19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/1

(1)

Dne 8. julija 2008 je Svet proučil posodobljeno različico programa Belgije za stabilnost, ki obravnava obdobje od leta 2007 do leta 2011 (2).

(2)

Realni BDP je v zadnjih 10 letih zrasel povprečno za okoli 2,25 % in bil tako malo nad povprečno rastjo v euroobmočju. Zaradi te relativno visoke rasti BDP se je zmanjšala stopnja brezposelnosti, medtem ko sta stopnja zaposlenosti (zlasti mladih in starejših delavcev) in število opravljenih ur zaradi visoke obdavčitve dela in nefleksibilnega trga dela, nizkih zahtev za brezposelne pri iskanju zaposlitve in nizke dejanske upokojitvene starosti ostala nizka.

Proračun je od leta 2000 (razen leta 2005) bolj ali manj uravnotežen, delež dolga, ki se je s 134 % BDP leta 1993 zmanjšal na 108 % BDP leta 2000, pa se je še naprej zmanjševal in sedaj znaša manj kot 85 % BDP. Povečanje stopnje zaposlenosti bi skupaj z ambicioznim proračunskim položajem prispeval k dolgoročni vzdržnosti javnih financ.

(3)

V skladu z makroekonomskim scenarijem programa naj bi se rast realnega BDP z 2,8 % leta 2007 zmanjšala na 1,9 % leta 2008 ter se v naslednjih letih ustalila pri okoli 2 %. Glede na trenutno razpoložljive podatke (3) se zdi, da ta scenarij za leto 2008 in 2009 temelji na ugodnih predpostavkah o rasti, če upoštevamo, da so se po predložitvi napovedi iz programa razmere na mednarodni ravni poslabšale in se je inflacija zvišala. Predpostavke o rasti za obdobje 2010–2011 so na splošno uresničljive. V skladu s posodobljeno različico programa naj bi se inflacija leta 2008 povečala na 3,0 %, v obdobju 2009–2011 pa zmanjšala na 1,75 %. Napovedana inflacija v programu za obdobje 2008–2009 se zdi nizka, če upoštevamo opazno povečanje cen blaga in predelane hrane v zadnjih mesecih. Če upoštevamo, da bo gibanje BDP v celotnem programskem obdobju nižje od potencialne rasti, se zdi napovedana letna rast zaposlenosti v posodobitvi programa, ki znaša okoli 1 %, precej visoka. Napovedana rast plač v programu za leto 2008 je nizka, za naslednja leta pa se zlasti glede na predvideno nizko stopnjo inflacije zdi visoka (3,25–3,5 %).

(4)

Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2007 znašal 0,2 % BDP, pri čemer je bil ciljni presežek v predhodni posodobljeni različici programa za stabilnost 0,3 % BDP. Vzrok za slabši rezultat leta 2007 je bila predvsem rast odhodkov, ki je bila višja kot načrtovano, čeprav je bila sicer presenetljivo pozitivna. Odhodki, ki so bili višji od načrtovanih, so odražali zlasti močno povečanje subvencij podjetjem v obliki bonov za storitve in nepričakovano majhen učinek enkratnih ukrepov, kar je posledica predvsem tega, da se načrtovani enkratni ukrepi za zmanjševanje odhodkov niso izvajali. Socialni prispevki so bili nepričakovano visoki, vendar se je to v veliki meri izravnalo s tem, da številni načrtovani enkratni ukrepi za povečanje prihodkov niso bili izvedeni.

Izvrševanje proračuna leta 2007 tako ni bilo popolnoma v skladu s pozivom iz mnenja Sveta z dne 27. marca 2007 o predhodni dopolnitvi programa stabilnosti (4) in usmeritvami proračunskih politik, ki jih je Euroskupina pripravila aprila 2007, saj so bili nepričakovani dodatni prihodki uporabljeni za odhodke, ki so bili višji od tistih, predvidenih v proračunu.

(5)

Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije programa je zagotoviti nenehno zniževanje še vedno visokega deleža dolga s skoraj 85 % BDP v letu 2007 na okoli 71 % BDP v letu 2011 s postopnim ustvarjanjem nominalnega proračunskega presežka, ki naj bi se z izhodiščnega uravnoteženega proračuna leta 2008 povečal na 1 % BDP leta 2011. Primarni presežek, ki se je od leta 2001 vzporedno z zniževanjem dolga postopno zmanjševal s 7,0 % na 3,7 % BDP leta 2007, naj bi se do leta 2011 predvidoma povečal na 4,4 % BDP. Proračunski cilji (tako v nominalnem kot v strukturnem smislu) so zaradi nepričakovano slabih rezultatov leta 2007 v celotnem programskem obdobju nižji od ciljev iz predhodne posodobljene različice. Strukturni saldo, izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, naj bi se s primanjkljaja leta 2007 v višini 0,25 % BDP spremenil v presežek okoli 1,5 % BDP leta 2011. V primerjavi z zadnjo posodobljeno različico programa za stabilnost bo srednjeročni cilj, torej presežek v višini 0,5 % BDP v strukturnem smislu (tj. v ciklično prilagojenem smislu brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), dosežen leto dni pozneje, kar pomeni leta 2009. Prilagoditev poteka na strani odhodkov in prihodkov. Načrtovano znižanje odhodkov za 0,7 odstotne točke BDP v nominalnem smislu je predvsem posledica upada odhodkov za obresti, ki izhaja iz predvidenega znižanja deleža dolga. Prihodki so se povečali za 0,5 % BDP, do česar je prišlo zaradi pričakovane rasti davčnih osnov. V nasprotju s predhodno posodobljeno različico v programu za obdobje po letu 2008 izrecno niso predvideni enkratni ukrepi.

(6)

Možno je, da bodo proračunski rezultati slabši od načrtovanih v programu. Zlasti v letih 2008 in 2009 bo lahko makroekonomsko okolje slabše od napovedanega v posodobljeni različici programa. Ugodne predpostavke glede rasti zaposlenosti, plač in potrošnje bi bile lahko glavni vzrok za precenitev davčnih prihodkov. Poleg tega se zdi, da je pričakovana elastičnost davkov za leto 2008 ocenjena previsoko. V programu v zvezi s primarnimi odhodki niso opredeljeni ukrepi, s pomočjo katerih bi lahko dosegli načrtovano prilagoditev v zvezi z naraščajočimi stroški zaradi staranja prebivalstva in predvidenim relativno velikim povečanjem plač. Poleg tega je sestava prilagoditve z izjemo zmanjšanja odhodkov za obresti močno usmerjena na stran prihodkov, zaradi česar bi se lahko zmanjšala trajnost prilagoditve. Proračun je v zadnjih letih sicer ostal na splošno uravnotežen, vendar pa so bili načrtovani proračunski presežki prestavljeni na kasnejše obdobje. Proračunski cilj kljub dobrim makroekonomskim pogojem leta 2007 ni bil dosežen, saj Belgija po junijskih zveznih volitvah ni imela vlade z vsemi pristojnostmi. Zdi se, da so leta 2008 za uresničitev cilja potrebni dodatni ukrepi. Glede na tveganja v zvezi z makroekonomskimi obeti in omenjenimi proračunskimi cilji bo razvoj deleža dolga verjetno nekoliko manj ugoden, kakor je predvideno v programu, čeprav se bo dolg stalno zniževal.

(7)

Glede na oceno tveganja je mogoče, da proračunska naravnanost v programu ne bo zadoščala za dosego srednjeročnega cilja do leta 2009, kot je predvideno v programu. Vendar bo v celotnem programskem obdobju dovolj varnostne rezerve, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih cikličnih nihanjih. Da bi se pospešil ritem prilagajanja srednjeročnemu cilju, bi bilo treba leta 2008 v okviru načrtovanega nadzora proračuna sprejeti dodatne strukturne proračunske ukrepe.

Tako se bo zagotovilo, da bo cilj uravnoteženega proračuna leta 2008 dosežen, razen če bo stopnja rasti presenetljivo negativna. Leta 2009 morajo slediti podporni ukrepi, zlasti na strani odhodkov, da bi se proračun izboljšal v skladu z merilom 0,5 % BDP iz Pakta o stabilnosti in rasti in bi bil srednjeročni cilj dosežen, kot je bilo predvideno. Svet tudi ugotavlja, da proračunski načrti za leto 2008 niso popolnoma skladni z usmeritvami proračunskih politik, ki jih je aprila 2007 sprejela Euroskupina. Čeprav je možno, da se bo delež dolga zmanjšal manj, kot je predvideno v programu, se zdi, da v programskem obdobju zadostno upada v smeri referenčne vrednosti.

(8)

Zdi se, da je Belgija izpostavljena srednje velikemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ. Dolgoročni vpliv staranja prebivalstva na proračun je večji od povprečja EU-27, na kar vpliva predvsem relativno veliko povečanje deleža odhodkov za pokojnine v primerjavi z BDP v prihodnjih desetletjih. Dejanska upokojitvena starost v Belgiji je ena od najnižjih v EU in naj bi se v skladu s ciljem generacijskega pakta, ki je v pokojninski sistem uvedel številne spremembe, povišala. To je sicer korak v pravo smer, vendar nacionalne napovedi kažejo, da ta reforma ne bi zmanjšala vrzeli v vzdržnosti. V programu načrtovano proračunsko stanje leta 2007, ki je sicer nekoliko slabše od izhodiščnega stanja iz predhodnega programa, prispeva k zmanjševanju napovedanega dolgoročnega vpliva staranja prebivalstva na proračun, vendar ne zadostuje za popolno ublažitev prihodnjih pritiskov glede porabe. Ohranjanje visokih primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju, znižanje deleža dolga pod referenčno vrednost iz Pogodbe in izvajanje dodatnih ukrepov za upočasnitev znatnega povečanja odhodkov zaradi staranja prebivalstva bi prispevali k zmanjšanju tveganja za vzdržnost javnih financ.

