2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/2

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 20. marca 2008 – Bayerischer Brauerbund e.V. proti Bavaria N.V.

(Zadeva C-120/08)

(2008/C 197/02)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bayerischer Brauerbund e.V.

Tožena stranka: Bavaria N.V.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se uporabi člen 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1), če je bila zaščitena označba veljavno registrirana v poenostavljenem postopku v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)?

(a)	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, kateri trenutek je treba upoštevati pri presoji prednosti zaščitenih geografskih označb v smislu člena 14(1) Uredbe (ES) št. 510/06?

(b)

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, v skladu s katero določbo se presoja nasprotovanje med geografsko označbo, ki je bila veljavno registrirana v poenostavljenem postopku v skladu s členom 17 Uredbe (EGS) št. 2081/92, in znamko ter v skladu s čim se določi prednost zaščitene geografske označbe?

Ali se lahko uporabi nacionalne določbe o zaščiti geografskih označb, če izpolnjuje označba „Bayerisches Bier“ pogoje za registracijo v skladu z Uredbo (EGS) št. 2081/92 in Uredbo (ES) št. 510/06, vendar pa Uredba Sveta (ES) št. 1347/2001 z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1107/96 o registraciji geografskih označb in označb porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (3) ni veljavna?

(1) UL L 93, str. 12.

(2) UL L 208, str. 1.

(3) UL L 182, str. 3.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/2

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het Bedrijfsleven (Nizozemska) 23. aprila 2008 – H.J. Nijemeisland proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

(Zadeva C-170/08)

(2008/C 197/03)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

College van Beroep voor het Bedrijfsleven

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: H.J. Nijemeisland

Tožena stranka: Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 3a Uredbe (ES) št. 795/2004 (1) v povezavi s členom 2(r) in (s) Uredbe (ES) št. 2419/2001 (2) razlagati tako, da je namenjen samo preprečevanju ohranitve znižanja ali izključitve, ki veljata na podlagi Uredbe (ES) št. 2419/2001, ali se uporablja tudi v primeru znižanj ali izključitev, ki veljajo na podlagi drugih uredb?

(1) Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 141, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 (UL L 327, str. 11).

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/3

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 29. aprila 2008 – Aydin Salahadin Abdulla proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-175/08)

(2008/C 197/04)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Aydin Salahadin Abdulla

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 11(1)(e) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 (1) razlagati tako, da – ne glede na člen 1(C)(5), drugi stavek, Konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 (Ženevska konvencija o beguncih) – status begunca preneha že, ko preneha utemeljeni strah begunca pred preganjanjem v smislu člena 2(c) navedene direktive, na podlagi katerega je bil status priznan, in ko ga tudi ne bi smelo biti strah pred preganjanjem v smislu člena 2(c) te direktive iz drugih razlogov?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je prenehanje statusa begunca v skladu s členom 11(1)(e) Direktive 2004/83/ES poleg tega pogojeno s tem, da v državi, katere državljan je begunec,

a)	obstaja subjekt zaščite v smislu člena 7(1) Direktive 2004/83/ES in pri tem zadošča, da je zaščito mogoče zagotavljati le z mednarodnimi silami,

b)	beguncu ne grozi resna škoda v smislu člena 15 Direktive, ki vodi k priznanju subsidiarne zaščite v skladu s členom 18 Direktive 2004/83/ES, in/ali

c)	so stabilne varnostne razmere in je s splošnimi življenjskimi pogoji zagotovljen eksistenčni minimum?

Ali je v primeru, v katerem so prenehale obstajati dotedanje okoliščine, na podlagi katerih je bil osebi priznan status begunca, treba nove, drugačne okoliščine, ki kažejo na preganjanje,

a)	obravnavati na podlagi merila verjetnosti, ki velja za priznanje statusa beguncev, ali pa se v korist zadevne osebe uporabi drugo merilo,

b)	presoditi ob upoštevanju lažjega dokazovanja iz člena 4(4) Direktive 2004/83/ES?

(1) UL L 304, str. 12.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/3

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 29. aprila 2008 – Kamil Hasan proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-176/08)

(2008/C 197/05)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Kamil Hasan

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 11(1)(e) Direktive 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 (1) razlagati tako, da – neodvisno od člena 1(C)(5), drugi stavek, Konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 (Ženevska konvencija o statusu beguncev) – status begunca preneha že, če ne obstaja več utemeljen strah begunca pred preganjanjem v smislu člena 2(c) Direktive, zaradi katerega je prišlo do priznanja, in begunec nima drugih razlogov za strah pred preganjanjem v smislu člena 2(c) Direktive?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: Ali je za prenehanje statusa begunca v skladu s členom 11(1)(e) Direktive poleg tega treba, da (so) v državi, katere državljan je begunec,

a)	obstaja subjekt, ki nudi zaščito, v smislu člena 7(1) Direktive, in ali pri tem zadostuje, da je zagotavljanje zaščite mogoče le s pomočjo večnacionalnih oboroženih sil,

b)	beguncu ne grozi resna škoda v smislu člena 15 Direktive, ki ima za posledico priznanje subsidiarne zaščite v skladu s členom 18 Direktive, in/ali

c)	varnostne razmere stabilne in splošni življenjski pogoji zagotavljajo najnujnejša sredstva za preživljanje?

Ali je treba v primeru, ko dosedanje okoliščine, zaradi katerih je bil zadevni osebi priznan status begunca, prenehajo obstajati, nove in drugačne okoliščine, ki so razlog za preganjanje,

a)	presojati glede na merilo verjetnosti, ki velja za priznanje statusa begunca, ali se v korist zadevne osebe uporablja drugo merilo,

b)	presojati ob upoštevanju olajšanja dokazovanja iz člena 4(4) Direktive?

(1) UL L 304, str. 12.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/4

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 29. aprila 2008 – Khoshnaw Abdullah proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-177/08)

(2008/C 197/06)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Khoshnaw Abdullah

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Vprašanja za predhodno odločanje

Če je odgovor na prvo vprašanja nikalen, ali je prenehanje statusa begunca v skladu s členom 11(1)(e) Direktive 2004/83 poleg tega pogojeno s tem, da v državi, katere državljan je begunec,

a)	obstaja subjekt zaščite v smislu člena 7(1) Direktive 2004/83 in pri tem zadošča, da je zaščito mogoče zagotavljati le z mednarodnimi silami,

b)	beguncu ne grozi resna škoda v smislu člena 15 Direktive, ki vodi k priznanju subsidiarne zaščite v skladu s členom 18 Direktive 2004/83, in/ali

c)	so stabilne varnostne razmere in je s splošnimi življenjskimi pogoji zagotovljen eksistenčni minimum?

Ali je v primeru, v katerem so prenehale obstajati dotedanje okoliščine, na podlagi katerih je bil osebi priznan status begunca, treba nove, drugačne okoliščine, ki kažejo na preganjanje,

a)	obravnavati na podlagi merila verjetnosti, ki velja za priznanje statusa beguncev, ali pa se v korist zadevne osebe uporabi drugo merilo,

b)	presoditi ob upoštevanju lažjega dokazovanja iz člena 4(4) Direktive 2004/83?

(1) UL 2004 L 304, str. 12.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 29. aprila 2008 – Ahmed Adem in Hamrin Mosa Rashi proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-178/08)

(2008/C 197/07)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Ahmed Adem in Hamrin Mosa Rashi

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 11(1)(e) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 (1) razlagati tako, da – ne glede na člen 1 C, točka 5, drugi stavek, Konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 (Ženevska konvencija o beguncih) – status begunca preneha, če utemeljen strah begunca pred preganjanjem v smislu člena 2(c) te direktive, zaradi katerega mu je bil priznan status begunca, ne obstaja več in se mu ni treba bati, da bo preganjan iz drugih razlogov v smislu člena 2(c) te direktive?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali prenehanje statusa begunca v skladu s členom 11(1)(e) Direktive poleg tega zahteva, da v državi, katere državljanstvo ima begunec,

a)	obstaja subjekt, ki lahko nudi zaščito v smislu člena 7(1) Direktive, in ali pri tem zadostuje, da se zaščita lahko zagotovi le s pomočjo mednarodnih enot,

b)	beguncu ne grozi resna škoda v smislu člena 15 Direktive, ki bi privedla do priznanja statusa subsidiarne zaščite na podlagi člena 18 Direktive, in/ali

c)	obstaja stabilen varnostni položaj in splošni življenjski pogoji zagotavljajo minimalni življenjski standard?

Ali je treba v položaju, v katerem so dosedanje okoliščine, zaradi katerih je bil zadevni osebi priznan status begunca, prenehale, nove drugačne okoliščine, ki utemeljujejo strah pred preganjanjem,

a)	presojati glede na standard verjetnosti, ki se uporablja za priznanje statusa begunca, ali je treba v korist begunca uporabiti drug standard,

b)	presojati ob upoštevanju zmanjšanja dokaznega bremena iz člena 4(4) Direktive?

(1) UL L 304, str. 12.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 29. aprila 2008 vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) – Dler Jamal proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-179/08)

(2008/C 197/08)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Dler Jamal

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 11(1)(e) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 (1) razlagati tako, da – neodvisno od člena 1(C)(5), drugi stavek, Konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 (Ženevska konvencija o statusu beguncev) – status begunca preneha že, če ne obstaja več utemeljen strah begunca pred preganjanjem v smislu člena 2(c) Direktive, zaradi katerega je prišlo do priznanja, in begunec nima drugih razlogov za strah pred preganjanjem v smislu člena 2(c) Direktive?

V primeru negativnega odgovora na prvo vprašanje: Ali je za prenehanje statusa begunca v skladu s členom 11(1)(e) Direktive poleg tega treba, da (so) v državi, katere državljan je begunec,

a)	obstaja subjekt, ki nudi zaščito, v smislu člena 7(1) Direktive, in ali pri tem zadostuje, da je priznanje zaščite mogoče le s pomočjo večnacionalnih oboroženih sil,

b)	beguncu ne grozi nobena resna škoda v smislu člena 15 Direktive, ki ima za posledico priznanje subsidiarne zaščite v skladu s členom 18 Direktive, in/ali

c)	varnostne razmere stabilne in da splošni življenjski pogoji zagotavljajo najnujnejša sredstva za preživljanje?

Ali je treba v primeru, ko dosedanje okoliščine, zaradi katerih je bil zadevni osebi priznan status begunca, prenehajo obstajati, nove in drugačne okoliščine, ki so razlog za preganjanje,

a)	presojati glede na merilo verjetnosti, ki velja za priznanje statusa begunca, ali se v korist zadevne osebe uporablja drugo merilo,

b)	presojati ob upoštevanju olajšanja dokazovanja iz člena 4(4) Direktive?

(1) UL L 304, str. 12.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank te 's Gravenhage 29. aprila 2008 – Latchways plc in Eurosafe solutions BV proti Kedge Safety Systems BV in Consolidated Nederland BV

(Zadeva C-185/08)

(2008/C 197/10)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank te 's Gravenhage (Nizozemska)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Latchways plc in Eurosafe solutions BV

Toženi stranki: Kedge Safety Systems BV in Consolidated Nederland BV

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali se za sidrišča razreda A1 iz standarda EN 795 (namenjena za stalno namestitev) uporablja samo Direktiva 89/106/EGS (1)?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali se za ta sidrišča – morda kot za del varovalne opreme – uporablja Direktiva 89/686/EGS (2)?

Če je odgovor na prvo in drugo vprašanje nikalen: ali je treba zlasti ob upoštevanju priloge II Direktive 89/686/EGS, posebej njene točke 3.1.2.2. – glede osebne varovalne opreme, ki izhaja iz te direktive – presoditi, ali ta osebna varovalna oprema izpolnjuje bistvene zahteve te direktive, ali pa je treba v tem istem kontekstu preučiti, ali je sidrišče – na katerega se pritrdi osebna varovalna oprema – varno v predvidljivih okoliščinah uporabe v smislu te priloge II?

4.	Ali predpisi Skupnosti in zlasti [odločba] 93/465/EGS (3) omogočajo, da se na sidrišče iz prvega vprašanja fakultativno pritrdi znak „CE“ kot dokaz o skladnosti z Direktivo 89/686/EGS in/ali z Direktivo 89/106/EGS?

5.	Če je odgovor na četrto vprašanje pritrdilen, popolnoma ali delno: kateri postopek je treba spoštovati oziroma katere postopke je treba spoštovati pri določitvi skladnosti glede Direktive 89/686/EGS in/ali Direktive 89/106/EGS?

6.	Glede sidrišč iz prvega vprašanja, ali mora standard EN 795 opredeljevati pravo Skupnosti – kot izhaja iz razlage Sodišča Evropskih skupnosti?

7.	Če je odgovor na šesto vprašanje pritrdilen, ali je treba standard EN 795 razlagati tako, da mora priglašeni organ preizkusiti sidrišče iz prvega vprašanja v predvidljivih okoliščinah uporabe (zunanje temperature, atmosferske razmere, uporaba samega in/ali elementov za pritrjevanje ter strehe)?

8.	Če je odgovor na sedmo vprašanje pritrdilen, ali je treba preizkus opraviti ob upoštevanju omejitev uporabe (ki so navedene med načini uporabe)?

(1) Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (UL L 40, 11.2.1989, str. 12).

(2) Direktiva Sveta 89/686/ EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (UL L 399, 30.12.1989, str. 18).

(3) Sklep Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo znaka skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi (UL L 220, 30.8.1993, str. 23).

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/7

Tožba, vložena 6. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Irski

(Zadeva C-188/08)

(2008/C 197/11)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: S. Pardo Quintillán in D. Lawunmi, zastopnika)

Tožena stranka: Irska

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da, ker odpadne vode iz gospodinjstva, odstranjene skozi greznice in z drugimi posamičnimi sistemi obdelave na podeželju, niso, za namene člena 2(1)(b) Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (1), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 (2), vključene v drugo zakonodajo Skupnost ali irsko zakonodajo, Irska s tem, da zahtev iz področja odpadne vode iz gospodinjstva iz členov 4, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 in 14 navedene Direktive ni v celoti in popolnoma prenesla v svojo nacionalno zakonodajo, ni izpolnila obveznosti iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

—	Irski naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija trdi, da na Irskem niti domača zakonodaja niti zakonodaja Skupnosti, ne določa upravljanja z odpadnimi vodami iz gospodinjstva odstranjenimi skozi greznice in z drugimi posamičnimi sistemi obdelave zunaj večjih strnjenih naselij, ki bi bilo v skladu z Direktivo.

