16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/1

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/2

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/6

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/10

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/12

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/16

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/17

1.

Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo, da priglašeno dejanje tvori koncentracijo v smislu Uredbe (EGS) št. 4064/89 o združitvah.

2.

Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo, da ima priglašeno dejanje razsežnost Skupnosti, kot je opredeljena v navedeni Uredbi.

3.

Večina članov Svetovalnega odbora se strinja s Komisijo, da so v tej zadevi upoštevni proizvodni trgi:

Manjšina članov Svetovalnega odbora se ne strinja s točko 3(a).

4.

Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo, da je trg fizičnih glasbenih posnetkov po obsegu nacionalen.

5.

Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo, da je trg glasbenih posnetkov v digitalni obliki po obsegu nacionalen.

6.

Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo, da predlagana koncentracija ne bo vodila k oblikovanju enotnega prevladujočega položaja, zaradi katerega bi bila učinkovita konkurenca na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu v kateri koli državi EGP na trgih fizičnih glasbenih posnetkov bistveno ovirana.

7.

Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo, da predlagana koncentracija ne bo vodila k oblikovanju enotnega prevladujočega položaja, zaradi katerega bi bila učinkovita konkurenca na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu v kateri koli državi EGP na trgih glasbenih posnetkov v digitalni obliki bistveno ovirana.

8.

Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo, da predlagana koncentracija ne bo vodila h krepitvi ali oblikovanju skupnega prevladujočega položaja, zaradi katerega bi bila učinkovita konkurenca na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu v kateri koli državi EGP na trgih fizičnih glasbenih posnetkov bistveno ovirana.

9.

Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo, da predlagana koncentracija ne bo vodila h krepitvi ali oblikovanju skupnega prevladujočega položaja, zaradi katerega bi bila učinkovita konkurenca na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu v kateri koli državi EGP na trgih glasbenih posnetkov v digitalni obliki bistveno ovirana.

10.

Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo, da se predlagano koncentracijo razglasi za združljivo s skupnim trgom ter Sporazumom EGP.

11.

Svetovalni odbor meni, da je Komisija ustrezno upoštevala ugotovitve Sodišča prve stopnje v zadevi Impala.

12.

Člani Svetovalnega odbora priporočajo objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/18

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/19

1.

Sony deluje na svetovni ravni na področju snemanja in izdajanja glasbe, industrijske elektronike in elektronike za široko potrošnjo ter na področju zabave. Bertelsmann je mednarodno medijsko podjetje, ki deluje na področju snemanja glasbe, televizijske in radijske produkcije ter programov, izdajanja knjig, revij in časopisov, tiska in javnih glasil ter knjižnih in glasbenih klubov.

2.

Ponovno priglašena koncentracija vsebuje ustanovitev skupne glasbene založbe Sony BMG, ki je bila končana na podlagi odločbe o odobritvi, ki jo je Komisija izdala 19. julija 2004. Podjetje Bertelsmann je vstopilo v skupno podjetje z globalno dejavnostjo glasbenih posnetkov, ki jo je opravljala njegova hčerinska družba v popolni lasti Bertelsmann Media Group („BMG“); podjetje Sony pa z globalno dejavnostjo glasbenih posnetkov – razen Japonske – ki jo je opravljalo podjetje Sony Music Entertainment.

3.

Komisija je 9. januarja 2004 v skladu s členom 4 Uredbe (EGS) št. 4064/89 prejela priglasitev predlagane skupne glasbene založbe Sony/BMG. Komisija je 19. julija 2004 koncentracijo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Podjetji Bertelsmann in Sony zdaj skupaj nadzorujeta Sony BMG, ki je polno delujoče skupno podjetje. Po besedah priglasiteljev je bila izvedba koncentracije postopna in se je v celoti končala v letu 2006.

4.

Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti je 13. julija 2006 odločbo Komisije razglasilo za nično (2). Komisija je 31. januarja 2007 prejela dopolnjeno različico prvotne priglasitve. Po preučitvi priglasitve 1. marca 2007 je Komisija ugotovila, da priglašeno dejanje spada v uporabo Uredbe (EGS) št. 4046/89, in izrazila resne pomisleke glede njegove združljivosti s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP.

5.

Z odločbo z dne 22. marca 2007 so se v skladu s členom 11(5) Uredbe (EGS) št. 4064/89 od priglasiteljev zahtevale dodatne informacije. Priglasitelja sta zahtevane informacije predložila 26. junija 2007 in tako nadaljevala časovni razpored druge faze.

6.

Obe stranki sta dejavni na področju odkrivanja in spodbujanja izvajalcev (tako imenovanega A&R: artist and repertoire (izvajalec in repertoar)) ter nadaljnjega trženja in prodaje glasbenih posnetkov. Družba Sony BMG se ne ukvarja s sorodnimi dejavnostmi, kot so glasbeno založništvo ter proizvodnja in distribucija fonogramov. Dejavnosti družb Sony in BMG na teh področjih so ostale pri matičnih družbah ali pa sta jih odprodali.

7.

Priglasitelja menita, da zadevni proizvodni trg predstavlja trg za glasbene posnetke (tj. odkrivanje in spodbujanje izvajalcev ter promocija, prodaja in trženje glasbenih posnetkov) vseh glasbenih zvrsti. Členitev po zvrsteh (mednarodni pop, domači pop, klasična glasba in kompilacije) se ne šteje za pomembno.

8.

