4.4.2008

Uradni list Evropske unije

C 85/1

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 31. marca 2008

o okrepljenem upravnem sodelovanju na področju napotitve delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 85/01)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (1) določa jasne obveznosti glede sodelovanja med nacionalnimi upravami, odgovornost držav članic pa je, da ustvarijo pogoje, potrebne za takšno sodelovanje. Ta obveznost vključuje imenovanje v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso enega ali več nadzornih organov, ki so organizirani in opremljeni tako, da lahko delujejo učinkovito in so sposobni za hitro obravnavanje zahtev po informacijah glede določb in pogojev zaposlovanja iz Direktive 96/71/ES.

(2)	Direktiva 96/71/ES tudi jasno določa, da morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe za vsesplošno dostopnost informacij o določbah in pogojih za delo in zaposlitev, ne le tujim ponudnikom storitev, ampak tudi zadevnim napotenim delavcem.

(3)

Ne glede na izboljšave dostopa do informacij so upravičeni pomisleki glede načina izvajanja držav članic in/ali praktične uporabe predpisov o upravnem sodelovanju, kakor določa Direktiva 96/71/ES (2). Zadovoljivo izvajanje, pravilna uporaba in učinkovita uskladitev ter uveljavljanje Direktive 96/71/ES niso mogoči, razen če se položaj popravi (3).

(4)

Spremljanje projekta, ki ga je začela Komisija na podlagi svojega Sporočila „Smernice za napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev“ (4) je še bolj pokazalo, da se mnoge države članice v glavnem zanašajo samo na svoje nacionalne ukrepe in instrumente za spremljanje skladnosti z določbami in pogoji za zaposlitev, ki jih ponudniki storitev uporabljajo za napotene delavce. To je lahko povezano z dejstvom, če že ni posledica dejstva, da upravnega sodelovanja dejansko ni, dostopom do informacij, ki je še vedno nezadovoljiv, in problematičnim čezmejnim izvajanjem predpisov (5).

(5)

Za zagotovitev skladnosti z njihovimi določbami in pogoji za zaposlitev (6), organi držav članic, v katerih se storitve opravljajo, uporabijo nekatere nadzorne ukrepe za podjetja, ki delavce napotijo. Nujnost preventivnih ukrepov in ustreznih kazni za varstvo napotenih delavcev je nesporna. Vendar analiza nadzornih ukrepov, ki jih uporabljajo države članice, kaže, da se med seboj zelo razlikujejo, in navaja, da nekateri od njih morebiti niso sorazmerni, in zato morebiti niso v skladu bodisi s členom 49 Pogodbe, kakor ga razlaga Sodišče Evropskih skupnosti, bodisi z Direktivo 96/71/ES.

(6)	Zakonite potrebe spremljanja je mogoče izpolniti popolnoma v skladu z zakonodajo Skupnosti, samo če države članice izboljšajo in po potrebi okrepijo učinkovito medsebojno sodelovanje, in/ali če se izboljša dostop do informacij, kakor je določeno Direktivi 96/71/ES (7).

(7)

Ustrezno in učinkovito izvajanje in uveljavljanje je ključno za varstvo pravic napotenih delavcev, nezadostno uveljavljanje pa zmanjšuje učinkovitost predpisov Skupnosti na tem področju. Tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami je zato bistveno, ne smemo pa zanemariti pomembne vloge inšpektoratov za delo in s tem v zvezi socialnih partnerjev.

(8)

Pri napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev pomenijo različne upravne kulture, strukture in jeziki, kakor tudi pomanjkanje jasno določenih postopkov in jasno opredeljenih udeležencev, znatne ovire za učinkovito delovno sodelovanje med državami članicami na tem področju. Uporaba ustreznega in dobro delujočega elektronskega informacijskega sistema, zasnovanega za lažje izvajanje medsebojne pomoči in izmenjave informacij med državami članicami, je zelo učinkovito sredstvo za odpravo mnogih ovir in zato bistvena za države članice, da so sposobne tesnega sodelovanja. Tak sistem mora omogočiti pristojnim organom in drugim vključenim udeležencem, kot so socialni partnerji, da zlahka opredelijo svoje ustrezne sogovornike v drugih državah članicah in z njimi učinkovito komunicirajo. Poleg tega bi to prispevalo k ustvarjanju ozračja medsebojnega zaupanja, temeljnega elementa, ki je potreben za učinkovito delovanje upravnega sodelovanja.

(9)

Zagotavljanje lahko dostopnih, točnih in posodobljenih informacij podjetjem in delavcem o določbah in pogojih za delo in zaposlitev, ki bodo veljali za napotene delavce v državi članici gostiteljici, je temeljni pogoj, ki prispeva k preprečevanju nastajanja sporov, problematičnih situacij in zlorab. Zato je treba sprejeti ukrepe, potrebne za zagotovitev učinkovitega dostopa do informacij za napotene delavce in njihove delodajalce (8).

(10)

Zahteva se nujno ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti v izvajanju, uporabi in uveljavljanju zakonodaje, ki se nanaša na napotene delavce, z okrepitvijo upravnega sodelovanja med državami članicami, in sicer z uporabo učinkovitejših sistemov izmenjave informacij, z izboljšanjem dostopa do informacij in spodbujanjem izmenjave informacij in najboljših praks –

PRIPOROČA:

1. Sistem izmenjave informacij

Države članice morajo sprejeti nujne ukrepe in si v skladu z zahtevami prizadevati za vzpostavitev elektronskega sistema za izmenjavo informacij, kot so informacijski sistem za notranji trg (IMI) (9) , ter si zlasti v tesnem sodelovanju s službami Komisije prizadevati predvsem za oblikovanje posebne aplikacije za podporo upravnemu sodelovanju, potrebnemu za izboljšanje praktičnega izvajanja Direktive 96/71/ES.