(9)

Zdi se, da je program za stabilnost do neke mere skladen s poročilom o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2007. Zlasti je v obeh poročilih navedeno, da je vzdržnost javnih financ ob upoštevanju staranja prebivalstva ključni izziv belgijskega gospodarstva. V programu za stabilnost pa ni kvalitativne ocene o splošnem učinku poročila iz oktobra 2007 o izvajanju nacionalnega programa reform v okviru srednjeročne fiskalne strategije niti sistematičnih informacij o neposrednih proračunskih stroških ali prihrankih najpomembnejših reform, predvidenih v nacionalnem programu reform. Na drugi strani pa je v proračunskih napovedih iz programa upoštevan učinek ukrepov, ki so že bili izvedeni na podlagi nacionalnega programa reform, na javne finance.

(10)

Proračunska strategija v programu je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik posameznih držav, ki so vključene v integrirane smernice, in s smernicami za države članice euroobmočja na področju proračunskih politik, izdanih v okviru lizbonske strategije.

(11)

Kar zadeva zahtevo po podatkih, predvideno v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, manjkajo nekateri obvezni in neobvezni podatki (5).

(i)

izvaja dodatne strukturne proračunske ukrepe, tako da bo v letu 2008 cilj uravnoteženega proračuna dosežen, razen če bo stopnja rasti presenetljivo negativna, in zagotovi uresničitev srednjeročnega cilja leta 2009, in sicer z izvajanjem strukturne prilagoditve v skladu z merilom 0,5 % BDP, vključno z izvajanjem dodatnih strukturnih ukrepov, zlasti na strani odhodkov;

(ii)

si glede na še vedno visoko stopnjo dolga in predvideno povečanje odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, še naprej prizadeva za dolgoročno vzdržnost javnih financ z doseganjem visokih primarnih presežkov v strukturnem smislu ter izvajanjem reform za povečanje stopnje zaposlenosti in potencialne rasti, pa tudi za zajezitev proračunskih stroškov, ki jih povzroča staranje prebivalstva.

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/6

(1)

Svet je [8. julija 2008] preučil dopolnitev konvergenčnega programa Poljske, ki obravnava obdobje 2007–2010 (2).

(2)

Poljska je v zadnjem času napredovala v smislu približevanja ravnem povprečnih dohodkov EU, saj se je realna rast BDP okrepila s povprečno približno 4,5 % v letih 2003–2005 na več kot 6 % v letih 2006–2007. Rast delovno intenzivne proizvodnje je znatno izboljšala položaj na trgu dela, saj je brezposelnost padla s skoraj 20 % leta 2003 na 9,5 % leta 2007. Upad brezposelnosti poleg izjemne rasti zaposlenosti odraža tudi zmanjševanje delovne sile zaradi odseljevanja. Poleg tega poslabšanje spodbud za delo, ki ga še pospešuje močno odseljevanje, povečuje pomanjkanje delovne sile v nekaterih sektorjih. Zaostrovanje na trgu dela ustvarja pritisk na plače, kar poleg višjih cen hrane in nafte slabo vpliva na inflacijo po HICP, ki se je po obdobju uspešnega zmanjšanja od leta 2005 do prve polovice leta 2007 znatno povečala konec leta 2007. Odkar je leta 2003 javnofinančni primanjkljaj dosegel najvišjo stopnjo 6,25 % BDP, je padal povprečno za več kot 1 odstotno točko letno in leta 2007 dosegel 2 % BDP. V zadnjih letih so bili rezultati na splošno boljši od ciljev zaradi ugodne nepričakovane rasti, ki je povzročila izredne prihodke, in nedokončane izvedbe načrtov v zvezi z odhodki. Nadaljnja proračunska konsolidacija bo bistveno odvisna od reforme sistema socialnih transferjev (v glavnem predčasnega upokojevanja in invalidnin) in povečanja zaposlenosti.

(3)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da bo realna rast BDP s 6,5 % v letu 2007 postopoma padla na povprečno 5,2 % v ostalem programskem obdobju. Po trenutno razpoložljivih podatkih (3) se zdi, da ta scenarij temelji na uresničljivih predpostavkah o rasti. Napovedi v programu glede inflacije se zdijo nizke in odražajo rahlo optimistične predpostavke glede uvoznih cen in relativno majhno povečanje nominalne kompenzacije na zaposlenega.

