26.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 52/1

(1)

Izpusti živega srebra so priznani za nevarnost svetovne razsežnosti, ki upravičuje ukrepanje na regionalni, nacionalni in svetovni ravni.

(2)

V skladu s Sporočilom Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Strategija Skupnosti za živo srebro“ je treba zmanjšati tveganje izpostavljenosti živemu srebru za ljudi in okolje.

(3)

Ukrepe, sprejete na ravni Skupnosti, je treba obravnavati kot del svetovnega prizadevanja za zmanjšanje tveganja zaradi izpostavljenosti živemu srebru, zlasti v okviru Programa za živo srebro v okviru Programa Združenih narodov za okolje.

(4)

Izvoz kovinskega živega srebra iz Skupnosti bi bilo treba prepovedati, da bi se znatno zmanjšala svetovna ponudba živega srebra.

(5)

Zaradi prepovedi izvoza bo v Skupnosti nastal velik presežek živega srebra, ki ne bi smel ponovno vstopiti na trg. Zato bi bilo treba zagotoviti varno skladiščenje tega živega srebra znotraj Skupnosti.

(6)

Da se omogoči možnosti za varno skladiščenje kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek, je primerno odstopati od člena 5(3)(a) Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (3) za nekatere vrste odlagališč ter navesti, da se merila iz oddelka 2.4 Priloge k Odločbi Sveta 2003/33/ES z dne 19. decembra 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih na podlagi člena 16 in Priloge II k Direktivi 1999/31/ES (4) ne uporabljajo za začasno skladiščenje kovinskega živega srebra za več kot eno leto v nadzemnih objektih, ki so temu namenjeni in ustrezno opremljeni.

(7)

Za začasno skladiščenje kovinskega živega srebra za več kakor eno leto v temu namenjenih in ustrezno opremljenih nadzemnih objektih bi se morala uporabljati Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (5).

(8)

Ta uredba ne bi smela posegati v Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (6). Da pa bi omogočili ustrezno odlaganje kovinskega živega srebra v Skupnosti, je treba pristojne organe ciljne države in države odpreme spodbujati, naj se izogibajo nasprotovanju pošiljkam kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek, na podlagi člena 11(1)(a) navedene uredbe. Opozoriti je treba, da se v skladu s členom 11(3) navedene uredbe – v primeru, da se v državi članici odpreme na leto skupno proizvedejo nevarni odpadki v tako majhni količini, da bi bila zagotovitev novih specializiranih objektov za odstranjevanje v tej državi članici nerentabilna – člen 11(1)(a) navedene uredbe ne uporablja.

(9)

Za zagotovitev skladiščenja, ki je varno za zdravje ljudi in okolje, bi morale oceno varnosti, ki jo je treba izvesti za podzemno skladiščenje v skladu z Odločbo 2003/33/ES, dopolnjevati posebne zahteve, ocena varnosti pa bi se morala uporabljati tudi za nadzemno skladiščenje. Končno odstranjevanje ne bi smelo biti dovoljeno, dokler se ne sprejmejo posebne zahteve in merila za prevzem. Pogoji skladiščenja v rudnikih soli ali v globokih, podzemnih formacijah iz trdnih kamnin, prilagojenih za odlaganje kovinskega živega srebra, bi morali zlasti izpolnjevati načela o zaščiti podzemne vode pred živim srebrom, preprečevanju emisij hlapov živega srebra, neprepustnosti za plin in tekočine iz okolice in – v primeru trajnega skladiščenja – trdni inkapsulaciji odpadkov ob koncu deformacijskega procesa rudnikov. Ta merila bi bilo treba vključiti v priloge k Direktivi 1999/31/ES, ko se bodo te spreminjale za namene te uredbe.