Z vidika povpraševanja se končni uporabniki odločajo o nakupu na podlagi številnih dejavnikov, med katerimi so zvrst glasbe (žanr) ter razlike med mednarodno in domačo glasbo, novo objavo in retrospektivno izdajo, posameznim izvajalcem in kompilacijo, malo ploščo („singlom“) in albumom ter vprašanje, ali je glasba izdana v okviru promocijske kampanje. Z vidika ponudbe lahko glasbene založbe podpišejo pogodbe z izvajalci in prodajajo plošče iz širokega spektra različnih zvrsti glasbe. Nekatere neodvisne založbe se kljub temu specializirajo za nekatere posebne zvrsti. Raziskava trga kaže, da so vsi slogi in zvrsti združeni skupaj v širši trg, ki je odvisen od različnih glasbenih standardov in vplivov. Večina glasbenih trgovin prodaja raznolike glasbene zvrsti. Poleg tega je težko jasno in dosledno opredeliti kategorije in zvrsti, ker so si vse zelo podobne (proizvajalci, prodajna mesta, uporabniki, pogodbeni mehanizmi), kar kaže, da razlikovanje med različnimi trgi ni pomembno. Glede kompilacij velja splošno stališče, da tvorijo ločen trg z vidika povpraševanja, vendar se mnenja dobaviteljev (glasbenih založb) glede tega vprašanja razlikujejo. Na podlagi razmislekov Komisija ugotavlja, da upoštevni proizvodni trg za fizične glasbene posnetke vključuje vse fizične albume na glasbenih zgoščenkah, ne glede na njihovo zvrst ali status kompilacije/posameznega izvajalca.

9.

Digitalna glasba je uporabniku na voljo prek interneta ali mobilnih omrežij v različnih oblikah, med drugim v obliki prenosov (posnetkov, albumov in melodij za mobilne telefone), naročniških storitev ali neposrednega predvajanja. Ker je podjetje Sony BMG večinoma dejavno na veleprodajni ravni – ponudnikom digitalne glasbe podeljuje dovoljenja za svoj katalog digitalne glasbe – kot upoštevni trg velja trg na debelo za dovoljenja za digitalno glasbo.

10.

Tako kot v predhodnih odločbah Komisija tudi zdaj ugotavlja, da se razvija nov, toda ločen trg za spletno posredovanje glasbe, ki vključuje neposredno predvajanje in prenašanje glasbe. Medtem ko digitalne glasbene storitve do neke mere konkurirajo fizični prodaji glasbe, raziskava trga kaže, da ni verjetno, da bi digitalna prodaja več kot le delno nadomestila fizični trg. Z vidika končnega uporabnika se digitalna glasba torej lahko obravnava kot dodatek fizični glasbi, ne pa njen nadomestek. Z vidika ponudbe se struktura digitalnih glasbenih storitev razlikuje od fizične trgovine na drobno, saj pri vodilnih glasbenih založbah obstajajo posebni oddelki za fizično in digitalno glasbo, da bi vrednostne verige digitalne glasbe vodili ločeno od fizičnega trga. Poleg tega so tehnični in tržni pogoji, ki so predmet pogajanj digitalnih glasbenih storitev, drugačni od tistih, ki prevladujejo na fizičnem trgu. Nadalje se trženje in struktura stroškov na digitalnem trgu močno razlikujeta od tistih na fizičnem trgu. Zato je mogoče sklepati, da z vidika ponudbe in povpraševanja trg na debelo za dovoljenja za digitalno (spletno/mobilno) glasbo pomeni ločen trg od trga na debelo za fizične glasbene posnetke. Komisija ni obravnavala vprašanja, ali bi mobilna glasba zaradi omejene zamenljivosti povpraševanja, predvsem na ravni končnih uporabnikov, lahko predstavljala proizvodni trg, ločen od trga za spletno glasbo.

11.

Priglasitelja menita, da je glasbeno založništvo po obsegu nacionalno, saj oblikovanje cen (vključno s popusti) in prodaja glasbenih posnetkov večinoma potekata na nacionalni ravni. Poleg tega v vseh državah članicah obstaja močno povpraševanje po domačih izvajalcih in sta odkrivanje ter spodbujanje novih izvajalcev deloma lokalni dejavnosti. Priglasitelja obenem opozarjata, da zaradi majhnega števila mednarodno prisotnih velikih strank trženje večinoma poteka na nacionalni ravni, deleži različnih glasbenih založb pa se razlikujejo med državami članicami. Poleg tega je veliko neodvisnih založb prisotnih le v eni ali nekaj državah članicah.

12.

Tako kot v predhodnih odločbah Komisija tudi zdaj ugotavlja, da ima upoštevni geografski trg nacionalne in mednarodne značilnosti. Rezultati raziskave trga še vedno kažejo, da gre za nacionalne trge. Še zlasti nacionalni repertoar (razen anglo-ameriškega repertoarja) je običajno zanimiv le za širši krog občinstva v domači državi ali državah z istim jezikom, oblikovanje cen se, kot sta predložila priglasitelja, razlikuje od države do države, trženje pa se izvaja na nacionalni ravni. Na podlagi teh premislekov Komisija ugotavlja, da je upoštevni geografski trg za fizične glasbene posnetke nacionalen.

13.