Oblikovanje takšnega elektronskega sistema za izmenjavo informacij pri upravnem sodelovanju v okviru Direktive 96/71/ES bi pomenilo, da morajo države članice:

1.	opredeliti glavne teme in vprašanja, o katerih je treba izmenjati informacije, in katere je zato treba vključiti v sistem za izmenjavo;

2.	opredeliti pristojne organe in po potrebi druge udeležence, vključene v spremljanje in nadzor pogojev za zaposlitev napotenih delavcev, ki bodo udeleženi v sistemu izmenjave;

3.	razjasniti vlogo uradov za zvezo;

4.	proučiti vprašanje ustreznih zaščitnih ukrepov za varstvo osebnih podatkov, izmenjanih med organi držav članic in po potrebi drugimi udeleženci (10).

Države članice morajo na podlagi rezultatov teh predhodnih proučevanj nadalje oceniti in se v tesnem sodelovanju s službami Komisije odločiti, ali IMI zagotavlja najustreznejšo podporo za izmenjavo informacij, kakor je določeno v členu 4 Direktive 96/71/ES.

Komisija bo s tem v zvezi zagotovila podporo in pomoč državam članicam in se obvezala, da bo z njimi tesno sodelovala, da bi pravočasno dosegli potreben napredek. Zlasti bo to olajšalo in uskladilo delo projektne skupine, ki bo ustanovljena na prostovoljni podlagi, in bo po potrebi zagotavljala zunanjo tehnično pomoč v vsem času razvoja posebne aplikacije.

2. Dostop do informacij

Države članice morajo okrepiti svoja prizadevanja za izboljšanje dostopa do informacij o določbah in pogojih za zaposlitev, ki jih morajo uporabljati ponudniki storitev, ter zagotoviti, da so uradi za zveze sposobni učinkovito opravljati svoje naloge.

Da bi dosegle nadaljnja izboljšanja v zvezi z dostopom do informacij, morajo države članice:

1.	izogibati se samo sklicevanju na delovno pravo ali dajanju splošnih informacij o njem, namesto tega morajo jasno navesti, kateri določbe in pogoji za delo in zaposlitev in/ali kateri del njihove (nacionalne in/ali regionalne) zakonodaje je treba uporabiti za delavce, napotene na njihovo ozemlje;

sprejeti nujne ukrepe, da bodo splošno dostopne informacije, za katere veljajo kolektivni sporazumi (in za koga), ter katere določbe in pogoje za zaposlitev morajo uporabljati tuji ponudniki storitev; kadar je mogoče, je treba zagotoviti spletne povezave do obstoječih spletnih strani in druge točke za stike, zlasti ustrezne socialne partnerje;

3.	zagotoviti, da bodo te informacije dostopne delavcem in ponudnikom storitev tudi v drugih jezikih, ne samo v nacionalnih jezikih države, v kateri se storitve opravljajo; če je mogoče, v obliki povzetih navodil z navedbo glavnih veljavnih pogojev za delo;

4.	bolje izrabiti možnosti interneta ter izboljšati dostopnost in jasnost informacij na nacionalnih spletnih straneh (11).

Poleg tega morajo države članice:

5.	omogočiti uradom za zveze, da imajo na voljo učinkovito organizirano strukturo, ustrezno usposobljeno osebje in druga sredstva za izpolnjevanje njihovih nalog zagotavljanja informacij;

6.	navesti, če je mogoče, osebo za stike v uradu za zveze, odgovorno za zahteve po informacijah.

Komisija bo države članice na tem področju še naprej podpirala, zlasti prek obstoječega portala na spletni strani EUROPA s povezavami do nacionalnih spletnih strani o napotitvi delavcev.

3. Izmenjava dobre prakse

Države članice morajo dejavno sodelovati v sistematičnem in formalnem procesu opredelitve in izmenjave dobre prakse na področju napotitve delavcev prek kakršnih koli forumov sodelovanja, ki jih v ta namen ustanovi Komisija, kot je predvideni odbor na visoki ravni (za nadaljnje podrobnosti glej Prilogo).

V Bruslju, 31. marca 2008

Za Komisijo

Vladimír ŠPIDLA

Član Komisije

(1) UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

(2) Delovna dokumenta osebja Komisije SEC(2006) 439 in SEC(2007) 747 in tudi Sporočilo „Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev: čim boljši izkoristek prednosti in možnosti ob hkratnem zagotavljanju zaščite delavcev“, zlasti del 6 Sklepi, COM(2007) 304 konč. z dne 13. junija 2007, str. 9.

(3) V tem okviru glej tudi Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 11. julija 2007, B6-0266/2007.

(4) COM(2006) 159 konč. z dne 4. aprila 2006.

(5) Sporočilo „Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev: čim boljši izkoristek prednosti in možnosti ob hkratnem zagotavljanju zaščite delavcev“, zlasti del 6 Sklepi, COM(2007) 304 konč. z dne 13. junija 2007, kakor tudi spremni delovni dokument osebja SEC(2007) 747.

(6) Resolucija Evropskega parlamenta o poročilu Schroedter z dne 26. oktobra 2006.