(10)

Pogoji nadzemnega skladiščenja bi morali predvsem izpolnjevati načela o reverzibilnosti skladiščenja, zaščiti živega srebra pred padavinsko vodo, neprepustnosti glede tal in preprečevanju emisij hlapov živega srebra. Ta merila bi bilo treba vključiti v priloge Direktive 1999/31/ES, ko se bodo te spreminjale za namene te uredbe. Nadzemno skladiščenje kovinskega živega srebra bi se moralo šteti za začasno rešitev.

(11)

Države članice bi morale predložiti informacije o dovoljenjih, izdanih za naprave za skladiščenje, kakor tudi o uporabi te uredbe in njenih učinkih na trgu ter tako omogočiti njeno pravočasno oceno. Uvozniki, izvozniki in izvajalci bi morali predložiti informacije o pretoku in uporabi kovinskega živega srebra.

(12)

Države članice bi morale določiti kazni, ki se naložijo fizičnim in pravnim osebam v primeru kršitev določb te uredbe. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(13)

Primerno je organizirati izmenjavo informacij, da se oceni morebitna potreba po dopolnilnih ukrepih za izvoz, uvoz in skladiščenje živega srebra ter za spojine živega srebra in proizvode, ki vsebujejo živo srebro, brez poseganja v pravila o konkurenci iz Pogodbe, zlasti iz člena 81 Pogodbe.

(14)

Trenutno potekajo raziskave o varnem odstranjevanju živega srebra, vključno z raziskavami o različnih metodah za stabilizacijo ali drugih načinih imobilizacije živega srebra. Komisija bi morala te raziskave spremljati v okviru prednostnih nalog in o tem čim prej predložiti poročilo. Te informacije so pomembne, saj bodo zagotovile trdno podlago za pregled te uredbe, da se dosežejo njeni cilji.

(15)

Komisija bi morala te informacije upoštevati pri predložitvi poročila o oceni, zato da določi, ali je treba to uredbo spremeniti.

(16)

Komisija bi morala prav tako spremljati mednarodni razvoj na področju povpraševanja in ponudbe živega srebra, zlasti mednarodna pogajanja, ter o tem poročati, da se omogoči ocena skladnosti celotnega pristopa.

(17)

Ukrepe, potrebne za uporabo te uredbe glede začasnega skladiščenja kovinskega živega srebra v določenih objektih iz te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu z Direktivo 1999/31/ES, in sicer ob upoštevanju neposredne povezave med to uredbo in navedeno direktivo.

(18)

Ker cilja te uredbe, in sicer zmanjšanje izpostavljenosti živemu srebru s prepovedjo izvoza in obveznostjo skladiščenja, zaradi vpliva na pretok blaga in na delovanje notranjega trga, kakor tudi zaradi čezmejne narave onesnaževanja z živim srebrom države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lahko doseže le Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja –

(a)

začasno skladišči dlje kakor eno leto ali trajno skladišči (postopek odstranjevanja D 15 oziroma D 12, kakor sta opredeljena v Prilogi II A k Direktivi 2006/12/ES) v rudnikih soli, prilagojenih za odstranjevanje kovinskega živega srebra, ali v globokih, podzemnih formacijah iz trdnih kamnin, v katerih je zagotovljena enaka raven varnosti in zaprtosti, kakor v rudnikih soli, ali

(b)

začasno skladišči (postopek odstranjevanja D 15, kakor je opredeljen v Prilogi II A k Direktivi 2006/12/ES) dlje kakor eno leto v nadzemnih objektih, namenjenih začasnemu skladiščenju kovinskega živega srebra in temu ustrezno opremljenih. V tem primeru se ne uporabljajo merila iz oddelka 2.4 Priloge k Odločbi 2003/33/ES.

(a)

količino, cene, državo izvora in namembno državo ter predvideno uporabo kovinskega živega srebra, ki se vnaša v Skupnost;

(b)

količino, državo izvora in namembno državo kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek in s katerim se v Skupnosti čezmejno trguje.