Ker na tem področju ni druge zakonodaje, je Irska zavezana prenesti in uporabiti zahteve iz Direktive za te odpadne vode. Vendar Irska teh zahtev ni niti prenesla niti zatrjevala, da jih je prenesla. Poleg tega teh zahtev v praksi ni izpolnila. Podrobneje, Irska glede zadevnih odpadnih voda ni:

—

prenesla določb člena Direktive. Prenos člena 4 je pomemben, ker določa okoljske cilje, ki jih je treba zasledovati in upoštevati glede na druge obveznosti iz Direktive. Komisija trdi, da v praksi v zvezi z zajetjem vode Lough Leane prav tako obstaja neizpolnitev člena 4, kar je podkrepila z dokazom o okoljski škodi, ki je nastala zaradi neizvajanja ustreznega pregleda greznic,

—

prenesla določb člena 7 Direktive. Člen je pomemben, ker med drugim določa dolgoročno načrtovanje, za celotno ozemlje, ureditev za odstranjevanje odpadkov na primerna mesta, z namenom, da se prepreči okoljska škoda. Irska poleg tega, da ni prenesla člena 7 Direktive, v praksi ni izdelala načrtov, ki bi izpolnjevali zahteve iz člena 7 glede greznic in drugih posamičnih sistemov obdelave,

—	prenesla določb člena 8 Direktive. Člen 8 je pomemben, ker določa, da morajo biti odpadki odstranjeni v skladu z Direktivo. Gre tudi za neizpolnitev člena 8 v praksi na Irskem, ker Irska ne zagotavlja, da so odpadne vode iz gospodinjstva odstranjene v skladu z Direktivo,

—

prenesla določb člena 9 Direktive. Člen 9 je pomemben, ker določa uradno predhodno odobritev zaščitnih ukrepov za okolje pri postopku odstranjevanja odpadkov. Pregledi, ki jih Irska izvaja v praksi v zvezi z greznicami in drugimi posamičnimi sistemi obdelave, ne ustrezajo tem merilom, in zato Irska torej v praksi ni izpolnila obveznosti iz člena 9,

—

prenesla določb člena 10 Direktive. Komisija meni, da bo v praksi odstranjevanje odpadnih voda skozi greznice in z drugimi posamičnimi sistemi obdelave skoraj vedno vključeno v postopek odstranjevanja v smislu Direktive. Vendar je v določenih okoliščinah mogoče obdelavo utemeljeno šteti za postopek odstranjevanja. Tako bi lahko na primer bilo pri suhem kompostiranju odpadnih voda iz gospodinjstva, z namenom, da se pozneje uporabi kot gnojilo. Komisija je zato v tožbo dodala člen 10,

—

prenesla določb člena 11 Direktive. Irska niti v zvezi s členom 11(3) niti drugače ne zatrjuje prenosa določb člena 11 Direktive, vendar če bi to storila bi Komisija nasprotovala, da takšna pravila, ki jih je Irska sprejela za greznice in druge posamične sisteme obdelave ne zadostujejo za prenos člena 11(1) in (2) Direktive. Pravila, ki se uporabljajo na Irskem, zlasti ne zagotavljajo spoštovanja pogojev iz člena 4 Direktive. Poleg tega pa ni nobenega sistema registracij greznic in drugih posamičnih sistemov obdelave,

—

prenesla določb člena 12 Direktive. Člen 12 je pomemben v povezavi z greznicami in drugimi posamičnimi sistemi obdelave, ker se za učinkovito delovanje te vrste sistemov zahteva redno odstranjevanje in odlaganje blata. Če pri takem odstranjevanju in odlaganju sodelujejo tudi strokovne službe, se v irskem pravu in praksi ne obravnavajo v skladu z Direktivo,

—

prenesla določb člena 13 Direktive. Člen 13 je pomemben, ker se lahko, brez primernega vzdrževanja, kljub dobremu položaju in dobri namestitvi pri greznicah in drugih posamičnih sistemih obdelave pojavijo napake pri delovanju in povzročijo okoljsko škodo. Sistem pregleda je zato odločilen. Dokazi Lough Leane študije kažejo, da Irska poleg tega, da ni izpolnila zahtev iz člena 13 Direktive, teh zahtev v zvezi z greznicami in drugimi posamičnimi sistemi obdelave, ni spoštovala v praksi,

—

prenesla določb člena 14 Direktive. Člen 14 Direktive je pomemben, ker določa obveznost vodenja evidence, ki pomaga zagotoviti, da greznice in drugi posamični sistemi obdelave niso preobremenjeni in so ustrezno vzdrževani. Dokazi Lough Leane študije kažejo, Irska poleg tega, da ni prenesla zahtev iz člena 14 Direktive, teh zahtev v zvezi z greznicami in drugimi posamičnimi sistemi obdelave ni niti spoštovala v praksi.

(1) UL L 194, str. 39.

(2) UL L 78, str. 32.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/8

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 8. maja 2008 – TeliaSonera Finland Oyj

(Zadeva C-192/08)

(2008/C 197/12)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus (Finska)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: TeliaSonera Finland Oyj

Drugi udeleženec: Finnische Regulierungsbehörde für Telekommunikation, iMEZ Ab

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je člen 4(1) Direktive 2002/19/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu), ki se ga po eni strani primerja s 5., 6. in 8. uvodno izjavo Direktive in po drugi strani s členoma 8 in 5 Direktive, treba razlagati tako,

1. a)

da lahko nacionalno pravo, kot je člen 39(1) Zakona o komunikacijskem trgu, določi, da je vsako telekomunikacijsko podjetje zavezano, da se z drugimi telekomunikacijskimi podjetji pogaja o medomrežnem povezovanju in, če je odgovor na to vprašanje pritrdilen,

1. b)

da lahko nacionalni regulativni organi menijo, da obveznost pogajanj ni izpolnjena, če je telekomunikacijsko podjetje, ki nima pomembne tržne moči, drugemu podjetju ponudilo medomrežno povezovanje pod pogoji, ki jih organi obravnavajo kot popolnoma enostranske in ki po njihovem mnenju lahko ovirajo razvoj konkurenčnega maloprodajnega trga, ker so drugo podjetje dejansko ovirala pri tem, da bi svojim strankam nudilo možnosti, da končnim uporabnikom, ki so priključeni na mrežo telekomunikacijskih podjetij, pošiljajo multimedijska obvestila, in če je tudi na to vprašanje odgovor pritrdilen,

1. c)

da lahko nacionalni regulativni organi s svojo odločitvijo od imenovanega telekomunikacijskega podjetja, ki torej nima pomembne tržne moči, zahtevajo, da se v dobri veri o medomrežnem povezovanju kratkih obvestil in multimedijskih storitev med sistemi podjetij pogaja tako, da so pri gospodarskih pogajanjih upoštevani cilji, ki se jih zasleduje z medomrežnim povezovanjem, in da pogajanja potekajo tako, da se za obratovalnost kratkih obvestil in multimedijskih storitev med podjetji vzpostavijo primerni pogoji, tako da ima uporabnik možnost uporabe komunikacijskih storitev telekomunikacijskih podjetij?

2)	Ali je odgovor na to vprašanje odvisen od narave omrežja iMEZ Ab in od tega, ali je treba iMEZ Ab obravnavati kot upravljalca javnega elektronskega komunikacijskega omrežja?

(1) UL L 108, str. 7.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 9. maja 2008 – Dr. Susanne Gassmayr proti Bundesministerin für Wissenschaft und Forschung

(Zadeva C-194/08)

(2008/C 197/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Dr. Susanne Gassmayr

Tožena stranka: Bundesministerin für Wissenschaft und Forschung

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali ima člen 11(1), (2) in (3) Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (1) neposredni učinek?

2.	Ali je treba – v primeru, da imajo neposredni učinek – navedene določbe razlagati tako, da imajo v času prepovedi opravljanja dela za nosečnice in/ali materinskega dopusta pravico do nadaljnjega izplačevanja dodatka za dežurstva?

Ali velja to vedno, tudi če država članica v tem smislu sprejme sistematsko odločbo glede nadaljnjega izplačevanja „plače“, tako da to načeloma zajema celoten dohodek, z izjemo tako imenovanih (omenjenih v členu 15 [avstrijskega] zakona o plačah iz leta 1956) dodatkov (kot je sporno plačilo za dežurstva), ki ustrezajo oziroma so odvisni od opravljenega dela?

2)	Ali imajo v nasprotnem primeru – če nimajo neposrednega učinka – navedene določbe tak namen, da ima delavka, ki med trajanjem prepovedi opravljanja dela za nosečnice in/ali materinskega dopusta, ne opravlja več dežurstev, pravico do nadaljnjih plačil za takšne storitve?

(1) UL L 348, str. 1.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per la Sicilia (Italija) 14. maja 2008 – Acoset SpA proti Conferenza Sindaci e Presidenza Prov. Reg. ATO Idrico Ragusa in drugi

(Zadeva C-196/08)

(2008/C 197/14)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per la Sicilia.

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Acoset SpA.

Tožene stranke: Conferenza Sindaci e Presidenza Prov. Reg. ATO Idrico Ragusa in drugi

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je oblika mešane javno-zasebne družbe – ki je ustanovljena posebej za opravljanje določene gospodarske javne službe in ki ima eno samo poslovno dejavnost –, ki ji je neposredno zaupano opravljanje zadevne storitve in v kateri se zasebni „gospodarski“ in „aktivni“ družbenik izbere na podlagi razpisnega postopka po predhodnem preverjanju tako finančnih in tehničnih zahtev kot resnično vodstvenih in upravljalskih zahtev, ki se nanašajo na javno službo, ki jo je treba zagotoviti, in na posebne storitve, ki jih je treba opraviti, v skladu s pravom Skupnosti, zlasti z zahtevama po preglednosti in svobodni konkurenci iz členov 43, 49 in 86 Pogodbe?

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/10

Tožba, vložena 14. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-198/08)

(2008/C 197/15)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: W. Mölls, zastopnik)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predloga tožeče stranke:

—	Republika Avstrija ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 9(1) Direktive Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 (1), s tem da je sprejela in ohranila v veljavi pravne določbe, v skladu s katerimi država določi minimalne prodajne cene za cigarete in drobno rezan tobak za zvijanje cigaret.

—	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tobačni izdelki so ena izmed treh skupin izdelkov, za katere velja ureditev o trošarinah, ki je usklajena na ravni Skupnosti. V Direktivi 95/59/ES so splošne določbe, ki veljajo za vse tobačne izdelke, in z njo se poleg tega ureja struktura trošarine za cigarete. V členu 9(1) naj bi bilo določeno načelo, da imajo proizvajalci in uvozniki pravico, svobodno določiti najvišje cene za tobačne izdelke. S to določbo se zagotavlja, da veljajo ista načela za davčno osnovo v vseh državah članicah, in preprečuje, da bi se oviralo uresničevanje ciljev Direktive z državnim določanjem cen, ki posega v konkurenco in notranji trg.

Z ureditvijo, ki je bila v Avstriji uvedena leta 2006 in v skladu s katero določijo državni organi minimalne cene za cigarete in drobno rezan tobak za zvijanje cigaret, naj bi se kršila navedena določba Direktive 95/59/ES. Z določitvijo minimalnih cen naj bi se odstranile razlike med cenami med različnimi proizvodi, ki bi lahko nastale zaradi različnih dejavnikov določanja cen, s čimer naj bi se neposredno dvignile cene prodaje na drobno iz nižjega cenovnega območja na minimalno raven. Takšen sistem vodi neizogibno do izkrivljanja trgovskih tokov med državami članicami, tudi če je minimalna cena, kot v Avstriji, določena na podlagi povprečnih tržnih cen.

K interesom, ki bi jih države članice lahko zasledovale s svojo trgovsko in davčno politiko, spada seveda tudi interes varovanja javnega zdravja. To naj bi vključevalo tudi cilj, da so cene tobačnih izdelkov na visoki ravni. Ker pa lahko države članice ta cilj v celoti upoštevajo s sredstvi obdavčenja, naj ne bi bilo mogoče, da se sklicujejo na takšne interese, da bi odstopile od obravnavane določbe Direktive, saj bi tako ovirale delovanje notranjega trga.

Po mnenju Komisije je s cenovnega vidika obdavčenje učinkovito in zadostno sredstvo. Primeri drugih držav članic kažejo tudi, da se lahko tobačni izdelki podražijo z davčnim pritiskom, saj je lahko raven davkov poljubno visoka, da se tako zviša končno ceno ne glede na to, kolikšna je marža zadevnih proizvajalcev in/ali koliko so pripravljeni, prodajati brez dobička ali celo z izgubo. S tem pristopom, v skladu s katerim je obdavčenje objektivni dejavnik stroškov, naj bi se izognili negativnim učinkom minimalnih cen na konkurenco in notranji trg ter nadaljnji pomanjkljivosti, povezani z minimalnimi cenami, ki je zagotovitev marž proizvajalcev tobačnih izdelkov. Ta učinek naj nikakor ne bi prispeval k varovanju zdravja, deloval naj bi celo v nasprotni smeri. Komisija je torej prepričana, da se lahko želeno varovanje javnega zdravja zagotavlja z aktivno in uspešno državno davčno politiko, ne da bi bilo treba določiti minimalne cene, ki niso združljive s členom 9 Direktive 95/59/ES.

(1) UL L 291, str. 40.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichsthof (Avstrija) 15. maja 2008 – Dr. Erhard Eschig proti UNIQA Sachversicherung AG

(Zadeva C-199/08)

(2008/C 197/16)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Dr. Erhard Eschig

Tožena stranka: UNIQA Sachversicherung AG

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je člen 4(1) Direktive Sveta 87/344/EGS z dne 22. junija 1987 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov pravnega postopka (1) treba razlagati tako, da nasprotuje klavzuli, ki jo vsebujejo splošni zavarovalni pogoji zavarovatelja zavarovanja stroškov postopka in ki zavarovatelju daje pravico, da v zavarovalnih primerih, v katerih je bilo več oseb oškodovanih v istem dogodku (na primer stečaj investicijskih podjetij), izbere pravnega zastopnika in s tem omejuje pravico posameznega zavarovanca do proste izbire odvetnika (tako imenovana klavzula „kolektivni odškodninski zahtevek“)?

2)	Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: Pod katerimi pogoji gre za „kolektivni odškodninski zahtevek“, ki v skladu z navedeno direktivo (ali kot njeno dopolnilo) zavarovatelju namesto posameznemu zavarovancu podeljuje pravico, da izbere pravnega zastopnika?

(1) UL L 185, str. 77.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 16. maja 2008 – The Sporting Exchange Ltd, ki posluje pod imenom „Betfair“; druge stranke: Minister za pravosodje, Stichting de Nationale Sporttotalisator and Scientific Games Racing

(Zadeva C-203/08)

(2008/C 197/17)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: The Sporting Exchange Ltd, ki posluje pod imenom „Betfair“

Tožene stranke: Minister za pravosodje, Stichting de Nationale Sporttotalisator in Scientific Games Racing

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 49 ES razlagati tako, da če se v državi članici uporablja zaprt sistem izdaje dovoljenj za opravljanje storitev v zvezi z igrami na srečo, uporaba tega člena pristojnemu organu te države članice onemogoča, da bi izvajalcu storitev – ki mu je bilo dovoljenje za opravljanje teh storitev preko interneta že izdano v drugi državi članici – prepovedal te storitve preko interneta opravljati v prvi državi članici?

Ali se razlaga, ki jo je Sodišče podalo v zvezi s členom 49 ES in zlasti v zvezi z načelom enakosti in zagotovitvijo preglednosti, ki izhaja iz tega načela, v številnih posameznih primerih v zvezi z dovoljenji, uporabi za postopek izdaje dovoljenja za ponujanje storitev v zvezi z igrami na srečo v okviru zakonsko določenega sistema enega dovoljenja?

(a).

Ali je lahko v okviru zakonsko določenega sistema enega dovoljenja podaljšanje dovoljenja obstoječega imetnika tega dovoljenja, ne da bi bila potencialnim kandidatom dana možnost, da se potegujejo zanj, ustrezno in sorazmerno sredstvo izpolnitve nujnih zahtev v splošnem interesu, kar je Sodišče priznalo kot utemeljeno omejitev svobode opravljanja storitev glede iger na srečo? Če je tako, pod katerimi pogoji?

