annan planerad FoU-verksamhet. De svenska myndigheterna har inte preciserat vilka andra FoU-projekt som skulle bli lidande, men de har gjort gällande att eftersom de totala FoU-utgifterna för andra projekt ligger på omkring […] SEK per år i genomsnitt, skulle en nedbantning inte vara tillräcklig för att frigöra medel för GEnx-projektet.

(70)

Kort sagt tvivlar kommissionen på att stödet är nödvändigt och stimulerar företaget att investera i projektet, eftersom det formellt beviljades först när projektet i stort sett var slutfört och då stödet enbart har till syfte att minska risker som inte sammanhänger med projektets FoU-innehåll, exempelvis de växelkursrisker som redovisas nedan i punkt 80.

3.3.3   Proportionalitet

(71)

Bedömningen av stödets proportionalitet börjar med att åtgärdens räckvidd fastställs (t.ex. de stödberättigande kostnaderna för projektet) och därefter tittar man på stödinstrumentet.

3.3.3.1   Stödberättigande kostnader

(72)

Beträffande de stödberättigande kostnaderna konstaterar kommissionen för det första att projektet omfattar verksamheter som klassificeras både som industriell forskning och experimentell utveckling (den senare dominerar). De svenska myndigheterna har också lämnat information om hur de stödberättigande kostnaderna fördelar sig mellan de båda motorerna B787 och B747-8.

(73)

Kostnader som sammanhänger med hårdvara för teknisk validering har Sverige betraktat som industriell forskning. Kostnader som sammanhänger med annan experimentell hårdvara har betraktats som experimentell utveckling. Sverige medger dock att detta inte nödvändigtvis är den mest korrekta klassificeringen. På andra sidan påpekar Sverige att eftersom lånebeloppet har begränsats till 40 % av de totala kostnaderna (20) är fördelningen mellan de olika FoU-kategorierna inte särskilt relevant.

(74)

Kommissionen noterar också att största delen av kostnaderna består av personalkostnader. De svenska myndigheterna hävdar att orsaken till detta är Volvo Aeros policy att utveckla instrument och utrustning för tillverkning så tidigt som möjligt för att minimera kostnaderna för forskning och utveckling.

(75)

Slutligen, vad gäller den tidsgräns som föreskrivits när det gäller de stödberättigande kostnaderna, förefaller det på grundval av informationen från Sverige som om de skulle ha avsett certifieringen av motorn. Sverige säger till exempel att endast kostnader som avskrivits fram till certifieringen har ansetts vara stödberättigande när det gäller verktyg, anordningar och utrustning av permanent karaktär.

3.3.3.2   Stödinstrument

(76)

Sverige har uppgett att det stödinstrument man avser att använda är ett förskott med återbetalningsskyldighet i enlighet med punkt 5.1.5 i rambestämmelserna.

(77)

På grundval av informationen från Sverige förefaller förskottet garantera att återbetalningarna från företaget, om projektet har framgång, inkluderar en ränta som är högre än den tillämpliga referensräntan (7,32 % jämfört med 4,75 % från och med den 1 juli 2008).

(78)

Vidare kommer de svenska myndigheterna att se till att stödmottagaren, om försäljningen överstiger den beräknade nivån, betalar en avgift för att projektet lyckats. Avgiften utgör […] % av den omsättning som härrör från försäljningen av GEnx.

(79)

Kommissionen noterar att förskottet i stort sett förefaller ha sådana egenskaper som uppfyller de krav som ställs i rambestämmelserna, även om avgiftens storlek är mindre viktig än i andra fall (21). Kommissionen konstaterar också att återbetalningen har beräknats utifrån ett antal sålda motorer som motsvarar marknadsprognoserna.

(80)

Kommissionen konstaterar dock också att förskottet återbetalas på grundval av Volvo Aeros försäljning till GE, som beräknas i kronor och inte i US-dollar, som är den valuta som används vid försäljningen. Det betyder att staten bär hela växelkursrisken. Enligt Sverige används kronor av flera orsaker: därför att stödet ges i kronor, därför att om prognosen grundade sig på antalet motorer skulle inkomsterna från reservdelar inte ingå och därför att syftet med åtgärden är att dela riskerna. Det är dock svårt att godta att växelkursrisken i sig är ett inslag av risk i FoU-projektet.