Geografski obseg digitalne distribucije glasbe je večji od nacionalnega, saj internet ne pozna meja in omogoča, da je glasba uporabnikom na voljo „kadar koli in kjer koli“. Vendar pa je raziskava trga pokazala – v skladu z odločbo iz leta 2004 – da je trg po obsegu še vedno nacionalen. Na veleprodajni ravni ponudnikom spletne glasbe dovoljenja večinoma podeljujejo glasbene založbe za izkoriščanje na določenem (nacionalnem) ozemlju. Na maloprodajni ravni je raziskava trga razkrila razlike v sestavi, povpraševanju, razvoju in dinamiki digitalnega trga med ustreznimi državami članicami, ki bi podprle vzpostavitev nacionalnih trgov. Trg podeljevanja dovoljenj za digitalno glasbo se po svojem obsegu torej lahko obravnava kot nacionalen.

14.

Medtem ko je bila industrija glasbenih posnetkov koncentrirana že pred združitvijo v letu 2004, tržni deleži družbe Sony BMG ostajajo nižji od vrednosti, ki bi načelno pomenile posamični prevladujoči položaj na katerem koli od nacionalnih trgov. Združitev poleg tega ni povzročila konkurenčnih vprašanj v zvezi z zaprtjem trga za trgovce na drobno z digitalno glasbo, proizvajalce prenosnih glasbenih predvajalnikov ali neodvisne glasbene založbe. Digitalni trg je lahko predvsem priložnost za neodvisne založbe, da pridobijo povpraševanje, ne da bi se morale zanašati na distribucijo in tradicionalne trgovce na drobno.

15.

Raziskava trga se je osredotočila na to, ali je koncentracija povzročila ali okrepila kolektivni prevladujoči položaj podeljevanja dovoljenj za glasbo ponudnikom digitalne glasbe na trgu na debelo. Glede na to, da ponudniki spletne/mobilne glasbe potrebujejo dovoljenja vseh vodilnih glasbenih založb, da bi lahko ponujali čim popolnejši repertoar, je bilo preučeno vprašanje, ali bi združitev družbe Sony BMG lahko vodilnim glasbenim založbam na že tako koncentriranem trgu omogočala oziroma bistveno olajšala kolektivno prevlado nad trgovino na debelo z dovoljenji na trgu digitalne glasbe.

16.

Tajno dogovarjanje se načelno obravnava kot nezdružljivo z dinamično in nestabilno naravo, ki opredeljuje digitalni trg. Ker so poslovni modeli raznovrstni in se še razvijajo, je razvoj digitalnega trga nezanesljiv. Medtem ko digitalni trg privlači pogoste nove vstope, je povpraševanje izredno koncentrirano, saj je spletna glasbena storitev iTunes družbe Apple vodilna trgovina digitalne glasbe na drobno na vseh nacionalnih trgih, zato ima storitev iTunes določeno stopnjo izravnalne kupne moči. Cenovna strategija, ki jo je iTunes uvedel na digitalnem trgu – in ki jo posnema večina drugih ponudnikov glasbenih storitev –, je prodajanje glasbe po standardni ceni za posnetek, kar bistveno omeji zmožnost vodilnih glasbenih založb, da bi na veleprodajni ravni postavljale različne cene.

17.

Raziskava trga je preverila, ali na trgu digitalne glasbe obstajajo pogoji za nastanek kolektivnega prevladujočega položaja.

18.

Raziskava je zlasti preučila, ali prevladujoči maloprodajni model oblikovanja cen vodilnim glasbenim založbam omogoča neposredno ali posredno podlago za usklajevanje cen. Kar zadeva zmožnost vodilnih glasbenih založb, da spremljajo zavezanost h kakršnim koli tovrstnim pogojem usklajevanja, je bilo preučeno, koliko so vodilne glasbene založbe prilagodile cene v svojih pogodbah s ponudniki digitalne glasbe, in, kjer obstaja določena stopnja prilagajanja cen v trgovini na debelo, ali je bilo to morebiti posledica usklajevanja oziroma konkurenčnih dejavnikov, kot sta pogajalska moč velikih digitalnih trgovcev na debelo ali razvoj digitalnih trgov. Raziskava Komisije kaže, da si vsaka vodilna glasbena založba posebej prizadeva za kar najvišje povečanje svojih donosov od digitalne glasbe. Vodilne glasbene založbe postavljajo različne cene, uporabljajo različne cenovne strukture in različne poslovne modele, in to razlikovanje se še povečuje.

19.

Raziskava kaže, da sta se v preteklih šestintridesetih mesecih raznolikost in kompleksnost veleprodajnih cenovnih struktur in dogovorov precej povečali. Večja kompleksnost izhaja iz dinamike pogajanj med vodilnimi glasbenimi založbami in digitalnimi trgovci na drobno ter vodi k prilagojenejšim pogodbam, ki odražajo položaj trgovca na drobno na trgu in vrednotenje storitve, ki jo ponuja. Te cenovne strukture se tudi pogosteje pregledujejo in spreminjajo. Poleg tega se vsebinske kategorije vse bolj podrobno razlikujejo. Obenem obstaja večje razlikovanje med pogodbami, sklenjenimi z digitalnimi trgovci na drobno na nacionalni ravni, saj lokalne uprave vodilnih glasbenih založb v zadevni državi članici pridobivajo vedno več vpliva pri pogajanjih za sklepanje pogodb. Natančneje, raziskava trga je izpostavila številne elemente, ki bi precej omejili zmožnost vodilnih glasbenih založb za prepoznavanje odklonov v zvezi s kakršnim koli tihim usklajevanjem veleprodajnih cen na podlagi tako opazovanih maloprodajnih cen. Splošno gledano obstaja težnja po bolj podrobi razčlenitvi veleprodajnih cen, kot so (i) popusti in cene na količino; (ii) dvostopenjski sistem oblikovanja cen; (iii) predplačila; (iv) spremembe omejitve uporabe; (v) vsebinski paketi.