(7) Isto vprašanje je poudarjeno v Resoluciji Evropskega parlamenta, glej zlasti točki 21 in 32 in naslednje. Iz odgovorov, prejetih v okviru javnega posvetovanja o posodabljanju delovnega prava, COM(2006) 708 z dne 22. novembra 2006, je razvidno tudi, da potrebo po boljšem in izboljšanem sodelovanju podpira večina držav članic (glej COM(2007) 627 konč. z dne 24. oktobra 2007) in spremni delovni dokument osebja SEC(2007) 1373.

(8) Isto vprašanje in poziv k ukrepanju je poudaril Evropski parlament v svoji Resoluciji z dne 11. julija 2007, glej točko 18.

(9) IMI je informacijski sistem, zasnovan za lažjo medsebojno pomoč in izmenjavo informacij med državami članicami. Zagotavlja orodje za varno in hitro izmenjavo podatkov med evropskimi organi in jim omogoča učinkovitejše sodelovanje kljub oviram, ki jih povzročajo različni jeziki, upravni postopki in strukture. Prve razvite aplikacije bodo podprle spremenjeno Direktivo o poklicnih kvalifikacijah (2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta) in Direktivo o storitvah (2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta).

(10) S tem v zvezi glej tudi Odločbo Komisije 2008/49/ES z dne 12. decembra 2007 o izvajanju informacijskega sistema za notranji trg (IMI) v zvezi z varstvom osebnih podatkov (UL L 13, 16.1.2008, str. 18).

(11) Nacionalne spletne strani imajo povezave v okviru spletne strani Komisije o napotitvi delavcev:

http://europa.eu.int/comm/employment_social/social_inclusion/index_en.htm

PRILOGA

Odbor na visoki ravni na področju napotitve delavcev (treba ga je ustanoviti): predvidena vloga, naloge in odgovornosti

Izmenjava informacij, ki je do sedaj potekala na prostovoljni podlagi v okviru neformalne skupine vladnih strokovnjakov na področju napotitve delavcev, je pokazala, da je skupina učinkovito izboljšala razpoložljiva sredstva izmenjave informacij o določbah in pogojih za zaposlitev napotenih delavcev. Poleg tega je Komisiji zagotovila koristne informacije glede izvajanja in uporabe Direktive 96/71/ES.

Okrepljeno upravno sodelovanje zahteva tudi oblikovanje učinkovitih sredstev za opredelitev in izmenjavo dobre prakse, ki se nanašajo na vsa vprašanja, pomembna za pravilno uporabo Direktive 96/71/ES in njeno uveljavljanje v praksi. Zato bi bilo mogoče precej izboljšati upravno sodelovanje in preprečiti nastajanje sporov ter pogosto sodno reševanje teh sporov.

Zato Komisija, kakor je že objavila v svojem Sporočilu z dne 13. junija 2007, predvideva ustanovitev odbora na visoki ravni z nalogami in cilji:

1.	opredeliti in spodbujati izmenjavo izkušenj in najboljših praks;

2.	spodbujati izmenjavo ustreznih informacij, vključno z informacijami o obstoječih oblikah (dvostranskega) upravnega sodelovanja med državami članicami in/ali socialnimi partnerji;

3.	proučiti (upravna) vprašanja, težave in posebne teme v zvezi z izvajanjem, uporabo in tudi učinkovitim upoštevanjem in uveljavljanjem Direktive 96/71/ES ali nacionalnih izvedbenih ukrepov, pomembnih za napotitev delavcev;

4.	proučiti kakršne koli težave, ki bi lahko nastale pri uporabi člena 3(10) Direktive 96/71/ES;

5.	spremljati napredek, dosežen pri izboljšanju upravnega sodelovanja, zlasti oblikovanju posebne aplikacije za podporo upravnemu sodelovanju ter prilagajanju in izvajanju sistema IMI, kakor tudi izboljšanju dostopa do informacij, in po potrebi predlagati korake ali ukrepe, ki jih je treba sprejeti;

6.	proučiti možnosti za povečanje učinkovitega upoštevanja in uveljavljanja pravic delavcev ter po potrebi varstva njihovega položaja;

7.	začeti poglobljeno proučevanje praktičnih problemov čezmejnega izvajanja.

Za dosego teh ciljev mora odbor na visoki ravni bolj vključiti javne organe, pristojne za nadzor zakonodaje v državah članicah, ki se nanaša na napotene delavce, kot so inšpektorati za delo. V skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso mora tudi formalno redno vključevati socialne partnerje, zlasti predstavnike sektorskih socialnih partnerjev v sektorjih z visoko stopnjo napotenih delavcev.

Komisija je v kratkem pripravljena sprejeti odločbo Komisije o ustanovitvi takega odbora na visoki ravni, katerega sestava, cilji in delovne metode bodo opredeljene. Zato bo upoštevala rezultate razprave v Svetu, ki bo sledila temu priporočilu.