26.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 52/7

(1)

Lizbonska agenda za rast in delovna mesta poudarja potrebo po razvoju pogojev, ki bi bili ugodni za naložbe v znanje in inovacije v Evropi, da bi izboljšali konkurenčnost, povečali rast in število delovnih mest v Evropski uniji.

(2)

Države članice nosijo glavno odgovornost za ohranjanje ugodnih razmer v podporo evropski industriji, konkurenčnosti in inovacijam. Vendar pa narava in razsežnost inovacijskih izzivov v Evropski uniji zahtevata tudi sprejemanje ukrepov na ravni Skupnosti.

(3)

Skupnost bi morala zagotoviti podporo za spodbujanje inovacij, zlasti v sklopu Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije, Celostnega programa za vseživljenjsko učenje in strukturnih skladov.

(4)

Na ravni Skupnosti bi bilo treba vzpostaviti novo pobudo, Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu „EIT“), ki bo s spodbujanjem povezovanja v okviru trikotnika znanja – visokošolsko izobraževanje, raziskave in inovacije – na celotnem območju Evropske unije dopolnjeval obstoječe politike in pobude Skupnosti in držav članic.

(5)

Evropski svet z dne 15. in 16. junija 2006 je Komisijo pozval, naj pripravi uraden predlog za ustanovitev EIT in ga predstavi jeseni 2006.

(6)

EIT bi moral v prvi vrsti prispevati k razvoju inovacijske zmogljivosti Skupnosti in držav članic, in sicer tako, da zagotovi sodelovanje visokega šolstva ter raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti na najvišji ravni. EIT naj bi s tem in olajšal in pospešil povezovanje in sodelovanje ter ustvaril sinergije med skupnostmi inovacij v Evropi.

(7)

EIT bi se moral s svojimi aktivnostmi odzvati na strateške dolgoročne izzive za inovacije v Evropi, zlasti na meddisciplinarnih in/ali interdisciplinarnih področjih, vključno s področji, ki so že bila opredeljena na evropski ravni. S tem bi EIT spodbujal stalen dialog s civilno družbo.

(8)

EIT bi moral prednostno obravnavati prenos svojih visokošolskih, raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v poslovno okolje ter komercialno uporabnost teh dejavnosti, poleg tega pa podpirati ustanavljanje novih podjetij („start-up“), odcepljenih podjetij („spin-off“) in malih in srednje velikih podjetij (MSP).

(9)

EIT bi moral delovati predvsem na podlagi k odličnosti usmerjenih samostojnih partnerstev med visokošolskimi ustanovami, raziskovalnimi organizacijami, podjetji in drugimi interesnimi skupinami, ki bi v inovacijskem procesu predstavljala trajnostna in dolgoročno samostojna strateška omrežja. Ta partnerstva bi moral izbrati upravni odbor EIT na podlagi preglednega postopka, ki bi temeljil na odličnosti, imenovala pa bi se skupnosti znanja in inovacij (v nadaljnjem besedilu „SZI“). Upravni odbor bi moral tudi voditi dejavnosti EIT in ocenjevati dejavnosti SZI. Pri izbiri članov upravnega odbora bi bilo treba zagotoviti ravnotežje med tistimi z izkušnjami iz poslovnega in visokošolskega in/ali raziskovalnega okolja ter člani iz inovacijskega sektorja.

(10)

Če naj bi EIT in SZI prispevali h konkurenčnosti ter okrepili mednarodno privlačnost in inovacijsko zmogljivost evropskega gospodarstva, bi morali biti sposobni pritegniti partnerske organizacije, raziskovalce in študente iz vsega sveta, tudi s spodbujanjem njihove mobilnosti, ter sodelovati z organizacijami iz tretjih držav.

(11)

Razmerja med EIT in SZI bi morali urejati pogodbeni sporazumi, v katerih bi bile določene pravice in obveznosti SZI in ki bi zagotovili ustrezno raven usklajevanja ter opredelili mehanizem za spremljanje in vrednotenje dejavnosti in rezultatov SZI.