20.

Poleg teh značilnosti je bilo preučeno, ali opažena stopnja usklajevanja cen sama po sebi zadostuje za preglednost spletnega tržnega segmenta. Komisija je na podlagi analize preteklih podatkov o cenah vodilnih glasbenih založb in pogodb z digitalnimi trgovci na drobno ocenila, koliko vodilne glasbene založbe uporabljajo usklajene stopnje cen v svojih pogodbah s ponudniki digitalne glasbe v petnajstih državah članicah, ki so bile vključene v raziskavo. Ta raziskava podaja informacije o stopnji preglednosti in razvoju cenovnih struktur, o morebitnem usklajevanju cen in drugih pogodbenih pogojev med vodilnimi glasbenimi založbami in o tem, koliko združitev vpliva na te pogodbene pogoje.

21.

Z vidika različnih tržnih segmentov je variabilnost cen najopaznejša pri naročniških storitvah, neposrednem predvajanju, omejenem prenašanju in glasbenih storitvah na podlagi oglaševanja, za katere se je razvilo veliko različnih poslovnih modelov. Veleprodajne cene in drugi pogodbeni pogoji pri teh načinih uporabe niso pregledni in ni usklajevanja med vodilnimi glasbenimi založbami. Cene mobilnih aplikacij (melodije za mobilne telefone, mobilno preneseni glasbeni in videoposnetki) so zelo različne. Cenovne stopnje vodilnih glasbenih založb niso izenačene, saj večinoma uporabljajo različne stopnje za različne ponudnike mobilne glasbe v eni državi. Drugič, na ravni posameznih ponudnikov mobilne glasbe večina vodilnih glasbenih založb uporablja precej različne cene. Tretjič, cene se vedno bolj razlikujejo na podlagi prodane količine.

22.

Pri spletnih prenosih obstaja visoka stopnja razlikovanja med cenami za posamezne posnetke in albume visoke (premium) in srednje kakovosti. Za standardne prenose (posnetkov in albumov) so bile določene tri skupine trgovcev na drobno z različnimi stopnjami variabilnosti cen. Pri večini ponudnikov digitalne glasbe v vseh ocenjenih državah članicah obstaja precej širok razpon veleprodajnih cen, predpisanih zadevnim ponudnikom glasbenih storitev, in te razlike lahko nihajo. V drugi skupini ponudnikov glasbenih storitev je stopnja podobnosti med cenami izrazitejša, pri čemer je razlika med trenutno veljavnimi veleprodajnimi cenami med 10 % in 15 %. Obenem se pri teh ponudnikih glasbenih storitev obseg usklajevanja cen precej razlikuje med različnimi ponudniki v vseh ocenjevanih državah članicah. Višine cen, ki jih različne vodilne glasbene založbe predpišejo določenemu trgovcu na drobno, niso dosledne; obenem se te postavke lahko spreminjajo, tako da najdražja vodilna glasbena založba za določenega ponudnika glasbenih storitev v obdobju štiriindvajsetih mesecev postane najcenejša. Take ugotovitve so težko združljive s teorijo o tajnih dogovorih.

23.

Določeno stopnjo usklajevanja cen je mogoče opaziti pri glasbeni storitvi iTunes. Čeprav so si nekatere vodilne glasbene založbe prizadevale prepričati podjetje Apple, da bi ob odprtju spletne prodajalne iTunes v Evropi sprejelo različno oblikovane cene (in s tem povečalo cene za izdaje z velikim povpraševanjem ter obratno), Apple domnevno ni želel odstopiti od svoje cenovne politike „ena cena za vse“. Glede na zelo veliko povpraševanje, ki ga je dosegla spletna glasbena trgovina iTunes (na primer z več kot 80 % prihodka, ki ga je s spletnimi prenosi v letu 2006 v Združenem kraljestvu, na Irskem, v Avstriji in Belgiji ustvarila ena od vodilnih glasbenih založb), ima njena pogajalska moč očitno velik vpliv na cene. Poleg tega iTunes v Združenem kraljestvu, ki je najnaprednejši digitalni trg v EGP, uporablja isto maloprodajno cenovno strukturo „ena cena za vse“ (čeprav po višji ceni kot v euroobmočju), medtem ko nekatere od vodilnih glasbenih založb uporabljajo veleprodajne cene, ki so bistveno drugačne od cen drugih vodilnih glasbenih založb. V okviru potrjene sheme tajnega dogovarjanja ni mogoče pojasniti, zakaj bi nekatere vodilne glasbene založbe sprejele nižje veleprodajne cene kot druge, zlasti glede na to, da so te cenovne razlike ohranjale tiste vodilne glasbene založbe, ki so sklenile nove pogodbe s spletno trgovino iTunes.

24.