4.4.2008

Uradni list Evropske unije

C 85/6

Menjalni tečaji eura (1)

3. aprila 2008

(2008/C 85/04)

1 euro=

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,5526
JPY	japonski jen	159,75
DKK	danska krona	7,4586
GBP	funt šterling	0,7832
SEK	švedska krona	9,342
CHF	švicarski frank	1,5845
ISK	islandska krona	116,66
NOK	norveška krona	8,003
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,938
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	257,44
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6973
PLN	poljski zlot	3,4833
RON	romunski leu	3,7103
SKK	slovaška krona	32,403
TRY	turška lira	1,9933
AUD	avstralski dolar	1,7065
CAD	kanadski dolar	1,5722
HKD	hongkonški dolar	12,0975
NZD	novozelandski dolar	1,9821
SGD	singapurski dolar	2,1532
KRW	južnokorejski won	1 521,55
ZAR	južnoafriški rand	12,087
CNY	kitajski juan	10,8927
HRK	hrvaška kuna	7,2754
IDR	indonezijska rupija	14 361,55
MYR	malezijski ringit	4,9644
PHP	filipinski peso	64,355
RUB	ruski rubelj	36,817
THB	tajski bat	49,093
BRL	brazilski real	2,6798
MXN	mehiški peso	16,411

(1)

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

4.4.2008

Uradni list Evropske unije

C 85/8

Razpis za zbiranje predlogov – „Pripravljalni ukrep MEDIA International“

(2008/C 85/06)

1. Cilji in opis

Namen „pripravljalnega ukrepa MEDIA International“ je preučiti in preskusiti sodelovanje med filmskimi strokovnjaki iz Evrope in tretjih držav. Zajema:

—	podporo za usposabljanje,

—	podporo za promocijo,

—	podporo za razvoj kinematografskih mrež.

Komisija v okviru delovnega programa za „pripravljalni ukrep MEDIA International“ za leto 2008 poziva konzorcije, da predložijo predloge.

2. Upravičeni kandidati

Predloge lahko pošljejo pravne osebe iz 27 držav članic EU in katere koli tretje države.

3. Proračun za projekte

Najvišji znesek, ki je na voljo v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov, je 1,98 milijona EUR.

Finančna podpora Komisije ne sme preseči 50 %, 75 % ali 80 % vseh upravičenih stroškov, glede na vrsto dejavnosti.

Finančni prispevek se bo odobril v obliki nepovratnih sredstev.

Projekti lahko trajajo največ 12 mesecev.

4. Ocenjevanje in izbira

Komisija bo ocenila prejete predloge s pomočjo neodvisnih strokovnjakov. Merila za ocenjevanje so opredeljena v delovnem programu MEDIA International. Predlogi, ki bodo uspešni pri ocenjevalnem postopku, bodo razvrščeni po kakovosti. Postopek ocenjevanja zahtevkov za nepovratna sredstva Komisije je določen v finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1).

5. Rok za predložitev vlog

Vloge je treba poslati najpozneje do 13. junija 2008 na naslov:

Aviva Silver

European Commission

Directorate-General Information Society and Media

Directorate A – Audiovisual, Media and Internet

Unit A2 – MEDIA programme and media literacy

Office BU33 02/005

B-1049 Brussels

6. Dodatne informacije

Celotno besedilo razpisa za zbiranje predlogov, skupaj z delovnim programom, smernicami in obrazci za vloge, je na voljo na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/media

Vloge morajo biti izpolnjene v skladu z vsemi pogoji, določenimi v razpisu za zbiranje predlogov, in oddane na predvidenih obrazcih.

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

4.4.2008

Uradni list Evropske unije

C 85/13

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2008/C 85/10)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„SAN SIMÓN DA COSTA“

ES št.: ES/PDO/005/0359/19.08.2004

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Subdirección General de Calidad y Promoción Agroalimentaria — Dirección General de Industria Agroalimentaria y Alimentación — Secretaría General de Agricultura y Alimentación del Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación. España

Naslov:

Paseo Infanta Isabel, 1

E-28071 Madrid

Tel.:

(34) 913 47 53 94

Telefaks:

(34) 913 47 54 10

E–naslov:

—

2. Vlagatelj:

Naziv:

D. Javier Piñeiro López (Quesería AS Fontelas) y otros productores

Naslov:

Lobán, 3

E-San Simón da Costa, Vilalba (Lugo)

Tel.:

(34) 982 52 57 88

Telefaks:

(34) 982 52 57 88

E–naslov:

as_fontelas@wanadoo.es

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.3 – Siri

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Naziv: „San Simón da Costa“

4.2 Opis: Sir, proizveden iz kravjega mleka, z naslednjimi značilnostmi:

—	Oblika: hruškaste do kroglaste oblike s koničastim koncem.

—	Skorja: dimljena, trda, neelastična, 1–3 mm debela, rumeno-okraste barve in nekoliko mastna.

—	Sredica: fine teksture, mastna, poltrda, polelastična in kompaktna, bele do rumene barve, lahko se reže, je značilnega vonja in okusa.

—	Luknje: ima malo lukenj, ki so okroglaste in nepravilnih oblik, različnih velikosti, vendar manjše od pol graha.

—	Suha snov: najmanj 55 %.

—	Maščobe: najmanj 45 % in največ 60 % suhe snovi.

—	pH: med 5 in 5,6.

Sir, ki ima to označbo porekla, se trži v dveh velikostih:

veliki, ki se stara najmanj 45 dni, s končno težo med 0,8 in 1,5 kg ter višino 13 do 18 cm.

mali ali „bufón“, ki se stara najmanj 30 dni, s končno težo med 0,4 in 0,8 kg ter višino 10 do 13 cm.

4.3 Geografsko območje: Mleko, ki se uporablja za sire z zaščiteno označbo porekla „San Simón da Costa“, se tako kot sami siri, proizvaja na geografskem območju regije Terra Chá, ki jo sestavljajo naslednje občine v provinci Lugo: Vilalba, Muras, Xermade, Abadín, Guitiriz, Begonte, Castro de Rei, Cospeito in A Pastoriza.