(4)

Doseženi javnofinančni primanjkljaj v letu 2007 je bil 2 % BDP v primerjavi s 3,4 %, kot je bil načrtovan v konvergenčnem programu iz novembra 2006. Glavni razlog sta bili realna in nominalna rast BDP, ki sta bili v novembru 2006 veliko višji od pričakovanih, vendar so bili omejeni tudi odhodki. Visoka donosnost podjetij je zlasti omogočila zaustavitev rasti subvencij, medtem ko sta hiter padec brezposelnosti in odsotnosti indeksacije, ki jo določa Hausnerjev načrt (4), zmanjšala rast socialnih transferjev. Poleg tega so bila sredstva za zaposlene v javnem sektorju nižja od načrtovanih. In nazadnje, zaradi počasnejšega črpanja sredstev EU, kot je bilo načrtovano, so bile nižje od pričakovanih tudi javne naložbe. Na splošno je bil delež izdatkov glede na BDP za 1,5 odstotne točke nižji od načrtovanega v novembru 2006. Glede prihodkov pa so se prihodki od posrednih davkov in socialnih prispevkov izkazali za boljše od predvidenih v novembru 2006, v glavnem zaradi dosti višje stopnje zaposlenosti in rasti plač. Te nepričakovane ugodnosti pa so izravnali slabi rezultati drugih postavk prihodkov (neposredni davki zaradi povečanih davčnih osnov). Na splošno je to povzročilo, da je delež prihodkov rahlo pod načrtovanim. Z izboljšanim strukturnim saldom za okoli 1,5 odstotne točke je izvrševanje proračuna v letu 2007 več kot izpolnilo zahtevo iz mnenja Sveta z dne 27. februarja 2007 o predhodni dopolnitvi konvergenčnega programa (5).

(5)

Glavni cilj proračunske strategije je trajno zmanjšanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja (ciklično prilagojenega primanjkljaja brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) za dosego srednjeročnega cilja za proračunski položaj, ki je strukturni primanjkljaj 1 % BDP v letu 2011, tj. enem letu po programskem obdobju. To je skladno s prejšnjim konvergenčnim programom, ki je predvidel dosego srednjeročnega cilja „po letu 2010“. Nominalni primanjkljaj naj bi se po poslabšanju za 0,5 odstotne točke na 2,5 % BDP leta 2008 izboljšal na 1,5 % do leta 2010. Primarni saldo sledi v isti smeri in načrtovano je, da se bo z – 0,2 % BDP iz leta 2008 povečal na 0,8 % v letu 2010. Zaradi zmerne proizvodne rasti se predvideva, da bodo spremembe v strukturnem saldu, izračunane na podlagi skupno dogovorjene metodologije, večje, z zmanjšanjem strukturnega primanjkljaja z okoli 2,75 % BDP leta 2008 na malo več kot 1 % leta 2010. Prilagoditev proračuna temelji na odhodkih in je predvidena za konec obdobja v letih 2009 in 2010. V letu 2008 je vzrok za poslabšanje primanjkljaja v glavnem izrazito povečanje deleža naložb in močno zmanjšanje socialnih prispevkov (delno izravnano s povečanjem drugih prihodkov). V letih 2009–2010 bo konsolidacija dosežena v glavnem z omejitvijo sredstev za zaposlene, socialnih transferjev in vmesne potrošnje. Načrtovana stopnja zmanjšanja primanjkljaja med letoma 2007 in 2009 je nižja kot v prejšnji dopolnitvi, vendar sta izhodiščna točka (2007) in vsak nov ciljni primanjkljaj iz dopolnitve konvergenčnega programa iz marca 2008 boljša kot cilji iz dopolnitve iz novembra 2006.

(6)

Tveganja za proračunske napovedi iz programa se zdijo za leto 2008 na splošno uravnotežena, vendar so lahko pozneje rezultati slabši od pričakovanih v programu. Ciljni primanjkljaj iz programa za leto 2008 je enak kot v napovedi iz pomladi 2008 (2,5 % BDP). Podatki o denarnih tokovih državnega proračuna za prvo četrtletje leta 2008 kažejo, da bodo rezultati na področju prihodkov boljši od napovedanih v proračunskih projekcijah, vendar program predvideva nekoliko višjo rast v letu 2008 kot napoved Komisije iz pomladi 2008, še vedno naraščajoč pritisk na plače v javnem sektorju pa predstavlja tveganje za javne finance.