Drugi pogoj za nastanek kolektivnega prevladujočega položaja je obstoj neke oblike odvračilnega mehanizma v primeru odklonov. Raziskava trga ni dokazala obstoja verodostojnega mehanizma povračilnih ukrepov, ki bi prisilil vodilne glasbene založbe, da ostajajo v okviru morebitne tajno dogovorjene sheme. Dejstvo, da se veleprodajne cene vodilnih glasbenih založb lahko precej razlikujejo v nasprotnih smereh brez kakršnega koli opaznega odziva drugih vodilnih glasbenih založb, ni značilno za pregledni trg, na katerem je odklone preprosto opaziti in sprejeti povračilne ukrepe za ponovno upoštevanje tajnih dogovorov. Poleg tega so vodilne glasbene založbe v preteklih 12 mesecih uporabljale bolj raznolike kratkoročne in dolgoročne strategije kot kdajkoli prej. Raziskava ni podala dokazov, ki bi pojasnili, kako bi bila takšna enostranska dejanja določenih vodilnih glasbenih založb združljiva s tajno dogovorjeno shemo ali zakaj bi ta dejanja, ki vplivajo na pomemben del digitalnega trga, ostala brez povračilnih ukrepov.

25.

Da bi dosegli trajnostno usklajevanje, odzivi zunanjih konkurentov – na primer sedanjih in bodočih konkurentov, ki ne sodelujejo pri usklajevanju, ali strank – ne smejo ogroziti pričakovanih rezultatov usklajevanja. Kar zadeva morebitne konkurente, neodvisne glasbene založbe izvajajo le omejen konkurenčni pritisk na vodilne glasbene založbe. Kar zadeva stranke, je iTunes pridobil precej močan pogajalski položaj glede spletnih prenosov v primerjavi z vodilnimi glasbenimi založbami (in se uspešno ubranil kakršnega koli razlikovanja veleprodajnih cen za posamezne posnetke). Po drugi strani raziskava trga jasno kaže, da mora imeti ponudnik digitalne glasbe dostop do repertoarja vseh vodilnih glasbenih založb, če želi zadovoljiti povpraševanje po uspešnicah z glasbenih lestvic. Ker ni nadomestila za uspešnice z glasbenih lestvic, ta odvisnost vpliva na izravnalno kupno moč ponudnikov glasbenih storitev.

26.

Iz tega je mogoče sklepati, da obstaja ravnotežje moči med vodilnimi glasbenimi založbami, ki imajo finančni vzvod za povečanje donosnosti svojih nepogrešljivih vsebin, in spletno glasbeno trgovino iTunes (ter vedno večjim številom močnih udeležencev, kot so telekomunikacijski operaterji). Ob upoštevanju, da je stopnja kupne moči še vedno precej pomembnejša od tega, kar je mogoče opaziti na fizičnem trgu, bi stranke na digitalnem trgu res lahko nekoliko ogrozile koristi, ki bi jih kakršno koli usklajevanje lahko prineslo vodilnim glasbenim založbam.

27.

Čeprav je združitev zmanjšala število konkurenčnih razmerij, raziskava trga ni našla dokazov o tem, da bi združitev omogočila ali olajšala tajno usklajevanje. Poleg tega pogodba in cenovni podatki kažejo, da združitev ni povzročila splošnega povečanja veleprodajnih cen za posnetke družb BMG ali Sony.

28.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega združitev ni in ne bo ustvarila ali okrepila kolektivnega prevladujočega položaja štirih preostalih vodilnih glasbenih založb na trgih dovoljenj za digitalno glasbo v kateri koli od držav EGP, katerega posledica bi bilo resno oviranje učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu.

29.

Za trge glasbenih posnetkov v vseh prizadetih državah je značilno, da so na njih prisotni štiri vodilne glasbene založbe (Sony BMG, Universal Music Group, Warner Music Group in EMI), ki si skupaj lastijo 80 % trga, ter veliko število bistveno manjših neodvisnih glasbenih založb. Universal vodi pred Sony BMG, EMI in družbo Warner. Tržni delež družbe Sony BMG podjetju ne omogoča, da bi doseglo posamični prevladujoči položaj na katerem koli upoštevnem trgu.

30.

Naslednje teorije usklajevanja, ki domnevajo, da bi vodilne glasbene založbe neodvisnim lahko omejile dostop do trgovcev na drobno z necenovnimi vidiki trga glasbenih posnetkov, so bile analizirane in zavrnjene. Poleg tega ni razvidno, da bi te teme zmanjšale konkurenco med vodilnimi glasbenimi založbami.

—   Dostop do prostora na policah v trgovinah: raziskava trga je potrdila, da imajo uspešnice, ki jih izdajajo neodvisne glasbene založbe, enake pogoje kot uspešnice vodilnih glasbenih založb. Prostor na policah trgovci na drobno razporejajo samostojno, na podlagi svoje lastne presoje o prodajnem potencialu albumov.

—   Dostop do radijskega predvajanja: večina uspešnih radijskih postaj v Evropi predvaja glasbo na podlagi seznama skladb. Vse glasbene založbe tekmujejo za vpis na take sezname, saj je redno radijsko predvajanje eden od dejavnikov za pospeševanje prodaje. Večina konkurentov je poročala, da televizijske ali radijske postaje pri svojih odločitvah o razporejanju glasbenih naslovov za predvajanje na programu niso dajale prednosti glasbenim založbam, ki pripadajo njihovi skupini. Delež kombiniranega radijskega predvajanja se je za neodvisne glasbene založbe povečal v 10 od 15 držav EGP, ki so bile vključene v analizo v obdobju od 2003 do 2005.