4.4 Dokazilo o poreklu: Za proizvodnjo sirov z zaščiteno označbo porekla „San Simón da Costa“ se lahko uporabi le mleko z ustrezno registriranih živinorejskih gospodarstev.

Prav tako lahko nosijo zaščiteno označbo porekla „San Simón da Costa“ le siri, ki se proizvajajo, starajo in dimijo v sirarnah in obratih za staranje in dimljenje, vpisanih v register, ki ga vodi nadzorni organ.

Za zagotovitev skladnosti s specifikacijami nadzorni organ vodi registre pregledov živinorejskih gospodarstev, sirarn in obratov za staranje. Pregledi se bodo opravili pri vseh fizičnih in pravnih osebah, katerih premoženje, objekti in proizvodi so vpisani v registre, za zagotovitev, da vsi proizvodi z zaščiteno označbo porekla „San Simón da Costa“ izpolnjujejo zahteve specifikacije.

Pregledi bodo vključevali preverjanje živinorejskih gospodarstev in objektov ter dokumentacije in analiz surovin in sirov. Kjer se bo ugotovilo, da surovine ali siri niso bili proizvedni v skladu s specifikacijo ali pa imajo siri nepravilnosti oziroma kažejo večje znake kvarjenja, se siri ne smejo tržiti pod zaščiteno označbo porekla „San Simón da Costa“.

Sir z zaščiteno označbo porekla „San Simón da Costa“ bo imel tudi oštevilčeno sekundarno etiketo, ki jo izda, preveri in podeli nadzorni organ.

4.5 Metoda pridobivanja: Siri se proizvajajo iz surovega ali pasteriziranega, polnomastnega, naravnega mleka krav pasme Rubia gallega, pardo alpina in frisona ali krav križank teh pasem na gospodarstvih, vpisanih v register zaščitenih označb porekla. Mleko ne vsebuje mleziva ali konzervansov in mora izpolnjevati splošne zahteve zakonodaje.

Za mleko ne sme veljati nobena oblika standardizacije in je pravilno skladiščeno na temperaturi nižji od 4 °C, da se prepreči razvoj mikroorganizmov. Proizvodnja sira se ne sme začeti pozneje kot v 48 urah po molzenju. Proizvodnja vključuje naslednje postopke:

Koagulacija: to sproži sirilo, katerega aktivni sestavini sta encima kimozin in pepsin. Uporabijo se mlečne kvasovke različne vrste Lactococcus lactis, Streptococus cremoris in Streptococus lactis. Spodbujata se predelava in uporaba avtohtonih sevov. Mleko koagulira v 30 do 40 minutah pri temperaturi med 31 in 33 °C, razen kadar se uporabi surovo mleko, pri čemer se prilagodita čas na 30 do 35 minut in temperatura na 28 do 32 °C.

Rezanje: sesirjeno mleko se nareže, tako da se oblikujejo zrna s premerom 5 do 12 mm.

Oblikovanje: sesirjeno mleko se vstavi v modele zahtevane oblike in velikosti za proizvodnjo sira z lastnostmi, ki so potrebne za certificiran proizvod.

Stiskanje: sir se v stiskalnicah stiska toliko časa, kot je potrebno, odvisno od pritiska, ki se uporabi, in velikosti sira. Sir se zavije v bombažno krpo, da se lažje izloči sirotka in oblikuje gladka skorja.

Soljenje: sir se za največ 24 ur potopi v solnico s koncentracijo 14 do 17 %.

Zorenje: velik sir zori najmanj 45 dni po soljenju, mali sir („bufón“) pa 30 dni. Sir se med zorenjem obrača in čisti, da pridobi svoje značilne lastnosti.

Potopitev v kad proti plesnenju: to je neobvezni postopek, pri katerem se sir potopi v kad z oljčnim oljem ali drugim odobrenim proizvodom za upočasnitev nastanka plesni.

Dimljenje: sir se dimi toliko časa, kot je potrebno, da pridobi značilno barvo, pri čemer je treba zagotoviti, da ne pride v stik z ognjem. Vedno se uporabi brezov les brez lubja.

Da se zagotovi kakovost in sledljivost proizvoda, je treba zaščiten sir splošno tržiti kot cel sir v embalaži, ki jo odobri nadzorni organ. Vendar lahko nadzorni organ odobri trženje v kosih in rezanje na prodajnem mestu, če je v ta namen vzpostavljen sistem spremljanja, ki zagotavlja poreklo, kakovost, odlično hranjenje kakovosti in je potrošniku ustrezno predstavljen na način, ki ne dopušča nobene nejasnosti.

4.6 Povezave:

Zgodovinska:

Legenda pravi, da poreklo sirov „San Simón da Costa“ sega v čase Keltov plemena castreña v gorah Sierras de Carba in Xistral. Izročilo tudi pravi, da so sir zaradi njegovega značilnega okusa in dolgega roka trajanja v rimskih časih z ladjami vozili v Rim. Kasneje so ga uporabljali za plačevanje stanarin in desetin fevdalnim gospodom in cerkvi.

Naravna:

Regija Terra Chá je ena najbolj prostranih in dobro opredeljenih regij v Galiciji, ki ima zaradi ravne pokrajine zelo visoko stopnjo enovitosti, katero zmotijo le gore, ki jo obdajajo.

Vpliv geografskega okolja na posebnosti sira.