Po drugi strani bo inflacija, višja od pričakovane v programu, leta 2008 zmanjšala delež odhodkov, saj so odhodki večinoma določeni v nominalnem smislu. V letu 2009 lahko višja inflacija iz leta 2008 pospeši rast plač v javnem sektorju ter sproži višje pokojnine in socialne prejemke, kot so načrtovani v programu, ki jih lahko še nadalje pospeši reforma mehanizma indeksacije, ki od leta 2008 povezuje socialne prejemke ne le s cenami življenjskih potrebščin temveč deloma tudi s plačami. Parlament je sicer že sprejel odločitev o znižanju davkov, vendar je treba izravnalne ukrepe še določiti in izvajati. Če se ne bo ohranila nadaljnja rast zaposlenosti, ki jo predvideva vlada, bo po letu 2008 proračunska konsolidacija iz let 2006–2007, ki je temeljila na povečani zaposlenosti, težko dosegljiva. Po drugi strani pa so rezultati razvoja javnofinančnega salda dobri: prihodki so se pogosto izkazali za višje od predvidenih, načrti v zvezi z odhodki pa so bili le delno izvršeni.

(7)

Kot je priporočal Svet, se ob tej oceni tveganja proračunska naravnanost v programu zdi usklajena s trajnim zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2007. Vendar se v programskem obdobju ni uspela zagotoviti zadostna varnostna rezerva, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP. Poleg tega proračunska naravnanost v programu morda ne bo zadostna za dosego srednjeročnega cilja do leta 2011, kot je predvideno v programu. Medtem ko v gospodarstvu obstajajo ugodni pogoji za rast, je ritem prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja iz programa prepočasen in ga je treba v letu 2008 okrepiti, da bo skladen s Paktom stabilnosti in rasti. Zato ga je treba podpreti z ukrepi. Če bi se pojavili inflacijski pritiski in pritiski za povečanje plač, bo za preprečitev pregrevanja potrebna bolj restriktivna proračunska naravnanost, kot jo predvideva program.

(8)

Na splošno se zdi, da je Poljska izpostavljena nizkemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ. Čeprav proračunski položaj leta 2007 vključuje majhen strukturni primarni primanjkljaj na podlagi konvergenčnega programa, je glede na napovedi iz leta 2005, ki temeljijo na skupni metodologiji, dolgoročni vpliv staranja prebivalstva na proračun med najnižjimi v EU. Vendar bodo od leta 2008 socialni prejemki indeksirani ne le s cenami življenjskih potrebščin temveč deloma tudi s plačami, ki bodo dolgoročno povečale odhodke. Nadaljnja konsolidacija javnih financ, vključno z reformo predčasnega upokojevanja (uvedba „premostitvenih pokojnin“, ki omejujejo predčasno upokojitev na nekatere poklice), kot je načrtovana v konvergenčnem programu, bi tako spodbudila delovno aktivnost in zaposlovanje ter omejitev tveganj glede vzdržnosti javnih financ.

(9)

Zdi se, da je konvergenčni program skladen s poročilom o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2007. Še posebej oba programa predvidevata reformo predčasnega upokojevanja in invalidnin, reformo socialnih skladov za kmete, zdravstveno reformo, reorganizacijo in decentralizacijo javnih financ ter večletno proračunsko načrtovanje. Konvergenčni program ne vsebuje kvalitativne ocene splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2007 v okviru srednjeročne davčne strategije (na primer obravnavanje učinka na potencialno rast in delovna mesta). Kljub temu program zagotavlja sistematične informacije o neposrednih proračunskih stroških glavnih reform, predvidenih v nacionalnem programu reform.

(10)

Proračunska strategija konvergenčnega programa je deloma skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik posameznih držav, ki jih vsebujejo integrirane smernice na področju proračunskih politik v okviru lizbonske strategije. Program sicer predvideva nadaljnjo proračunsko konsolidacijo, vendar ne omenja nadaljnjih mehanizmov za izboljšanje nadzora nad odhodki.

(11)

Kar zadeva zahteve po podatkih, določenih v kodeksu ravnanja za programe stabilnosti in konvergenčne programe, je v programu nekaj vrzeli glede neobveznih podatkov.

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/10

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/13

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/15

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32008M5182. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/15

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32008M5134. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/16

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/17

1.

To sporočilo opisuje ozadje Uredbe (ES) št. 715/2007 (Euro 5 in 6) in njeni izvedbeni zakonodaji. V tej uredbi so navedene zahteve za homologacijo lahkih tovornih vozil glede emisij in dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil. Tehnične zahteve začnejo veljati v dveh stopnjah, pri čemer začnejo mejne vrednosti emisij Euro 5 veljati 1. septembra 2009, Euro 6 pa 1. septembra 2014.

2.