—   Pravila glasbenih lestvic: čeprav obstoj lestvic lahko dejansko poveča preglednost, tako da vsem opazovalcem trga omogoča redne informacije o uspešnosti albumov konkurentov, raziskava Komisije ni našla nobenih primerov, v katerih bi vodilne glasbene založbe uporabljale pravila lestvic kot priložnost za onemogočanje dostopa do lestvic izvajalcem iz neodvisnih glasbenih založb. Poleg tega Komisija opaža, da v dvanajstih državah obstajajo minimalne cene za vključitev albumov na lestvice, vendar meni, da so te cene prenizke, da bi ovirale konkurenco med glasbenimi založbami pri postavljanju različnih cen in/ali da bi predstavljale podlago za usklajen pristop vodilnih glasbenih založb.

—   Datumi izdaje: družba Sony BMG priznava, da na odločitve o datumih izdaje njenih albumov vplivajo datumi izdaje albumov konkurentov. Datumi izdaje se tudi pogosto oglašujejo in so torej znani ali pa se nanašajo na posebne dogodke (npr. božične razprodaje). Kljub temu pa se datumi izdaje pogosto prestavljajo, obnašanje vodilnih glasbenih založb v zvezi s tem pa bi težko označili za dogovarjanje, saj očitno bolj temelji na konkurenci, pri čemer želi vsako podjetje določiti najboljši mogoči datum izdaje.

—   Pravice izdajanja in snemanja: vse vodilne glasbene založbe imajo sestrsko podjetje, dejavno v glasbenem založništvu, razen družbe Sony BMG, saj je Bertelsmann svoj založniški oddelek leta 2007 prodal družbi Universal. Sony/ATV, skupno založniško podjetje družbe Sony in Michaela Jacksona, dosega bistveno nižji tržni delež kot njegovi konkurenti. Poleg tega je Komisija v svoji raziskavi ugotovila, da založniška podjetja zaradi kolektivnih organizacij ne morejo uveljavljati tržne moči na trgu glasbenih posnetkov.

—   Kulturna raznolikost: raziskava trga je pokazala, da so vse glasbene založbe vpletene v močno konkurenco pri odkrivanju in podpisovanju pogodb z novimi izvajalci. Vodilne glasbene založbe so zmanjšale število izvajalcev na svojih seznamih oseb, s katerimi sodelujejo, vendar je bilo to zmanjšanje posledica občutnega upada povpraševanja in se je začelo pred združitvijo družb Sony in BMG. Delež domačih izvajalcev pri prodaji plošč se je pri večini pogodbenih strank Sporazuma o EGP v preteklih nekaj letih bistveno povečal. Povečani delež domačih izvajalcev se deli na tradicionalne načine prodaje na drobno in na internetno prodajo na drobno, pri čemer internet deluje kot forum, prek katerega znani in neznani izvajalci vedno pogosteje prikazujejo in prodajajo svojo glasbo neposredno končnim uporabnikom in ne uporabljajo tradicionalnih načinov prodaje na drobno. Iz tega je mogoče sklepati, da združitev družb Sony in BMG ni negativno vplivala na kulturno raznolikost na ravni ustvarjanja, snemanja, distribucije in trgovine na drobno.

31.

Naslednje teorije usklajevanja, ki bi, če bi se uporabile, pomenile, da se vodilne glasbene založbe usklajujejo in tako stabilizirajo neto veleprodajne cene fizičnih albumov po nadkonkurenčnih cenah, so bile analizirane in zavrnjene.

32.

Komisiji je bilo predlagano, da bi se letni proračuni vodilnih glasbenih založb uporabili kot podlaga za usklajevanje, s katerim bi nadzorovali povprečne letne popuste svojih konkurentov, ali kot sporočilo vsem trgovcem na drobno (in prek njih vsem konkurentom), da se bo tajno usklajevanje, ki je potekalo v danem letu, nadaljevalo še v naslednjem letu.

33.

Komisija je ugotovila, da glasbene založbe za posamezne stranke ne pripravljajo rednih proračunov. Trgovci na drobno so zlasti poročali o tem, da niso obveščeni o tem, kolikšne proračunske popuste so jim odobrile glasbene založbe. Komisija je prav tako ugotovila, da so proračuni, ki jih pripravijo glasbene založbe, zaupni dokumenti in da raziskava ni podala nobenih dokazov, da se ti proračuni širijo med vodilnimi glasbenimi založbami ali da bi se kako drugače lahko uporabili kot podlaga za usklajevanje. Poleg tega Komisija meni, da proračuni kot instrumenti za načrtovanje prodaje in popustov kljub temu niso primerni za nadzorovanje popustov, ki se redno (npr. mesečno, tedensko) priznavajo strankam. Zaradi negotovosti, na primer pri prodajnih napovedih, se mesečni proračuni pogosto prekoračijo in Komisija ni odkrila navedb o manjši dostopnosti popustov proti koncu proračunskih obdobij ali pa o povračilnih ukrepih, ki bi sledili opaženim in rednim odklonom od proračunov, nič od tega pa se ne sklada s teorijo o tajnem dogovarjanju.

34.