(b).	Ali je za odgovor na vprašanje 3(a) pomembno, ali je odgovor na vprašanje 2 pritrdilen oziroma nikalen?

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 19. maja 2008 vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) – Peter Rehder proti Air Baltic Corporation

(Zadeva C-204/08)

(2008/C 197/18)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Peter Rehder

Tožena stranka: Air Baltic Corporation

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 5, točka 1(b), druga alinea, Uredbe (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (1) razlagati tako, da je treba tudi v primeru potovanj z letalom iz ene države članice Skupnosti v drugo državo članico šteti, da obstaja enoten kraj izpolnitve za vse pogodbene obveznosti, ki je kraj izpolnitve glavne obveznosti, določen v skladu z gospodarskimi merili?

2.	Če je treba določiti enoten kraj izpolnitve: Katera merila so primerna za njegovo določitev; ali se enoten kraj izpolnitve določi zlasti glede na kraj vzleta ali glede na kraj pristanka?

(1) UL L 12, str. 1.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/12

Tožba, vložena 20. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-211/08)

(2008/C 197/19)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Traversa in R. Vidal Puig, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Španija, s tem da je upravičencem španskega nacionalnega zdravstvenega sistema zavrnila povračilo zdravstvenih stroškov, ki so jim nastali v drugi državi članici v primeru bolnišnične oskrbe v skladu s členom 22(1)(a)(i) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 (1) z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (v nadaljevanju: Uredba 1408/71), v delu, v katerem je stopnja kritja, ki se uporablja v drugi državi članici, ki nudi navedeno oskrbo, nižja od tiste v španski zakonodaji, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 Pogodbe,

—	Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Španska zakonodaja na področju socialne varnosti določa, da mora nacionalni zdravstveni sistem zagotoviti storitve, ki so krite z njim, razen v izrednih primerih „nujne, takojšnje in življenjsko pomembne medicinske pomoči“. Iz tega sledi, da kadar se upravičenec španskega nacionalnega zdravstvenega sistema začasno odide v drugo državo članico in med navedenim bivanjem prejme bolnišnično oskrbo, ki je potrebna iz zdravstvenih razlogov, v skladu s členom 22(1)(a)(i) Uredbe 1480/71, stroški, ki mu pri tem nastanejo niso povračljivi s strani španskih organov oblasti.

Kadar je stopnja kritja bolnišničnih stroškov, ki velja v skladu s predpisi druge države članice, manj ugodna, kot tista, ki je določena s špansko zakonodajo, lahko zavrnitev povračila razlike s strani španskih organov odvrne upravičence nacionalnega zdravstvenega sistema, da odidejo v navedeno državo članico s ciljem, da prejmejo storitve, različne od zdravniških (na primer, izobrazbene ali turistične storitve) ali, kadar gre za upravičence, ki so že odšli, povzroči, da se vrnejo predčasno, z namenom dobiti brezplačno bolnišnično oskrbo v Španiji. Tako lahko ti sporni španski predpisi omejijo opravljanje storitev, različnih od zdravniških, ki so bile prvotni razlog za odhod nekega upravičenca v drugo državo članico, in posledično opravljanje storitev zdravniške storitve v tej državi članici v skladu z določbami iz člena 22(1)(a)(i) Uredbe 1408/71.

Omenjene omejitve svobodnega opravljanja storitev niso utemeljene v skladu s Pogodbo. Zlasti španski organi niso dokazali, da so navedene omejitve nujne, da bi se izognili resni škodi za finančno ravnotežje španskega nacionalnega zdravstvenega sistema. Tako se lahko zaključi, da so sporni predpisi v nasprotju s členom 49 ES.

(1) UL L 149, str. 2.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Francija) 21. maja 2008 – Société Zeturf Ltd proti Premier ministre, Ministre de l'Agriculture et de la Pêche, Ministre de l'Intérieur, de l'Outre-mer et des Collectivités territoriales, Ministre de l'Économie, de l'Industrie et de l'Emploi – Intervenient: G.I.E. Pari Mutuel Urbain (PMU)

(Zadeva C-212/08)

(2008/C 197/20)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Société Zeturf Ltd

Tožene stranke: Premier ministre, Ministre de l'Agriculture et de la Pêche, Ministre de l'Intérieur, de l'Outre-mer et des Collectivités territoriales, Ministre de l'Économie, de l'Industrie et de l'Emploi

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člena 49 in 50 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki podeljuje izključno pravico do prirejanja konjskih stav izven hipodromov enemu samemu nepridobitno usmerjenemu izvajalcu, če to ureditev – čeprav kaže, da omogoča učinkovitejše zagotavljanje ciljev boja proti kriminalu in s tem varstva javnega reda kot milejši ukrepi – zaradi preprečevanja nevarnosti nezakonitih dirkališč in usmerjanja igralcev k zakoniti ponudbi spremlja dinamična poslovna politika izvajalca, ki zato ne izpolnjuje v celoti cilja zmanjšanja priložnosti za igranje iger na srečo?

Ali je treba za presojo, ali je nacionalna ureditev, kot je veljavna ureditev v Franciji, ki podeljuje izključno pravico do prirejanja stav z nagradnim skladom (stave „parimutuel“) izven hipodromov enemu samemu nepridobitno usmerjenemu izvajalcu, v nasprotju s členoma 49 in 50 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, kršitev svobode opravljanja storitev presojati le z vidika omejitev ponudbe spletnih konjskih stav ali pa je treba upoštevati celoten sektor konjskih stav, ne glede na to, v kakšni obliki se ponujajo in so na voljo igralcem?

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/13

Tožba, vložena 22. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-218/08)

(2008/C 197/23)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Schima in D. Recchia, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Italijanska republika, s tem da ni izdelala načrtov ukrepov zunaj organizacije za vse organizacije, za katere se zahtevajo ti načrti, ni izpolnila obveznosti iz člena 11(1)(c) Direktive Sveta 96/82/ES (1) z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, kot je bila spremenjena z Direktivo 2003/105/ES (2);

—	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Cilj Direktive Seveso II je preprečevanje večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, in omejevanje njihovih posledic za človeka in okolje. Očitno je, da je izdelava načrtov ukrepov temeljna določba te direktive: omogoča, da so v primeru nesreče sprejeti nujni ukrepi za omejitev njenih posledic.

Člen 11 se s sklicevanjem na člen 9 in na podlagi člena 2 Direktive uporablja za vse organizacije, v katerih so prisotne nevarne snovi v količinah, ki so enake ali večje od tistih, ki so navedene v Prilogi I, del 1 in 2, vrstica 3.

Italijanski organi v dokumentih, ki so jih posredovali, priznavajo, da nekatere organizacije, ki bi morale imeti načrte ukrepov zunaj organizacije, teh načrtov dejansko nimajo.

(1) UL 1997, L 10, str. 13.

(2) UL L 345, str. 97.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Østre Landsret (Danska) 28. maja 2008 – Dansk Transport og Logistik proti Skatteministeriet

(Zadeva C-230/08)

(2008/C 197/24)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Østre Landsret

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Dansk Transport og Logistik

Tožena stranka: Skatteministeriet (dansko davčno ministrstvo)

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba izraz „[…] zapleni in istočasno ali pozneje odvzame“ iz člena 233(d) carinskega zakonika (1) razlagati tako, da določba pokriva položaje, v katerih blago, ki se ga zadrži na podlagi prvega stavka člena 83(1) carinskega zakona o nezakonitih uvozih, carinski organi istočasno ali pozneje uničijo, dokler je v njihovi posesti?

Ali je treba sistemsko direktivo (2) razlagati tako, da je treba nezakonito uvoženo blago, ki je pri uvozu zaseženo ali istočasno ali pozneje uničeno, šteti, da je bilo pod „režimom odloga“, tako da trošarina ni nastala ali je ugasnila (glej prvi pododstavek člena 5(2) in člen 6(1)(c) sistemske direktive v povezavi s členoma 84(1) in 98 carinskega zakonika in členom 876a izvedbenih določb (3))? Ali na odgovor vpliva dejstvo, da carinski dolg, ki je nastal ob takem nezakonitem uvozu, ugasne na podlagi člena 233(d) carinskega zakonika?

Ali je treba Šesto direktivo (4) razlagati tako, da je treba nezakonito uvoženo blago, ki so ga organi pri uvozu zaplenili in istočasno ali pozneje uničili, šteti kot da je bilo v „postopku carinskega skladiščenja“, tako da DDV dolg ni nastal ali je ugasnil (glej člene 7(3), 10(3) in 16(1)(B)(c) Šeste direktive in člen 876a izvedbenih določb)? Ali na odgovor vpliva dejstvo, da carinski dolg, ki je nastal ob takem nezakonitem uvozu, ugasne na podlagi člena 233(d) carinskega zakonika?

Ali je treba carinski zakonik, izvedbene določbe in Šesto direktivo razlagati tako, da so carinski organi države članice, v kateri je odkrit nezakonit uvoz blaga med operacijo TIR, pristojni, da obračunajo carino, trošarino in DDV za operacijo, če carinski organi v drugi državi članici, v kateri je prišlo do nezakonitega uvoza, niso odkrili nepravilnosti in zato niso obračunali carine, trošarine in DDV (glej člen 215 carinskega zakonika v povezavi z njegovim členom 217, člen 454(2) in (3) takrat veljavnih izvedbenih določb in člen 7 Šeste direktive)?

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302 str. 1).

(2) Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L 76, str. 1).

(3) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, str. 1).

(4) Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1).

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/15

Tožba, vložena 2. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki

(Zadeva C-241/08)

(2008/C 197/25)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Recchia in J.-B. Laignelot, zastopnika)

Tožena stranka: Francoska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Francoska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za pravilen prenos člena 6(2) in (3) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (1), ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Francoski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija v utemeljitev svoje tožbe navaja dva očitka, in sicer kršitev člena 6(2) in (3) Direktive Sveta 92/43/EGS (v nadaljevanju: direktiva o habitatih).

Tožeča stranka s prvim očitkom poudarja, da je člen 6(2) direktive o habitatih, ki prepoveduje vsako slabšanje stanja varovanih habitatov, jasen. Uvedba pojma „pomembni vplivi“ v nacionalni zakonodaji, da bi se uporaba zgoraj navedene določbe omejila na določene človekove dejavnosti, torej naj ne bi bila utemeljena. Nacionalni zakonodajalec tudi naj ne bi mogel dokončno potrditi, da določene dejavnosti, kot sta lov in ribolov, ne vznemirjajo območij „Natura 2000“, čeprav se izvajajo začasno ali v okviru veljavne nacionalne ureditve.

Komisija z drugim očitkom najprej zatrjuje, da je treba v skladu z določbo člena 6(3) direktive o habitatih pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, opraviti ustrezno presojo njegovih posledic razen v primerih restriktivne razlage. Zakonodaja tožene stranke naj bi povzročala težave v zvezi s pravom Skupnosti, ker naj bi sistematično sprejemala izjeme od postopka presoje vplivov dela, projektov in načrtov iz pogodb „Natura 2000“ na okolje.

Komisija nato poudarja, da v francoskem pravu obstajajo projekti, za katere se ne zahteva niti dovoljenja niti upravne odobritve, in ki so zato oproščeni postopka presoje. Določeni od teh postopkov pa naj bi imeli ob upoštevanju ciljev ohranjenosti vrst pomemben vpliv na območja „Natura 2000“.

Komisija meni, da bi morala biti v nacionalni zakonodaji navsezadnje naložena jasna obveznost predvideti alternativne rešitve v primeru negativne presoje vplivov projekta ali načrta upravljanja na tako območje.

(1) UL L 206, str. 7.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/15

Tožba, vložena 12. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Malti

(Zadeva C-252/08)

(2008/C 197/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Flynn in A. Alcover San Pedro, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Malta

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se da Republika Malta s tem, da ni pravilno uveljavila Direktivo 2001/80/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, str. 1), (v nadaljevanju: Direktiva) v zvezi z delovanjem Phase One naprave za uparjevanje elektrarne Delimara in elektrarne pri Marsi, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) v povezavi s prilogo IV A, prilogo VI A in prilogo VII A, ter obveznosti iz člena 12 v povezavi s prilogo VIII A.2 Direktive;

—	Republiki Malti naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija navaja, da Phase One naprava za uparjevanje elektrarne Delimara ne spoštuje mejnih vrednosti emisij, določenih z direktivo, za emisije žveplovega dioksida, dušikovega oksida in prahu.

Navaja tudi, da se Malta glede obeh – Phase One naprave za uparjevanje elektrarne Delimara in elektrarne pri Marsi – ni uskladila z zahtevami iz člena 12(2), del A, priloge VIII Direktive, po stalnem merjenju koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega oksida in prahu.

(1) UL L 309, str. 1.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/16

Tožba, vložena 16. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska

(Zadeva C-256/08)

(2008/C 197/27)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: C. O'Reilly in M. Condou-Durande, zastopnika)

Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, s tem ni sprejelo vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2004/83/ES (1) z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite, oziroma v vsakem primeru, ker jih ni sporočilo Komisiji, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive;

—	Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive se je iztekel 10. oktobra 2006.

(1) UL L 304, str. 2.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/16

Tožba, vložena 20. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Malti

(Zadeva C-269/08)

(2008/C 197/28)

Jezik postopka: malteščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Condou-Durande in K. Xuereb, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Malta

Predlogi tožeče stranke:

—

Sodišče naj ugotovi, da Republika Malta, s tem da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov za uskladitev z Direktivo Sveta 2004/83/ES (1) z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite oziroma v vsakem primeru ni o njih obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz Direktive;

—	Republiki Malti naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive se je iztekel 10. oktobra 2006.

(1) UL L 304, str. 12.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/17

Razporeditev sodnikov v senate

(2008/C 197/29)

Sodišče prve stopnje je 19. in 25. septembra 2007 odločilo, da se za obdobje od 25. septembra 2007 do 31. avgusta 2010 oblikuje osem senatov petih sodnikov in osem senatov treh sodnikov.

Sodišče prve stopnje je 8. julija 2008 odločilo, da spremeni razporeditev sodnikov v senate za obdobje od 1. oktobra 2008 do 31. avgusta 2010, kot sledi:

Prvi razširjeni senat petih sodnikov:

V. Tiili, predsednica senata, F. Dehousse, sodnik, I.Wiszniewska-Białecka, K. Jürimäe, sodnici, in S. Soldevila Fragoso, sodnik.

Prvi senat treh sodnikov:

V. Tiili, predsednica senata;

F. Dehousse, sodnik;

I. Wiszniewska-Białecka, sodnica.

Drugi razširjeni senat petih sodnikov:

I. Pelikánová, predsednica senata, F. Dehousse, sodnik, I. Wiszniewska-Białecka, K. Jürimäe, sodnici in S. Soldevila Fragoso, sodnik.

Drugi senat treh sodnikov:

I. Pelikánová, predsednica senata;

K. Jürimäe, sodnica;

S. Soldevila Fragoso, sodnik.

Tretji razširjeni senat petih sodnikov:

J. Azizi, predsednik senata, J. D. Cooke, sodnik, E. Cremona, I. Labucka, sodnici, in S. Frimodt Nielsen, sodnik.

Tretji senat treh sodnikov:

J. Azizi, predsednik senata;

E. Cremona, sodnica;

S. Frimodt Nielsen, sodnik.

Četrti razširjeni senat petih sodnikov:

O. Czúcz, predsednik senata, J. D. Cooke, sodnik, E. Cremona, I. Labucka, sodnici, in S. Frimodt Nielsen, sodnik.

Četrti senat treh sodnikov:

O. Czúcz, predsednik senata;

J.D. Cooke, sodnik;

I. Labucka, sodnica.

Peti razširjeni senat petih sodnikov:

M. Vilaras, predsednik senata, D. Šváby, M. Prek, E. Moavero Milanesi in V.M. Ciucă, sodniki.

Peti senat treh sodnikov:

M. Vilaras, predsednik senata;

M. Prek, sodnik;

V.M. Ciucă, sodnik.