(12)

Visoko šolstvo je treba podpreti kot sestavni del celovite inovacijske strategije, saj je v tem smislu pogosto spregledano. Sporazum med EIT in SZI bi moral zagotoviti, da stopnje izobrazbe in diplome, ki se podelijo v okviru SZI, podelijo sodelujoče visokošolske ustanove, ki bi jih morali spodbuditi, da jih štejejo tudi kot stopnje izobrazbe in diplome EIT. EIT bi moral s svojimi dejavnostmi in delom pomagati spodbujati mobilnost v evropskem raziskovalnem in visokošolskem prostoru ter prenosljivost štipendij, podeljenih raziskovalcem in študentom v okviru SZI. Vse te dejavnosti bi se morale izvajati brez poseganja v Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (4).

(13)

EIT bi moral oblikovati jasne in pregledne smernice za upravljanje intelektualne lastnine, ki bodo pospeševale uporabo intelektualne lastnine pod ustreznimi pogoji. Te smernice bi morale določati, da je treba ustrezno upoštevati prispevke različnih partnerskih organizacij SZI, ne glede na njihovo velikost. Če bi se dejavnosti financirale v sklopu okvirnih programov Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj, bi se uporabljala pravila iz teh programov.

(14)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne določbe, ki bodo zagotavljale odgovornost in preglednost EIT. Ustrezna pravila, ki urejajo delovanje EIT, so sprejeta v statutu EIT.

(15)

EIT bi moral imeti pravno osebnost; da bi se zagotovila njegova funkcionalna samostojnost in neodvisnost, sam bi moral upravljati svoj proračun, njegovi prihodki pa bi morali vključevati prispevek Skupnosti.

(16)

EIT bi si moral prizadevati za pridobitev čim večjega finančnega prispevka iz zasebnega sektorja in iz prihodka, ustvarjenega z lastnimi dejavnostmi. Zato se pričakuje, da bodo industrija ter finančni in storitveni sektor znatno prispevali v proračun EIT in zlasti v proračun SZI. SZI bi si morale prizadevati, da bi zasebni sektor prispeval čim več. SZI in njihove partnerske organizacije bi morale objaviti dejstvo, da opravljajo svoje dejavnosti v okviru EIT in da prejemajo finančni prispevek iz splošnega proračuna Evropske unije.

(17)

S prispevkom Skupnosti k EIT bi se morali financirati stroški, ki nastanejo pri ustanavljanju ter upravnih in usklajevalnih dejavnostih EIT in SZI. Da bi se izognili dvojnemu financiranju, te dejavnosti ne bi smele biti hkrati upravičene do prispevka iz drugih programov Skupnosti, kot so Okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, Okvirni program za konkurenčnost in inovacije, Program za vseživljenjsko učenje ali strukturni skladi. Poleg tega v primeru, da SZI ali njene partnerske organizacije neposredno zaprosijo za pomoč Skupnosti iz teh programov ali skladov, njihovih prošenj ne bi smeli obravnavati prednostno glede na druge prošnje.

(18)

V zvezi s subvencijo Skupnosti in vsemi drugimi donacijami v breme splošnega proračuna Evropske unije se uporablja proračunski postopek Skupnosti. Revizijo računovodskih izkazov bi moralo opravljati Računsko sodišče v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5).

(19)

Ta uredba za obdobje od 2008 do 2013 določa finančna sredstva, ki mora biti v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6) za proračunski organ prednostni referenčni okvir.

(20)

EIT je organ, ki ga Skupnosti ustanavljajo v smislu člena 185(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, zato bi moral svoja finančna pravila sprejeti v skladu z navedeno uredbo. Iz tega razloga bi se morala za EIT uporabljati Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (7).