V skladu s teorijo, da tajno dogovarjanje poteka na ravni posameznih posnetkov, bi morale vodilne glasbene založbe vseskozi spremljati na tisoče albumov konkurentov. Raziskava trga je pokazala, da bi bilo izvedljivo, če bi vodilne glasbene založbe zbirale informacije o določenih albumih z usmerjanjem razprave s trgovci na drobno, vendar je malo verjetno, da bi glasbene založbe lahko pridobile podrobne in točne informacije o cenah vseh albumov svojih konkurentov ali celo le vseh njihovih albumov z lestvic. Raziskava trga prav tako ni podprla ugotovitve, da vodilne glasbene založbe dejansko nameravajo zbirati take informacije sistematično. Poleg tega se objavljene cene za nadaljnjo prodajo (PPD – Published Prices to Dealers), akcijski popusti in maloprodajne cene vseskozi spreminjajo in bi jih morali spremljati dnevno ali vsaj tedensko, kar bi pomenilo zbiranje ogromnega števila informacijskih elementov. Taka podatkovna zbirka bi bila izredno draga, kljub temu pa najverjetneje precej nepopolna.

35.

V skladu s teorijo škode, ki je bila omenjena Komisiji, naj bi se vse vodilne glasbene založbe medsebojno usklajevale na ravni njihove splošne cenovne politike. To bi pomenilo zlasti, da vse vodilne glasbene založbe sledijo enakim vzorcem oblikovanja cen, ki bi upoštevale stopnjo fleksibilnosti, s katero je treba cene albumov prilagajati nihanjem povpraševanja. Na podlagi te teorije bi imele vodilne glasbene založbe stabilen in predvidljiv poslovni okvir, saj bi bile cene primerljivih novih izdaj in primerljivih retrospektivnih izdaj dokaj podobne. Obenem bi se s tem zagotovilo, da bi razvoj cen albumov sledil podobnim pravilom. Odklon od splošne cenovne politike bi konkurenti opazili takoj, ko bi postal sistematičen in bi veljal pri številnih zvrsteh albumov.

36.

Komisija meni, da zgornja teorija ne predstavlja enega od usklajenih učinkov na trg glasbenih posnetkov, zlasti ker bi taka teorija različnim vodilnim glasbenim založbam omogočala precejšen manevrski prostor za razvijanje alternativnih cenovnih shem in jih zato ne bi mogli razlikovati od konkurenčnih.

37.

Večji del prodaje vodilnih glasbenih založb predstavljajo albumi z uspešnicami z lestvic v prvih tednih po izidu. Tako bi usklajevanje cen za albume uspešnic z lestvic med vodilnimi glasbenimi založbami v obdobju kmalu po njihovem izidu veljalo za precejšen del dejavnosti in dobička vodilnih glasbenih založb. Analiza, ki je bila najprej izvedena na splošni ravni in je vključevala vse zadevne trge, je izpostavila številne šibke točke te teorije, ki bi bila težko združljiva s tajnim dogovarjanjem. Morebitni pogoji usklajevanja bi morali zlasti obravnavati vsaj naslednja vprašanja:

38.

Poleg tega bi moralo usklajevanje za dokaz o kolektivnem prevladujočem položaju izpolnjevati merila iz zadeve Airtours: zadostna preglednost za prepoznavanje odklonov, verodostojni mehanizem povračilnih ukrepov in nezmožnost strank ali konkurentov, da bi ogrozili tajno dogovarjanje.

39.

Objavljene cene za nadaljnjo prodajo so le delno pregledne in Komisija je ugotovila, da jih vodilne glasbene založbe ne spremljajo sistematično. V večini držav objavljene cene za nadaljnjo prodajo niso več javno dostopne. Natisnjene so v promocijskem gradivu, namenjenem trgovcem na drobno. Načelno bi trgovci na drobno tako gradivo lahko delili z drugimi glasbenimi založbami, vendar raziskava trga ni naletela na dokaze o kakršnem koli sistematičnem zatekanju k takim praksam. V nekaterih državah so objavljene cene za nadaljnjo prodajo ali kode objavljenih cen za nadaljnjo prodajo na voljo tudi prek spletnih strani, ki so na voljo glasbenim založbam in trgovcem na drobno. Vendar sta priglasitelja priglasila, da takih spletnih strani ne uporabljata. Kljub temu so številni trgovci na drobno potrdili, da deloma uporabljajo informacije o cenah ene vodilne glasbene založbe za pogajanja z drugimi vodilnimi glasbenimi založbami. Čeprav se zdi mogoče, da bi družba Sony BMG zbirala informacije o objavljenih cenah za nadaljnjo prodajo prek stikov s trgovci na drobno, bi bile informacije, zbrane tako, najverjetneje nepopolne in nezanesljive. Torej ni mogoče sklepati, da so objavljene cene za nadaljnjo prodajo lahko zanesljiva podlaga za teorijo o usklajevanju.

40.