Šesti razširjeni senat petih sodnikov:

A.W.H. Meij, predsednik senata, V. Vadapalas, S.S. Papasavvas, N. Wahl, T. Tchipev, A. Dittrich in L. Truchot, sodniki.

Šesti senat treh sodnikov:

A.W.H. Meij, predsednik senata;

a)	V. Vadapalas in T. Tchipev, sodnika.

b)	V. Vadapalas in T. Truchot, sodnika.

c)	V. Tchipev in L. Truchot, sodnika.

Sedmi razširjeni senat petih sodnikov:

N.J. Forwood, predsednik senata, D. Šváby, E. Moavero Milanesi, M. Prek in V.M. Ciucă, sodniki.

Sedmi senat treh sodnikov:

N.J. Forwood, predsednik senata;

D. Šváby, sodnik;

E. Moavero Milanesi, sodnik.

Osmi razširjeni senat petih sodnikov:

M.E. Martins Ribeiro, predsednica senata, V. Vadapalas, S.S. Papasavvas, N. Wahl, T. Tchipev, A. Dittrich in L. Truchot, sodniki.

Osmi senat treh sodnikov:

M.E. Martins Ribeiro, predsednica senata;

a)	S.S. Papasavvas in N Wahl, sodnika.

b)	S.S. Papasavvas in A. Dittrich, sodnika.

c)	S.S. Wahl in A. Dittrich, sodnika.

V šestem in osmem razširjenem senatu, ki odloča v sestavi petih sodnikov, so sodniki, ki zasedajo s predsednikom senata v sestavi petih sodnikov, trije sodniki iz sestave, ki ji je bila zadeva prvotno predložena v odločanje, četrti sodnik iz tega senata in en sodnik iz senata, ki ga sestavljajo štirje sodniki. Slednjega, ki ni predsednik senata, se za leto dni določi po vrstnem redu iz člena 6 Poslovnika Sodišča prve stopnje.

V šestem in osmem senatu treh sodnikov predsednik senata zaseda zaporedno bodisi s sodniki, navedenimi v tč. a), bodisi s sodniki, navedenimi v tč. b), bodisi s sodniki, navedenimi v tč. c), odvisno od sestave, v kateri je poročevalec. V zadevah, v katerih je predsednik senata poročevalec, predsednik senata zaseda izmenično s sodniki vsake od teh sestav glede na vrstni red vpisa zadev, pri čemer pa se upošteva njihova medsebojna povezanost.

Pritožbeni senat

Sodišče prve stopnje je 8. julija 2008 odločilo, da bodo za obdobje od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2009 pritožbeni senat sestavljali predsednik Sodišča prve stopnje in izmenično dva predsednika senata.

Sodniki, ki zasedajo s predsednikom pritožbenega senata pri razširjeni sestavi petih sodnikov, so trije sodniki iz sestave, ki ji je bila zadeva prvotno predložena v odločanje, in izmenično dva predsednika senata.

Merila za dodelitev zadev senatom

Sodišče prve stopnje je 8. julija 2008 v skladu s členom 12 Poslovnika določilo merila za dodelitev zadev senatom za obdobje od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2009, kot sledi:

1.	Pritožbe zoper odločbe Sodišča za uslužbence se dodelijo pritožbenemu senatu nemudoma po vložitvi vloge, kar ne vpliva na morebitno poznejšo uporabo členov 14 in 51 Poslovnika.

Zadeve, razen tistih iz prvega odstavka, se dodelijo senatom treh sodnikov nemudoma po vložitvi vloge, kar ne vpliva na morebitno poznejšo uporabo členov 14 in 51 Poslovnika.

Zadeve iz tega odstavka se dodelijo senatom po treh različnih vrstnih redih, določenih glede na zaporedje, v katerem so bile vpisane v sodnem tajništvu:

—	za zadeve v postopkih glede pravil o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja, pravil o državnih pomočeh in pravil o trgovinskih zaščitnih ukrepih;

—	za zadeve glede pravic intelektualne lastnine, ki jih določa člen 130(1) Poslovnika;

—	za vse druge zadeve.

V okviru navedenega vrstnega reda se dva senata štirih sodnikov, ki odločata v sestavi treh sodnikov, upošteva dvakrat ob vsaki tretji dodelitvi.

Predsednik Sodišča prve stopnje lahko od tega vrstnega reda odstopi le zato, da bi upošteval medsebojno povezanost določenih zadev oziroma zagotovil enakomerno porazdelitev dela.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/18

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 26. junija 2008 – Alferink in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-94/98) (1)

(„Odškodninska tožba - Nepogodbena odgovornost - Mleko - Dodatne dajatve - Referenčna količina - Pridelovalci, ki so sprejeli obveznost netrženja - Zahteva po pridelavi na prvotnem gospodarstvu SLOM - Člen 3a Uredbe (EGS) št. 1546/88, kot je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1033/89 - Domnevno dvoumno besedilo uporabljive določbe - Načelo pravne varnosti“)

(2008/C 197/30)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeče stranke: Alfonsius Alferink (Heeten, Nizozemska) in 67 drugih tožečih strank, katerih imena so navedena v prilogi k sodbi (zastopniki: sprva H. Bronkhorst in E. Pijnacker Hordijk, nato H. Bronkhorst, E. Pijnacker Hordijk in J. Slusmans, in nazadnje E. Pijnacker Hordijk, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: T. van Rijn, zastopnik)

Predmet

Zahtevek na podlagi člena 178 Pogodbe ES (postal člen 235 ES) in člena 215, drugi odstavek, Pogodbe ES (postal člen 288, drugi odstavek, ES) za povračilo škode, ki so jo domnevno utrpele tožeče stranke, ker naj bi Komisija s sprejetjem Uredbe (EGS) št. 1033/89 z dne 20. aprila 1989, s katero je bila spremenjena Uredba (EGS) št. 1546/88 o načinu uporabe dodatnih dajatev iz člena 5c Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 (UL L 110, str. 27), ki ni jasno in natančno določala, da je treba s pridelavo mleka nadaljevati na prvotnem gospodarstvu SLOM, kršila načelo pravne varnosti.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	A. Alferinku in 67 drugim tožečim strankam, katerih imena so navedena v prilogi, se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 358, 21.11.1998.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/19

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 18. junija 2008 – Hoechst proti Komisiji

(Zadeva T-410/03) (1)

(„Konkurenca - Karteli - Trg sorbatov - Odločba, s katero je bilo ugotovljena kršitev člena 81 ES - Izračun glob - Obveznost obrazložitve - Resnost in trajanje kršitve - Oteževalne okoliščine - Načelo non bis in idem - Sodelovanje med upravnim postopkom - Dostop do spisa - Trajanje postopka“)

(2008/C 197/31)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Hoechst GmbH, nekdanja Hoechst AG (Frankufurt na Majni, Nemčija) (zastopniki: najprej M. Klusmann in V. Turner, nato M. Klusmann, V. Turner in M. Rüba, nazadnje M. Klusmann in V. Turner, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: sprva W. Mölls, O. Beynet in K. Mojzesowicz, nato W. Mölls in K. Mojzesowicz, zastopniki, skupaj z A. Böhlke, odvetnik)

Predmet

Predlog za razveljavitev Odločbe Komisije 2005/493/ES z dne 1. oktobra 2003 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP proti Chisso Corporation, Daicel Chemical Industries, Ltd, Hoechst AG, The Nippon Synthetic Chemical Industry Co. Ltd in Ueno Fine Chemicals Industry, Ltd (Zadeva COMP/E-1/37.370 – Sorbati) (povzetek v UL L 182, str. 20), v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, ali podredno za zmanjšanje globe, naložene tožeči stranki, na primerno raven.

Izrek

1)	Globa, naložena Hoechst GmbH, znaša 74,25 milijonov eurov.

2)	Tožba se v preostalem zavrne.

3)	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 59, 6.3.2004.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/19

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 17. junija 2008 – El Corte Inglés proti UUNT – Abril Sánchez in Ricote Saugar (BoomerangTV)

(Zadeva T-420/03) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti BoomerangTV - Nacionalne znamke in znamka Skupnosti, besedna znamka in figurativne znamke, prejšnje znamke BOOMERANG in Boomerang - Relativni razlogi za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Neobstoj splošno znane znamke v smislu člena 6 bis Pariške konvencije - Neobstoj škodovanja ugledu - Nepredložitev dokazov o obstoju določenih prejšnjih znamk oziroma njihovih prevodov oddelku za ugovore - Prva predložitev dokazov šele pred odborom za pritožbe - Člena 8(1)(b), (2)(c) in (5) ter 74(2) Uredbe (ES) št. 40/94 - Pravilo 16(2) in (3), pravilo 17(2) in pravilo 20(2) Uredbe (ES) št. 2868/95“)

(2008/C 197/32)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: El Corte Inglés, SA (Madrid, Španija) (zastopnika: J. Rivas Zurdo in E. López Leiva, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: I. de Medrano Caballero, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenient pred Sodiščem prve stopnje: José Matías Abril Sánchez in Pedro Ricote Saugar (Madrid) (zastopnik: J.M. Iglesias Monravá, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 1. oktobra 2003 (zadeva R 88/2003-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med El Corte Inglés, SA, in J.M. Abril Sánchezom in P. Ricote Saugarom.

Izrek

1)	Tožba se deloma zavrže in deloma zavrne.

2)	El Corte Inglés, SA, se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 47, 21.2.2004.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/20

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 26. junija 2008 – SIC proti Komisiji

(Zadeva T-442/03) (1)

(„Državne pomoči - Ukrepi Portugalske republike v korist izdajatelja javnega televizijskega programa RTP za financiranje njegovega opravljanja javne službe - Odločba, s katero je razglašeno, da nekateri ukrepi niso državne pomoči in da so drugi združljivi s skupnim trgom - Kvalifikacija državne pomoči - Združljivost s skupnim trgom - Dolžnost skrbne in nepristranske preiskave“)

(2008/C 197/33)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: SIC – Sociedade Independente de Comunicação, SA (Carnaxide, Portugalska) (zastopniki: C. Botelho Moniz, E. Maia Cadete in M. Rosado da Fonseca, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: sprva M. Balta in F. Florindo Gijón, nato M. Niejahr, J. Buendía Sierra in G. Braga da Cruz, in nazadnje B. Martenczuk in G. Braga da Cruz, zastopniki)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2005/406/ES z dne 15. oktobra 2003 o začasnih ukrepih, ki jih je izvajala Portugalska za RTP (UL 2005, L 142, str. 1), v delu, v katerem je s to odločbo razglašeno, da nekateri ukrepi niso državne pomoči in da so drugi združljivi s skupnim trgom.

Izrek

1)	Člen 1 Odločbe Komisije 2005/406/ES z dne 15. oktobra 2003 o začasnih ukrepih, ki jih je izvajala Portugalska za RTP, se razglasi za ničnega.

2)	Člen 2 Odločbe 2005/406 se razglasi za ničnega v delu, v katerem je ugotovljeno, da oprostitev plačila notarskih stroškov in stroškov registracije ne pomeni državne pomoči.

3)	V preostalem se tožba zavrne.

4)	Komisija nosi svoje stroške in štiri petine stroškov družbe SIC – Sociedade Independente de Comunicação, SA.

5)	Družba SIC nosi petino svojih stroškov.

(1) UL C 71, 20.3.2004.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/20

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 19. junija 2008 – Mülhens proti UUNT – Spa Monopole (MINERAL SPA)

(Zadeva T-93/06) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti MINERAL SPA - Prejšnja nacionalna besedna znamka SPA - Relativni razlog za zavrnitev - Ugled - Neupravičena korist na podlagi ugleda prejšnje znamke - Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 40/94“)

(2008/C 197/34)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Mülhens GmbH & Co. KG (Cologne, Nemčija) (zastopnika: T. Schulte-Beckhausen in S. Maaßen, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenient pred Sodiščem prve stopnje: Spa Monopole, compagnie fermière de Spa SA/NV (Spa, Belgija) (zastopniki: L. de Brouwer, É. Cornu, E. de Gryse in D. Moreau, odvetniki)

Predmet

Tožba za razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 11. januarja 2006 (zadeva R 825/2004-2) glede postopka z ugovorom med Spa Monopole, compagnie fermière SA/NV in Mülhens GmbH & Co. KG.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Mülhens GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 131, 3.6.2006.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/21

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 18. junija 2008 – Coca-Cola proti UUNT – San Polo (MEZZOPANE)

(Zadeva T-175/06) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti MEZZOPANE - Prejšnji nacionalni besedni znamki MEZZO in MEZZOMIX - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 - Neobstoj verjetnosti zmede“)

(2008/C 197/35)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: The Coca-Cola Company (Atlanta, Géorgie, Združene države) (zastopnika: E. Armijo Chávarri in A. Castán Pérez-Gómez, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (zastopnika: O. Montalto in L. Rampini, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenient pred Sodiščem prve stopnje: San Polo Srl (Montalcino, Italija) (zastopnika: G. Casucci in F. Luciani, odvetnika)

Predmet

Tožba za razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 5. aprila 2006 (zadeva R 99/2005-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med The Coca-Cola Company in San Polo Srl.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Coca-Cola Company se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 212, 2.9.2006.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/21

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 25. junija 2008 – Otto proti UUNT – L'Altra Moda (l'Altra Moda)

(Zadeva T-224/06) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti Altra Moda - Prejšnja nacionalna figurativna znamka Alba Moda - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 - Člena 73 in 74(1) in (2) Uredbe (ES) št. 40/94“)

(2008/C 197/36)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Otto GmbH & Co. KG (Hambourg, Nemčija) (zastopnika: C. Rohnke in M. Munz, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: O. Montalto in P. Bullock, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenient pred Sodiščem prve stopnje: L'Altra Moda Spa (Rome, Italija) (zastopnika: A. Masetti Zannini de Concina in M. Bucarelli, odvetnika)

Predmet

Tožba za razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 16. junija 2006 (zadeva R 793/2005-2) glede postopka z ugovorom med Otto GmbH & Co. KG in Altra Moda SpA.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Otto GmbH & Co. KG se naložilo plačilo lastnih stroškov ter stroškov Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) in Altra Moda SpA.

(1) UL C 281, 18.11.2006.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/22

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 25. junija 2008 – Olympiaki Aeroporia Ypiresies proti Komisiji

(Zadeva T-268/06) (1)

(„Državne pomoči - Pomoči letalskim družbam za škodo, ki je nastala zaradi atentatov 11. septembra 2001 - Odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da program državne pomoči ni združljiv s skupnim trgom, in naloženo vračilo dodeljene pomoči - Člen 87(2)(b) ES - Sporočilo Komisije z dne 10. oktobra 2001 o posledicah atentatov 11. septembra - Vzročna zveza med izjemnim dogodkom in škodo - Obveznost obrazložitve“)

(2008/C 197/37)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Olympiaki Aeroporia Ypiresies AE (Athènes, Grčija) (zastopniki: P. Anestis, odvetnik, T. Soames in G. Goeteyn, solicitors, S. Mavrogenis in M. Pinto de Lemos Fermiano Rato, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Righini in I. Chatzigiannis, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije E(2006)1580 konč. z dne 26. aprila 2006 o ureditvi državnih pomoči C 39/2003 (ex NN 119/2002), ki jo je izvedla Grčija za izravnavo izgub, ki so jih utrpeli letalski prevozniki od 11. do 14. septembra 2001.