Na razlikovalne značilnosti sira „San Simón da Costa“ vplivajo številni dejavniki, povezani z geografskim okoljem:

(a)	Prvič, geografsko okolje je naklonjeno obilni in visokokakovostni rasti živinske krme, ki jo sestavljajo avtohtone trave (seme mačjega repa, medena trava, bilnica in ljulka) ter zrna stročnic (lotos, detelja in lucerna), prilagojene na vlago in temperaturne razmere na območju.

(b)

Mleko se proizvaja na malih, družinskih kmetijah, ki uporabljajo tradicionalne metode reje živine. Živali avtohtonih pasem še vedno predstavljajo znaten delež čred, zaradi česar ima proizvedeno mleko visoko kakovost in svojstvene lastnosti. Poleg tega se živali krmijo s travami in krmo, ki se pridela na kmetiji, in ob ugodnih vremenskih razmerah s pašo.

Koncentrirana krma se kot dodatek potrebam živali po energiji kupi le v primeru pomanjkanja običajnih vrst krme. Krma mora, kolikor je mogoče, prihajati iz opredeljenega območja. Ta tradicionalni model, pri katerem se surovine, ki ne izvirajo s kmetije, uporabljajo v najmanjši možni meri, pripomore k rentabilnosti teh malih, družinskih kmetij.

Mleko, proizvedeno na teh kmetijah, je zaradi svojih značilnosti idealno za proizvodnjo sira. Znanstveno dokazano je, da naravnejši načini proizvodnje in krmljenja živali izboljšajo hranilno kakovost mleka, saj se poveča vsebnost CLA (konjugirane linolne kisline) in vsebnost maščobnih kislin omega-3 v profilu lipidov; saj več trave ko krava poje, večja je vsebnost zdravih prehranskih maščob, kar vpliva na značilnosti sira.

(c)	V naravnem okolju je veliko brezovih dreves, katerih les se uporablja za dimljenje sira, ki mu da značilno barvo in vonj.

(d)	Nazadnje, kmetje te regije so podedovali dolgo tradicijo proizvodnje sira z njemu edinstvenimi lastnostmi, kot sta posebna in tradicionalna oblika in barva, po kateri je takoj razpoznaven; med potrošniki njihov proizvod uživa velik ugled in veljavo.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:	Dirección General de Producción, Industrias y Calidad Agroalimentaria
Naslov:	Edificio Administrativo San Caetano, Santiago de Compostela
Tel.:	(34) 981 54 47 77
Telefaks:	(34) 981 54 57 35
E–naslov:	—

4.8 Označevanje: Po potrditvi, da sir ustreza specifikaciji in ustreznim predpisom, mora imeti sir, ki se trži z zaščiteno označbo porekla „San Simón da Costa“, oštevilčeno zaščitno oznako, etiketo ali sekundarno etiketo, ki jo odobri in izda nadzorni organ, zaporedno črkovno-številčno oznako in uradni logotip označbe porekla.

Besede „zaščitena označba porekla San Simón da Costa“ morajo biti navedene na etiketi in na sekundarni etiketi.

Na nalepki mora biti označeno, ali je sir proizveden iz surovega ali pasteriziranega mleka.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

4.4.2008

Uradni list Evropske unije

C 85/17

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2008/C 85/11)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„MELTON MOWBRAY PORK PIE“

ES št.: UK/PGI/005/0335/13.02.2004

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda v informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Department for the Environment, Food and Rural Affairs

Naslov:

Food Chain Marketing and Competitiveness Division Food Exports and Regional Food Branch Area 4C

Nobel House

17 Smith Square

London SW1P 3JR

United Kingdom

Telefon:

(44-207) 238 66 87

Telefaks:

(44-207) 238 57 28

E–naslov:

simon.johnson@defra.gsi.gov.uk

2. Vlagatelj:

Naziv:

The Melton Mowbray Pork Pie Association

Naslov:

P.O. Box 5540 Melton Mowbray

Leicestershire LE13 1YU

United Kingdom

Telefon:

(44-166) 456 93 88

Telefaks:

—

E–naslov:

mocallaghan@tiscali.co.uk

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2 – Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Ime: „Melton Mowbray Pork Pie“

4.2 Opis: Mesne paštetke „Melton Mowbray Pork Pies“ imajo upognjen ovoj iz testa, zaradi česar so značilne zaobljene oblike. Testo je zlatorumene barve in ima bogato teksturo. Nadev iz svinjine ni prekajen, zato je sive barve – barve pečene svinjine. Nadev je vlažen in zrnat. Izdelek mora vsebovati najmanj 30 % mesa. Med nadevom in testom, ki ga obdaja, je plast želatine.

Testo ima bogat okus po pečenem testu, nadev pa ima poln mesni okus in je začinjen s poprom.

Paštetke ne smejo vsebovati umetnih barvil, arom in konzervansov. Prodajajo se v različnih velikostih in težah ter na različnih prodajnih mestih, kot so tradicionalne mesnice, supermarketi, delikatese in trgovine z živili.

4.3 Geografsko območje: Mesto Melton Mowbray in območje v okolici mesta, razmejeno na naslednji način:

na severu z glavno cesto A52 od avtoceste M1 in glavne ceste A1, vključno z mestom Nottingham,

na vzhodu z glavno cesto A1 od ceste A52 do ceste A605, vključno s krajema Grantham in Stamford,

na zahodu z avtocesto M1 od ceste A52 do A45,

na jugu z glavnima cestama A45 in A605 od avtoceste M1 do glavne ceste A1, vključno s krajem Northampton.