(21)

EIT bi moral pripraviti letno poročilo o dejavnostih, ki jih je izvedel v preteklem koledarskem letu, in tekoči triletni delovni program z načrtovanimi pobudami, s katerim se bo EIT lahko odzval na notranji in zunanji razvoj na področju znanosti, tehnologije, visokega šolstva, inovacij in drugih ustreznih področjih. Ta dokumenta bi moral poslati v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali imeti pravico, da predložijo svoje mnenje o osnutku prvega triletnega delovnega programa EIT.

(22)

V strateškem inovacijskem programu (v nadaljnjem besedilu „SIP“) bi bilo treba določiti strateško in dolgoročno pomembna prednostna področja ter finančne potrebe EIT za obdobje sedmih let. Glede na to, da ima SIP pomembno vlogo na področju inovacijske politike Skupnosti, in zaradi posledičnega političnega pomena njegovega družbeno-gospodarskega vpliva v Skupnosti bi ga morala Evropski parlament in Svet sprejeti na podlagi predloga Komisije, oblikovanega na podlagi osnutka, ki ji ga predloži EIT.

(23)

Komisija bi morala sprožiti neodvisno zunanje vrednotenje delovanja EIT, na podlagi katerega se bo zlasti lahko pripravil SIP. Po potrebi bi morala pripraviti predloge za spremembo te uredbe.

(24)

Treba si je prizadevati za postopno oziroma večfazno izvajanje dejavnosti EIT in ob tem upoštevati njegov dolgoročni razvoj. Da bi se ustrezno ocenilo delovanje EIT in SZI ter uvedle morebitne izboljšave, je potrebna začetna faza z omejenim številom SZI. Upravni odbor bi moral v 18 mesecih po imenovanju izbrati dve ali tri SZI na področjih, ki pomagajo Evropski uniji pri soočanju z današnjimi in jutrišnjimi izzivi, kar vključuje področja, kot so podnebne spremembe, obnovljivi viri energije ter naslednja generacija informacijske in komunikacijske tehnologije. Izbiro in imenovanje naslednjih SZI bi bilo treba omogočiti po sprejetju prvega SIP, ki bi moral vključevati tudi podrobnosti glede delovanja EIT zaradi upoštevanja dolgoročne perspektive.

(25)

Ker cilja načrtovanega ukrepa, in sicer ustanovitve EIT, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in nadnacionalnosti lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

1.

„inovacija“ pomeni postopek, vključno z rezultatom tega postopka, v okviru katerega nastajajo nove ideje kot odziv na družbene in gospodarske potrebe, na podlagi teh idej pa se ustvarijo novi izdelki, storitve ali poslovni in organizacijski modeli, ki se uspešno uveljavijo na obstoječem trgu oziroma so sposobni ustvarjati nove trge;

2.

„skupnost znanja in inovacij“ (SZI) pomeni samostojno partnerstvo med visokošolskimi ustanovami, raziskovalnimi organizacijami, podjetji in drugimi interesnimi skupinami v inovacijskem procesu, ki predstavlja na skupnem srednjeročnem do dolgoročnem inovacijskem načrtovanju temelječe strateško omrežje za uresničevanje izzivov EIT, pri čemer ni pomembno, kakšna je natančna pravna oblika tega partnerstva;

3.

„sodelujoča država“ pomeni bodisi državo članico Evropske unije bodisi drugo državo, ki je s Skupnostjo sklenila sporazum v zvezi z EIT;

4.

„tretja država“ pomeni vsako državo, ki ni sodelujoča država;

5.

„partnerska organizacija“ pomeni vsako organizacijo, ki je članica SZI in lahko vključuje zlasti visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije, javna ali zasebna podjetja, finančne ustanove, regionalne in lokalne organe, sklade;

6.

„raziskovalna organizacija“ pomeni vsak javni ali zasebni pravni subjekt, katerega eden od glavnih ciljev je izvedba raziskav ali tehnološki razvoj;

7.