(81)

Därför är kommissionen i det här skedet inte helt övertygad om att det stödinstrument som Sverige använder i det här ärendet har alla de nödvändiga kännetecken som garanterar att stödet har en korrekt proportionalitet.

3.3.4   Påverkan på konkurrensen

(82)

När det gäller påverkan på konkurrensen inriktas den bedömning som föreskrivs i rambestämmelserna på tre olika aspekter: snedvridning av dynamiska incitament, marknadsinflytande och bevarande av ineffektiva marknadsstrukturer.

(83)

För att kunna bedöma dessa aspekter måste man definiera den relevanta marknaden, som i det här ärendet är marknaden för stora trafikflygplan. Sverige uppger att Volvo Aero har en mycket liten andel av världsmarknaden (2 %). Dessutom påpekar de svenska myndigheterna att marknaden präglas av tre stora tillverkare av originalutrustning (OEM-tillverkare), med andrahands- och trehandspartner och -leverantörer. Volvo Aero kännetecknas av att det är ett självständigt företag som arbetar på projektbasis med olika OEM-tillverkare, främst […].

(84)

Sverige säger vidare att det aktuella projektet inte skulle ändra Volvos marknadsandel i någon väsentlig utsträckning, eftersom investeringarna i fråga är begränsade jämfört med de investeringar som behövs för en hel motor, som ofta kan uppgå till cirka […] EUR.

(85)

De svenska myndigheterna har dock lämnat föga information om snedvridningen av dynamiska incitament, marknadsinflytande och bevarande av ineffektiva marknadsstrukturer. De har påpekat att den mycket begränsade marknadsandelen och marknadens struktur är sådan att det är mycket osannolikt att stödet får någon effekt på marknaden, till exempel genom att minska konkurrenternas intresse för att investera i framtida marknader.

(86)

Kommissionen noterar de argument som framförts av de svenska myndigheterna. Det förefaller dock möjligt i det här skedet att utifrån den begränsade information som står till förfogande dra slutsatsen att stödet har en begränsad påverkan på konkurrensen.

(87)

Om konkurrenter, eller andra tredje parter som ingriper i förfarandena, ändå skulle lägga fram för bevis för att stödet kan påverka konkurrensen märkbart, måste kommissionen noggrant undersöka om stödet snedvrider dynamiska incitament på den berörda marknaden, om det påverkar marknadsinflytandet eller om det bidrar till att bevara ineffektiva marknadsstrukturer.

4.   TVIVEL

(88)

Såsom anges ovan hyser kommissionen en del tvivel om stödet i fråga.

(89)

För det första hyser kommissionen tvivel (se punkterna 31–42) när det gäller marknadsmisslyckandet. Volvo Aero är […] i förhållande till sitt moderbolag, […]. Dessutom förefaller det vara moderbolagets policy att försöka få sina dotterbolag att söka finansiering från EU eller staten innan det överväger om de investeringar som ska göras faktiskt lider av ett marknadsmisslyckande.

(90)

För det andra, såsom anges ovan i punkterna 43–70, tvivlar kommissionen på stimulanseffekten särskilt när det gäller stödets nödvändighet, eftersom stödet formellt beviljades först när själva projektet redan var i stort sett slutfört, åtminstone vad beträffar GEnx-motorn till B787. De diskussioner som ägde rum mellan regeringen och företaget kan inte ersätta det formella förfarandet för beviljande av stöd. I annat fall skulle ett statligt ingripande kunna vara berättigat till och med när själva projektet har upphört.

(91)

För det tredje, såsom nämns i punkterna 76–81, tvivlar kommissionen på att stödet är proportionerligt, särskilt när det gäller det stödinstrument som används, som innebär att staten skulle få bära växelkursriskerna i samband med projektet.

(92)

Slutligen, såsom nämns i punkterna 82–87, anser kommissionen i det här skedet att stödet har en begränsad påverkan på konkurrensen eftersom stödmottagaren har en mycket liten marknadsandel. Kommissionen är dock beredd att beakta alla synpunkter som konkurrenter eller andra tredje parter kan tänkas lämna om detta under förfarandet.