Obsežna raziskava, ki jo je opravil lokalni zgodovinar, je pokazala, da so zemljepisne in gospodarske ovire v zgodnjem in srednjem 19. stoletju, ko se je začela komercialna proizvodnja paštetk „Melton Mowbray Pork Pie“, omejile njihovo proizvodnjo na mesto Melton Mowbray in njegovo okolico.

Zgoraj opisano geografsko območje je večje od izvirnega območja proizvodnje. S takšno določitvijo geografskega območja se upošteva dejstvo, da so navedene ovire sčasoma postale manj pomembne, in priznava, da se paštetke „Melton Mowbray Pork Pies“ proizvajajo v skladu s spodaj opisano metodo na širšem območju v okolici Melton Mowbraya zadnjih 100 let.

4.4 Dokazilo o poreklu: Za dokazilo, da proizvod izvira iz označenega območja, lahko služijo evidence proizvajalcev in vzpostavljeni sistemi za sledljivost. Imenovani nadzorni organ bo opravljal letna preverjanja vsakega proizvajalca za zagotovitev, da deluje v skladu s specifikacijo.

Nadzorni organ bo vsakemu članu dodelil lastno certifikacijsko številko, ki jo bo ta uporabil za označevanje embalaže ali drugega materiala na prodajnem mestu, kjer se prodajajo „Melton Mowbray Pork Pies“. S to edinstveno številko bo vsakemu proizvodu posebej mogoče slediti neposredno do proizvajalca. Nekateri manjši proizvajalci svoje proizvode prodajajo le na lastnih maloprodajnih mestih, medtem ko proizvode pomembnejših proizvajalcev prodajajo večji prodajalci.

Agencija za živilske standarde proizvajalcem izda oznako zdravstvene ustreznosti, ki skupaj z uporabo datumske oznake zagotavlja popolno sledljivost proizvoda od prodajnega mesta do proizvodne serije ter vse do odobrenega dobavitelja vsake od sestavin.

Združenje „The Melton Mowbray Pork Pie Association“ bo skrbelo za uporabo lastnega pečata za oznako pristnosti, ki ga izda vsem svojim članom. Pečat se prav tako uporablja na vseh embalažah in materialu na prodajnem mestu.

4.5 Metoda pridobivanja: Pri proizvodnji „Melton Mowbray Pork Pies“ se lahko uporabljajo izključno naslednje surovine:

Metoda proizvodnje je naslednja:

Sestavine za testo se zmešajo in oblikujejo v testene lončke in pripadajoče pokrove ter pustijo počivati do izdelave paštetke.

Svinjina se nareže na kocke ali zmelje in zmeša z drugimi sestavinami ter se tako pripravi nadev.

Testeni lončki se obdajo z obroči ali postavijo pokonci s pomočjo modla ali podobne opore.

Testeni lončki se napolnijo z nadevom in pokrijejo s predhodno pripravljenimi testenimi pokrovi, ki jih je treba ob robu dobro stisniti skupaj, da se paštetka zapre. Nekatere paštetke se oblikujejo ročno, pri nekaterih pa se oblikovanje zaključi tudi z ročno izdelanim okrasnim valovitim robom.

Nato se paštetke vzamejo iz obroča in prosto stoječe položijo na pekač. Nekatere paštetke se v tem stanju zamrznejo in shranijo za poznejšo peko ali pa se prodajajo zamrznjene za peko doma.

Paštetke je treba peči tako dolgo, da testo zlato zarumeni, nato počakati, da se ohladijo, in jih premazati z želatino.

Na koncu jih je treba ohladiti na temperaturo pod 8 °C.

Paštetke se nato lahko pripravijo za prodajo, tako da se zapakirajo in označijo z datumom, ali pa se pustijo brez embalaže. Med čakanjem na prodajo se lahko paštetke hranijo v hladilni omari. Lahko se prodajajo tudi tople, najpozneje v štirih urah po nanosu želatine.

Paštetke se prodajajo na zelo različnih prodajnih mestih, od večjih supermarketov do lastnih prodajaln proizvajalcev.

4.6 Povezava: Od 16. stoletja dalje se je okrog mesta Melton Mowbray izvajalo obširno parceliranje zemljišč. Te parcele so spremenile pokrajino, ko so na mestu nekdanjih odprtih polj nastale posamezne kmetijske površine, razmejene z živo mejo, značilne za pokrajino East Midlands. Posledično se je spremenila tudi glavna kmetijska dejavnost, saj je ovčerejo na odprtih pašnikih nadomestila nadzorovana živinoreja. Iz presežnega kravjega mleka so začeli izdelovati sir, zlasti vrste Blue Stilton. Stranski proizvod pri proizvodnji sira je sirotka. Sirotka, zmešana z otrobi, je odlična krma za prašiče. Zato so pridelovalci mleka gradili svinjake in na kmetijah redili domače živali, ki so jih hranili z ostanki, nastalimi pri proizvodnji sira.