„visokošolska ustanova“ pomeni univerzo ali kakršno koli visokošolsko ustanovo, ki v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso omogoča pridobitev stopenj izobrazbe in diplom na magistrski in doktorski ravni, ne glede na njeno poimenovanje v nacionalnem okviru;

8.

„stopnje izobrazbe in diplome“ pomenijo kvalifikacije, za katere sodelujoče visokošolske ustanove na podlagi visokošolskih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru SZI, podelijo magisterij ali doktorat;

9.

„strateški inovacijski program“ (SIP) pomeni politični dokument, ki določa prednostna področja za prihodnje pobude EIT, ter vključuje pregled načrtovanih visokošolskih, raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti za obdobje sedmih let.

(a)

upravni odbor, ki ga sestavljajo člani na visoki ravni, z izkušnjami na področju visokega šolstva, raziskav, inovacij in podjetništva. Odgovoren je za vodenje dejavnosti EIT, za izbiro, imenovanje in vrednotenje SZI ter za vse druge strateške odločitve;

(b)

izvršni odbor, ki nadzira delovanje EIT in sprejema odločitve, potrebne v obdobju med sestanki upravnega odbora;

(c)

direktor, ki je pri upravnem odboru odgovoren za administrativno upravljanje in finančno poslovodenje EIT in je zakoniti zastopnik EIT;

(d)

notranja revizijska funkcija, ki upravnemu odboru in direktorju svetuje v zvezi s finančnim poslovodenjem in administrativnim upravljanjem ter strukturami za nadzor znotraj EIT, v zvezi z organizacijo finančnih povezav s SZI in z vsem, za kar jo zaprosi upravni odbor.

(a)

opredeli prednostna področja svojega delovanja;

(b)

krepi ozaveščenost med morebitnimi partnerskimi organizacijami in spodbuja njihovo udeležbo pri dejavnostih EIT;

(c)

v skladu s členom 7 na prednostnih področjih izbere in imenuje SZI ter s sporazumi opredeli njihove pravice in dolžnosti; SZI zagotovi ustrezno podporo; uporablja primerne ukrepe za nadzor kakovosti; redno spremlja in vrednoti njihove dejavnosti; ter zagotavlja ustrezno raven usklajevanja med njimi;

(d)

spodbuja sprostitev sredstev iz javnih in zasebnih virov ter svoja sredstva porabi v skladu s to uredbo. Še posebej si prizadeva znaten in čedalje večji delež svojega proračuna zbrati iz zasebnih virov in iz prihodka, ustvarjenega z lastnimi dejavnostmi;

(e)

v državah članicah spodbuja priznavanje stopenj izobrazbe in diplom, ki jih podeljujejo visokošolske ustanove, ki so partnerske organizacije in ki lahko štejejo tudi kot stopnje izobrazbe in diplome EIT;

(f)

spodbuja razširjanje dobrih praks povezovanja v okviru trikotnika znanja, da bi se s tem razvila skupna kultura inovacij in prenosa znanja;

(g)

si prizadeva, da bi postal svetovno pomemben organ za razvoj odličnosti na področjih visokega šolstva, raziskav in inovacij;

(h)

zagotavlja dopolnjevanje in sinergijo med dejavnostmi EIT in drugimi programi Skupnosti.

(a)

inovacijskimi dejavnostmi in vlaganji z evropsko dodano vrednostjo, ki vključujejo vse razsežnosti visokega šolstva in raziskav za doseganje kritične mase ter podpirajo razširjanje in uporabo rezultatov;

(b)

vrhunskimi, v inovacije usmerjenimi raziskavami na področjih ključnih gospodarskih in družbenih interesov, ki se opirajo na rezultate evropskih in nacionalnih raziskav in obetajo okrepitev evropske konkurenčnosti na mednarodni ravni;

(c)

izobraževalnimi dejavnostmi in dejavnostmi usposabljanja na magistrski in doktorski ravni v disciplinah, ki bi lahko zadostile prihodnjim evropskim družbeno-gospodarskim potrebam in ki spodbujajo razvoj inovacijskih sposobnosti, izboljšanje vodstvenih in podjetniških sposobnosti ter mobilnost raziskovalcev in študentov;

(d)

razširjanjem najboljših praks v inovacijskem sektorju, s poudarkom na razvoju sodelovanja med visokim šolstvom, raziskavami in podjetji, vključno s finančnimi sektorji.