Popusti so še manj pregledni. So predmet neposrednih dvostranskih pogajanj med vsako vodilno glasbeno založbo z vsako stranko. Čeprav trgovci na drobno uporabljajo tržne informacije ene vodilne glasbene založbe za pogajanja z njenimi konkurenti, večina trgovcev na drobno potrjuje, da vodilne glasbene založbe ne poznajo popustov druga druge. Pogodbe med vodilnimi glasbenimi založbami in trgovci na drobno načelno vsebujejo različne klavzule, ki se nanašajo na sestavo in stopnjo popustov. Lahko bi trdili, da so popusti pri prodaji datotek, ki so odobreni strankam, iz leta v leto zelo stabilni in bi jih bilo mogoče preprosto opazovati. Kljub temu je raziskava Komisije ugotovila, da ni mogoče prepoznati nobenega predvidljivega vzorca, kako vodilne glasbene založbe različnim trgovcem na drobno priznavajo akcijske popuste in stopnje akcijskih popustov (za nove in retrospektivne izdaje). Poleg tega so ti akcijski popusti le delno opazni na maloprodajni ravni, saj je lahko namen akcijskih popustov prisiliti trgovce na drobno, da si naredijo zalogo ali pa zagotovijo boljšo prepoznavnost albumov. Niso sistematično predani končnim uporabnikom in kot taki niso sistematično opazni glede na njihovo uporabo. Še manj opazni so glede na velikost. Iz tega je mogoče sklepati, da omejena preglednost popustov bistveno otežuje spremljanje tajnega usklajevanja.

41.

Glede možnosti sklepanja o neto veleprodajnih cenah albumov na podlagi njihovih maloprodajnih cen je raziskava trga pokazala, da po izidu novega albuma na pribitke trgovca na drobno vplivajo različni dejavniki, zato vrednosti pribitkov nihajo. Celo pri novih izidih, kjer so pribitki, ki jih uporabljajo trgovci na drobno, bolj ustaljeni, je raziskava pokazala, da raven preglednosti ne bi dopuščala dovolj natančnega sklepanja o neto veleprodajnih cenah albumov, ki so jih izdali konkurenti. To pomeni, da je načelno zelo težko sklepati o cenah albumov, kar je potrdila večina trgovcev na drobno.

42.

Raziskava torej kaže, da raven preglednosti, ki označuje objavljene cene za nadaljnjo prodajo, popuste in pribitke na maloprodajne cene, ne dopušča preverjanja, ali druge vodilne glasbene založbe upoštevajo kakršno koli skupno dogovorjeno cenovno politiko za vse albume ali celo v obdobju po prvotnem izidu.

43.

Edini dve obliki povračilnih ukrepov, predlagani Komisiji, sta izključitev družbe kršiteljice iz skupnih izdaj kompilacij ali drugih skupnih dejavnosti ter prekinitev tajnega usklajevanja glede cen in izidov albumov. Komisija v nobeni od prizadetih držav ni odkrila nobene dejavnosti, ki bi lahko predstavljala povračilni ukrep z izključitvijo kompilacijskih poslov, ali dejavnosti, ki bi pomenila povračilni ukrep konkurenčnemu obnašanju. Čeprav grožnja z uporabo verodostojnega mehanizma povračilnih ukrepov lahko predstavlja zadosten odvračilni mehanizem, pa ugotovitev, da ni takih opažanj v razmerah, kjer ni nobenega vidnega dogovarjanja v skladu s pogoji usklajevanja, potrjuje, da taki mehanizmi ne bi predstavljali verodostojnega načina povračilnih ukrepov.

44.

Kaže, da se neodvisne glasbene založbe ne morejo učinkovito odzvati na predvideni izid kakršnega koli usklajevanja med vodilnimi glasbenimi založbami in ga ogroziti. Po eni strani se zdi, da obstaja dovolj velika in hkrati vedno večja možnost za precejšen delež strank, ki bi lahko destabilizirale usklajevanje med vodilnimi glasbenimi založbami z zmanjševanjem nakupov in manjšim obsegom oglaševanja njihovih izdelkov. Torej ni verjetno, da bi se usklajevanje (za katerega Komisija med raziskavo trga ni našla nobenega dokaza) v takih okoliščinah lahko nadaljevalo.

45.

Raziskava trga ni odkrila dokazov o usklajevanju na ravni izbire objavljenih cen za nadaljnjo prodajo. Analiza stabilnosti popustov celo pri domnevni preglednosti objavljenih cen za nadaljnjo prodajo nakazuje, da precejšnje število prodajnih transakcij večino časa ne sledi preprostemu in stabilnemu vzorcu popustov, ki bi ga dobro obveščen udeleženec na trgu lahko povzel na podlagi javnih informacij. Objavljene cene za nadaljnjo prodajo so le delno pregledne in obstajajo navedbe, da ni mogoče ugotoviti neto veleprodajnih cen iz maloprodajnih cen s potrebno stopnjo gotovosti.

46.

Raziskava Komisije je ugotovila, da združitev ni in ne bo ustvarila ali krepila kolektivnega prevladujočega položaja štirih preostalih vodilnih glasbenih založb na trgih za dovoljenja za digitalno glasbo v nobeni od držav EGP, katerega posledica bi bilo resno oviranje učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu.

47.

Odločba na koncu ugotavlja, da predlagana koncentracija z ustvarjanjem ali krepitvijo prevladujočega položaja na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu ne bo resno ovirala učinkovite konkurence. Odločba zato razglaša koncentracijo za združljivo s skupnim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členom 8(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89 in členom 57 Sporazuma EGP.

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/29

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/30

1.

Komisija je 7. aprila 2008 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Autogrill S.p.A. („Autogrill“, Italija) z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem World Duty Free Limited („WDF“, Združeno kraljestvo) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5123 – Autogrill/World Duty Free na naslov:

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/31

1.

Komisija je 8. aprila 2008 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Arrow Electronics, Inc. („Arrow“, Združene države Amerike) z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Logix S.A. („Logix“, Francija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5099 – Arrow Electronics/Logix na naslov:

16.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/s3