V grofiji Leicestershire se polja razmejujejo tako, da se ob zunanjih robovih kmetijskih zemljišč zasadi beli trn (glog). Ko grmovje zraste do višine približno dveh metrov, ga potlačijo, tako da nastane neprehodna ovira ob robovih razmejitvenih jarkov, ki so idealna steza za lisice. Iz tega razloga se je začela populacija lisic povečevati. Da bi porast števila lisic ohranili pod nadzorom, so jih začeli loviti s pomočjo tropov lovskih psov. Lovske pse so vodili jezdeci na konjih in tako se je razvil lov na lisice kot jesensko-zimski šport. Od sredine 18. stoletja dalje so začeli sezonski lovci na lisice pogosto prihajati na lov v mesto Melton Mowbray. V jesenskih in zimskih mesecih je potekal zakol prašičev in priprava paštetk s svinjskim mesom. Te paštetke so med lovom nosili v žepih služabniki, ki so jih jedli kot prigrizek, medtem ko so vodili konje od vasi do vasi na željo premožnih lovcev na lisice. Te preproste, a okusne kmečke paštetke so kmalu opazili tudi izkušeni lovci na lisice ter jih začeli nositi v torbah in žepih za prigrizek med lovom.

Premožni sezonski lovci so odlične paštetke, s katerimi so jim stregli pri zajtrku, tako vzljubili, da so si jih zaželeli tudi v svojih londonskih klubih. Leta 1831 je začel Edward Adcock izvažati svinjske paštetke iz Melton Mowbraya v London s pomočjo poštne kočije, ki je dnevno vozila od Leedsa do Londona. Tako se je začela komercializacija in promocija paštetke „Melton Mowbray Pork Pie“.

S prihodom železnice se je ta dejavnost spremenila. Namesto vsakodnevnih poštnih kočij na konjsko vprego so se za prevoz paštetk v London in druga večja mesta začeli uporabljati posebni železniški vagoni. V bližini železniške postaje v Melton Mowbrayu so zrasle pekarne in paštetke so se od tam prevažale po vsem Združenem kraljestvu ter celo v Avstralijo, na Novo Zelandijo in v Južno Afriko v hladilnicah tovornih ladij, namenjenih v te države. Sloves paštetk se je razširil in od 1870-ih let do konca 19. stoletja je industrija doživela razcvet. Zaradi vedno večjega ugleda proizvoda so nekateri od vodilnih proizvajalcev neuspešno poskusili zaščititi ime pred posnemovalci.

Prva svetovna vojna je prekinila izvozno dejavnost in zaznamovala začetek zatona proizvodnje paštetk. Vendar pa je v zadnjih 20 letih opaziti preporod proizvodnje, ki se širi, da bi zadostila naraščajočemu povpraševanju po tej vsestranski jedi.„Melton Mowbray Pork Pies“, proizvedene na označenem območju, so zdaj naprodaj v mnogih velikih supermarketih in se znova izvažajo v tujino.

V zadnjem času so „Melton Mowbray Pork Pies“ pritegnile pozornost na različnih koncih sveta. Mednarodni popotniški vodič Lonely Planet mesto Melton Mowbray opisuje kot mesto, „ki je svetu dalo najboljše svinjske paštetke pod soncem“. Ponovna priljubljenost proizvoda se je pokazala leta 1996, ko je vojvoda Gloucesterski pritegnil pozornost med obiskom trgovine enega od proizvajalcev, kjer je bil za časopisni članek fotografiran med okušanjem svinjskih paštetk iz Melton Mowbraya. Britanska televizija BBC je predstavila „Melton Mowbray Pork Pies“ v enem od delov priljubljenega televizijskega programa „Food and Drink“, ki se prikazuje v času največje gledanosti.

„Melton Mowbray Pork Pies“ se od drugih svinjskih paštetk jasno razlikujejo po embalaži, oblikovalski zasnovi in trženju na prodajnem mestu. Razlika v ceni v primerjavi z drugimi svinjskimi paštetkami na tržišču je 10–15 %, saj imajo poseben sloves, zaradi katerega veljajo za drugačne in upravičene do višje cene. Združenje „The Melton Mowbray Pork Pie Association“ je bila ustanovljena leta 1998 z namenom združiti vse proizvajalce na označenem območju, da bi zaščitili izvirno „Melton Mowbray Pork Pie“ in ozavestili javnost o izvoru proizvoda.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:

Product Authentication Inspectorate Limited

Naslov:

Rowland House

65 High Street Worthing

W. Sussex BN11 1DN

United Kingdom

Telefon:

(44-190) 323 77 99

Telefaks:

(44-190) 320 44 45

E–naslov:

paul.wright@food-standards.com

4.8 Označevanje: V primeru uspešne registracije tega proizvoda kot ZGO (zaščitene geografske označbe), se bo uporabljal simbol, ki bo zelo podoben registriranemu imenu.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 85

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 51 4. april 2008

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	PRIPOROČILA
	Komisija
2008/C 085/01	Priporočilo Komisije z dne 31. marca 2008 o okrepljenem upravnem sodelovanju na področju napotitve delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ( 1 )	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2008/C 085/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.5065 – AXA/CDC/Hotels ACCOR) ( 1 )	5

2008/C 085/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.5073 – Scholz/TTC/GMPL/JV) ( 1 )	5

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2008/C 085/04	Menjalni tečaji eura	6

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2008/C 085/05	Izjava Vlade Malte na podlagi člena 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti	7

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Komisija
2008/C 085/06	Razpis za zbiranje predlogov – Pripravljalni ukrep MEDIA International	8

2008/C 085/07	Razpis za zbiranje predlogov v okviru delovnega programa Ljudje Sedmega okvirnega programa ES za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti	10

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2008/C 085/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4994 – Electrabel/Compagnie Nationale du Rhône) ( 1 )	11

2008/C 085/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5129 – Delta Lloyd/Swiss Life Belgium) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	12

	DRUGI AKTI
	Komisija
2008/C 085/10	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	13

2008/C 085/11	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	17


	(1) Besedilo velja za EGP