Izrek

Člena 1 in 2 Odločbe Komisije C (2006)1580 konč. z dne 26. aprila 2006 o ureditvi državne pomoči C 39/2003 (ex NN 119/2002), ki jo je Helenska republika dodelila letalskim prevoznikom zaradi škode, ki so jo utrpeli od 11. do 14. septembra 2001, se razglasita za nična v delu, v katerem je z njima ugotovljeno, da je s skupnim trgom nezdružljiva pomoč, ki jo je družba Olympiaki Aeroporia Ypiresies AE prejela, prvič, za škodo, ki je nastala zaradi odpovedi leta v Kanado 15. septembra 2001, drugič, za škodo v zvezi z delom svoje mreže, ki ne vključuje Severnega Atlantika in Izraela, in tretjič, za izgubljene prihodke v zvezi s prevozom blaga, stroški uničenja občutljivega blaga, dodatnimi stroški varnostnega nadzora, stroški nadur osebja in stroški nujnih dodatnih varnostnih ukrepov.

2.	Člen 4 Odločbe C(2006)1580 konč. se razglasi za ničnega v delu, v katerem nalaga vračilo pomoči, navedenih v prejšnji točki.

3.	V preostalem se tožba zavrne.

4.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 294, 2.12.2006.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/22

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 25. junija 2008 – Zipcar proti UUNT – Canary Islands Car (ZIPCAR)

(Zadeva T-36/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti ZIPCAR - Prejšnja nacionalna besedna znamka CICAR - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“)

(2008/C 197/38)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Zipcar, Inc. (Cambridge, Massachusetts, Združene države) (zastopnika: M. Elmslie, solicitor, in N. Saunders, barrister)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Canary Islands Car, SL (San Bartolome, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 30. novembra 2006 (zadeva R 122/2006-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med Canary Islands Car, SL in Zipcar, Inc.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Zipcar, Inc. se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 82, 14.4.2007.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/23

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 26. junija 2008 – SHS Polar Sistemas Informáticos proti UUNT – Polaris Software Lab (POLARIS)

(Zadeva T-79/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti POLARIS - Prejšnja besedna znamka Skupnosti POLAR - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“)

(2008/C 197/39)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: SHS Polar Sistemas Informáticos, SL (Madrid, Španija) (zastopnik: C. Hernández Hernández, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Polaris Software Lab Ltd (Chennai, Indija)

Predmet

Tožba za razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 8. januarja 2007 (zadeva R 658/2006-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med SHS Polar Sistemas Informáticos, SL in Polaris Software Lab Ltd.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	SHS Polar Sistemas Informáticos, SL se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 95, 28.4.2007.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/23

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 18. junija 2008 – Sundholm proti Komisiji

(Zadeva T-164/07 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Karierno ocenjevalno poročilo - Ocenjevalno obdobje 2003 - Pravica do obrambe - Nedopustna Pourvoi irrecevable - Pourvoi non fondé“)

(2008/C 197/40)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Asa Sundholm (Bruselj, Belgija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in E. Marchal, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: C. Berardis-Kayser in M. D. Martin, zastopnika, skupaj z B. Wägenbaur, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 1. marca 2007 v zadevi Sundholm proti Komisiji (F-30/05, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Asa Sundholm nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija v okviru tega postopka.

(1) UL C 155, 7.7.2007.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/23

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 11. junija 2008 – European Association of Im- and Exporters of Birds and live Animals in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-209/06) (1)

(„Ničnostna tožba - Dopustnost - Člen 230, četrti odstavek, ES - Fizične in pravne osebe - Združenja - Odločba 2006/522/EGS - Akt, ki posamično zadeva - Zdravstveno varstvo - Zaščitni ukrepi v zvezi z aviarno influenco“)

(2008/C 197/41)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeče stranke: European Association of Im- and Exporters of Birds and live Animals (West Maas en Waal, Nizozemska); Vereniging van Im- en Exporteurs van Vogels en Hobbydieren (West Maas en Waal, Nizozemska); Willem Plomp, ki deluje pod imenom Plomps Vogelhandel (Woerden, Nizozemska), in Marinus Borgstein, ki deluje pod imenom Borgstein Birds & Zoofood Trading (West Maas en Waal, Nizozemska) (zastopnik: M. van Heezik, zastopnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: F. Erlbacher in M. van Heezik, zastopnika)

Predmet

Razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2006/522/ES z dne 25. julija 2006 o spremembi odločb 2005/759/ES in 2005/760/ES glede nekaterih zaščitnih ukrepov v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco in premiki nekaterih živih ptic v Skupnost (UL L 205, str. 28).

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Tožečim strankam se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

(1) UL C 249, 14.10.2006.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/24

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 14. maja 2008 – Icuna.Com proti Parlamentu

(Združeni zadevi T-383/06 in T-71/07) (1)

(„Ničnostna tožba - Odškodninska tožba - Javna naročila storitev - Postopek javnega razpisa Skupnosti - Zavrnitev ponudbe - Odločba o razveljavitvi razpisnega postopka - Tožba, za katero očitno ni pravne podlage - Ustavitev postopka“)

(2008/C 197/42)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Icuna.Com SCRL (Braine-le-Château, Belgija) (zastopnika: J. Windey in P. De Bandt, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopnika: O Caisou-Rousseau in M. Ecker, zastopnika)

Predmet

V zadevi T-383/06, na eni strani razglasitev ničnosti Odločbe Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2006, s katero je bila zavrnjena ponudba, ki jo je predložila tožeča stranka v okviru sklopa 2 (vsebina programov) postopka javnega razpisa št. EP/DGINFO/WEBTV/2006/0003, ki se nanaša na ustvaritev in vzpostavitev spletnega televizijskega kanala Evropskega parlamenta (UL 2006/S 87-091412), ter na drugi strani odškodninski zahtevek za nadomestitev škode, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka zaradi sprejetja izpodbijane odločbe, in v zadevi T-71/07, na eni strani razglasitev ničnosti Odločbe Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2007 o razveljavitvi postopka javnega razpisa EP/DGINFO/WEBTV/2006/0003, ki se nanaša na ustvaritev in vzpostavitev spletnega televizijskega kanala Evropskega parlamenta, v delu, v katerem se nanaša na sklop št. 2 (vsebina programov), ter na drugi strani odškodninski zahtevek za nadomestitev škode, ki naj bi jo utrpele tožeče stranke zaradi sprejetja izpodbijane odločbe z dne 31. januarja 2007.

Izrek

1)	Zadevi T-383/06 in T-71/07 se združita za namen izdaje tega sklepa.

2)	V zadevi T-71/07 se odločanje o ugovoru nedopustnosti združi z meritornim odločanjem.

3)	Tožba v zadevi T-71/07 se zavrže, ker zanjo očitno ni pravne podlage.

4)	Postopek v zvezi z razglasitvijo ničnosti v zadevi T-383/06 se ustavi.

5)	Odškodninski zahtevek v zadevi T-383/06 se zavrže, ker zanj očitno ni pravne podlage.

6)	V zadevi T-383/06 nosi Parlament svoje stroške in polovico stroškov Icuna.Com SCRL, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe. Icuna.Com nosi polovico svojih stroškov.

7)	V zadevi T-71/07 nosi Icuna.Com svoje stroške in stroške Parlamenta, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe in o ugovoru nedopustnosti.

(1) UL C 20, 27.1.2007.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/24

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 10. junija 2008 – Bligny proti Komisiji

(Zadeva T-127/07 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Javni natečaj - Pogoji za sprejem - Nepripustitev k ocenjevanju pisnega dela preizkusa - Razpis natečaja - Napopolna prijava - Potrdilo o državljanstvu - Očitno neutemeljena pritožba“)

(2008/C 197/43)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Francesco Bligny (Tassin-la-Demi-Lune, Francija) (zastopnik: P. Lebel-Nourissat, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in K. Herrmann, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 15. februarja 2007 v zadevi Bligny proti Komisiji (F-142/06 in F-142/06 AJ, še neobjavljen v Recueilu), katere cilj je razglasitev ničnosti tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	F. Bligny nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.

(1) UL C 140, 23.6.2007.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/25

Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 25. aprila 2008 – Vakakis proti Komisiji

(Zadeva T-41/08 R)

(„Skupnostni postopek javnega razpisa - Predlog za izdajo začasnih odredb - Izguba možnosti - Procesno upravičenje - Dopustnost tožbe o glavni stvari - Nujnost - Pripravljalni ukrepi“)

(2008/C 197/44)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Vakakis International – Symvouloi gia Agrotiki Anaptixi AE (Atene, Grčija) (zastopnik: B. O'Connor, solicitor)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Wilderspin in G. Boudot, zastopnika)

Predmet

Predlog za izdajo začasnih odredb, vložen v okviru postopka javnega razpisa EuropeAid/125241/C/SER/CY glede zagotavljanja „tehnične pomoči v podporo politike razvoja podeželja“ v severnem delu Cipra.

Izrek

1)	Predlog za izdajo začasnih odredb se zavrne.

2)	Predlog za sprejetje pripravljalnega ukrepa ali ukrepa procesnega vodstva se zavrne.

3)	O predlogu za intervencijo ni treba odločati.

4)	Odločitev o stroških, z izjemo teh, ki jih je priglasila Agriconsulting Europe SA, se pridrži. Agriconsulting Europe SA nosi stroške, nastale v zvezi z njenim predlogom za intervencijo.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/25

Tožba, vložena 14. maja 2008 – Chelyabinskij electrometalurgicheskij kombinat in Kuznetskie Ferrosplavy proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-190/08)

(2008/C 197/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Chelyabinskij electrometalurgicheskij kombinat OAO (Chelyabinsk, Rusija) in Kuznetskie Ferrosplavy OAO (Novokuznetsk, Rusija) (zastopnik: P. Vander Schueren, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

—	razglasi naj se ničnost izpodbijane uredbe v delu, ki se nanaša na tožeči stranki;

—	Svetu naj se naloži plačilo stroškov, ki so nastali tožečima strankama v zvezi s tem postopkom; ali

—	podredno, razglasi naj se ničnost izpodbijane odločbe; in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov, ki so nastali tožečima strankama v zvezi s tem postopkom.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki navajata pet tožbenih razlogov v utemeljitev tožbe za razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 172/2008 (1) z dne 25. februarja 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije (izpodbijana uredba) v delu, ki se nanaša na tožeči stranki. Podredno tožeči stranki predlagata razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 28. februarja 2008, ki jima je bila vročena 3. marca 2008 in s katero je Komisija zavrnila njuno prošnjo za ukinitev protidampinških ukrepov, ki so bili uvedeni z izpodbijano uredbo (izpodbijana odločba).

Prvič, tožeči stranki navajata, da je Svet ravnal v nasprotju s členom 2(9) osnovne uredbe (2) (osnovna uredba) in ni izpolnil obveznosti obrazložitve pri zavrnitvi upoštevanja dejanskega dobička uvoznika, povezanega s tožečima strankama, glede sestave njihove izvozne cene.

Drugič, tožeči stranki navajata, da je Svet z dovolitvijo predhodnega razkritja makedonskemu proizvajalcu SILMAK kršil načelo nediskriminacije ter člene 6(7), 8(4) in 20(1) osnovne uredbe.

Tretjič, tožeči stranki navajata, da je Svet ravnal v nasprotju s členom 3(6) osnovne uredbe, ko je napačno uporabil pravo in očitno napačno presodil, da je industrija Skupnosti utrpela premoženjsko škodo.

Četrtič, tožeči stranki trdita, da je izpodbijana uredba v nasprotju s členi 3(6) in 3(7) osnovne uredbe in da je bilo v zvezi z njo pravo napačno uporabljeno, storjenih več očitnih napačnih presoj, opuščeno dolžno ravnanje in nima ustrezne obrazložitve, ker Svet domnevno ni upošteval učinka ostalih vplivov na položaj industrije Skupnosti, ki prekinjajo zvezo med ciljnimi uvozi in domnevno premoženjsko škodo za industrijo Skupnosti.

Petič, tožeči stranki navajata, da je Svet kršil njune pravice obrambe, s tem da je zavrnil, da predložita podatke ob tožbi, ki je povzročila začetek protidampinške preiskave.

Podredno tožeči stranki navajata temelj za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, namreč da je Komisija napačno uporabila pravo, očitno napačno presodila in kršila načelo enakega obravnavanja in dobrega upravljanja, ko je zavrnila prošnje tožečih strank za ukinitev navedenih ukrepov.

(1) UL L 55, str. 6.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1996, L 56, str. 1).

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/26

Tožba, vložena 21. maja 2008 – Transnational Company „Kazchrome“ in ENRC Marketing proti Svetu

(Zadeva T-192/08)

(2008/C 197/46)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Transnational Company „Kazchrome“ (TNK Kazchrome) (Aktobe, Kazahstan) in ENRC Marketing AG (Kloten, Švica) (zastopnika: L. Ruessmann in A. Willems, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—	Tožba naj se razglasi za dopustno;

—

Uredba Sveta (ES) št. 172/2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije, naj se v delu, ki se nanaša na tožeči stranki, razglasi za nično;

—	Svet naj nosi svoje stroške in stroške, ki sta jih priglasili tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki, ki proizvajata in na trgu Evropske unije prodajata fero-silicij predlagata razglasitev delne ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 172/2008 (1) z dne 25. februarja 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije.

V utemeljitev njune tožbe tožeči stranki navajata, da se izpodbijana uredba nanju neposredno in individualno nanaša in da je protidampinška dajatev, ki je naložena z navedeno uredbo, posledica napačne presoje, očitno zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve osnovne uredbe (2) (v nadaljevanju: osnovna uredba) ter Protidampinškega sporazuma STO. Tožeči stranki dalje zatrjujeta, da tožena stranka ni izpolnila obveznosti obrazložitve, kot to določa člen 253 ES.

V okviru prvega tožbenega razloga tožeči stranki trdita, da Svet ni pravilno razlikoval med učinki drugih znanih dejavnikov in škodo, ki jo je povzročilo zadevno uvoženo blago, in da je zato Svet s svojimi ugotovitvami kršil člen 3(2), (6) in (7) osnovne uredbe.

V okviru drugega tožbenega razloga tožeči stranki navajata, da je bila protidampinška dajatev naložena na podlagi napačne presoje interesa Skupnosti in s kršitvijo členov 9(4) in 21 osnovne uredbe.

V okviru tretjega tožbenega razloga se zatrjuje, da sta bili tožeči stranki, čeprav sta posredovali institucijam preverljive podatke, domnevno obravnavani kot da nista sodelovali, Svet pa ni preveril dejstev zoper dostopne podatke, ki so bili sporočeni tožečima strankama, in ni izvedel pravilne tržnogospodarske obravnave v roku, določenim z osnovno uredbo.

V okviru četrtega tožbenega razloga tožeči stranki navajata, da je bila med preiskavo kršena njuna pravica do obrambe.

(1) UL L 55, str. 6.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1996, L 56, str. 1).

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/26

Pritožba, ki jo je 21. maja 2008 vložila Carina Skareby zoper sodbo, ki jo je 6. marca 2008 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi Skareby proti Komisiji, F-46/06

(Zadeva T-193/08 P)

(2008/C 197/47)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Carina Skareby (Leuven, Belgija) (zastopnika: S. Rodrigues in C. Bernard-Glanz, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice

—	Sodba, ki jo je 6. marca 2008 razglasilo Sodišče za uslužbence Evropske unije v zadevi Skareby proti Komisiji, F-46/06, naj se razveljavi;

—	ugodi naj se zahtevku za razglasitev ničnosti in odškodninskemu zahtevku, ki ju je pritožnica vložila pri Sodišču za uslužbence;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S to pritožbo pritožnica predlaga razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence (SDU) z dne 6. marca 2008, ki je bila izrečena v zadevi Skareby proti Komisiji, F-46/06, s katero je bila zavrnjena tožba, s katero je pritožnica vložila predlog za razglasitev ničnosti kariernega ocenjevalnega poročila za leto 2004 in odškodninski zahtevek.

V podporo pritožbe pritožnica navaja dva pritožbena razloga, in sicer očitno napako pri presoji (točke 66, 98 in 113 izpodbijane sodbe) in izkrivljanje dokaza (točka 68).

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/27

Tožba, vložena 21. maja 2008 – Cattin in Cattin proti Komisiji

(Zadeva T-194/08)

(2008/C 197/48)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: R. Cattin & Cie (Bimbo, Srednjeafriška republika) in Yves Cattin (Cadiz, Španija) (zastopnik: B. Wägenbaur, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

—	Tožena stranka naj tožeči stranki R. Cattin & Cie plača 18 946 139 EUR za nastalo premoženjsko škodo;

—	Tožena stranka naj tožeči stranki R. Cattin & Cie plača znesek 100 000 EUR za nastalo nepremoženjsko škodo;

—	Tožena stranka naj tožeči stranki Yves Cattin plača znesek 150 000 EUR za nastalo nepremoženjsko škodo;

—	Ta znesek naj se plača skupaj z zamudnimi obrestmi od dne razglasitve obravnavane sodbe do plačila, po letni obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih refinančnih operacijah, povečani za 2 odstotni točki, pri čemer ne preseže obrestne mere 6 %;

—	Toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka, ki sta jih utrpeli tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Družbi, ki je tožeča stranka, specializirani za proizvodnjo, predelavo in izvoz kave v Srednjeafriški republiki, je bil zavrnjen zahtevek za povračilo iz sredstev Evropskega sklada za razvoj (ERS) za terjatve, ki jih je imela zoper državno ustanovo „Soutien Café“, ustanovljeno za ohranjanje cen kave v obdobju velikega padanja cen konec 80. let. Tožeči stranki je bil zavrnjen zahtevek za povračilo, ker naj bi iz revizijskega poročila, izdelanega na zahtevo državnih organov, izhajalo da je nakazala določene zneske v korist svojih družbenikov. Družba, ki je tožeča stranka, je morala zaradi tega nepovračila ustaviti vse svoje dejavnosti in odpustiti osemsto delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, ki so delali na njenih plantažah.

Tožeči stranki sta v podporo svoji tožbi navedli kršitev i) njunih pravic obrambe, v ker družba, ki je tožeča stranka, v okviru sestave revizijskega poročila ni imela pravice do zaslišanja in ii) domneve nedolžnosti, ker ni bilo navedenih nobenih dokazov, ki bi potrjevali to ugotovitev.

Dalje tožeči stranki navajata tožbeni razlog kršitev načel učinkovitega sodnega varstva, pravne varnosti in obveznosti obrazložitve, ker je bila družbi, ki je tožeča stranka, zavrnjena zahteva za povračilo ne da bi Komisija nanjo naslovila kakršen koli akt odločanja in ne da bi bila uradno obveščena o priporočilih iz revizijskega poročila na katerih je temeljila ta zavrnitev.

Tožeči stranki zaključita, da je Komisija kršila načeli skrbnosti in dobrega upravljanja, ker ni odgovorila na zahteve, ki so bile nanjo naslovljene s strani državnih organov v zvezi s primerom družbe, ki je tožeča stranka, in ker je revizijsko poročilo temeljilo na napačnih podatkih, ki bi zahtevali še drugo strokovno mnenje, kar je Komisija tudi spoznala ne da bi ukrepala.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/27

Tožba, vložena 26. maja 2008 – Market Watch proti UUNT – Ares Trading (SEROSLIM)

(Zadeva T-201/08)

(2008/C 197/49)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Market Watch Franchise & Consulting, Inc. (Freeport, Bahami) (zastopnik: J. E. Korab, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Ares Trading, SA (Aubonne, Švica)

Predlogi tožeče stranke

—	pritožbi, ki jo je vložila tožeča stranka, naj se ugodi;

—	odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 6. marca 2008 v primeru R 0805/2007-2 naj se razveljavi in pritožba, ki jo je vložila druga stranka pred odborom za pritožbe, s katero je zahtevala razveljavitev znamke Skupnosti, naj se zavrne; in

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „SEROSLIM“ za proizvode in storitve iz razredov 3, 5 in 35 – prijava št. 4 113 321

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Besedna znamka „SEROSTIM“ za proizvode iz razreda 5 – znamka Skupnosti 2 405 694

Odločba oddelka za ugovore: Ugodi naj se ugovoru glede vseh proizvodov iz razreda 5 in glede „mil, losionov za lase; sredstev za čiščenje zob“ iz razreda 3

Odločba odbora za pritožbe: Pritožba se zavrne

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94, kolikor je najpomembnejši vidik pri presoji obstoja kakršnekoli verjetnosti zmede celoten vtis, ki sta ga na zadevno javnost ustvarili obe zadevi znamki. Obstoj verjetnosti zmede, ki bi bil upošteven s stališča prava znamk, je v tej povezavi odvisen od mnogih okoliščin, med katerimi so priznanje zadevne znamke, asociacije, ki jih uporabljeni ali registrirani znak lahko ustvari, ter stopnja podobnosti med določeno znamko in znakom ali med določenimi proizvodi ali storitvami.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/28

Tožba, vložena 4. junija 2008 – Team Relocations NV proti Komisiji

(Zadeva T-204/08)

(2008/C 197/50)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Team Relocations NV (Zaventem, Belgija) (zastopnika: H. Gilliams in J. Bocken, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Člen 1 Odločbe Komisije z dne 11. marca 2008 v zadevi COMP/38.543 – Storitve mednarodnih selitev naj se razglasi za ničnega v delu, v katerem je ugotovljeno, da je tožeča stranka v obdobju od januarja 1997 do septembra 2003 kršila člen 81 ES in člen 53(1) EGP, ker je neposredno in posredno določala cene za storitve mednarodnih selitev v Belgiji, razdelila trg in prikrojevala postopek javnega razpisa;

—	člen 2 Odločbe Komisije z dne 11. marca 2008 v zadevi COMP/38.543 – Storitve mednarodnih selitev naj se razglasi za ničnega v delu, v katerem je tožeči stranki naložena globa 3,49 milijonov eurov;

—	podredno, globa, naložena z zgoraj navedeno odločbo, naj se bistveno zmanjša;

—	v vsakem primeru naj se plačilo stroškov postopka naloži Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka na podlagi člena 230 ES predlaga razglasitev ničnosti členov 1 in 2 Odločbe Komisije C(2008)926 konč. z dne 11. marca 2008 (zadeva COMP/38.543 – Storitve mednarodnih selitev) v zvezi s postopkom na podlagi člena 81(1) ES in člena 53(1) EGP, ker je bila tožeči stranki naložena globa.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe uveljavlja osem tožbenih razlogov:

Prvič, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila člen 81 ES, člen 53 EGP ter obveznost obrazložitve, s tem da je v členu 1 Odločbe navedla, da je tožeča stranka od januarja 1997 do septembra 2003 sodelovala pri eni nadaljevani kršitvi člena 81 ES.

Drugič, tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila načelo enakega obravnavanja ter smernice iz leta 2006 o načinu določanja glob (1), s tem ko je pri izračunu osnovnega zneska globe upoštevala skupno prodajo tožeče stranke na belgijskem trgu mednarodnih selitev, vključno s prometom od selitev posameznikov.

Tretjič, tožeča stranka meni, da je delež v višini 17 odstotkov od vrednosti prodaje, ki ga je uporabila Komisija za izračun osnovnega zneska globe, občutno previsok. S tem naj bi Komisija kršila načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti, smernice iz leta 2006 o načinu določanja glob in obveznost obrazložitve.

Četrtič, tožeča stranka zatrjuje, da ni podlage za to, da se vrednost prodaje tožeče stranke pomnoži s številom let, ko je sodelovala pri zadevnem ravnanju. Trdi tudi, da se z avtomatičnim množenjem zneska, določenega na podlagi vrednosti prodaje, s številom let njenega sodelovanja pri kršitvi, pripisuje zatrjevanemu trajanju kršitve pomen, ki je nesorazmeren glede na druge dejavnike in zlasti težo kršitve.

Petič, tožeča stranka navaja, da ni podlage za to, da se ji naloži dodaten znesek 436 850,53 eurov, ki predstavlja 17 odstotkov vrednosti njene prodaje.

Šestič, tožeča stranka trdi, da bi morala Komisija upoštevati več olajševalnih okoliščin, ki upravičujejo zmanjšanje naložene ji globe.

Sedmič, tožeča stranka trdi, da ni bilo podlage za to, da ji je bila naložena globa, ki presega 10 odstotkov njenega prometa. Komisija je s tem kršila člen 23 Uredbe (ES) 1/2003 (2) in načelo sorazmernosti.

Osmič in podredno, tožeča stranka trdi, da bi bilo treba naloženo ji globo močno zmanjšati zaradi upoštevanja njene plačilne nesposobnosti.

(1) Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (UL C 210, str. 2).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003, L, str. 1).

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/29

Tožba, vložena 9. junija 2008 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-206/08)

(2008/C 197/51)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: F. Díez Moreno)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Za nično naj se razglasi odločba Komisije z dne 8. aprila 2008 (2008/321/ES) o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova EKUJS in EKJS iz financiranja Skupnosti, v delu, v katerem vsebuje popravke, ki zadevajo Kraljevino Španijo in ki so bili določeni na podlagi dveh preiskav glede potenciala v zvezi s proizvodnjo vina (VT/VI/2002/14 in VT/VI/2006/09), v skupnem znesku 54 949 195,80 eura; ki je bil izračunan ob uporabi pavšalnega popravka v višini 10 % vseh odhodkov, ki so bili prijavljeni v okviru povezanih pomoči, in

—	plačilo strokov naj se naloži toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Izključitve iz financiranja Skupnosti, ki v obravnavani zadevi zadeva Španijo, izhajajo iz dveh preiskav glede potenciala v zvezi s proizvodnjo vina (VT/VI/2002/14 in VT/VI/2006/09), pri čemer je osnova za izračun finančnega popravka odhodkov, ki jih je prijavila Španija za vse ukrepe pomoči, za katere bi se lahko potegovala iz naslova proizvodov, ki izhajajo iz nezakonitih vinogradnih nasadov, za proračunska leta 2003 in 2004, v skupni višini 54 949 195,80 eura (pavšalni popravek v višini 10 % vseh odhodkov, ki so bili prijavljeni v okviru povezanih pomoči, zaradi neustreznega nadzora glede prepovedi kakršnih koli vinogradnih nasadov).

Kraljevina Španija zavrača predlagani finančni popravek, ker meni, da je neupravičen in nesorazmeren, kar utemeljuje z naslednjimi trditvami:

—	neobstoj obrazložitve predlaganega popravka;

—	ustrezno ravnanje španskih nadzornih organov pri odkrivanju nezakonitih nasadov v letih 2003 in 2004;

—	neizpolnitev obveznosti s strani služb Komisije glede postopkov, ki so predvideni v zvezi s potrditvijo obračuna;

—	neprimernost uporabe rezultatov iz preiskave opravljene v letu 2002;

—	zavrnitev izračunov predlaganih popravkov za avtonomne pokrajine, ki niso bile pregledane,

—	in neobstoj tehničnih dokazov, ki bi utemeljevali predlagani odstotek za izračun: razlikovalni vidiki raznih regulativnih ukrepov.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/30

Tožba, vložena 4. junija 2008 – Stichting Administratiekantoor Portielje proti Komisiji

(Zadeva T-209/08)

(2008/C 197/52)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Stichting Administratiekantoor Portielje (Rotterdam, Nizozemska) (zastopnik: D. Van Hove, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	razglasi naj se ničnost Odločbe Komisije C (2008) 926 konč. z dne 11. marca 2008, ki je bila tožeči stranki vročena 25. marca 2008, o postopku uporabe člena 81 ES (zadeva COMP/38.543 – Storitve mednarodnih selitev) v delu, ki se nanaša na tožečo stranko;

—	podredno, razglasi naj se ničnost člena 2(e) Odločbe, v delu ki se nanaša na tožečo stranko, iz razlogov, navedenih v četrtem in/ali petem tožbenem razlogu in naj se ustrezno zmanjša globa, naložena v členu 2, v delu, ki se nanaša na tožečo stranko;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v prvem tožbenem razlogu navaja, da sta bila z odločbo kršena člena 81 ES in 23(2) Uredbe št. 1/2003 (1), ker Komisija ni pravilno dokazala da je tožeča stranka podjetje v smislu teh členov.

Tožeča stranka v drugem tožbenem razlogu navaja, da sta bila z odločbo kršena člen 81(1) ES in člen 23(2) Uredbe št. 1/2003, ker je Komisija napačno, glede na dejstva, tožeči stranki pripisala ravnanje družbe Gosselin.

Tožeča stranka v tretjem tožbenem razlogu zatrjuje, da je bil z odločbo kršen člen 81 ES. V prvem delu navaja, da Komisija ni pravilno dokazala, da je treba ravnanja, ki se lahko očitajo družbi Gosselin, opredeliti kot omejitve, ki lahko vplivajo na konkurenco v smislu člena 81 ES. V drugem delu navaja, da Komisija ni pravilno dokazala, da sporazum, pri katerem je sodelovala družba Gosselin, lahko občutno vpliva na izmenjavo med državami članicami.

V četrtem tožbenem razlogu navaja, da so bili z odločbo kršeni člen 23 Uredbe št. 1/2003 (2), člen 15(2) Uredbe št. 17/62 (3) in Smernice o načinu določanja glob (4). Komisija naj bi kršila te določbe z določitvijo teže kršitve, določitvijo vrednosti prodaje, ki je bila uporabljena za izračun osnovnega zneska globe, naložene družbi Gosselin, ter nazadnje, naj ne bi pri izračunu globe upoštevala olajševalnih okoliščin družbe Gosselin.

V petem tožbenem razlogu nazadnje navaja, da je Komisija kršila načelo enakega obravnavanja, zlasti z določitvijo teže kršitve in vrednosti prodaje, ki jo je upoštevala pri izračunu globe.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).

(2) Navedena v opombi 1.

(3) Uredba št. 17: Prva Uredba o izvajanju členov 85 in 86 Pogodbe (UL 13, str. 204).

(4) Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2).