Namen tega sporočila je predstaviti namen Komisije v zvezi s to zakonodajo. Uredba in njeni izvedbeni ukrepi vsebujejo podrobne tehnične določbe, potrebne za izvajanje glavnih zahtev. Vendar Komisija meni, da bo v prihodnosti na številnih področjih potreben nadaljnji pregled zakonodaje.

3.

Sedanja uredba vsebuje celoten sklop zahtev, potrebnih za homologacijo vozil s prvotno specifikacijo Euro 5. Komisija namerava v prihodnosti nadalje izboljšati ustrezne zahteve, ki se bodo uporabljale na polovici obdobja uporabe stopnje Euro 5 ali med celotno stopnjo Euro 6. V tem sporočilu se obravnavajo področja, ki bi jih bilo treba nadalje pregledati.

4.

Trenutno poteka dokončanje revidiranih preskusnih postopkov za merjenje mase in števila delcev, ki bodo nato vključeni v Pravilnik UN/ECE št. 83. Po dokončanju teh preskusnih postopkov bo treba čim prej posodobiti izvedbeno zakonodajo Euro 5 in Euro 6.

5.

Uredba (ES) št. 715/2007 Komisijo pooblašča, da uvede mejne vrednosti emisij za število delcev za vozila z bencinskim motorjem. V času priprave izvedbene zakonodaje je bilo odločeno, da so pred določitvijo standarda zaželene dodatne informacije o emisijah iz teh vozil. Zato za vozila Euro 5 ni bila določena nobena mejna vrednost. V skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 je treba mejno vrednost določiti najpozneje ob začetku veljavnosti stopnje Euro 6. Komisija namerava zato preučiti mejne vrednosti emisij delcev za vozila na prisilni vžig in predlagati mejne vrednosti števila delcev za vozila s specifikacijo Euro 6 pred začetkom veljavnosti zahtev Euro 6.

6.

Začetna različica izvedbene zakonodaje ne vsebuje specifikacije za referenčno gorivo etanol (E75), ki ga uporabljajo vozila s prilagodljivim tipom goriva za preskus emisij pri nizkih temperaturah (preskus tipa 6). Komisija namerava kmalu dokončati specifikacijo za referenčno gorivo etanol (E75) za preskus emisij pri nizkih temperaturah. Ta postopek bi bilo treba končati pred datumi iz člena 10(6) Uredbe (ES) št. 715/2007, saj je treba za vozila Euro 5 s prilagodljivim tipom goriva, homologirana po teh datumih, za homologacijo opraviti preskus pri nizkih temperaturah.

7.

Uredba (ES) št. 715/2007 od Komisije zahteva, da preuči mejne vrednosti emisij za vozila z bencinskim motorjem, določena na podlagi preskusa pri nizkih temperaturah pri – 7 °C. Trenutne mejne vrednosti emisij, prenesene iz Euro 3 in 4, namreč niso več ustrezne za vozila, ki izpolnjujejo emisijske standarde Euro 5 in 6.

8.

Poleg tega se nameravajo preučiti zahteve za proizvajalce glede zagotavljanja informacij organom za homologacijo v zvezi z obnašanjem vozil z dizelskim motorjem pri nizkih temperaturah. To je posledica tveganja povečanih emisij NOx pri hladnih temperaturah iz vozil z dizelskim motorjem s sistemi EGR in naknadno obdelavo NOx. Pri tem pregledu bi bilo treba razmisliti o tem, ali razširiti preskus emisij pri nizkih temperaturah na vozila Euro 6 z dizelskim motorjem in ali uvesti mejno vrednost v prihodnosti.

9.

Komisija namerava zaradi obsežnejše uvedbe biogoriv preučiti preskusne postopke za emisije izhlapevanja. Pri tem pregledu bi bilo treba razmisliti, ali je zaželeno večje globalno usklajevanje prek prilagoditve evropskih preskusnih postopkov s tistimi, ki se uporabljajo v ZDA. Pri tem bi se lahko razmislilo o uvedbi preskusa skladnosti v prometu ali zahtev glede vzdržljivosti za nadzor učinkov dolgoročne uporabe goriv, ki vsebujejo etanol, na emisije izhlapevanja.

10.

Emisije in poraba goriva pri lahkih tovornih vozilih se merijo z uporabo standardiziranega preskusnega postopka na podlagi tako imenovanega novega evropskega voznega cikla. Uredba (ES) št. 715/2007 od Komisije zahteva, da nadaljuje s pregledom tega postopka in predlaga spremembe, če postopki niso več ustrezni ali ne odražajo dejanskih svetovnih emisij. Komisija meni, da je treba postopek posodobiti, in namerava zato preučiti vozni cikel tako, da bo ustrezno odražal emisije, ki nastanejo zaradi dejanske vožnje po cesti. Ta pregled lahko prispeva k razpravam Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) glede razvoja svetovno usklajenega preskusnega cikla za lahka tovorna vozila; vendar pa to ni pogojeno z napredkom na ravni UN/ECE. Obravnava se lahko tudi uvedba zahteve glede emisij izven preskusnega cikla, da se dopolni standardiziran preskusni postopek.