(a)

obstoječa in potencialna inovacijska zmogljivost v okviru partnerstva ter njegova odličnost na področju visokega šolstva, raziskav in inovacij;

(b)

zmogljivosti partnerstva za doseganje ciljev iz SIP;

(c)

zmogljivosti partnerstva za zagotavljanje trajnostnega in dolgoročnega samostojnega financiranja, vključno z znatnim in čedalje večjim prispevkom iz zasebnega sektorja, industrije in storitev;

(d)

sodelovanje pri partnerstvu organizacij, dejavnih v trikotniku znanja – visoko šolstvo, raziskave in inovacije;

(e)

prikaz načrta upravljanja intelektualne lastnine, ki je primeren za zadevno področje in skladen z načeli in smernicami EIT za upravljanje intelektualne lastnine, vključno s prikazom, kako se upoštevajo prispevki različnih partnerskih organizacij;

(f)

ukrepi v podporo udeležbi zasebnega sektorja in sodelovanju z njim, vključno s finančnim sektorjem in zlasti MSP, ter za pomoč pri ustanavljanju novih podjetij („start-up“), odcepljenih podjetij („spin-off“) in MSP, da bi se rezultati dejavnosti SZI lahko izkoristili v komercialne namene;

(g)

pripravljenost sodelovanja z drugimi organizacijami in mrežami zunaj SZI z namenom izmenjave dobrih praks in odličnosti.

(a)

podeljujejo skupne ali večkratne stopnje izobrazbe in diplome, kar odraža povezovalno vlogo SZI. Lahko pa jih podeli tudi ena sama visokošolska ustanova;

(b)

upoštevajo:

(a)

s prispevki podjetij ali zasebnih organizacij, ki predstavljajo bistven vir financiranja;

(b)

s prispevki iz splošnega proračuna Evropske unije;

(c)

z zakonsko določenimi ali prostovoljnimi prispevki sodelujočih držav, tretjih držav ali njihovih javnih organov;

(d)

iz volil, donacij in prispevkov posameznikov, institucij, skladov ali drugih nacionalnih organov;

(e)

iz prihodkov, ustvarjenih v okviru dejavnosti samih SZI, ter licenčnin iz naslova pravic intelektualne lastnine;

(f)

iz prihodkov, ustvarjenih v okviru rezultatov dejavnosti EIT ali njegovega premoženja, vključno s tistimi, ki jih upravlja Sklad EIT;

(g)

iz prispevkov mednarodnih organov ali institucij;

(h)

s posojili in prispevki Evropske investicijske banke, vključno z možnostjo uporabe Sklada za financiranje na podlagi delitve tveganja, v skladu z merili za ugotavljanje upravičenosti in postopkom izbora.

(a)

tekoči triletni delovni program, temelječ na SIP, ko je ta sprejet, ki vsebuje izjavo o njegovih poglavitnih prednostnih nalogah in načrtovanih pobudah, vključno z oceno o finančnih potrebah in virih. EIT posreduje delovni program v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij;

(b)

letno poročilo vsako leto do 30. junija. Poročilo navaja dejavnosti, ki jih je v preteklem koledarskem letu izvedel EIT, in ovrednoti rezultate glede na zastavljene cilje in določen časovni razpored, tveganja, povezana z izvedenimi dejavnostmi, ter porabo sredstev in splošno delovanje EIT.

(a)

podrobne specifikacije in pogoje v zvezi z delovanjem EIT;

(b)

načine sodelovanja med upravnim odborom in SZI;

(c)

načine financiranja SZI.