5.   SLUTSATS

(93)

Av ovan anförda skäl uppmanar kommissionen, i enlighet med det förfarande som anges i artikel 88.2 i EG-fördraget, Sverige att inom en månad för mottagandet av denna skrivelse inkomma med synpunkter och tillhandahålla alla upplysningar som kan bidra till bedömningen av åtgärden.

(94)

Kommissionen påminner Sverige om att artikel 88.3 i EG-fördraget har uppskjutande verkan och hänvisar till artikel 14 i rådets förordning (EG) nr 659/1999, som föreskriver att allt olagligt stöd kan återkrävas från mottagaren.

(95)

Kommissionen meddelar Sverige att den kommer att underrätta alla berörda parter genom att offentliggöra denna skrivelse och en sammanfattning av den i Europeiska unionens officiella tidning. Kommissionen kommer även att underrätta berörda parter i de Eftaländer som är avtalsslutande parter i EES-avtalet genom att offentliggöra ett tillkännagivande i EES-supplementet till Europeiska unionens officiella tidning, samt Eftas övervakningsmyndighet genom att skicka en kopia av denna skrivelse. De berörda parterna kommer att uppmanas att inkomma med synpunkter inom en månad från dagen för offentliggörandet.“


(1)  Den svenska regeringen har utnyttjat dessa medel i ett tidigare ärende rörande Volvo Aero, som anmäldes 2003 (ärende N 301/03) och som godkändes av kommissionen den 8 juni 2005 (se EUT C 138, 7.6.2005, s. 2).

(2)  NACE-kod: DM353 – Tillverkning av luftfartyg och rymdfarkoster.

(3)  Uppgifterna om Volvokoncernen och Volvo Aero är tagna ur Volvokoncernens årsredovisning för 2007 på koncernens webbplats: www.volvo.com

(4)  Affärshemlighet.

(5)  Se det pressmeddelande som GE utfärdade samma dag och som finns på GE:s webbplats:

http://www.geaviation.com/engines/commercial/genx/index.html

(6)  I pressmeddelandet citeras chefen för Volvo Aero: ’Vi är mycket nöjda med testet, som kan ses som ett examensprov på vår förmåga att utveckla tekniska lösningar för lättviktsstrukturer till flygmotorer.’.

(7)  Därmed uppfyllde företaget ett av villkoren för stödets nödvändighet enligt andra stycket i kapitel 6 i rambestämmelserna.

(8)  Som nämns i punkt 4 ovan hänvisar de svenska myndigheterna till denna instruktion som den rättsliga grunden för åtgärden.

(9)  EUT C 323, 30.12.2006, s. 1.

(10)  Se punkterna 1.3.2 och 7.3.1 i rambestämmelserna.

(11)  Se t.ex. kommissionens beslut i ärendena N 447/07 – Turbomeca (EUT C 94, 2008) och N 195/07 – Rolls-Royce Deutschland (EUT C 118, 2008).

(12)  Se punkt 1.3.4 i rambestämmelserna.

(13)  Se det andra stycket i kapitel 6 i rambestämmelserna.

(14)  (…).

(15)  I de svenska myndigheternas skrivelse av den 29 maj 2008 till kommissionen.

(16)  EUT C 54, 2006, s. 13–45, särskilt punkt 38.

(17)  Volvo Aero har hand om den aerodynamiska utformningen av FHF och TRF.

(18)  Ändrad genom en skrivelse av den 30 juni 2008.

(19)  Se Boeings pressmeddelande (på bolagets webbplats

http://www.boeing.com/commercial/787family/news/2008/q2/080620b_nr.html), daterat den 20 juni 2008: ’Femtioåtta kunder världen över har beställt nästan 900 flygplan av modellen Boeing 787 sedan programmet inleddes i april 2004, vilket gör Dreamliner till det snabbast säljande nya trafikflygplanet någonsin.’.

(20)  På grundval av punkt 5.1.5 i rambestämmelserna.

(21)  Se t.ex. Turbomeca-ärendet, som nämns i fotnot 10.


4.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/s3


OPOMBA BRALCU

Institucije so se odločile, da v svojih besedilih ne bodo več navajale zadnje spremembe navedenih besedil.

Če ni navedeno drugače, se akti iz objavljenih besedil sklicujejo na akte v trenutno veljavni različici.