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/30

Tožba, vložena 4. junija 2008 – Verhuizingen Coppens proti Komisiji

(Zadeva T-210/08)

(2008/C 197/53)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Verhuizingen Coppens NV (Bierbeek, Belgija) (zastopnika: J. Stuyck in I. Buelens, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Člen 1 Odločbe Komisije z dne 11. marca 2008 v zadevi COMP/38.543 naj se razglasi za ničnega v delu, ki se nanaša na tožečo stranko;

—	člen 2 Odločbe Komisije z dne 11. marca 2008 v zadevi COMP/38.543 naj se razglasi za ničnega v delu, ki se nanaša na tožečo stranko;

—	podredno, globa, ki se jo določi na največ 10 % letnega prometa tožeče stranke na upoštevnem trgu storitev mednarodnih selitev, naj se bistveno zmanjša;

—	v vsakem primeru naj se Komisiji naloži stroške tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S prvima dvema tožbenima razlogoma tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2008)926 konč. z dne 11. marca 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES (zadeva COMP/38.543 – Mednarodna selitvena dejavnost).

Tožeča stranka navaja najprej kršitev člena 81(1) ES. Tožeča stranka je bila spoznana za krivo sodelovanja pri kompleksnem omejevalnem sporazumu, medtem ko naj bi se v skladu s spisom Komisije razlikovala od drugih udeležencev, ker je bila njena udeležba dokazana samo za majhen del domnevnega omejevalnega sporazuma. Poleg tega naj bi bila domnevna udeležba tožeče stranke pri kršitvi kartelnega prava krajša, kot je to določila Komisija, in slednja naj tudi ne bi ocenila relativne teže udeležbe tožeče stranke pri kršitvi kartelnega prava.

Drugič, tožeča stranka se sklicuje na kršitev člena 23(2) in (3) Uredbe št. 1/2003 (1), ker naj bi Komisija nenatančno določila tako dolžino kot stalnost kršitve.

Podredno, tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti naložene globe ali vsaj njeno bistveno zmanjšanje, ker je bil temeljni znesek globe napačno določen in izračunan in ker je Komisija pri izračunu globe očitno kršila načelo sorazmernosti.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe ES (UL L 1, str. 1).

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/31

Tožba, vložena 4. junija 2008 – Putters International NV proti Komisiji

(Zadeva T-211/08)

(2008/C 197/54)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Putters International NV (Vilvoorde, Belgija) (zastopnik: K. Platteau, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Člen 1 Odločbe naj se razglasi za ničnega v delu, v katerem določa, da je tožeča stranka kršila člen 81(1) ES, ker je z drugimi podjetji neposredno in posredno določila cene za mednarodne selitvene storitve v Belgiji, ker si je skupaj s temi drugimi podjetji razdelila del tega trga in ker je manipulirala s postopki javnih naročil;

—	člen 2 Odločbe naj se razglasi za ničnega, ker tožeči stranki nalaga globo v znesku 395 000;

—	če Sodišče prve stopnje meni, da je tožeči stranki treba naložiti globo na podlagi njegove neomejene pristojnosti, ki izhaja iz členov 229 ES in 31 Uredbe št. 1/2003, naj se določi bistveno nižja globa kot jo je določila Komisija;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2008) 926 konč. z dne 11. marca 2008 o postopku uporabe člena 81 ES (zadeva COMP/38.543 – mednarodne selitvene storitve).

Prvič, tožeča stranka trdi, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker je ugotovila, da je tožeča stranka sodelovala v kompleksnem in trdnem kartelu, katerega namen je bil neposredno in posredno določiti cene mednarodnih selitvenih storitev v Belgiji, medsebojno si razdeliti del tega trga in manipulirati s postopki javnih naročil, medtem ko je tožeča stranka zgolj sodelovala pri praksah, ki se nanašajo na provizije in navidezne predračune, pa še to zelo redko.

Drugič, tožeča stranka se sklicuje na kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja, ker naj bi Komisija znesek osnove globe izračunala tako, da je upoštevala skupni promet mednarodnih selitvenih storitev, ne glede na število in naravo kršitev tožeče stranke ali vpliv teh kršitev na zadevni trg.

Tretjič, tožeča stranka se sklicuje na kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja, ker naj bi Komisija globo izračunala ne da bi upoštevala vlogo strank v kartelu ali naravo praks, pri katerih so sodelovale, in ne da bi razlikovala med strankami, temveč je za vse uporabila enako stopnjo glede teže kršitve in dodatnega zneska, ki naj bi deloval odvračalno.

Četrtič, tožeča stranka se sklicuje na kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja, ker naj bi ji Komisija naložila najvišjo možno globo, ki jo je mogoče naložiti udeležencu, ki ima tako omejeno vlogo kot tožeča stranka.

Petič in nazadnje, tožeča stranka se sklicuje na kršitev načel varstva upravičenih pričakovanj in enakega obravnavanja ter navaja, da je Komisija storila napako pri presoji, ker ni ugotovila nobenih olajševalnih okoliščin v zadevi tožeče stranke.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/32

Tožba, vložena 4. junija 2008 – Amertranseuro International Holdings in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-212/08)

(2008/C 197/55)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Amertranseuro International Holdings Ltd (London, Združeno kraljestvo), Trans Euro Ltd (London, Združeno kraljestvo) in Team Relocations Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: L. Gyselen, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

—

Za ničnega naj se razglasi člen 2(1) odločbe Komisije z dne 11. marca v zadevi COMP/38.543 – Storitve mednarodne selitve v delu, v katerem je določeno, da so tožeče stranke solidarno odgovorne za kršitev člena 81 ES in člena 53 EGP, ki naj bi jo v obdobju od januarja 1997 do septembra 2003 domnevno storil Team Relocations NV;

—	podredno, za ničnega naj se razglasi člen 2(i) te odločbe Komisije v delu, v katerem solidarna odgovornost Amertranseuro Ltd ni omejena na znesek 1,3 milijona eurov;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Na podlagi člena 230 ES zahtevajo tožeče stranke delno razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2008)926 konč. z dne 11. marca (Zadeva COM/38.543 – Storitve mednarodne selitve) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) v zvezi s postopkom na podlagi členov 81(1) ES in 53(1) EGS. Natančneje, tožeče stranke zahtevajo razglasitev ničnosti člena 2(i) izpodbijane odločbe v delu, v katerem je določeno, da so solidarno odgovorne za domnevno sodelovanje Team Relocations NV (v nadaljevanju: TRNV) pri kršitvi, opisani v členu 1 izpodbijane odločbe.

Tožeče stranke navajajo dva tožbena razloga v utemeljitev svojih zahtevkov:

Prvič, tožeče stranke uveljavljajo, da je Komisija zmotno odločila, da so vse tri družbe solidarno odgovorne, čeprav niso vedele niti niso mogle vedeti za sodelovanje TRNV pri domnevni kršitvi. Drugič, tožeče stranke navajajo, da je Komisija zlorabila svoja pooblastila, s tem da jim je naložila kazen, ki je ne morejo plačati.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/32

Tožba, vložena 9. junija 2008 – Paul Alfons Rehbein proti UUNT – Hervé Dias Martinho in Manuel Dias Martinho (Outburst)

(Zadeva T-214/08)

(2008/C 197/56)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Paul Alfons Rehbein (GmbH & Co.) KG (Glinde, Nemčija) (zastopnik: T. E. Lampel, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Drugi stranki pred odborom za pritožbe: Hervé Dias Martinho in Manuel Carlos Dias Martinho (Le Plessis Trévise, Francija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 13. marca 2008 v zadevi R 1261/2007-2 naj se razveljavi; in

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Drugi stranki pred odborom za pritožbe.

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka „Outburst“ za proizvode iz razredov 16, 18 in 25 – prijava št. 4 318 333.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Nacionalna besedna znamka „Outburst“ za proizvode iz razreda 25 – registracija nemške znamke št. 399 40 713.

Odločba oddelka za ugovore: Ugovor se v celoti zavrne.

Odločba odbora za pritožbe: Pritožba se zavrne.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 43(2) in (3) Uredbe Sveta št. 40/94, ker se je prejšnja nacionalna znamka resno in dejansko uporabljala za proizvode in storitve, za katere je registrirana; kršitev člena 76(1)(f) navedene uredbe, ker je odbor za pritožbe napačno ravnal, ker ni upošteval zaprisežene izjave izvršnega direktorja; kršitev člena 74(2) navedene uredbe in pravila 22(1) in (2) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 (1), ker so drugi dokazi, predloženi v fazi pritožbe zoper postopek z ugovorom, dopustni in jih je treba upoštevati pri preizkusu resne in dejanske uporabe znamke, ki je predmet ugovora; kršitev pravice tožeče stranke biti slišan, ker bi moral odbor za pritožbe upoštevati dokaze, predložene po izteku roka.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL L 303, str. 1).

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/33

Tožba, vložena 11. junija 2008 – Lemans proti UUNT – Stephen Turner (ICON)

(Zadeva T-218/08)

(2008/C 197/57)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Lemans Corporation (Janesville, Združene države) (zastopnik: M. Cover, Solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Stephen Turner (Luddington, Združeno kraljestvo)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 28. marca 2008 v zadevi R 589/2007-2 naj se razveljavi;

—	razglasi naj se, da je ugovor zavrnjen in da se zadevna znamka Skupnosti lahko registrira; in

—	drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški v zvezi s pritožbo pred odborom za pritožbe in stroški v postopku pred Sodiščem prve stopnje.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka „ICON“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 18 in 25 – prijava št. 2 197 366

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Nacionalna besedna znamka „IKON“ za proizvode iz razreda 9 – znamka registrirana v Združenem kraljestvu št. 2 243 676

Odločba oddelka za ugovore: Zavrnitev prijave v celoti

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Ugotovitev odbora za pritožbe, da ima druga stranka v postopku pred njim locus standi za vložitev ugovora, ni pravilna.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/33

Tožba, vložena 13. junija 2008 – Impala proti Komisiji

(Zadeva T-229/08)

(2008/C 197/58)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Independent Music Publishers and Labels Association (Impala, mednarodno združenje) (Bruselj, Belgija) (zastopniki: S. Crosby, J. Golding, Solicitors, in I. Wekstein, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba Komisije z dne 3. oktobra 2007 v zadevi COMP/M.3333 — Sony/BMG, s katero je bila koncentracija razglašena za združljivo s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP, naj se na podlagi Uredbe Sveta (EGS), št. 4064/89 člena 8(2) razglasi za nično (1);

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z Odločbo C(2004)2815 z dne 19. julija 2004 razglasila, da je s skupnim trgom združljiva koncentracija s katero sta družbi Bertelsmann AG in Sony Corporation of America pridobili skupni nadzor nad skupnim podjetjem Sony BMG, ki združuje njuni dejavnosti na področju glasbenih posnetkov (zadeva št. COMP/M.3333 — Sony/BMG). Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 13. julija 2006 za nično razglasilo odločbo Komisije (2). Po razglasitvi te ničnosti je bila o zadevi ponovno obveščena Komisija, ki je znova ocenila koncentracijo glede na trenutne razmere na trgu in s sporno odločbo C(2007)4507 z dne 3. oktobra 2007 dovolila združitev kot združljivo s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP.

Tožeča stranka, ki je mednarodno združenje in ki zastopa neodvisna glasbena podjetja – konkurente združenih strank – predlaga naj se ta odločba razglasi za nično. Tožeča stranka meni, da je Komisija z dovolitvijo združitve storila očitno napako pri presoji in/ali napačno uporabila pravo o prevladujočem položaju in/ali kršila člen 253 ES s tem, da:

—	ni uporabila pravilnega testa in ni ustrezno ocenila obstoja, krepitve ali ustanovitve kolektivnega prevladujočega položaja na trgu fizičnih glasbenih posnetkov in trgu glasbenih posnetkov v fizičnih formatih;

—	ni izvedla analize možnosti o tem, ali bi koncentracija lahko okrepila ali povzročila kolektivni prevladujoči položaj na trgu fizičnih glasbenih posnetkov in/ali trgu glasbenih posnetkov v fizičnih formatih in ni podala razlogov ali zadostnih razlogov za neizvedbo analize možnosti;

—	ni izvedla primerne analize v zvezi z možnimi učinki združitve na izbiro potrošnikov in kulturno raznolikost ali analize možnosti v zvezi s tem; in

—	nazadnje, ni ugotovila, da je združitev okrepila ali ustanovila kolektivno prevladujoči položaj na trgu fizičnih glasbenih posnetkov in trgu glasbenih posnetkov v fizičnih formatih.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (UL 1989 L 395, str. 1, popravek UL 1990 L 257, str. 13).

(2) Sodba z dne 13. julija 2006 v zadevi Impala proti Komisiji, T-464/04, ZOdl., str. II-2289, sodba v pritožbenem postopku, zadeva C-413/06P, Bertelsmann and Sony Corporation of America proti Impala.

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/34

Tožba, vložena 25. junija 2008 – Melli Bank proti Svetu

(Zadeva T-246/08)

(2008/C 197/59)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Melli Bank plc (London, Združeno kraljestvo) (zastopniki: R. Gordon, QC, J. Stratford, Barrister, R. Gwynne in T. Din, Solicitors)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—	Za ničnega naj se razglasi del B, odstavek 4, Priloge k Sklepu Sveta 2008/475/ES o omejevalnih ukrepih proti Iranu v delu, v katerem se nanaša na Melli Bank plc;

—	sprejmejo naj se vsi ukrepi in odločbe, ki se zdijo pravični in primerni v okoliščinah zadeve;

—	Svetu naj se naloži plačilo stroškov banke v zvezi s to tožbo.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V obravnavanem primeru zahteva tožeča stranka delno razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2008/475/ES z dne 23. junija 2008 (1) o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (2) v delu, v katerem je tožeča stranka vključena v seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, katerih sredstva in gospodarski viri se zamrznejo v skladu s to določbo.

Tožeča stranka zahteva razglasitev ničnosti dela B, odstavek 4, Priloge v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, ker naj bi bila nezakonita iz dveh razlogov.

Prvič, tožeča stranka zatrjuje, da je izpodbijana odločba nesorazmerna, ker zamrznitev sredstev in gospodarskih virov tožeče stranke (i) ni razumno povezano s ciljem preprečevanja širjenja jedrskega orožja ali njegovega financiranja in (ii) ni najmanj omejevalno sredstvo za zagotovitev previdnosti v razmerju do tožeče stranke in uresničitve cilja preprečevanja financiranja širjenja jedrskega orožja.

Drugič, tožeča stranka zatrjuje, da se z izpodbijano odločbo krši prepoved diskriminacije, ker je na eni strani tožeča stranka v enakem položaju kot druge britanske podružnice iranskih bank in v dejansko podobnem položaju kot druge britanske banke, vključno z britanskimi bankami, ki poslujejo z Iranom, vendar je bila obravnavana drugače, in ker je na drugi strani v precej drugačnem položaju kot druga banka, ki jo je določil Varnostni svet Združenih narodov, vendar je bila enako obravnavana.

(1) UL 2008, L 163, str. 29.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007, (UL 2007, L 103, str. 1).

2.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 197/37

Tožba, vložena 9. junija 2008 – Palazzo proti Komisiji

(Zadeva F-57/08)

(2008/C 197/72)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Armida Palazzo (Bruselj, Belgija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in E. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predmet in opis spora

Na eni strani razglasitev nezakonitosti člena 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropskih skupnosti in na drugi strani razglasitev ničnosti odločbe OPI o izračunu priznanih anuitet pokojninskih pravic, ki jih je tožeča stranka pridobila kot lokalna sodelavka.

Predlogi tožeče stranke

—	Ugotovi naj se nezakonitost člena 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropskih skupnosti;

—	Odločba OPI z dne 24. oktobra 2007 o izračunu priznanih anuitet pokojninskih pravic, ki jih je tožeča stranka pridobila kot lokalna sodelavka, naj se razglasi za nično;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 197

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 51 2. avgust 2008

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Sodišče
2008/C 197/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije UL C 183, 19.7.2008	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2008/C 197/02	Zadeva C-120/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 20. marca 2008 – Bayerischer Brauerbund e.V. proti Bavaria N.V.	2

2008/C 197/03	Zadeva C-170/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het Bedrijfsleven (Nizozemska) 23. aprila 2008 – H.J. Nijemeisland proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit	2

2008/C 197/04	Zadeva C-175/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 29. aprila 2008 – Aydin Salahadin Abdulla proti Zvezni republiki Nemčiji	3

2008/C 197/05	Zadeva C-176/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 29. aprila 2008 – Kamil Hasan proti Zvezni republiki Nemčiji	3

2008/C 197/06	Zadeva C-177/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 29. aprila 2008 – Khoshnaw Abdullah proti Zvezni republiki Nemčiji	4

2008/C 197/07	Zadeva C-178/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 29. aprila 2008 – Ahmed Adem in Hamrin Mosa Rashi proti Zvezni republiki Nemčiji	5

2008/C 197/08	Zadeva C-179/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 29. aprila 2008 vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) – Dler Jamal proti Zvezni republiki Nemčiji	5

2008/C 197/09	Zadeva C-182/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 30. aprila 2008 – Glaxo Wellcome GmbH & Co. proti Finanzamt München II	6

2008/C 197/10	Zadeva C-185/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank te 's Gravenhage 29. aprila 2008 – Latchways plc in Eurosafe solutions BV proti Kedge Safety Systems BV in Consolidated Nederland BV	6

2008/C 197/11	Zadeva C-188/08: Tožba, vložena 6. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Irski	7

2008/C 197/12	Zadeva C-192/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 8. maja 2008 – TeliaSonera Finland Oyj	8

2008/C 197/13	Zadeva C-194/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 9. maja 2008 – Dr. Susanne Gassmayr proti Bundesministerin für Wissenschaft und Forschung	9

2008/C 197/14	Zadeva C-196/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per la Sicilia (Italija) 14. maja 2008 – Acoset SpA proti Conferenza Sindaci e Presidenza Prov. Reg. ATO Idrico Ragusa in drugi	9

2008/C 197/15	Zadeva C-198/08: Tožba, vložena 14. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji	10

2008/C 197/16	Zadeva C-199/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichsthof (Avstrija) 15. maja 2008 – Dr. Erhard Eschig proti UNIQA Sachversicherung AG	10

2008/C 197/17	Zadeva C-203/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 16. maja 2008 – The Sporting Exchange Ltd, ki posluje pod imenom Betfair; druge stranke: Minister za pravosodje, Stichting de Nationale Sporttotalisator and Scientific Games Racing	11

2008/C 197/18	Zadeva C-204/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 19. maja 2008 vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) – Peter Rehder proti Air Baltic Corporation	11

2008/C 197/19	Zadeva C-211/08: Tožba, vložena 20. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji	12

2008/C 197/20	Zadeva C-212/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Francija) 21. maja 2008 – Société Zeturf Ltd proti Premier ministre, Ministre de l'Agriculture et de la Pêche, Ministre de l'Intérieur, de l'Outre-mer et des Collectivités territoriales, Ministre de l'Économie, de l'Industrie et de l'Emploi – Intervenient: G.I.E. Pari Mutuel Urbain (PMU)	12

2008/C 197/21	Zadeva C-213/08: Tožba, vložena 21. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji	13

2008/C 197/22	Zadeva C-217/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale ordinario di Milano (Italija) 22. maja 2008 – Rita Mariano proti Istituto nazionale per l'assicurazione contro gli infortuni sul lavoro (INAIL)	13

2008/C 197/23	Zadeva C-218/08: Tožba, vložena 22. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki	13

2008/C 197/24	Zadeva C-230/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Østre Landsret (Danska) 28. maja 2008 – Dansk Transport og Logistik proti Skatteministeriet	14

2008/C 197/25	Zadeva C-241/08: Tožba, vložena 2. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki	15

2008/C 197/26	Zadeva C-252/08: Tožba, vložena 12. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Malti	15

2008/C 197/27	Zadeva C-256/08: Tožba, vložena 16. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska	16

2008/C 197/28	Zadeva C-269/08: Tožba, vložena 20. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Malti	16

	Sodišče prve stopnje
2008/C 197/29	Razporeditev sodnikov v senate	17

2008/C 197/30	Zadeva T-94/98: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 26. junija 2008 – Alferink in drugi proti Komisiji (Odškodninska tožba – Nepogodbena odgovornost – Mleko – Dodatne dajatve – Referenčna količina – Pridelovalci, ki so sprejeli obveznost netrženja – Zahteva po pridelavi na prvotnem gospodarstvu SLOM – Člen 3a Uredbe (EGS) št. 1546/88, kot je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1033/89 – Domnevno dvoumno besedilo uporabljive določbe – Načelo pravne varnosti)	18

2008/C 197/31	Zadeva T-410/03: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 18. junija 2008 – Hoechst proti Komisiji (Konkurenca – Karteli – Trg sorbatov – Odločba, s katero je bilo ugotovljena kršitev člena 81 ES – Izračun glob – Obveznost obrazložitve – Resnost in trajanje kršitve – Oteževalne okoliščine – Načelo non bis in idem – Sodelovanje med upravnim postopkom – Dostop do spisa – Trajanje postopka)	19

2008/C 197/32	Zadeva T-420/03: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 17. junija 2008 – El Corte Inglés proti UUNT – Abril Sánchez in Ricote Saugar (BoomerangTV) (Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti BoomerangTV – Nacionalne znamke in znamka Skupnosti, besedna znamka in figurativne znamke, prejšnje znamke BOOMERANG in Boomerang – Relativni razlogi za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Neobstoj splošno znane znamke v smislu člena 6 bis Pariške konvencije – Neobstoj škodovanja ugledu – Nepredložitev dokazov o obstoju določenih prejšnjih znamk oziroma njihovih prevodov oddelku za ugovore – Prva predložitev dokazov šele pred odborom za pritožbe – Člena 8(1)(b), (2)(c) in (5) ter 74(2) Uredbe (ES) št. 40/94 – Pravilo 16(2) in (3), pravilo 17(2) in pravilo 20(2) Uredbe (ES) št. 2868/95)	19

2008/C 197/33	Zadeva T-442/03: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 26. junija 2008 – SIC proti Komisiji (Državne pomoči – Ukrepi Portugalske republike v korist izdajatelja javnega televizijskega programa RTP za financiranje njegovega opravljanja javne službe – Odločba, s katero je razglašeno, da nekateri ukrepi niso državne pomoči in da so drugi združljivi s skupnim trgom – Kvalifikacija državne pomoči – Združljivost s skupnim trgom – Dolžnost skrbne in nepristranske preiskave)	20

2008/C 197/34	Zadeva T-93/06: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 19. junija 2008 – Mülhens proti UUNT – Spa Monopole (MINERAL SPA) (Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti MINERAL SPA – Prejšnja nacionalna besedna znamka SPA – Relativni razlog za zavrnitev – Ugled – Neupravičena korist na podlagi ugleda prejšnje znamke – Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 40/94)	20

2008/C 197/35	Zadeva T-175/06: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 18. junija 2008 – Coca-Cola proti UUNT – San Polo (MEZZOPANE) (Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti MEZZOPANE – Prejšnji nacionalni besedni znamki MEZZO in MEZZOMIX – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 – Neobstoj verjetnosti zmede)	21

2008/C 197/36	Zadeva T-224/06: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 25. junija 2008 – Otto proti UUNT – L'Altra Moda (l'Altra Moda) (Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti Altra Moda – Prejšnja nacionalna figurativna znamka Alba Moda – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 – Člena 73 in 74(1) in (2) Uredbe (ES) št. 40/94)	21

2008/C 197/37	Zadeva T-268/06: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 25. junija 2008 – Olympiaki Aeroporia Ypiresies proti Komisiji (Državne pomoči – Pomoči letalskim družbam za škodo, ki je nastala zaradi atentatov 11. septembra 2001 – Odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da program državne pomoči ni združljiv s skupnim trgom, in naloženo vračilo dodeljene pomoči – Člen 87(2)(b) ES – Sporočilo Komisije z dne 10. oktobra 2001 o posledicah atentatov 11. septembra – Vzročna zveza med izjemnim dogodkom in škodo – Obveznost obrazložitve)	22

2008/C 197/38	Zadeva T-36/07: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 25. junija 2008 – Zipcar proti UUNT – Canary Islands Car (ZIPCAR) (Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti ZIPCAR – Prejšnja nacionalna besedna znamka CICAR – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94)	22

2008/C 197/39	Zadeva T-79/07: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 26. junija 2008 – SHS Polar Sistemas Informáticos proti UUNT – Polaris Software Lab (POLARIS) (Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti POLARIS – Prejšnja besedna znamka Skupnosti POLAR – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94)	23

2008/C 197/40	Zadeva T-164/07 P: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 18. junija 2008 – Sundholm proti Komisiji (Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2003 – Pravica do obrambe – Nedopustna Pourvoi irrecevable – Pourvoi non fondé)	23

2008/C 197/41	Zadeva T-209/06: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 11. junija 2008 – European Association of Im- and Exporters of Birds and live Animals in drugi proti Komisiji (Ničnostna tožba – Dopustnost – Člen 230, četrti odstavek, ES – Fizične in pravne osebe – Združenja – Odločba 2006/522/EGS – Akt, ki posamično zadeva – Zdravstveno varstvo – Zaščitni ukrepi v zvezi z aviarno influenco)	23

2008/C 197/42	Združeni zadevi T-383/06 in T-71/07: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 14. maja 2008 – Icuna.Com proti Parlamentu (Ničnostna tožba – Odškodninska tožba – Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa Skupnosti – Zavrnitev ponudbe – Odločba o razveljavitvi razpisnega postopka – Tožba, za katero očitno ni pravne podlage – Ustavitev postopka)	24

2008/C 197/43	Zadeva T-127/07 P: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 10. junija 2008 – Bligny proti Komisiji (Pritožba – Javni uslužbenci – Javni natečaj – Pogoji za sprejem – Nepripustitev k ocenjevanju pisnega dela preizkusa – Razpis natečaja – Napopolna prijava – Potrdilo o državljanstvu – Očitno neutemeljena pritožba)	24

2008/C 197/44	Zadeva T-41/08 R: Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 25. aprila 2008 – Vakakis proti Komisiji (Skupnostni postopek javnega razpisa – Predlog za izdajo začasnih odredb – Izguba možnosti – Procesno upravičenje – Dopustnost tožbe o glavni stvari – Nujnost – Pripravljalni ukrepi)	25

2008/C 197/45	Zadeva T-190/08: Tožba, vložena 14. maja 2008 – Chelyabinskij electrometalurgicheskij kombinat in Kuznetskie Ferrosplavy proti Svetu in Komisiji	25

2008/C 197/46	Zadeva T-192/08: Tožba, vložena 21. maja 2008 – Transnational Company Kazchrome in ENRC Marketing proti Svetu	26

2008/C 197/47	Zadeva T-193/08 P: Pritožba, ki jo je 21. maja 2008 vložila Carina Skareby zoper sodbo, ki jo je 6. marca 2008 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi Skareby proti Komisiji, F-46/06	26

2008/C 197/48	Zadeva T-194/08: Tožba, vložena 21. maja 2008 – Cattin in Cattin proti Komisiji	27

2008/C 197/49	Zadeva T-201/08: Tožba, vložena 26. maja 2008 – Market Watch proti UUNT – Ares Trading (SEROSLIM)	27

2008/C 197/50	Zadeva T-204/08: Tožba, vložena 4. junija 2008 – Team Relocations NV proti Komisiji	28

2008/C 197/51	Zadeva T-206/08: Tožba, vložena 9. junija 2008 – Španija proti Komisiji	29

2008/C 197/52	Zadeva T-209/08: Tožba, vložena 4. junija 2008 – Stichting Administratiekantoor Portielje proti Komisiji	30

2008/C 197/53	Zadeva T-210/08: Tožba, vložena 4. junija 2008 – Verhuizingen Coppens proti Komisiji	30

2008/C 197/54	Zadeva T-211/08: Tožba, vložena 4. junija 2008 – Putters International NV proti Komisiji	31

2008/C 197/55	Zadeva T-212/08: Tožba, vložena 4. junija 2008 – Amertranseuro International Holdings in drugi proti Komisiji	32

2008/C 197/56	Zadeva T-214/08: Tožba, vložena 9. junija 2008 – Paul Alfons Rehbein proti UUNT – Hervé Dias Martinho in Manuel Dias Martinho (Outburst)	32

2008/C 197/57	Zadeva T-218/08: Tožba, vložena 11. junija 2008 – Lemans proti UUNT – Stephen Turner (ICON)	33

2008/C 197/58	Zadeva T-229/08: Tožba, vložena 13. junija 2008 – Impala proti Komisiji	33

2008/C 197/59	Zadeva T-246/08: Tožba, vložena 25. junija 2008 – Melli Bank proti Svetu	34

2008/C 197/60	Zadeva T-9/94: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 26. maja 2008 – Ypma proti Svetu in Komisiji	35

2008/C 197/61	Zadeva T-402/03: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 5. junija 2008 – Katalagarianakis proti Komisiji	35

2008/C 197/62	Zadeva T-11/04: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 5. junija 2008 – Martins proti Komisiji	35

2008/C 197/63	Zadeva T-101/04: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 5. junija 2008 – Martinez Mongay proti Komisiji	35

2008/C 197/64	Zadeva T-128/04: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 5. junija 2008 – Piccinni Leopardi proti Komisiji	35

2008/C 197/65	Zadeva T-390/04: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 11. junija 2008 – Piccinni-Leopardi in drugi proti Komisiji	36

2008/C 197/66	Zadeva T-31/05: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 17. junija 2008 – Rossi proti UUNT – K & L Ruppert Stiftung (Rossi)	36

2008/C 197/67	Zadeva T-104/05: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 5. junija 2008 – Cegelec proti Parlamentu	36

2008/C 197/68	Zadeva T-342/06: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 17. junija 2008 – Angiotech Pharmaceuticals proti UUNT (VASCULAR WRAP)	36

2008/C 197/69	Zadeva T-331/07: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 6. junija 2008 – Chupa Chups proti Komisiji	36

2008/C 197/70	Zadeva T-22/08: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 16. junija 2008 – Quest Diagnostics proti UUNT – ALK-Abelló (DIAQUEST)	36

	Sodišče za uslužbence Evropske unije
2008/C 197/71	Zadeva F-97/07: Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 17. junija 2008 – De Fays proti Komisiji (Javni uslužbenci – Uradniki – Bolniški dopust – Neodobrena odsotnost – Arbitražni postopek)	37

2008/C 197/72	Zadeva F-57/08: Tožba, vložena 9. junija 2008 – Palazzo proti Komisiji	37

2008/C 197/73	Zadeva F-2/05: Sklep Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 18. junija 2008 – Kröppelin proti Svetu	37

2008/C 197/74	Zadeva F-4/05: Sklep Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 18. junija 2008 – Huober proti Svetu	38

2008/C 197/75	Zadeva F-6/05: Sklep Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 18. junija 2008 – Kröppelin proti Svetu	38