11.

Z uvedbo zakonodaje Euro 5 in 6 je postala zakonodaja o emisijah lahkih in težkih tovornih vozil bistveno jasnejša in enostavnejša. Zakonodaja zdaj temelji na referenčni masi, pri kateri se vsa vozila pod 2 610 kg obravnavajo kot lahka tovorna vozila. Ta referenčna masa temelji na trenutnih mejnih vrednostih laboratorijskega preskusa emisij. Komisija meni, da bi lahko bila ta mejna vrednost prenizka in bi jo bilo treba preučiti. Glede na trenutne mase vozil bi lahko bila za prihodnjo zakonodajo potrebna višja mejna vrednost referenčne mase.

12.

Uredba (ES) št. 715/2007 predvideva, da je treba pri prihodnjih mejnih vrednostih emisij upoštevati uvedbo emisijskih standardov, ki so neodvisni od mase. Ta pristop, na katerem trenutno temelji zakonodaja ZDA, bi pomenil odpravo trenutnega razlikovanja med vozili kategorije N1, razredov I, II in III, ki je bilo uvedeno zgolj za namene zakonodaje o emisijah in je bilo nedavno vključeno v zakonodajo o mobilnih klimatskih napravah. Na tej stopnji se zdi takšen pristop, ki je neodvisen od mase, glede na naravo sistema za nadzor emisij zelo smiseln za vozila z bencinskim motorjem. Za vozila z dizelskim motorjem bo uvedba naknadne obdelave NOx zagotovila večji nadzor nad emisijami iz izpušne cevi in odpravila prvotno utemeljitev, da so za težja vozila potrebne višje mejne vrednosti emisij. Komisija bi morala pred predložitvijo vsakega takega predloga preučiti smiselnost in stroškovno učinkovitost takšnega pristopa.

13.

Uredba (ES) št. 715/2007 predvideva, da Komisija preuči pristop k izračunu emisij CO2 iz vozil z namenom vključitve drugih toplogrednih plinov, kot so emisije metana. Takšna sprememba bo verjetno zelo malo vplivala na vrednosti emisij pri večini vozil z bencinskim in dizelskim motorjem, medtem ko bi lahko bil vpliv pri vozilih na plinsko gorivo nekoliko znatnejši. Zaradi majhnega števila zadevnih vozil takšna sprememba morda ne bo najpomembnejša prednostna naloga na tej stopnji. Komisija lahko zato preuči, ali je pristop na podlagi širšega razpona toplogrednih plinov zaželen.

14.

Izvedbena zakonodaja predvideva samo dodeljene faktorje poslabšanja za vozila Euro 5 z dizelskim motorjem. Zaradi negotovosti glede značilnosti vzdržljivosti prihodnjih dizelskih motorjev in sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov za vozila Euro 6 z dizelskim motorjem niso bili določeni nobeni faktorji. Za uvedbo dodeljenih faktorjev poslabšanja za vozila Euro 6 z dizelskim motorjem bo morala Komisija preučiti vzdržljivost vozil z dizelskim motorjem, ki izpolnjujejo mejne vrednosti emisij Euro 6.

15.

Komisija namerava preučiti zahteve za homologacijo nadomestnih naprav za nadzor onesnaževanja z namenom, da se upoštevajo spremenjene zahteve glede sistemov diagnostike na vozilu (OBD) in tudi uvedba novih tehnologij naprav za nadzor onesnaževanja. Poleg tega bo morda treba preučiti zahteve glede vzdržljivosti za zamenjavo naprav za periodično regeneracijo.

16.

Izvedbena zakonodaja ne vsebuje nobenih mejnih vrednosti OBD za vozila Euro 6, razen začasnih mejnih vrednosti, namenjenih zgodnji uvedbi vozil Euro 6 z dizelskim motorjem. Preden bo takšna vozila mogoče homologirati, bo morala Komisija potrditi celotne mejne vrednosti Euro 6.

17.

Prvotni predlog Komisije o mejnih vrednostih OBD za Euro 6 je v razpredelnici 1. V tej razpredelnici so navedene mejne vrednosti, ki bi jih bilo treba po mnenju Komisije uvesti za vozila Euro 6.

18.

Te mejne vrednosti OBD širše odražajo mejne vrednosti, ki se uporabljajo za večino lahkih tovornih vozil v Združenih državah in Kanadi, kjer je večina sistemov OBD v vozilih skladna z zakonodajo, ki jo je sprejel Californian Air Resources Board (CARB). CARB je te vrednosti določil kot multiplikator mejne vrednosti emisij z uporabo faktorjev 1,5 ali 1,75. Podatki iz razpredelnice 1 so bili izračunani na tej podlagi, vendar se je za določene mejne vrednosti uporabil višji faktor 2, ki odraža nizke koncentracije v emisijah izpušnih plinov. CARB trenutno dovoljuje uporabo manj strogih mejnih vrednosti OBD za vozila z dizelskim motorjem do konca leta 2012. Mejne vrednosti Euro 6 bi začele veljati približno 2 leti po tem.

19.

Industrija je predložila predloge za mejne vrednosti OBD na stopnji Euro 6, ki presegajo mejne vrednosti za faktorje od 1,9 do 5,5 za vozila z bencinskim motorjem in 2,6 do 5,5 za vozila z dizelskim motorjem.

20.

Komisija meni, da je malo razlogov, da bi se do uvedbe stopnje mejnih vrednosti emisij Euro 6 evropske zahteve glede OBD znatno razlikovale od zahtev v Severni Ameriki. Zlasti so dobro znana diagnostična načela za vozila z bencinskim motorjem, ki so se oblikovala v ZDA in bi jih lahko v EU uvedli brez težav. Poleg tega se je na podlagi preučitve mejnih vrednosti OBD, ki jo je izvedel strokovnjak, ugotovilo, da so okoljske koristi in stroškovna učinkovitost nižjih mejnih vrednosti OBD za vozila z bencinskim motorjem pozitivne.

21.

Komisija se zaveda, da mejne vrednosti za vozila z dizelskim motorjem zahtevajo uvedbo novih tehnologij, zlasti glede delcev. Takšne mejne vrednosti so potrebne zaradi želje po odkrivanju delnih okvar naprav za naknadno obdelavo, kot so filtri za delce, ki bi lahko bili v primeru blokade predmet zlorab. Poleg tega so dobra diagnostična načela za vozila z dizelskim motorjem bistvena za dolgoročno konkurenčnost dizelske tehnologije v drugih delih sveta. Sprejetje predlaganih mejnih vrednosti OBD za Euro 6 bi moralo zato spodbuditi prihodnjo konkurenčnost dizelske tehnologije.

22.

Pregled izvedljivosti mejnih vrednosti OBD za Euro 6, ki ga izvaja Komisija, bi se moral osredotočiti na tehnično izvedljivost predlaganih mejnih vrednosti za vozila z motorjem na kompresijski vžig in mejnih vrednosti OBD za delce za vozila z motorjem na prisilni vžig. Ta pregled bi moral upoštevati stanje razvoja nove senzorske tehnologije za izpušne cevi, kot so senzorji za delce, ter tudi razvoj tehnik za zaznavanje tlaka in modeliranje za predvidevanje obremenitve filtrov za delce s sajami.

23.

Poleg tega namerava Komisija preučiti, ali je treba mejne vrednosti OBD za maso delcev in število delcev uporabljati na stopnji Euro 6. Na tej stopnji je težko predvideti, ali bodo mejne vrednosti za število delcev tehnično izvedljive.

24.

Komisija meni, da bi bilo treba pregled mejnih vrednosti OBD opraviti pred 1. septembrom 2010.

25.

Komisija namerava poleg mejnih vrednosti OBD preučiti tudi delovanje zahtev glede učinkovitosti OBD med njihovo uporabo. To vključuje objavo smernic, kadar se to zdi potrebno, zlasti glede:

26.

Komisija bo razmislila tudi o uvedbi svetovno usklajenih zahtev glede razvrščanja napak OBD od obvezne uporabe mejnih vrednosti Euro 6.

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/21

1.

prekliče dovoljenje, dodeljeno JSC OGRES KOMERCBANKA (uradni naslov: 12 E. Birznieka-Upisa St., LV-1050 Riga; registrska št. 40003150023);

2.

vloži peticijo za likvidacijo JSC OGRES KOMERCBANKA na okrožno sodišče v Rigi.

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/22

1.

Kot je predvideno v členu 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), Komisija obvešča, da se bodo spodaj navedeni protidampinški ukrepi iztekli na dan, naveden v spodnji preglednici, razen če bo uveden pregled v skladu z naslednjim postopkom.

4.

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96.

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/23

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/25

1.

Komisija je 14. julija 2008 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Kenwood Corporation („Kenwood“, Japonska) s prenosom delnic izvede popolno združitev s podjetjem Victor Company of Japan Ltd („JVC“, Japonska) v smislu člena 3(1)(a) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5221 – Kenwood/JVC/Holdco na naslov: