9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/2

Pritožba, ki jo je vložila SELEX Sistemi Integrati SpA, nekdanja Alenia Marconi Systems SpA 2. novembra 2007 zoper sklep Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 29. avgusta 2007 v zadevi SELEX Sistemi Integrati SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-186/05

(Zadeva C-481/07 P)

(2008/C 37/02)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: SELEX Sistemi Integrati SpA, nekdanja Alenia Marconi Systems SpA (zastopniki: F. Sciaudone, R. Sciaudone in A. Neri, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—	Razveljavitev Sklepa Sodišča prve stopnje z dne 29. avgusta 2007 v zadevi T-186/05, in vrnitev zadeve v odločanje Sodišču prve stopnje, da to ob upoštevanju ugotovitev, ki jih bo podalo Sodišče, presodi o njeni utemeljenosti;

—	naložitev plačila stroškov tega postopka in postopka v zadevi T-186/05 Komisiji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev svojih predlogov navaja:

napačno izključitev pojma odškodnine za stroške odvetniškega zastopanja, priglašene v okviru zadeve T-155/04. Po mnenju pritožnice je Sodišče prve stopnje:

—	napačno razumelo odškodninsko tožbo kot poskus „zavrnitve odločitve o stroških v sodbi“ v zadevi T-155/04;

—	napačno razlagalo člen 87 in naslednje Poslovnika Sodišča prve stopnje v zvezi z načeli na področju povračila škode;

—	napačno menilo, da se lahko v obravnavani zadevi uporabi sodna praksa v zadevi Montorio;

napako Sodišča prve stopnje, ker je iz pojma odškodnine izključilo stroške odvetniškega zastopanja, priglašene v predhodnem upravnem postopku. Po mnenju pritožnice je Sodišče prve stopnje napačno razlagalo in uporabilo člen 87 in naslednje Poslovnika glede obravnavane odškodninske zadeve, ki ne sodi na področje njihove uporabe;

c)	izkrivljanje in potvarjanje dokazov, ki jih je predložila pritožnica. Sodišče prve stopnje naj bi napačno preučilo spis, ki ga je predložila pritožnica, in priloge k spisu;

d)	nelogičnost in protislovnost obrazložitve in kršitev sodne prakse Skupnosti na področju povračila škode. Sodišče prve stopnje je namreč napačno uporabilo načela, navedena v sodbah Mulder (1) in Agraz (2);

e)	kršitev člena 44 Poslovnika Sodišča prve stopnje. Po mnenju pritožnice pravilna razlaga te določbe ne zahteva, da mora tožba „nujno“ vsebovati dokazne predloge, ampak ta določba nasprotno temelji na pojmu „možnost“ v smislu zavezati stranko, da predloži dokaze samo kadar je to mogoče;

f)	neustrezno obrazložitev glede povračila škode, ki jo je utrpela pritožnica zaradi kršitve načela razumnega trajanja upravnega postopka. Sodišče prve stopnje namreč ni obrazložilo zavrnitve predloga za povračilo v zvezi s to posebno kršitvijo, na katero se sklicuje pritožnica;

izkrivljanje trditev in dokazov ter obrazložitev, ki je nelogična in v protislovju s sodno prakso Skupnosti na področju povračila nepremoženjske škode. Sodišče prve stopnje za zavrnitev predloga za povračilo škode v zvezi s kršitvijo načela razumnega trajanja upravnega postopka ali kršitve nalog nadzora Komisije ne bi smelo uporabiti trditev, ki se nanašajo izključno na izključitev ali ne-dodelitev javnih naročil blaga.

(1) Sodba z dne 27. januarja 2000 v zadevi Mulder in drugi proti Svetu in Komisji (združeni zadevi C-104/89 in C-37/90, Recueil, str. I-203).

(2) Sodba z dne 9. novembra 2006 v zadevi Agraz in drugi proti Komisji (C-243/05 P, ZOdl., str. I-10833).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/3

Tožba, vložena 14. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Češki Republiki

(Zadeva C-496/07)

(2008/C 37/03)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Rozet in M. Šimerdová, zastopnika)

Tožena stranka: Češka Republika

Predlogi tožeče stranke:

Komisija Sodišču predlaga, naj:

—	Ugotovi, da Češka republika, s tem da češka nacionalna zakonodaja določa, da delovno mesto kapitana ladje, ki pluje pod češko zastavo, lahko zasedajo zgolj češki državljani, ni izpolnila obveznosti iz člena 39 Pogodbe ES;

—	Češki Republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija tožbo utemeljuje z naslednjimi tožbenimi razlogi:

Češka nacionalna zakonodaja (zákon č. 61/2000 Sb; zakon št. 61/2000) upravljavcu ladje nalaga obveznost, da zagotovi, da je poveljnik ladje, ki pluje pod češko zastavo, češki državljan.

Komisija Evropskih skupnosti meni, da je ta jasna in povsem brezpogojna zahteva po češkem državljanstvu v nasprotju z ugotovitvami Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah C 405/01 (1) in C-47/02 (2). Komisija se sklicuje zlasti na ugotovitve iz točke 44 sodbe C-405/01 in točke 63 sodbe C-47/02. Zahteva češke ureditve, da mora biti poveljnik ladje češki državljan, je absolutna. Upoštevne določbe češke ureditve ne upoštevajo načina in obsega, v katerem poveljnik ladje dejansko izvaja svoja javna pooblastila, kot to zahteva zgoraj navedena sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti. Zgolj dejstvo, da češka ureditev poveljnikom ladij, ki plujejo pod češko zastavo, podeljuje javna pooblastila, ne upravičuje uporabe izjeme od prostega pretoka delavcev iz člena 39(4) ES.

Komisija Evropskih skupnosti meni, da mora Češka republika nacionalno zakonodajo uskladiti s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti, ne glede na dejstvo (kot trdi Češka republika), da trenutno ni ladij, ki bi plule pod češko zastavo.

(1) Sodba Sodišča z dne 30. septembra 2003 v zadevi Colegio de Oficiales de la Marina Mercante Espagñola proti Administración del Estado, C-405/01, Recueil, str. I-10391, ki obravnava špansko zakonodajo glede zahteve po španskem državljanstvu za delovno mesto kapitana oziroma drugega oficirja ladij, ki so plule pod špansko zastavo.

(2) Sodba Sodišča z dne 30. septembra 2003 v zadevi Albert Anker, Klaas Ras a Albertus Snoek proti Zvezni Republiki Nemčiji, C-47/02, Recueil, str. I-10447, ki obravnava nemško zakonodajo glede zahteve po nemškem državljanstvu za delovno mesto kapitana ladij, ki so plule pod nemško zastavo in so bile namenjene „mali priobalni plovbi“ (Kleine Seeschifffahrt).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/3

Pritožba, ki jo je vložila Territorio Energia Ambiente SpA (TEA) 19. novembra 2007 zoper sklep Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 17. septembra 2007 v zadevi, Territorio Energia Ambiente SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-175/07

(Zadeva C-500/07 P)

(2008/C 37/04)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Territorio Energia Ambiente SpA (TEA) (zastopnika: E. Coffrini in F. Tesauro, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—	sklep Sodišča prve stopnje, ki je predmet te pritožbe, naj se v celoti razveljavi in/ali naj spremeni z ustrezno odločbo.

—	sprejmejo naj se predlogi, podani v postopku na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Z odločbo Komisije z dne 5. junija 2002 (1), ki se nanaša na državno pomoč v zvezi z davčnimi olajšavami in subvencioniranimi posojili, ki jih je Italija dodelila v korist javnih storitvenih podjetij z večinskim javnim kapitalskim deležem, je bila davčna oprostitev, ki je določena v členu 3(70) zakona št. 549/1995 in v členu 66(14) uredbe-zakona št. 331/1993, kot je bila spremenjena v zakon in s poznejšimi spremembami, v korist delniških družb z udeležbo javnega kapitala, ki izvajajo lokalne javne službe, razglašena za državno pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom. Odločba Komisije se ni nanašala na posamezne družbe, ampak na družbe, ki so bile ustanovljene v skladu s členom 22 zakona št. 241/1990 z večinsko udeležbo javnega kapitala. Zato ta odločba ni bila vročena nobeni družbi (in tudi ne pritožnici), saj v njej naslovniki niso bili izrecno navedeni. Italija je z uredbo-zakonom št. 10 z dne 15. februarja 2007 zgoraj navedeno odločbo izvršila in je za izterjavo pooblastila davčni urad. Tako je 29. marca 2007 davčni urad Manzova poslal družbi pritožnici zahtevek za plačilo glavnice v višini 1 748 289,75 eurov, skupaj z obrestmi v višini 912 180,64 eurov.

Vendar pa družba pritožnica ni družba z večinskim deležem javnega kapitala, ampak je v celoti javna, tako da „ugotovitve in odločba Komisije“ zanjo ne veljajo.

Pritožnica je pristojna in-house za lokalne javne službe, upravljanje katere je prej občina Mantova zaupala podjetju v lasti občine (ASM), ki se je v skladu z zakonom št. 127/87 preoblikovalo v družbo pritožnico.

Pritožnica upravlja javne službe v monopolni ureditvi predvsem na lokalnem področju, ne da bi pri tem vplivala na svobodno konkurenco, saj ni trga.

Družba s 100 % javnim kapitalom je posredni organ občin družbenic, ki so dejanske prejemnice finančne pomoči, ki jo izpodbija Komisija.

Zato finančna oprostitev, odobrena pritožnici, zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov ne more biti opredeljena kot nezakonita državna pomoč, v nasprotju z določbami člena 87 Pogodbe.

Zato je bila pred Sodiščem prve stopnje vložena tožba zoper zgoraj navedeno odločbo Komisije. Vpisana je bila pod opravilno številko T-175/07 in dodeljena četrtemu senatu. Odločitev v tej zadevi je bila izdana kot sklep Sodišča prve stopnje z dne 17. septembra 2007, s katerim je bila tožba razglašena za nedopustno, saj ni bil spoštovan rok, določen v členu 230, peti odstavek, ES, ki določa, da je treba tožbo za razglasitev ničnosti vložiti v dveh mesecih od objave izpodbijanega akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj zvedel, v skladu s členom 102(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje.

Pritožnica zatrjuje, da je ta trditev neutemeljena, tudi glede na sodbe z dne 17. septembra v zadevi Philip Morris Nizozemska 1980, 730/79 (2); z dne 14. novembra 1984 v zadevi Intermills, 323/82 (3); z dne 12. decembra 1996 v zadevi Air France, T-358/94 (4) in predvsem na sodbo tretjega senata Sodišča z dne 23. februarja 2006 v združenih zadevah Atzeni in drugi, C-346/03 (5), zaradi česar naj bi bila v pritožbi zahtevana sprememba sklepa.

Tožba pred Sodiščem prve stopnje je bila namreč vložena takoj, ko je družba pritožnica izvedela, da je med naslovniki odločbe Komisije, in sicer takrat, ko je od davčnega urada prejela zahteve za plačilo.

Sklep Sodišča prve stopnje se izpodbija tudi zato, ker je v njem napačno uporabljen člen 225 Pogodbe.

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije bi se namreč moral obravnavati skupaj z zahtevo, da se ta odoločba na pritožnico ne nanaša, sprememba sklepa na prvi stopnji pa se zahteva tudi glede na ugotovljeno nepristojnost ratione materiae Sodišča prve stopnje.

(1) UL 2003, L 77, str. 21.

(2) Recueil, 1980, str. 2671.

(3) Recueil, 1984, str. 3809.

(4) Recueil, 1996, str. II-2109.

(5) ZOdl., 2006, str. I-6159.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/4

Pritožba, ki jo je vložila S.A.BA.R. SpA 19. novembra 2007 zoper sklep Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 17. septembra 2007 v zadevi S.A.BA.R. SpA proti Komisiji evropskih skupnosti, T-176/07

(Zadeva C-501/07 P)

(2008/C 37/05)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: S.A.BA.R. SpA (zastopnika: E. Coffrini in F. Tesauro, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija evropskih skupnosti

Predloga pritožnice:

—	sklep Sodišča prve stopnje, ki je predmet te pritožbe, naj se razveljavi in/ali spremeni v celoti z ustrezno odločbo;

—	sprejmejo naj se predlogi, podani v postopku na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z odločbo z dne 5. junija 2002 (1) o „državni pomoči v zvezi z davčnimi oprostitvami in subvencioniranimi posojili v korist javnih podjetij z večinskim javnim kapitalskim deležem“ ureditev davčne oprostitve na podlagi člena 3(70) zakona št. 549/1995 in člena 66(14) uredbe-zakona št. 331/1993, kot je bila spremenjena v zakon, v korist delniških družb z večinskim javnim deležem, ki izvajajo lokalne javne službe, razglasila za državno pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom. Odločba Komisije se ni nanašala na posamezne družbe, ampak na vse družbe, ustanovljene v smislu člena 22 zakona 241/1990, z večinskim javnim kapitalom. Zato odločba ni bila vročena nobeni družbi (niti pritožnici), saj niso bili posebej opredeljeni posamezni naslovniki. Italija je z uredbo-zakonom št. 10 z dne 15. februarja 2007 izvršila zgoraj navedeno odločbo, tako da je izterjavo naložila davčnim uradom. Zato je davčni urad iz Guastalle 20. marca 2007 družbi pritožnici poslal zahtevo za plačilo št. 3796 z dne 15. marca 2007 za glavnico v znesku 1 912 128,47 eura in obresti v znesku 2 192 225 eurov, zahtevo za plačilo št. 3799 z dne 15. marca 2007 za glavnico v znesku 815 406,94 eura in obresti v znesku 738 529 eurov ter zahtevo za plačilo št. 3800 z dne 15. marca 2007 za glavnico v znesku 439 549,29 eura in obresti v znesku 712 588 eurov.

Vendar pritožnica ni družba z večinskim deležem javnega kapitala, ampak je v celoti javna, zato se nanjo ne morejo nanašati „ugotovitve Komisije in njena odločba“.

Pritožnica je pristojna in house za lokalne javne službe za osem občin družbenic in je bila ustanovljena posebej v ta namen v skladu z ureditvijo, ki jo določa zakon.

Pritožnica upravlja javne službe v monopolni ureditvi predvsem na lokalnem področju, ne da bi pri tem vplivala na svobodno konkurenco, saj ni trga.

Družba s 100 % javnim kapitalom je posredni organ občin družbenic, ki so dejanske prejemnice finančne pomoči, ki jo izpodbija Komisija.

Zato finančna oprostitev, odobrena pritožnici, zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov ne more biti opredeljena kot nezakonita državna pomoč, v nasprotju z določbami člena 87 Pogodbe.

Zaradi navedenih razlogov je bila pri Sodišču prve stopnje vložena tožba zoper zgoraj navedeno odločbo Komisije, vpisana pod opravilno številko T-176/07 in dodeljena četrtemu senatu; Sodišče prve stopnje pa je s sklepom z dne 17. septembra 2007 odločilo, da se tožba zaradi nedopustnosti zavrne z obrazložitvijo, da ni bil spoštovan rok iz člena 230, peti odstavek, Pogodbe ES, na podlagi katerega bi morala biti tožba vložena v dveh mesecih od objave izpodbijanega akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel, v skladu s členom 102(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje.

Ta trditev naj ne bi bila utemeljena, tudi glede na sodbe z dne 17. septembra 1980 (730/79) (2); z dne 14. novembra 1984 (323/82) (3); z dne 12. decembra 1996 (T-358/94) (4) in zlasti sodbo tretjega senata z dne 23. februarja 2006 v zadevi C-346/03 (5), zaradi česar naj bi bila v pritožbi zahtevana sprememba sklepa.

Sklep Sodišča prve stopnje se izpodbija tudi zato, ker je v njem napačno uporabljen člen 225 Pogodbe.

(1) UL L 77, 2003, str. 21.

(2) Recueil, 1980, str. 2671.

(3) Recueil, 1984, str. 3809.

(4) Recueil, 1996, str. II-2109.

(5) ZOdl., 2005, str. I-6159.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 19. novembra 2007 vložilo Tribunal Supremo (Španija) – Compañía Española de Comercialización de Aceite, SA, proti Asociación Española de la Industria y Comercio Exportador de Aceite de Oliva (ASOLIVA), Asociación Nacional de Industriales Envasadores y Refinadores de Aceites Comestibles (ANIERAC) in Administración del Estado

(Zadeva C-505/07)

(2008/C 37/06)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Compañía Española de Comercialización de Aceite, SA

Druge stranke: Asociación Española de la Industria y Comercio Exportador de Aceite de Oliva (ASOLIVA), Asociación Nacional de Industriales Envasadores y Refinadores de Aceites Comestibles (ANIERAC) in Administración del Estado

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je v skladu s členom 12a Uredbe Sveta št. 136/66/EGS (1) z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti, kot je bila spremenjena z Uredbo 1638/98 (2), dovoljeno delniško družbo, ki jo sestavljajo zlasti proizvajalci, oljarne in zadruge pridelovalcev olja, kot tudi finančne institucije, vključiti med „telesa“, pooblaščena za sklepanje pogodb za skladiščenje oljčnega olja? Ali je mogoče šteti, da je družba z navedenimi značilnostmi v enakem položaju kot skupina proizvajalcev in njihova združenja, priznana v skladu z Uredbo (ES) št. 952/97 (3)?

Ali je mogoče v primeru, da bi družba spadala med „telesa“, ki lahko opravljajo dejavnosti skladiščenja, „odobritev s strani države“, ki jo morajo ta telesa imeti v skladu z navedenim členom 12a Uredbe 136/66, pridobiti na podlagi zahteve za posamične oprostitve („pooblastila“) pred nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco?

Ali je v skladu s členom 12a Uredbe 136/66 nujno potrebno, da Komisija v vsakem primeru odobri zasebno skladiščenje oljčnega olja, ali je nasprotno združljivo z obstojem mehanizma, za katerega so se dogovorili proizvajalci, za nabavo in skladiščenje navedenega oljčnega olja, ki je zasebno financirano, da se spodbuja izključno pod enakimi pogoji, kot se spodbuja zasebno skladiščenje, ki ga financira Skupnost, da bi se dopolnjevalo in pospeševalo navedeno skladiščenje, ki ga financira Skupnost, in ne da bi ga prekoračilo?

Ali je mogoče ustaljeno sodno prakso Sodišča prve stopnje iz sodbe z dne 9. septembra 2003 v zadevi Milk Marque, C-137/00, v zvezi z uporabo, s strani nacionalnih organov, nacionalnih pravil o konkurenci za sporazume med proizvajalci, ki so lahko načeloma vključeni med sporazume iz člena 2 Uredbe Sveta št. 26 (4) (o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi), razširiti na sporazume, ki lahko zaradi svojih značilnosti in značilnosti zadevnega sektorja, vplivajo na Skupnostni trg oljčnega olja kot celote?

Ali bi lahko v primeru, da bi bili nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pooblaščeni za uporabo nacionalnih predpisov za navedene sporazume, ki lahko vplivajo na skupno organizacijo trga olja in masti, določeni organi družbi, kot je tožeča stranka, absolutno zavrnili možnost, da uporabi mehanizme skladiščenja oljčnega olja, vključno v primeru „resnih motenj“, ki so predvidene v členu 12a Uredbe 136/66?

(1) UL 172, str. 3025; str. 214.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1638/98 z dne 20. julija 1998 o spremembi Uredbe št. 136/66/EGS o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (UL L 210, str. 32).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 952/97 z dne 20. maja 1997 o skupinah proizvajalcev in njihovih združenjih (UL L 142, str. 30).

(4) UL 30, str. 993; str. 29.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 20. novembra 2007 vložilo Audiencia Provincial de La Coruña (Španija) – Lubricantes y Carburantes Galaicos, S. L. (Lubricarga) proti Petrogal Española S.A., sedaj „GALP Energía España SAU“

(Zadeva C-506/07)

(2008/C 37/07)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Audiencia Provincial de La Coruna (Španija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Lubricantes y Carburantes Galaicos, S. L. (Lubricarga)

Tožena stranka: Petrogal Española S.A., actuellement „GALP Energía España SAU“

Vprašanja za predhodno odločanje

Če je pogodba med družbo Lubricarga S.L. in družbo Petrogal S.A. „de minimis“, ali je v vsakem primeru izvzeta iz člena [81] Pogodbe, ali pa se ta določba zanjo kljub tej kvalifikaciji uporablja v primeru, da se imetniku servisa nalaga obveznost, da spoštuje končno maloprodajno ceno, ki mu jo določi dobavitelj in/ali kadar se preprodajalcu naloži obveznost izključne nabave in prepovedi konkurence, ne da bi se spoštovale časovne omejitve določene v Uredbah Komisije (EGS) št. 1984/83 (1) in (ES) št. 2790/99 (2)?

Ali ta izjema – kadar Uredba št. 1984/83, če se uporablja, prepoveduje vertikalne sporazume o izključnih razmerjih za bencinske servise za nedoločen čas ali za več kot deset let, z izjemo iz člena 12(2), in sicer „kadar se sporazum nanaša na bencinski servis, ki ga dobavitelj da preprodajalcu v zakup, ali mu ga da v uporabo dejansko ali na podlagi pravnega posla, se lahko preprodajalcu naloži obveznost izključne nabave in prepoved konkurence, ki so določene v tem naslovu, za ves čas, ko je preprodajalec dejansko upravljal s servisom“ – zajema primer, kot je obravnavani, ko je v skladu s pogodbo zasebnega prava z dne 27. julija 1990 in notarskim zapisom z dne 10. oktobra 1995, družba Lubricarga, lastnica zemljišča, na družbo Galp za 25 let prenesla stavbno pravico, pri čemer se je slednja zavezala zgraditi servis, če po izgradnji prenese na družbo Lubricarga objekte v upravljanje za isto obdobje, z obveznostjo, da se z vsemi gorivi in kurivi oskrbuje izključno pri tej naftni družbi?

Ali ta izjema – kadar Uredba št. 2790/1999, če se uporablja, v členu 5 določa, da „časovna omejitev petih let ne velja, če kupec prodaja pogodbeno blago in storitve iz poslovnih prostorov in z zemljišča, ki je v dobaviteljevi lasti ali ga dobavitelj najame od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem, če trajanje prepovedi konkurence ni daljše od obdobja, v katerem kupec zaseda poslovne prostore in zemljišče“; – zajema primer, kot je obravnavani, ko je v skladu s pogodbo zasebnega prava z dne 27. julija 1990 in notarskim zapisom z dne 10. oktobra 1995, družba Lubricarga, lastnica zemljišča, na družbo Galp za 25 let prenesla stavbno pravico, pri čemer se je slednja zavezala zgraditi servis, če po izgradnji prenese na družbo Lubricarga objekte v upravljanje za isto obdobje, z obveznostjo, da se z vsemi gorivi in kurivi izključno oskrbuje pri tej naftni družbi?

Ali se člen [81(1)(a)] Pogodbe EGS, ki govori o prepovedi posrednega določanja nakupne ali prodajne cene in Uredba […] št. 1984/83, ki v osmi uvodni izjavi določa, da „druga določila, ki omejujejo konkurenco in zlasti tista, ki omejujejo svobodo preprodajalca, da določi cene ali prodajne pogoje ali izbere kupce ne morejo biti [predmet izjeme v skladu s to] Uredbo“ uporabljata za pogodbo, kot je ta, ki je predmet spora, katere člen 10 in priloga I se nanašata na določanje konkurenčnih cen in določata, da „popusti lastniku ne bodo nižji od povprečja provizij upravljavcev treh podjetij (po prometu), ki poslujejo v geografskem območju bencinskega servisa“, kar naj bi pomenilo, da lahko ta pogodba v vsakem primeru omeji možnost kupca, da določi prodajno ceno?

Ali se člen [81(1)(a)] Pogodbe EGS, ki govori o prepovedi posrednega določanja nakupne ali prodajne cene, in Uredba […] št. 2790/99, ki kot posebej resno omejitev konkurence navaja ohranitev prodajnih cen, uporabljata za pogodbo, kot je ta, ki je predmet spora, katere člen 10 in priloga I se nanašata na določanje konkurenčnih cen in določata da „popusti lastniku ne bodo nižji od povprečja provizij upravljavcev treh podjetij (po prometu), ki poslujejo v geografskem območju bencinskega servisa“, kar naj bi pomenilo, da lahko ta pogodba v vsakem primeru omeji možnost kupca, da določi prodajno ceno?

(1) Uredba Komisije (EGS) št. 1984/83 z dne 22. junija 1983 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za skupine sporazumov o izključni nabavi (UL L 173, str. 5; str. 114).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 2790/1999 z dne 22. decembra 1999 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (Besedilo velja za EGP) (UL L 336, 29.12.1999, str. 21).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Bergamo (Italija) 21. novembra 2007 – Luigi Scarpelli proti NEOS Banca SpA

(Zadeva C-509/07)

(2008/C 37/08)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Bergamo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Luigi Scarpelli

Tožena stranka: NEOS Banca SpA

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 11(2) Direktive Sveta [87/102/EGS] (1) razlagati tako, da je dogovor med dobaviteljem in posojilodajalcem, na podlagi katerega je strankam tega dobavitelja dano na voljo posojilo le tega posojilodajalca, nujen pogoj za obstoj potrošnikove pravice, da – v primeru dobaviteljeve neizpolnitve – sproži postopek proti posojilodajalcu, tudi če ta pravica predstavlja: a) le pravico razdreti posojilno pogodbo ali b) pravico razdreti pogodbo in zahtevati povrnitev zneskov, plačanih posojilodajalcu?

(1) UL L 42, str. 48.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/8

Tožba, vložena 22. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-516/07)

(2008/C 37/09)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: S. Pardo Quintillán, zastopnik)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Španija s tem:

—	da ni določila vseh organov, pristojnih za uporabo pravil Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (1) z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, ni izpolnila obveznosti iz člena 3(2) in (7) te direktive; in

—	da Komisiji ni posredovala seznama vseh pristojnih organov, ni izpolnila obveznosti iz člena 3(8) Direktive 2000/60/ES.

—	Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predlog Komisije temelji na členu 3 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike.

V skladu s členom 3(2), (7) in (8) morajo države članice določiti organe, pristojne za uporabo pravil Direktive 2000/60/ES, in Komisiji v predpisanem roku poslati seznam pristojnih organov.

(1) UL L 327, str. 1.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/8

Tožba, vložena 22. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-518/07)

(2008/C 37/10)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Docksey in C. Ladenburger, zastopnika)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predlogi tožeče stranke:

Tožeča stranka predlaga

—

Zvezna republika Nemčija je s tem, da je organe, ki so za nadzor nad obdelavo podatkov v zasebnem sektorju pristojni v deželah Baden-Württemberg, Bavarska, Berlin, Brandenburg, Bremen, Hamburg, Hessen, Mecklenburg-Vorpommern, Spodnja Saška, Severno porenje-Westfalija, Porenje-Pfalz, Posarje, Saška, Saška-Anhalt, Schleswig-Holstein und Thüringen podvrgla državnemu nadzoru in s tem nepravilno prenesla zahtevo po „popolni samostojnosti“ nadzornega organa za varstvo podatkov, kršila člen 28(1), drugi stavek, Direktive 95/46/ES (1).

—	Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Člen 28(1), prvi stavek, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES nalaga državam članicam, da določijo „enega ali več javnih organov“, „odgovornih za spremljanje uporabe predpisov, ki so jih sprejele države članice v skladu s to direktivo“, to je predpisov o varstvu podatkov. Člen 28(1), drugi stavek, Direktive zahteva, da so nadzorni organi, ki so jim zaupane naloge, „popolno[ma] samostojn[i]“. V skladu z besedilom je določeno, da se nadzornim organom odvzame tako vpliv preko drugih uradov kot zunaj državne uprave, zato morajo pravila držav članic izključiti zunanji vpliv na odločitve nadzornih organov in njihovega izvajanja. Izraz „popoln[a]“ samostojnost ne pomeni le, da ne sme biti odvisnosti z nobene strani, temveč tudi, da je ne sme biti v nobenem oziru.

S členom 28(1), drugi stavek, Direktive naj bi bilo torej nezdružljivo, če bi bili organi, pristojni za nadzor nad obdelavo podatkov v zasebnem sektorju, podvrženi strokovnemu, pravnemu ali službenemu nadzoru, kot se je to zgodilo v vseh šestnajstih deželah Zvezne republike Nemčije. S tem, da zakon vsake dežele nadzorne organe v različnih kombinacijah podreja tem trem vrstam nadzora, vsak od deželnih zakonov pomeni, da Zvezna republika Nemčija krši obveznosti iz člena 28(1), drugi stavek, Direktive, da je treba zagotaviti „popoln[o] samostojno[st]“ nadzornih organov. Ne glede na razlike med pravnim, strokovnim in službenim nadzorom, pomenijo vse te tri vrste nadzora kršitev z Direktivo določene samostojnosti.

Gledano teleološko normodajalec Skupnosti meni, da je popolna samostojnost nujna, da lahko nadzorni organ njemu namenjene naloge opravlja učinkovito. Koncept „popoln[e] samostojno[sti]“ dalje osvetljuje tudi nastajanje pravila. Tudi sistematično se zahteva po „popoln[i] samostojno[sti]“ nadzornih organov držav članic skladno vključuje v obstoječo ureditev Skupnosti na področju varstva podatkov. Pri tem zahteva člen 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije tudi, da upoštevanje predpisov o varstvu osebnih podatkov „nadzira neodvisen organ“.

Koncept relativne samostojnosti, ki ga zastopa Zvezna republika Nemčija, torej samostojnosti nadzornih organov le v razmerju do tistih, ki so sami nadzorovani, naj ne bi bil v skladu že z enopomenskim in izčrpnim izrazom iz Direktive „popoln[a]“ samostojnost. Ob taki razlagi člen 28(1), drugi stavek, ne bi imel smisla. Zavrniti bi bilo treba tudi utemeljitev, da člen 95 ES kot upoštevna pravna podlaga Direktive ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti zapovedujejo bolj omejeno razlago zahteve po „popoln[i] samostojno[sti]“. Sodišče je že odločilo, da je bila Direktiva sprejeta v skladu s pristojnostmi in da prepoveduje omejujočo razlago njenih določb pri negospodarskem dejanskem stanu. Poleg tega zadevni predpis ne presega tega, kar je nujno potrebno za dosego cilja, ki ga Direktive zasleduje v skladu s členom 95 ES in načelom subsidiarnosti.

(1) UL L 281, str. 31.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/9

Pritožba, ki jo je 22. novembra 2007 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča prve stopnje, razglašeno 12. septembra 2007 v zadevi Koninklijke Friesland Foods NV (nekdanja Friesland Coberco Dairy Foods Holding NV) proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-348/03

(Zadeva C-519/07 P)

(2008/C 37/11)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. van Vliet in S. Noë, pooblaščenca)

Druga stranka v postopku: Koninklijke Friesland Foods NV, nekdanja Friesland Coberco Dairy Foods Holding NV

Predlogi pritožnice:

—	razveljavi naj se izpodbijana sodba, zavrni naj se tožba za razglasitev ničnosti odločbe, in družbi Koninklijke Friesland Foods NV (KFF) naj se naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem prve stopnje in stroškov pritožbenega postopka;

—

podredno: izpodbijana sodba naj se razveljavi v delu, v katerem določene pravice priznava drugim udeležencem na trgu, ne pa družbi Koninklijke Friesland Foods NV, ki je 11. julija 2001 pri nizozemskih davčnih organih vložila zahtevek za uporabo zadevne ureditve pomoči, ter naj se zavrne tožba za razglasitev ničnosti odločbe v delu, v katerem pravice priznava drugim udeležencem na trgu, ne pa družbi KFF, ki je 11. julija 2001 vložila zahtevek za uporabo zadevne ureditve pomoči.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija meni, da je Sodišče prve stopnje storilo napako:

(i)	s tem, ko je odločilo, da je bila družba KFF procesno upravičena, ker bi – če bi bila njena tožba dopustna – lahko do nizozemskih organov imela določene zahtevke v zvezi z ureditvijo CFA (izpodbijana sodba, točke od 58 do 73);

(ii)	s tem, ko je odločilo, da odločba družbo KFF zadeva neposredno in posamično (izpodbijana sodba, točke od 93 do 101);

(iii)

s tem, ko je razglasilo ničnost odločbe na podlagi dejstev, ki jih Komisija ob njenem sprejetju ni poznana in jih ni bila dolžna poznati, in sicer glede konkretnega položaja družbe KFF (izpodbijana sodba, točke od 141 do 143);

(iv)

prvi del: s tem, ko je zmotno odločilo, da ni sporna – in da je torej dokazana – trditev, ki je bistvenega pomena za razlogovanje Sodišča prve stopnje (s tem, da je zmotno ugotovilo, da Komisija ni izpodbijala navedbe, da naj bi tožeča stranka sprejela računovodske ukrepe ter finančne in ekonomske odločitve, ki jih ni možno spremeniti v roku petnajstih mesecev (izpodbijana sodba, točka 137);

drugi del: s tem, ko je odločilo, da se podjetje, ki je zgolj vložilo zahtevek, da bi pridobilo dovoljenje za uporabo ureditve pomoči, lahko sklicuje na legitimno pričakovanje (izpodbijana sodba, točke od 125 do 140);

(v)	s tem, ko je odločilo, da se lahko družba KFF utemeljeno sklicuje na načelo enakega obravnavanja (izpodbijana sodba, točki 149 in 150);

(vi)	podredno: s tem, ko je razveljavilo izpodbijano sodbo v delu, v katerem so priznane pravice drugim udeležencem na trgu, ne pa družbi KFF (izpodbijana sodba, točka 1).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/10

Tožba, vložena 23. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski

(Zadeva C-521/07)

(2008/C 37/12)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisije Evropskih skupnosti (zastopnika: P. van Nuffel in R. Lyal)

Tožena stranka: Kraljevina Nizozemska

Predlogi tožeče stranke:

Komisija predlaga,

—

naj se ugotovi, da Kraljevina Nizozemska, s tem da za dividende, izplačane družbam s sedežem na Norveškem ali na Islandiji, ni določila oprostitve odtegljaja davka od dividend po enakimi pogoji, kot veljajo za dividende, izplačane nizozemskim družbam, ni izpolnila obveznosti iz člena 40 Sporazuma EGP;

—	Kraljevini Nizozemski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Po nizozemski davčni zakonodaji se ne odtegne davka od dividend, kadar nizozemska družba razdeli dividende drugi nizozemski družbi, ki ima vsaj 5 % lastniški delež v tej družbi. Nasprotno pa se davek od dividend odtegne, kadar ima družba, ki prejme dividende, sedež na Norveškem ali na Islandiji, razen če ima družba prejemnica vsaj 25 % (Norveška) ali 10 % (Islandija) lastninski delež v nizozemski družbi, ki razdeli dividende.

Komisija meni, da nizozemska davčna zakonodaja neenako obravnava družbe, ki imajo sedež na Norveškem ali na Islandiji, in družbe, ki imajo sedež na Nizozemskem. To ovira prosti pretok kapitala med Nizozemsko in Norveško ter Islandijo, kar nasprotuje členu 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) (Sporazum EGP) o prostem pretoku kapitala, ki je v bistvu enak členu 56 ES. Položaj norveških in islandskih družb, ki so udeležene v kapitalu nizozemske družbe, je namreč objektivno primerljiv s položajem nizozemske družbe z enako udeležbo. Nizozemske ureditve ni mogoče opravičiti. Države članice sicer lahko sprejmejo ukrepe za preprečitev zlorab, vendar morajo biti ti ukrepi sorazmerni glede na zastavljen cilj, kar pa v tem primeru ne velja.

(1) UL L 1, 3.1.1994.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 22. novembra 2007 vložilo Finanzgericht Düsseldorf (Nemčija) – Dinter GmbH proti Hauptzollamt Düsseldorf

(Zadeva C-522/07)

(2008/C 37/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Dinter GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Düsseldorf

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba dodatno opombo 5b k poglavju 20 kombinirane nomenklature (1) razlagati tako, da se izraz „sadni sokovi z dodanim sladkorjem“ nanaša tudi na sadne sokove, katerim sladkor ni bil dodan, ampak je bil vsebovani dodani sladkor matematično izračunan v skladu z dodatno opombo 5a k poglavju 20 kombinirane nomenklature?

Ali je treba dodatno opombo 5b k poglavju 20 kombinirane nomenklature razlagati tako, da je izraz „naravni sadni sokovi“ le pojasnjen z besedami „pridobljeni iz sadja ali z redčenjem koncentriranega soka“ v bistvu pa se nanaša na vse vrste sadnih sokov (nekuhane in brez dodanega alkohola), ne glede na to, kako so predstavljeni?

3.	V primeru pritrdilnega odgovora na zgoraj navedeni vprašanji, ali je dodatna opomba 5b k poglavju 20 kombinirane nomenklature veljavna?

(1) Uredba Komisije (ES) št. 1810/2004 z dne 7. septembra 2004 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL 2004 L 327, str. 1).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/11

Tožba, vložena 26. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-524/07)

(2008/C 37/14)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: B. Schima, zastopnik)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predloga tožeče stranke:

—

Republika Avstrija naj ne bi izpolnila svojih obveznosti iz členov 28 ES in 30 ES s tem, da se načeloma ne registrira starejših uvoženih rabljenih vozil, ki so bila v drugi državi članici registrirana in ki ne izpolnjujejo določenih avstrijskih predpisov o varstvu pred izpušnimi plini in hrupom, čeprav ni treba, da izpolnjujejo te standarde pri ponovni registraciji v državi že registrirana enaka vozila.

—	Republiki Avstriji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V skladu s členom 28 ES naj bi bile med državami članicami prepovedane količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom. Pri tem naj bi bil ukrep z enakim učinkom kot količinska omejitev vsaka ureditev ali ukrep držav članic, ki lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovira trgovino znotraj Skupnosti.

V skladu s predpisi avstrijskega zakona o motornih vozilih (Kraftfahrgesetz) naj se načeloma v Avstriji ne bi registriralo starejših uvoženih rabljenih vozil, ki so bila v drugi državi članici registrirana in ki ne izpolnjujejo določenih avstrijskih predpisov o varstvu pred izpušnimi plini in hrupom, čeprav ni treba, da izpolnjujejo te standarde pri ponovni registraciji v državi že registrirana enaka vozila. Republika Avstrija naj s tem ne bi izpolnila svojih obveznosti iz členov 28 ES in 30 ES.

Nacionalna ureditev, ki določa za motorna vozila, ki so bila že registrirana v drugi državi članici, ob prvi registraciji v državi pogoj, da so emisije hrupa in izpušnih plinov v skladu z določenimi mejnimi vrednostmi, ki so strožje kot upoštevni predpisi sekundarnega prava Skupnosti, lahko namreč ovira trgovino znotraj Skupnosti. Poleg tega naj bi te omejitve trgovine diskriminirale tuje proizvode, ker ni treba upoštevati strožjih mejnih vrednosti pri domačih rabljenih vozilih, ki se jih lahko ponovno registrira po zamenjavi lastnika. V avstrijskih predpisih naj tudi ne bi bil predviden umik registriranih vozil iz prometa, če emisije hrupa in izpušnih plinov presegajo mejne vrednosti, kar pa se upošteva pri posamičnih dovoljenjih za uvožena vozila.

Uporaba določb Pogodb o prostem pretoku blaga naj v obravnavani zadevi ne bi bila izključena z nobeno posebno ureditvijo. Prvič, določbe direktiv 93/59/EGS in 92/97/EGS, ki določajo emisijske standarde ter vrednosti hrupa in na določbe katerih se sklicuje avstrijsko pravo glede mejnih vrednosti, ki jih je treba upoštevati, naj se ne bi nanašale na vozila, ki so se v državi članici začela uporabljati pred datumom, določenim v navedeni direktivi. Drugič, Priloga II k Sporazumu EGP, točka 1, naj se ne bi mogla uporabiti za presojo takšnih dejanskih stanj, ki spadajo izključno v pravo Skupnosti, kot je uvoz motornega vozila iz druge države članice v Avstrijo v trenutku, ko sta tako Avstrija kot tudi druga država članica del Skupnosti.

Omejitve za prost pretok blaga znotraj Skupnosti se lahko utemeljijo le z razlogi, ki so izrecno našteti v členu 30 ES, ali z drugimi nujnimi razlogi v splošnem interesu. Pri tem morajo biti ureditve primerne, potrebne ter sorazmerne in omejitve ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami.

Omejitve trgovine v tej zadevi pa naj ne bi bile tako utemeljene. Pri zavrnitvi registracije uvoženih vozil naj se ne bi bilo mogoče sklicevati na razloge varovanja zdravja ali okolja, če se na podlagi teh razlogov ne zavrne ponovne registracije enakih rabljenih vozil, ki so že bila registrirana v državi. Po mnenju Komisije naj bi med drugim bili na voljo manj strogi ukrepi, da bi se zagotovilo prehod na vozila z boljšimi vrednostmi emisij in hrupa. Doseganje ciljev na področju varovanja zdravja in okolja izključno na račun uvoženih vozil naj ne bi bilo združljivo z načeli prostega pretoka blaga.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/12

Pritožba, ki jo je vložil Philippe Combescot 27. novembra 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 12. septembra 2007 v zadevi Combescot proti Komisiji, T-249/04

(Zadeva C-525/07 P)

(2008/C 37/15)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Philippe Combescot (zastopnika: A. Maritati in V. Messa, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnika:

—

Sodišče naj s spremembo sodbe Sodišča prve stopnje z dne 12. septembra 2007, T-249/04, ugotovi protipravnost kariernega ocenjevalnega poročila P. Combescota, ki ga je sestavil M., čeprav je njegova funkcija hierarhično nadrejenega s tem absolutno nezdružljiva. Nezdružljivost, ki izvira iz dejstva velikega in nepopravljivega sovraštva med pritožnikom in njegovim hierarhično nadrejenim, ki ga je do zadnjega implicitno priznaval tudi M.; zato naj se P. Combescotu prizna pravica do povračila utrpljene nematerialne škode in škode na področju telesnega in duševnega zdravja, poklicnega življenja in kariere ter naj se mu določi odškodnina v višini najmanj 100 000 eurov.

—	Komisiji naj se naloži povračilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Spor se nanaša na zatrjevano zakonitost kariernega ocenjevalnega poročila za obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002 (v nadaljevanju KOP). Pritožnik izpodbija ugotovitve Sodišča prve stopnje in trdi, da je KOP protipravno, ker ga je izdelala oseba M., ki je bila zelo nenaklonjena P. Combescotu, ker je slednji prijavil resne nepravilnosti pri upravljanju, ki jih je na predstavništvu v Gvatemali storila ravno ta oseba M. Po teh prijavah je Institucija v Gvatemalo dejansko poslala inšpekcijo in po pritožbi Combescota z dne 20. septembra 2004 je OLAF odločila, da uvede preiskavo, ki se je zaključila s končnim poročilom z dne 30. maja 2006 (v nadaljevanju: poročilo OLAF), ki je priloženo dokumentom tega postopka skupaj s poročilom inšpekcijske komisije iz leta 2002. Zastopniki Combescota s to pritožbo predlagajo Sodišča, naj spremeni sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti v delu, v katerem ne upošteva protipravnosti KOP in zato izključuje pravico pritožnika do povračila škode. S pritožbo se Sodišču predlaga, naj ugotovi in potrdi, da je P. Combescot, ki je bil deležen pristranskega in zato napačnega ter protipravnega KOP za obdobje od 2001 do 2002, utrpel veliko škodo za kariero, poleg škode na strokovni podobi; in da je ocena KOP, v širšem kontekstu nasilja in ponižujočega ravnanja, ki so ga izvajali hierarhično nadrejeni, povzročilo trpljenje in notranje bolečine, ki so posledično povzročili težko depresivno stanje, kot je dokumentirano v dokumentih, in kot so zlasti potrdili strokovnjaki z Institucije. Predlaga se, naj Sodišče kompleksno presodi dejanske okoliščine, ki so zaznamovale ta dogodek, pri čemer naj jih vse upošteva kot pomembne, da ugotovi protipravnost KOP in torej potrdi pravico pritožnika do povrnitve škode.

Opozarja se na nedoslednost sodbe Sodišča prve stopnje, v kateri je ugotovljeno, da je treba cilje neodvisnosti in integritete šteti za zavezujoče v vsakem primeru, v katerem se uslužbenec, ki mora podati določeno mnenje o določenem ravnanju, ne sme znajti v osebnem položaju, ki bi se lahko, neodvisno od dejanske jasnosti in pravilnosti postopka, v očeh tretjih zdel v položaju izgube objektivnosti, in ki v vsakem primeru pride v primeru M. do popolnoma nerazumljivih ugotovitev. Prav tako se opozarja na nedoslednost sodbe v delu, v katerem je priznano, da so pobude P. Combescota, ko je prevzel funkcijo stalnega svetovalca v Gvatemali, postavile M. v neprijeten položaj, vendar vseeno ugotovi, da ta položaj ni tak, da bi postavila M. v položaj, ki bi bil glede na načelo nepristranskosti nezdružljiv z nalogo ocenjevanja. Opozarja se, da izdelava KOP pomeni presojo po prostem preudarku, tako da vsaka presoja vrednost v zvezi s samim postopkom nima nobene odločilne vrednosti in ni primerno za potrditev ali izpodbijanje začetnega dejstva, da je M. opravil oceno KOP ne glede na to, da je bil položaju jasnega in velikega sovraštva v odnosih s P. Combescotom. V zvezi s tem se opozarja, da ne more biti podana kot rešitvena okoliščina prisotnost osebe, ki je popolnoma nepovezana z odnosi med P. Combescot in M., v vlogi soocenjevalca. Tako se izpodbija točno vsebina KOP. Na koncu se vztraja pri sprejetju ukrepov procesnega vodstva.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/12

Pritožba, ki jo je vložil Philippe Combescot 27. novembra 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 12. septembra 2007 v zadevi Combescot proti Komisiji, T-250/04

(Zadeva C-526/07 P)

(2008/C 37/16)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Philippe Combescot (zastopnika: A. Maritati in V. Messa, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnika:

—

Sodišče naj s spremembo sodbe Sodišča prve stopnje z dne 12. septembra 2007, T-249/04, ugotovi škodo za poklic in za zdravje zaradi protipravne zavrnitve prijave P. Combescota na natečaj za zasedbo mesta vodje delegacije v Kolumbiji; podredno naj določi nematerialno škodo in določi odškodnino; zato naj ugodi zahtevku, ki ga je pritožnik že vložil na prvi stopnji in ki ga ponovno vlaga v pritožbi: „ugotovi naj se, da je P. Combescot utrpel škodo na svoji podobi in strokovnemu ugledu s hudimi posledicami za njegovo duševno ravnovesje zaradi protipravne izključitve z natečaja; dodeli naj se mu 100 000 eurov za povračilo škode“.

—	Komisiji naj se naloži povračilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

P. Combescot, uradnik, izpodbija sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat), razglašeno 12. septembra 2007, T-250/04, v zvezi s tožbo zoper Komisijo Evropskih skupnosti.

Pritožba zadeva izključitev P. Combescota, ki je bil tedaj stalni svetovalec v Gvatemali, z natečaja COM/091/03 za zasedbo mesta vodje delegacije v Kolumbiji (v nadaljevanju: odločba o izključitvi).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odločba protipravna in je torej primerna za utemeljitev zahtevka za povračilo škode, ki ga je predložil pritožnik, vendar pa ne priznava obstoja dveh vrst škode, in sicer škodo za strokovni ugled in za zdravje, in se omejuje na priznanje nedoločene nematerialne škode, za katero se mu je plačalo 3 000 eurov.

Zastopniki P. Combescota s to pritožbo predlagajo Sodišču, naj spremeni sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti v delu, v katerem izključuje obstoj škode za poklic in škode za zdravje in zato določa plačilo zgolj na podlagi sporne nematerialne škode; ugotovi naj torej, da je bil uradnik predmet protipravne izključitve z natečaja in je utrpel jasno škodo za kariero, poleg škode na strokovni podobi, in da mu je odločba o izključitvi povzročila trpljenje in notranje bolečine, ki so posledično povzročile težko depresivno stanje, kot je dokumentirano v dokumentih, in kot so zlasti potrdili strokovnjaki z Institucije. Predlaga se, naj Sodišče kompleksno presodi dejanske okoliščine, ki so zaznamovale ta dogodek, pri čemer naj jih vse upošteva kot pomembne – pa čeprav zgolj zaradi nepristranskosti – za določitev nematerialne škode v bistveno višjem znesku, neposredno sorazmernem s kariernimi pričakovanji, ki mu jih je odvzela odločba o izključitvi, in z intuitivnimi težkimi posledicami, ki jih je povzročila.

Zato se vztraja pri zahtevku za povračilo škode, kot je bil določen v predlogih tega postopka.

Izpodbijajo se ugotovitve Sodišča prve stopnje v zvezi z neobstojem dejanske škode za poklic, pri čemer je poleg tega treba poudariti, do podatki v zvezi z merili Komisije za določitev vodje delegacije v Kolumbiji niso bili nikoli posredovani pritožniku, čeprav je zanje zaprosil.

V zvezi s povračilom telesne škode pa dokaz za učinek protipravnega ravnanja na zdravje P. Combescota izvira iz časovne povezanosti obeh dejstev. Izključitev z natečaja je sicer zadnje izmed vrste zatiralnih ravnanj Komisije nasproti uradniku. Na koncu, pri določitvi nematerialne škode pritožnik predlaga njeno sorazmerno presojo na podlagi načel za nepristransko določanje škode, ki upošteva škodljive posledice, ki se izražajo v tesnobi, stresu in tudi hudih stiskah uradnika zaradi izključitve z natečaja.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 28. novembra 2007 – Chocoladefabriken Lindt & Sprüngli AG proti Franz Hauswirth GmbH

(Zadeva C-529/07)

(2008/C 37/17)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof (Avstrija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Chocoladefabriken Lindt & Sprüngli AG

Tožena stranka: Franz Hauswirth GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 51(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (1) (UL L 11, 14.1.1994, str. 1) razlagati tako, da je treba prijavitelja znamke šteti kot da ni ravnal v dobri veri, ker je v času prijave vedel, da konkurent v (vsaj eni) državi članici uporablja enako oziroma podobno znamko, ki bi jo lahko potrošnik zamenjal z enakimi oziroma podobnimi proizvodi ali storitvami, in ker znamko registrira z namenom, da bi konkurentu preprečil, da bi jo še naprej uporabljal?

Ali je treba v primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje prijavitelja znamke šteti kot da ne ravna v dobri veri, če registrira znamko z namenom, da bi konkurentu preprečil, da bi jo še naprej uporabljal, čeprav v času registracije ve ali mora vedeti, da je konkurent pridobil „pridobljeno pravico“ z uporabo enake oziroma podobne znamke za enake oziroma podobne proizvode ali storitve, ki bi jih potrošnik lahko zamenjal?

3.	Ali je treba v primeru pritrdilnega odgovora na prvo ali drugo vprašanje izključiti nedobrovernost, če je prijaviteljeva znamka na trgu že postala splošno znana in je s tem pridobila varstvo na podlagi konkurenčnega prava?

(1) UL L 11, 14.1.1994, str. 1.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/14

Tožba, vložena 29. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-530/07)

(2008/C 37/18)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: S. Pardo Quintillán in G. Braga da Cruz, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Portugalska republika, s tem:

da aglomeracij Angra do Heroísmo, Bacia do Rio Uima (Fiães de S. Jorge), Costa de Aveiro, Covilhã, Espinho/Feira, Fátima, Ponta Delgada, Ponte de Lima, Póvoa do Varzim/Vila do Conde, Santa Cita, Vila Real de Santo António, Viana do Castelo – Cidade in Vila Real ni opremila s kanalizacijskimi sistemi v skladu s členom 3 Direktive Sveta 91/271/EGS (1) z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode, in

da za komunalno odpadno vodo iz aglomeracij Alto Nabão, Alverca, Bacia do Rio Uima (Fiães de S. Jorge), Carvoeiro, Costa da Caparica/Trafaria, Costa de Aveiro, Costa Oeste, Covilhã, Espinho/Feira, Fátima, Fundão/Alcaria, Lisboa, Matosinhos, Milfontes, Moledo/Âncora/Afife, Nazaré/Famalicão, Pedrógão Grande, Ponta delgada, Ponte de Lima, Póvoa de Varzim/Vila do Conde, Santa Cita, Vila Nova de Gaia/Douro Nordeste, Vila Real de Santo António, Viana do Castelo – Cidade, Vila Franca de Xira in Vila Real ni uporabila sekundarnega postopka čiščenja ali primerljivega postopka v skladu s členom 4 iste direktive,

ni izpolnila obveznosti iz členov 3 in 4 te direktive.

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Države članice bi morale za vse aglomeracije zagotoviti kanalizacijske sisteme za komunalno odpadno vodo, in sicer najkasneje do 31. decembra 2000 za aglomeracije s populacijskim ekvivalentom (PE) nad 15 000 in najkasneje do 31. decembra 2005 za aglomeracije s PE med 2 000 in 15 000.

Člen 4 Direktive pa določa:

„1. Države članice zagotovijo, da bo komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku, kot sledi:

—	najkasneje do 31. decembra 2000 za vse izpuste iz aglomeracij s PE večjim od 15 000;

—	najkasneje do 31. decembra 2005 za vse izpuste iz aglomeracij s PE med 10 000 in 15 000;

—	najkasneje do 31.decembra 2005 za izpuste v sladke vode in v estuarije iz aglomeracij s PE med 2 000 in 10 000.

…“.

(1) UL L 135, str. 40.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 29. novembra 2007 – Fachverband der Buch- und Medienwirtschaft proti LIBRO Handelsgesellschaft mbH

(Zadeva C-531/07)

(2008/C 37/19)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Fachverband der Buch- und Medienwirtschaft

Tožena stranka: LIBRO Handelsgesellschaft mbH

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 28 ES razlagati tako, da sam po sebi nasprotuje uporabi nacionalne zakonodaje, ki zavezuje samo uvoznike knjig v nemškem jeziku, da določijo prodajno ceno za knjige, uvožene v državo, ki je obvezujoča za prodajalce na drobno, in da jo objavijo, pri čemer uvoznik ne sme določiti nižje cene od maloprodajne cene, ki jo je določil ali priporočil založnik za državo založbe ali ki jo je priporočil založnik s sedežem zunaj države pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) za državo in ki je zmanjšana za v njej vsebovani prometni davek; pri čemer pa obstaja izjema za primer, da lahko uvoznik, če v državi pogodbenici EGP kupuje po nabavni ceni, nižji od običajnih nabavnih cen, v razmerju do želene trgovske prednosti določi nižjo ceno od cene, ki jo je določil ali priporočil založnik za državo založbe, oziroma v primeru ponovnega uvoza od cene, ki jo je določil založnik v državi?

V primeru pritrdilnega odgovora na vprašanje iz točke 1:

Ali je nacionalna zakonska ureditev določanja maloprodajnih cen knjig iz točke 1, ki je v nasprotju s členom 28 ES – tudi zaradi načina prodaje, ki posega v prost pretok blaga – in čigar namen je na splošno omejen z obveznim upoštevanjem „položaja knjig kot kulturnih dobrin, interesov potrošnikov glede primernih cen knjig in gospodarskega položaja knjigotrštva“, utemeljujeta člena 30 ES ali 151 ES na primer zaradi splošnega interesa glede spodbujanja izdajanja knjig, raznolikosti naslovov ob določenih cenah in mnogovrstnosti knjigotržcev, čeprav ni empiričnih podatkov, s katerimi bi se lahko dokazalo, da je sredstvo zakonske ureditve določanja cen knjig primerno za doseganje želenih ciljev?

V primeru nikalnega odgovora na vprašanje iz točke 1:

Ali je nacionalna zakonska ureditev določenih cen knjig iz točke 1 združljiv s členi 3(1)(g) ES, 10 ES in 81 ES, čeprav je časovno in stvarno neposredno sledila ureditvi predhodne pogodbene vezanosti knjigotržcev na cene za založniške proizvode, ki so jih določili založniki (t.i. Sammelreverssystem iz leta 1993), in to pogodbeno ureditev nadomestila?

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 29. novembra 2007 – Falco Privatstiftung in Thomas Rabitsch proti Giseli Weller-Lindhorst

(Zadeva C-533/07)

(2008/C 37/20)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Falco Privatstiftung, Thomas Rabitsch

Tožena stranka: Gisela Weller-Lindhorst

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je pogodba, s katero imetnik nematerialne pravice premoženjskega prava svojemu pogodbenemu partnerju priznava pravico do izkoriščanja te pravice (licenčna pogodba), pogodba o „opravljanju storitev“ v smislu člena 5(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (bruseljska uredba št. I) (1)?

V primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje:

2.1.	Ali se storitve opravljajo v vsakem kraju v državi članici, v katerem je dovoljeno izkoriščanje pravice po pogodbi in se tudi dejansko opravlja?

2.2.	Ali se storitve opravljajo na kraju stalnega prebivališča ali glavne uprave dajalca licence?

2.3.	V primeru pritrdilnega odgovora na vprašanje 2.1. ali na vprašanje 2.2., ali ima pristojno Sodišče tudi pooblastilo za odločanje o nadomestilih, ki izhajajo iz izkoriščanja pravice v drugi državi članici ali tretji državi?

V primeru nikalnega odgovora na vprašanje 1 ali 2.1. in 2.2., ali se pristojnost za plačilo nadomestila v skladu s členom 5(1)(a) in (c) bruseljske uredbe št. I še vedno določi v skladu z načeli, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča v zvezi s členom 5(1) Konvencije z dne 27. septembra 1969 o sodni pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (bruseljska konvencija)?

(1) UL L 12, str. 1.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/16

Pritožba, ki sta jo 30. novembra 2007 vložili William Prym GmbH & Co. KG in Prym Consumer GmbH zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 12. septembra 2007 v zadevi T-30/05, William Prym GmbH & Cp. KG in Prym Consumer GmbH & Co. KG proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva C-534/07 P)

(2008/C 37/21)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnici: William Prym GmbH & Co. KG in Prym Consumer GmbH (zastopnika: H.-J. Niemeyer in Ch. Herrmann, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnic:

1.	Razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 12. septembra 2007 v zadevi T-30/05 v delu, ki zadeva pritožnici,

2.	razglasitev ničnosti odločbe Komisije-EU C(2004)4221 konč. z dne 26. oktobra 2004 (zadeva COMP/F-1/38.338 – PO/Nadeln) v delu, ki zadeva pritožnici, podredno, odprava oziroma znižanje globe, naložene pritožnicama s členom 2 te odločbe,

3.	podredno, v zvezi s predlogom pod številko 2, vrnitev zadeve Sodišču prve stopnje v ponovno odločanje,

4.	naložitev vseh stroškov spora toženi stranki v postopku v glavni stvari.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

—	Sodišče prve stopnje je zmotno menilo, da razdružitev prvotno enotnega postopka „trda galanterija“ v (delna) postopka „trda galanterija: šivanke“ in „trda galanterija: zadrge“ brez navedbe razlogov za to ločitev krši pravice obrambe pritožnic, zlasti njuno pravico izjaviti se.

—	S tem, ko je Sodišče prve stopnje zavrnilo preizkus, ali je bila razdružitev postopka „trda galanterija“ zaradi obstoja ene same in trajne rešitve nezakonita, je kršilo prepoved odrekanja sodnega varstva in temeljno pravico do učinkovitega sodnega varstva.

—	Sodišče prve stopnje je neupravičeno zavrnilo kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 253 ES. Pomanjkljivo razlago Komisije v zvezi z velikostjo proizvodnih trgov, ki se obravnavajo kot upoštevni in dejanske učinke kršitve na trg je zmotno štelo kot pravno nepomembne.

—

Sodišče prve stopnje je kršilo Smernice o načinu določanja glob. Sodišče prve stopnje določa težo kršitve zgolj glede na abstraktno obliko kršitve in obravnava najnižji osnovni znesek globe določene kategorije kršitev kot najnižji znesek, pod katerega se ni možno spustiti. Prav tako zavrača možnost, da bi prostovoljno prenehanje kršitve obravnavalo kot olajševalno okoliščino, s čimer krši načelo pravne države in enakega obravnavanja.

—

Končno, Sodišče prve stopnje krši načelo sorazmernosti, s tem ko za presojo teže kršitve Smernice o načinu določanja glob v breme pritožnic uporablja prav tako formalistično in enostransko, kot je to storila tožena stranka v postopku v glavni stvari. Poleg tega ni opravilo celotne presoje, ki bi upoštevala vse relevantne okoliščine zadevnega primera, kar se zahteva z načelom sorazmernosti, temveč je sorazmernost globe preverilo izključno glede na vsakokrat drugačna posamezna pravila.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia (Italija) 3. decembra 2007 – Assitur Srl proti Camera di Commercio, Industria, Artigianato e Agricoltura di Milano

(Zadeva C-538/07)

(2008/C 37/22)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia (Italija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Assitur Srl

Tožena stranka: Camera di Commercio, Industria, Artigianato e Agricoltura di Milano

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali člen 29 Direktive 92/50/ES (1), s tem da našteva sedem primerov izključitve sodelovanja pri javnem naročilu storitev, vsebuje „numerus clausus“ primerov izključitev in je s tem v nasprotju s prepovedjo iz člena 10 (1a) Zakona št. 109/94 (ki je bil nadomeščen s členom 34, zadnji odstavek, Zaknske uredbe št. 136/06) o hkratnem sodelovanju med seboj odvisnih podjetij pri javnih naročilih.

(1) UL L 209, str. 1.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/17

Tožba, vložena 30. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-539/07)

(2008/C 37/23)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Montaguti in A. Nijenhuis, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke

—	naj se ugotovi, da Italijanska republika, s tem da ni zagotovila, da bi se pri klicih na evropsko številko klica v sili „112“ posredovale informacije o lokaciji kličočega, če je to tehnično izvedljivo, ni izpolnila obveznosti iz člena 26(3) Direktive 2002/22/ES (1);

—	naj se Italijanski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2002/22/ES se je iztekel 24. julija 2003.

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (direktiva o univerzalni storitvi) (UL L 108, str. 51).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/17

Tožba, vložena 30. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-540/07)

(2008/C 37/24)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Lyal in A. Aresu, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Italijanska republika, s tem da je ohranila v veljavi davčno ureditev, ki je bolj obremenjujoča za dividende izplačane družbam s sedežem v drugih državah članicah in v državah podpisnicah Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru od ureditve, ki velja za domače dividende, ni izpolnila obveznosti, naloženih s členoma 56 ES in 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru glede prostega pretoka kapitala med državami članicami in med državami podpisnicami zadevnega sporazuma, in obveznosti iz člena 31 tega sporazuma v zvezi s svobodo ustanavljanja v državah podpisnicah tega sporazuma;

—	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Evropska komisija se sklicuje na veljavno italijansko zakonodajo na tem področju, tudi tisto, ki izhaja iz konvencij, ki za izplačilo dividend ne-italijanskim družbam (t.i. dividende v tujino) določa bistveno manj ugodno davčno obravnavanje od tistega, ki se uporablja za izplačilo dividend italijanskim družbam (t.i. domače dividende).

Po mnenju Evropske komisije je ta ureditev – ki jo ima sicer italijanska vlada namen spremeniti – v nasprotju z načelom prostega pretoka kapitala, saj ima negativen učinek na donose in na odločitve o vlaganju družbenikov italijanskih družb, ki niso rezidenti, kar bi istočasno tem italijanskim družbam oteževalo zbiranje sredstev v tujini. Zato je treba ugotoviti očitno kršitev člena 56 ES, ki prepoveduje vsako omejitev prostega pretoka kapitala med državami članicami, in člena 50 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP), ki na enak način ureja isto svoboščino med državami podpisnicami Sporazuma.

Poleg tega, prav tako po mnenju Evropske komisije, bi ta ureditev lahko bila v nasprotju tudi s svobodo ustanavljanja, urejeno s členom 31 Sporazuma EGS, ker se lahko uporablja tudi za nadzorne deleže nad italijanskimi družbami s strani družb s sedežem v državah podpisnicah tega sporazuma, deleže za katere se usklajena davčna ureditev iz Direktive Skupnosti 90/435/EGS (1) ne uporablja.

Med postopkom za ugotavljanje kršitev je Komisija preučila obrambne trditve, ki jih je v utemeljitev navedene ureditve navedla Italijanska republika, in ocenila, da niso primerni za dosego cilja. Vendar pa je pred kratkim italijanska vlada izrazila voljo, da spremeni navedeno ureditev za njeno uskladitev s pravom Skupnosti: vložena tožba bi lahko pospešila tak reformni postopek.

(1) UL L 225, str. 6.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/18

Pritožba, ki jo je 30. novembra 2007 vložila Imagination Technologies Ltd zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 20. septembra 2007 v zadevi Imagination Technologies Ltd proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), T-461/04

(Zadeva C-542/07 P)

(2008/C 37/25)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Imagination Technologies Ltd (zastopnik: M. edenborough, Barrister)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi pritožnice:

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje.

—	izda sklep o stroških te pritožbe na Sodišče in pritožbe pritožnice na Sodišče prve stopnje.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da je prijava znamke skupnosti št. 2396075 za besedno znamko PURE DIGITAL (v nadaljevanju: prijava) ne krši niti člena 7(1)(b) niti člena 7(1)(c) Uredbe Sveta št. 40/94, ker je pridobila razlikovalni učinek od vložitve prijave. Pritožnica trdi, da je Sodišče prve stopnje napačno presodilo veljavno pravo, predvsem ker ni odločilo, da je uporaba po datumu prijave pomembna pri presoji o pridobitvi razlikovalnega učinka.

V skladu s tem naj bi Sodišče prve stopnje napačno zavrnil pritožbo. Pritožnica zato zatrjuje, da bi moralo biti tej pritožbi na Sodišče prve stopnje ugodeno in da bi morali njegovo sodbo razveljaviti. Pritožnica prav tako zahteva stroške tega pritožbenega postopka in postopka pred Sodiščem prve stopnje.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/18

Tožba, vložena 3. decembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-543/07)

(2008/C 37/26)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: M. van Beek)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija, s tem da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/73/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev, oziroma, ker o njih ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos te direktive v nacionalno pravo se je iztekel 5. oktobra 2005.

(1) UL L 269, str. 15.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 4. decembra 2007 vložilo Wojewódzki Sąd Administracyjny we Wrocławiu (Republika Poljska) – Uwe Rüffler proti Dyrektor Izby Skarbowej we Wrocławiu Ośrodek Zamiejscowy w Wałbrzychu

(Zadeva C-544/07)

(2008/C 37/27)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Wojewódzki Sąd Administracyjny we Wrocławiu

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Uwe Rüffler

Tožena stranka: Dyrektor Izby Skarbowej we Wrocławiu Ośrodek Zamiejscowy w Wałbrzychu

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člena 12(1) ter 39(1) in (2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, ki je določena v členu 27b zakona z dne 26. julija 1991 o davku na dohodek fizičnih oseb (ustawa o podatku dochodowym od osób fizycznych) in s katero je pravica, da se od dohodka fizičnih oseb odbije znesek prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, omejena na prispevke, ki se plačajo v skladu s predpisi nacionalnega prava, v položaju, v katerem rezident prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje od dohodka, ki je obdavčen na Poljskem, plačuje v drugi državi članici?

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/19

Pritožba, ki sta jo 8. decembra 2007 vložila Akzo Nobel Chemicals Ltd, Akcros Chemicals Ltd zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat), razglašeno 17. septembra 2007 v zadevi T-253/03, Akzo Nobel Chemicals Ltd in Akcros Chemicals Ltd proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva C-550/07 P)

(2008/C 37/28)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnici: Akzo Nobel Chemicals Ltd, Akcros Chemicals Ltd (zastopniki: C. Swaak, odvetnik, M. Mollica in M. van der Woude, odvetnika)

Druge stranke v postopku: Komisija Evropskih skupnosti, Council of the Bars and Law Societies of the European Union, Algemene Raad van de Nederlandse Orde van Advocaten, Association européenne des juristes d'entreprise (AEJE), American Corporate Counsel Association (ACCA) – European Chapter, International Bar Association

Predlogi pritožnic:

Pritožnici Sodišču predlagata, naj:

—	razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje z dne 17. septembra 2007 v zadevi T-253/03 v delu, v katerem je bil zavrnjen predlog, naj za komunikacijo z odvetnikom, zaposlenim v družbi Akzo Nobel, velja poklicna tajnost;

—	razglasi za nično Odločbo Komisije z dne 8. maja 2003 v delu, v katerem je bil zavrnjen predlog za vrnitev elektronskega dopisovanja z odvetnikom, zaposlenim v družbi Akzo Nobel (del listin vrste B);

—	Komisiji naloži plačilo stroškov te pritožbe in postopka pred Sodiščem prve stopnje, kolikor se je ta nanašal na predlog, zajet v tej pritožbi.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnici menita, da je Sodišče prve stopnje z zavrnitvijo tega predloga kršilo pravo Skupnosti. Zatrjujeta zlasti, da je, s tem da je strogo sledilo enostranski in dobesedni razlagi nekaterih točk sodbe AM&S Europe proti Komisiji (1):

1.	podalo napačno razlago načela poklicne tajnosti, kot je to razloženo v sodbi AM&S, in s tem kršilo načelo enakosti (oddelek B);

2.	podredno, kršilo splošni načeli varstva pravic obrambe in pravne varnosti, s tem da je zavrnilo drugačno razlago poklicne tajnosti glede na pomembne spremembe v pravnem okolju (oddelek C); in

3.	prav tako podredno, kršilo člen 5 ES (načelo dodelitve pristojnosti) in načelo nacionalne procesne avtonomije (oddelek D).

(1) Zadeva 155/79, (1982) str. 1575.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Francija) 11. decembra 2007 – Commune de Sausheim proti Pierru Azelvandru

(Zadeva C-552/07)

(2008/C 37/29)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État (Francija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Commune de Sausheim

Tožena stranka: Pierre Azelvandre

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba „kraj, kjer se bodo sproščali gensko spremenjeni organizmi“, ki v skladu s členom 19 Direktive Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (1), ne more ostati zaupen, razumeti kot katastrsko parcelo ali večje geografsko območje, ki ustreza bodisi občini na ozemlju, s katerega se izvaja sproščanje, bodisi še večjemu območju (kantonu, departmaju)?

Če bi bilo treba ta kraj razumeti tako, da določa katastrsko parcelo, ali se na podlagi člena 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki je postala Evropska skupnost, ali Direktive 2003/4/ES (2) ali splošnega načela prava Skupnosti lahko zaradi varstva javnega reda ali drugih zaupnih podatkov, varovanih z zakonom, zavrne posredovanje katastrskih podatkov o kraju sproščanja?

(1) UL L 117, str. 15.

(2) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, str. 26).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/20

Tožba, vložena 13. decembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki

(Zadeva C-556/07)

(2008/C 37/30)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Nolin in M. van Heezik)

Tožena stranka: Francoska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Francoska republika, s tem ko ni v zadostni meri preverjala, opravljala inšpekcije in nadzirala izvajanje ribolova zlasti glede prepovedi uporabe zabodnih visečih mrež za ulov določenih vrst in ko ni preverjala, ali so bili sprejeti primerni ukrepi zoper odgovorne za kršitve predpisov Skupnosti s področja uporabe zabodnih visečih mrež, ni izpolnila obveznosti iz členov 2 in 31(1) in (2), Uredbe 2847/1993 (1) ter 23(1) in (2), 24, 25(1) in (2) Uredbe 2371/2002 (2);

—	Francoski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija s tožbo toženi stranki očita, da je napačno uporabila predpise Skupnosti o ribolovu. Ta nepravilna uporaba naj bi se nanašala, prvič, na dejstvo, da francoski organi mreže vrste „thonaille“ ne štejejo za zabodno visečo mrežo, pa čeprav je „thonaille“ zaradi njenih tehničnih značilnosti taka mreža, ki je prepovedana s pravili Skupnosti. Dejstvo, da se „thonaille“ lahko pritrdi s plavajočim sidrom, naj bi bilo v tem oziru neupoštevno, ker ta pritrditev ne pomeni, da „thonaille“ ne more premikati morski tok ali veter, ampak le, da je pritrjena na plovce in uteži, da se optimizira njeno učinkovitost in da se mreža ne bi postavila vodoravno tik pod gladino.

Neizpolnitev obveznosti naj bi se, drugič, nanašala na neobstoj učinkovitega sistema kontrol, da bi se spoštovalo prepoved uporabe zabodnih visečih mrež za ulov določenih vrst, in na dejstvo, da ugotovljene kršitve ostajajo nesankcionirane. Nadzor naj bi zajemal zgolj spoštovanje nacionalne zakonodaje, ki je bolj ohlapna kot zakonodaja Skupnosti, naložene sankcije pa naj bi bile v primeru kršitev navedene zakonodaje blage in neodvračilne.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (UL L 261, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L 358, str. 59).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/21

Tožba, vložena 17. decembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-559/07)

(2008/C 37/31)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in M. van Beek, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika

Predlogi tožeče stranke:

—	ugotovi naj se, da Helenska republika, s tem ko v grškem zakoniku o civilnih in vojaških starostnih pokojninah ohranja veljavnost določb o različni starosti za upokojitev in različne zahteve na področju minimalne delovne dobe za moške in ženske, ni izpolnila obveznosti na podlagi člena 141 ES;

—	Helenski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Potem ko je Komisija preizkusila veljavne določbe grškega zakonika o civilnih in vojaških starostnih pokojninah, je ugotovila, da te določajo, da ženske pridobijo pravico do starostne pokojnine pri starosti, ki je različna od starosti za moške, in pod drugačnimi pogoji glede minimalne zahtevane delovne dobe.

Komisija v smislu sodne prakse Sodišča ugotavlja, da te starostne pokojnine, ki jih delodajalec izplača bivšemu zaposlenemu na podlagi njunega delovnega razmerja, pomenijo plačilo v smislu člena 141 ES. Poleg tega, ob upoštevanju posebnega značaja zadevnih pokojninskih sistemov, ki določajo odvisnost starostne pokojnine od trajanja zaposlitve ter od plače delavca pred njegovo upokojitvijo, so pokojninski upravičenci po mnenju Komisije „posebna kategorija delavcev“, medtem ko način financiranja in upravljanja pokojninskega sistema ni odločilni dejavnik za uporabo člena 141 ES.

Poleg tega po mnenju Komisije niso izpolnjeni pogoji uporabe člena 141(4) ES, v zvezi z določitvijo posebnih ugodnosti, da se nezadostno zastopanemu spolu omogoči opravljanje poklicne dejavnosti.

V obravnavani zadevi zadevne določbe ne dajejo prednosti odpravi težav, s katerimi se ženske lahko soočajo pri svojih poklicnih karierah, ampak nasprotno, daje prednost njihovemu umiku s trga dela.

Poleg tega navedena utemeljitev, ki temelji na nedelovanju znotraj državne uprave in prehodnih določbah, ki jih je treba zato določiti, po mnenju Komisije ni prepričljiva, ker finančne posledice, ki lahko zaradi tega nastanejo za državo članico, ne upravičujejo časovne omejitve uporabe pravil prava Skupnosti, in ker Helenska republika v bistvu ni dokazala obstoja in vsebine navedenega nedelovanja.

Komisija zato ugotavlja, da Helenska republika, s tem ko v grškem zakoniku o civilnih in vojaških starostnih pokojninah ohranja veljavnost določb o različni starosti za upokojitev in različne zahteve na področju minimalne delovne dobe za moške in ženske, ni izpolnila obveznosti na podlagi člena 141.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/22

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 5. decembra 2007 – Schering-Plough proti Komisiji in EMEA

(Zadeva T-133/03) (1)

(„Ničnostna tožba - Delna nedopustnost - Pravni interes - Brezpredmetna tožba - Ustavitev postopka“)

(2008/C 37/32)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Schering-Plough Ltd (Bruselj, Belgija) (zastopnika: G. Berrisch in P. Bogaert, odvetnika)

Toženi stranki: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. Støvlbæk in M. Shotter, zastopnika) in Evropska agencija za zdravila (EMEA) (zastopniki: najprej N. Khan, zastopnik, skupaj s C. Sherliker, solicitor, nato C. Sherliker in T. Eicke, barrister)

Intervenient v podporo tožeče stranke: Evropska federacija farmacevtske industrije in združenj (EFPIA) (Ženeva, Švica) (zastopniki: N Rampal, U. Zinsmeister in D. Waelbroeck, odvetniki)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti akta z dne 14. februarja 2003, s katerim je EMEA zavrnila t.i. spremembo „tipa I“ imena farmacevtske oblike „lyophilisat oral“„Allex 5 mg oral lyophilisate“ v „Allex Reditabs 5 mg oral lyophilisate“.

Izrek

1)	Ta sodba se v delu, v katerem je naperjena zoper Evropsko agencijo za zdravila (EMEA), zavrže kot nedopustna.

2)	O delu tožbe, ki je naperjen zoper Komisijo, ni treba odločati.

3)	EMEA nosi svoje stroške.

4)	Schering-Plough Ltd poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Komisije.

(1) UL C 171, 19.7.2003.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/22

Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 22. novembra 2007 – V proti Parlamentu

(Zadeva T-345/05 R III)

(„Začasna odredba - Preklic imunitete člana Evropskega parlamenta - Predlog za odložitev izvršitve - Neobstoj fumus boni juris“)

(2008/C 37/33)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: V (zastopniki: J. Lofthouse, C. Hayes, barristers, in M. Monan, solicitor)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopniki: H. Krück, D. Moore in M. Windisch, zastopniki)

Predmet

Predlog, ki se nanaša na ponovno obravnavo prvega in drugega predloga tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki ju je predsednik Sodišča prve stopnje zavrnil s sklepoma z dne 16. marca in 27. junija 2007 v zadevi V proti Parlamentu, T-345/05 R in T-345/05 R II, še neobjavljena v ZOdl.

Izrek

1)	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2)	Odločitev o stroških se pridrži.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/23

Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 11. oktobra 2007 – MB Immobilien proti Komisiji

(Zadeva T-120/07 R)

(„Začasna odredba - Državne pomoči v novih zveznih deželah - Obveznost vračila - Predlog za odložitev izvršitve - Nujnost - Tehtanje interesov“)

(2008/C 37/34)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: MB Immobilien Verwaltungs GmbH (Neukirch, Nemčija) (zastopnik: G. Brüggen, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: K. Gross in T. Scharf, zastopnika)

Predmet

Predlog za odložitev izvršitve Odločbe Komisije 2007/492/ES z dne 24. januarja 2007 o državni pomoči C 38/2005 (prej NN 52/2004) Nemčije za skupino Biria (UL L 183, str. 27).

Izrek

1)	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2)	Odločitev o stroških se pridrži.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/23

Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 11. decembra 2007 – FMC Chemical in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-349/07 R)

(„Začasna odredba - Direktiva 91/414/EGS - Predlog za odložitev izvršitve - Dopustnost - Neobstoj nujnosti“)

(2008/C 37/35)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: FMC Chemical SPRL (Bruselj, Belgija); Satec Handelsgesellschaft mbH (Elmshorn, Nemčija); Belchim Crop Protection NV (Londerzeel, Belgija); FMC Foret SA (Sant Cugat de Valles, Espagne); F&N Agro Slovensko spol. s.r.o. (Bratislava, Slovaška); F&N Agro Ceská republika spol. s.r.o., (Praga, Češka republika); F&N Agro Polska sp. z o.o. (Varšava, Poljska); in FMC Corp. (Filadelfija, Pensilvanija, Združene države) (Zastopnika: C. Mereu in K. Van Maldegem, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (Zastopnika: L. Parpala in B. Doherty, zastopnika)

Predmet

Predlog za odložitev izvršitve Odločbe Komisije 2007/415/ES z dne 13. junija 2007 o nevključitvi karbosulfana v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to snov (UL L 156, str. 28) do razglasitve sodbe v postopku v glavni stvari.

Izrek

1)	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2)	Odločitev o stroških se pridrži.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/23

Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 11. decembra 2007 – FMC Chemical in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-350/07 R)

(„Začasna odredba - Direktiva 91/414/EGS - Predlog za odložitev izvršitve - Dopustnost - Neobstoj nujnosti“)

(2008/C 37/36)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: FMC Chemical (Bruselj, Belgija); Arysta Lifescience SAS (Noguères, Francija); Belchim Crop Protection NV (Londerzeel, Belgija); FMC Foret, SA (Sant Cugat de Valles, Španija); F&N Agro Slovensko spol. s.r.o. (Bratislava, Slovaška); F&N Agro Ceská republika spol. s.r.o. (Praga, Češka republika); F&N Agro Polska sp. z o.o. (Varšava, Poljska); in FMC Corp. (Filadelfija, Pensilvanija, Združene države) (zastopnika: C. Mereu in K. Van Maldegem, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Parpala in B. Doherty, zastopnika)

Predmet

Predlog za odložitev izvršitve Odločbe Komisije 2007/416/ES z dne 13. junija 2007 o nevključitvi karbofurana v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (UL L 156, str. 30) do razglasitve sodbe v postopku v glavni stvari.

Izrek

1)	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2)	Odločitev o stroških se pridrži.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/24

Tožba, vložena 27. novembra 2007 – BP Aromatics proti Komisiji

(Zadeva T-429/07)

(2008/C 37/37)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: BP Aromatics (Sunbury on Thames, Združeno kraljestvo) (zastopnika: A. Renshaw in G. Bushell, Solicitors)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	izpodbijana odločba naj se razveljavi;

—	stroški naj se naložijo toženi stranki in vsem strankam, ki jim je bila dovoljena udeležba v postopku;

—	sprejmejo naj se vsi ukrepi, za katere Sodišče prve stopnje meni, da so primerni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga, da se Odločba Komisije C(2007)3202 konč. z dne 10. julija 2007, v kateri je Komisija ugotovila, da je bila državna pomoč v korist Artense (Artenius) za izgradnjo nove tovarne za proizvodnjo kemičnih proizvodov v skladu s členom 87(3)(a) ES združljiva s skupnim trgom, razglasi za nično.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe trdi, da je Komisija kršila člena 87 in 88 ES, predpise v zvezi z njunim izvajanjem, določene pravne postopke in določeno število načel prava Skupnosti, ker:

—	je narobe razložila in uporabila večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim investicijskim projektom 2002 (1), ki zahteva analizo, ki temelji na trgu EGP in ne na svetovnem trgu;

—	je z ugotovitvijo, da je upoštevni trg za prečiščeno teraftalno kislino svetovni trg, storilo očitno napako pri presoji, ker gre, kot trdi tožeča stranka, za trg na stopnji EGP;

—	je z ugotovitvijo, da je upošteven delež prodaj Artense pod 25 % storilo očitno napako pri presoji, medtem ko ta v resnici presega 25 % na temelju EGP.

Tožeča stranka trdi, da čeprav je Komisija vodila natančno in brezhibno preiskavo trga EGP za prečiščeno teraftalno kislino, pa je imela velike težave pri določitvi, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom, kar naj bi pomenilo nujen začetek formalnega postopka preiskave, skladno s členom 88(2) ES.

Tožeča stranka zatrjuje, da dejstvo, da je imela Komisija velike težave pri presoji pomoči pri predhodni preiskavi in da bi morala zato začeti formalen postopek preiskave, skladno s členom 88(2) ES, potrjuje tudi čas, ki je potekel med priglasitvijo portugalskih organov in sprejetjem izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka poleg tega trdi, da so bile njene postopkovne pravice kršene, ker Komisija ni začela formalne preiskave na podlagi člena 88(2) ES, kar bi morala storiti.

Na koncu tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila svojo obveznost obrazložitve, skladno s členom 253 ES.

(1) Obvestilo Komisije – Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim investicijskim projektom.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/24

Tožba, vložena 26. novembra 2007 – Gebr. Heller Maschinenfabrik proti UUNT – Fernández Martinez (HELLER)

(Zadeva T-431/07)

(2008/C 37/38)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Gebr. Heller Maschinenfabrik GmbH (Nürtingen, Nemčija) (zastopnika: W. Kessler in S. Baur, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Manuel Fernández Martinez (Alicante, Španija)

Predlogi tožeče stranke

—	naj se razveljavi odločba drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 11. septembra 2007 v zadevi R 974/2006-2;

—	naj se zavrne ugovor ugovarjajoče stranke Manuela Fernándeza Martineza pred drugim odborom za pritožbe;

—	naj se plačilo vseh stroškov in taks postopka pred oddelkom za ugovore in odborom za pritožbe UUNT ter tega postopka naloži ugovarjajoči stranki Manuelu Fernándezu Martinezu.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka HELLER za proizvode in storitve iz razredov 7, 37 in 40 (prijava št. 3 306 602).

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Manuel Fernández Martinez.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Španska figurativna znamka „HELLER“ za proizvode iz razreda 7 (št. 2 520 584).

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru in zavrnitev prijave.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), saj med spornima znamkama ni verjetnosti zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/25

Tožba, vložena 28. novembra 2007 – Volvo Trademark Holding proti UUNT – Grebenshikova (SOLVO)

(Zadeva T-434/07)

(2008/C 37/39)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Volvo Trademark Holding AB (Gothenburg, Švedska) (zastopniki: T. Dolde, V. von Bomhard in A. Renck, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Elena Grebenshikova (St. Petersburg, Rusija)

Predlogi tožeče stranke

—	razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 2. avgusta 2007 v zadevi št. R 1240/2006-2; in

—	naložitev plačila stroškov postopka toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Elena Grebenshikova

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka „SOLVO“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 39 in 42 – prijava št. 3 555 422

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Skupnostna in nacionalna besedna in figurativna znamka „VOLVO“, med drugim za proizvode in storitve iz razredov 9 in 42

Odločba oddelka za ugovore: Zavrnitev ugovora v celoti

Odločba odbora za pritožbe: Pritožba se zavrne

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) in (5) Uredbe Sveta št. 40/94, ker so zadevne znamke vidno in glasovno podobne in ker odbor za pritožbe ni upošteval vseh upoštevnih faktorjev in enakosti zadevnih proizvodov, ter ugleda VOLVA.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/25

Tožba, vložena 29. novembra 2007 – New Look proti UUNT (NEW LOOK)

(Zadeva T-435/07)

(2008/C 37/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: New Look Ltd (Weymouth, Združeno kraljestvo) (zastopniki: S. Malynicz, Barrister, M. Blair in K. Gilbert, Solicitors)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe z dne 3. septembra 2007 v zadevi R 670/2007-2 naj se razveljavi.

—	Urad naj nosi svoje stroške in plača stroške tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „NEW LOOK“ za proizvode in storitve iz razredov 3, 9, 14, 16, 18, 25, 26 in 35 – prijava št. 2 932 606.

Odločba preizkuševalca: Zavrnitev prijave.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(3) Uredbe Sveta št. 40/94, ker je odbor za pritožbe i) napačno zahteval od tožeče stranke, da dokaže pridobljeni razlikovalni učinek v državi članici, ki ni Združeno kraljestvo ali Irska, ii) napačno odločil, da dokazi tožeče stranke o uporabi „NEW LOOK“ v stilski obliki ali skupaj z razlikovalnim sredstvom ni moglo dati znamki razlikovalnega učinka in iii) ni dal dovolj teže dokazom tožeče stranke o uporabi v Združenem kraljestvu in na Irskem.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/26

Tožba, vložena 30. novembra 2007 – Spa Monopole proti UUNT – De Francesco Import (SpagO)

(Zadeva T-438/07)

(2008/C 37/41)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Spa Monopole, compagnie fermière de Spa SA/NV (Spa, Belgija) (zastopniki: L. de Brouwer, E. Cornu, E. De Gryse in D. Moreau, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: De Francesco Import GmbH (Nürnberg, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 13. septembra 2007 v zadevi R 1285/2006-2 naj se razveljavi in

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: De Francesco Import GmbH.

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „SpagO“ za proizvode iz razreda 33 – prijava št. 2320844.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Znamke Skupnosti, nacionalne in mednarodne besedne in figurativne znamke „SPA“, „SPA Citron“ in „SPA Orange“ za proizvode iz razreda 32.

Odločba oddelka za ugovore: Ugovoru se v celoti ugodi.

Odločba odbora za pritožbe: Razveljavitev odločbe oddelka za ugovore in zavrnitev ugovora.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(5) Uredbe Sveta št. 40/94, ker naj bi odbor za pritožbe podcenjeval ugled znamke SPA v Beneluksu in ker naj ne bi zadostno upošteval:

—	zvočnih in vizualnih podobnosti med zadevnimi blagovnimi znamkami;

—	dejstva, da bi uporaba blagovne znamke „SpagO“ za alkoholne pijače škodovala ugledu mineralne vode „SPA“, ki je svoj ugled zgradila na svoji visoki kakovosti, čistosti in ugodnih učinkih na zdravje;

—	dejstva, da bi uporaba znamke „SpagO“ za pijače brez upravičenega razloga izkoristila ugled blagovne znamke „SPA“ in njene podobe kakovosti in čistosti.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/26

Tožba, vložena 4. decembra 2007 – Coats Holdings proti Komisiji

(Zadeva T-439/07)

(2008/C 37/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Coats Holdings Ltd (zastopnika: W. Sibree in C. Jeffs, Solicitors)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Člena 1(4) in 2(4) odločbe naj se razglasita za nična, kolikor se nanašata na družbo Coats;

—	podredno naj se razveljavi ali zmanjša globa, naložena družbi Coats s členom 2(4) te odločbe; in

—	Komisiji naj se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila družba Coats.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga, naj se za nično razglasi Odločba Komisije C(2007)4257 konč. z dne 19. septembra 2007 v zadevi COMP/E 139. 168 – PO/Galanterija: zadrge, v kateri je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka skupaj z drugimi podjetji kršila člen 81 ES, s tem da so med drugim izmenjavali podatke o cenah, določali minimalne cene in razdeljevali trge.

V podporo svoji tožbi tožeča stranka navaja, da je Komisija očitno napačno presodila dokaze kot celoto. Tožeča stranka meni, da Komisija ni v zadostni meri dokazala, da je bila med januarjem 1977 in julijem 1998 stranka dvostranskega sporazuma o razdelitvi trgov z družbo Prym.

Podredno tožeča stranka navaja, da Komisija ni dokazala, da se je kakršna koli kršitev nadaljevala po 19. septembru 1997 oziroma da je v času do 15. julija 1998 obstajala kakršna koli nadaljevana kršitev, na podlagi katere bi Komisija tožeči stranki upravičeno naložila globo za dobo 21 let in pol.

Poleg tega tožeča stranka podredno zatrjuje, da je Komisija kršila njeno pravico iz člena 6(3)(d) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na podlagi katere lahko v kazenskem postopku zaslišuje ali zahteva zaslišanje obremenilnih prič.

Končno tožeča stranka podredno navaja, da je Komisija storila napako, s tem da je mehanično uporabila množitelj 215 % osnovnega zneska globe za dobo 21 let in pol, namesto da bi v skladu z veljavnimi smernicami za določanje globe uporabila prosto presojo.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/27

Tožba, vložena 29. novembra 2007 – Ryanair proti Komisiji

(Zadeva T-441/07)

(2008/C 37/43)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ryanair Ltd (Dublin, Irska) (zastopnik: E. Vahida, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

V skladu s členom 232 ES naj se ugotovi, da je Komisija, s tem da ni oblikovala svojega stališča do pritožbe tožeče stranke, ki je bila pri Komisiji vložena 3. novembra 2005 in ki ji je sledil pisni poziv za ukrepanje z dne 2. avgusta 2007, opustila ukrepanje na podlagi svojih obveznosti iz Pogodbe ES;

—

Komisiji naj se naloži, da plača vse nastale stroške, vključno s stroški tožeče stranke, ki so ji nastali v postopku, tudi če bo Komisija po vložitvi tožbe ukrepala, zaradi česar po mnenju Sodišča prve stopnje ne bo več treba sprejeti odločitve, ali če Sodišče prve stopnje tožbo zavrže kot nedopustno; in

—	Sodišče prve stopnje naj sprejme take nadaljnje ukrepe, za katere meni, da so primerni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Glavni tožbeni razlog je, da naj Komisija ne bi skrbno in nepristransko preučila pritožbe tožeče stranke o domnevni podelitvi nezakonite pomoči v obliki prednosti, ki naj bi jih italijanska država dala družbi Volare z odpisom okoli 20 milijonov eurov dolga družbe Volare do italijanskih letališč in z znižanjem letaliških stroškov in stroškov goriva. Tožeča stranka alternativno in subsidiarno trdi, da Komisija ni oblikovala svojega stališča do pritožbe tožeče stranke glede diskriminacije, ki nasprotuje konkurenci, in zato do kršitve člena 82 ES.

Tožeča stranka trdi, da ukrepi, ki so predmet njene pritožbe, pomenijo državno pomoč, saj naj bi izpolnjevali pogoje iz člena 87(1) ES. Tožeča stranka nadalje navaja, da če Sodišče prve stopnje ugotovi, da nekatere od prednosti, dane družbi Volare, niso državne pomoči, ker bi italijanska letališča svoje stroške lahko samostojno določila, tožeča stranka trdi, da bi take prednosti pomenile diskriminacijo, ki nasprotuje konkurenci, in ki jo ne bi bilo mogoče upravičiti z objektivnimi razlogi in bi tako kršila člen 82 ES.

Tožeča stranka nadalje trdi, da je Komisija na podlagi določb Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) in Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 (2) imela obveznost, da pazljivo preuči dokaze o dejanskem in pravnem stanju, ki jih je navedel pritožnik, da bi v razumnem času odločila, ali naj sproži postopek za ugotovitev kršitve ali naj pritožbo zavrne. Komisija po prejemu pritožbe ni sprejela nobene odločbe, s katero bi kršitev potrdila ali s katero bi pritožbo zavrnila potem, ko bi tožeči stranki na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 773/2004 poslala sporočilo, ali sprejela obrazložene odločbe, s katero bi odločila, da pritožbe ne bo obravnavala zaradi neobstoja interesa Skupnosti.

Tožeča stranka zato zatrjuje, da je obstajala prima facie kršitev konkurenčnega prava in da bi Komisija do te ugotovitve morala priti v manj kot 21 mesecih ter temu ustrezno sprožiti postopek. Trajanje opustitve ukrepanja Komisije je torej preseglo razumne meje.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (Besedilo velja za EGP.) (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Besedilo velja za EGP) (UL L 123, str. 18).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/28

Tožba, vložena 30. novembra 2007 – Ryanair proti Komisiji

(Zadeva T-442/07)

(2008/C 37/44)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ryanair Ltd (Dublin, Irska) (zastopnik: E. Vahida, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Ugotovi naj se, da Komisija ni oblikovala svojega stališča do pritožb tožeče stranke z dne 3. novembra in 13. decembra 2005, 16. junija in 10. novembra 2006 in do pisnega poziva za ukrepanje z dne 2. avgusta 2007 na podlagi svojih obveznosti iz Pogodbe ES, zlasti iz člena 232 ES;

—

—	Sodišče prve stopnje naj sprejme take nadaljnje ukrepe, za katere meni, da so primerni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka je s to tožbo sprožila postopek iz člena 232 ES, v kateri trdi, da Komisija ni oblikovala svojega stališča v zvezi s pritožbami, ki so bile vložene 3. novembra 2005, 13. decembra 2005, 16. junija 2006 in 10. novembra 2006 in ki jim je sledil pisni poziv za ukrepanje z dne 2. avgusta 2007.

Glavni tožbeni razlog je, da naj Komisija ne bi skrbno in nepristransko preučila pritožb tožeče stranke o domnevni podelitvi nezakonite pomoči v obliki prednosti, ki naj bi jih italijanska država dala letalskim družbam Alitalia, Air One in Meridiana. Tožeča stranka alternativno in subsidiarno trdi, da Komisija ni oblikovala svojega stališča do pritožb tožeče stranke glede diskriminacije, ki nasprotuje konkurenci, in zato do kršitve člena 82 ES.

Tožeča stranka trdi, da ukrepi, ki jih je mogoče pripisati italijanski državi in ki so predmet njene pritožbe, in sicer (i) izplačilo pomoči družbi Alitalia kot „nadomestilo za 11. september“, (ii) ugodni pogoji prenosa družbe Alitalia Servizi na družbo Fintecna, (iii) dejstvo, da italijanska država ni zahtevala plačila dolgov, ki jih družba Alitalia dolguje italijanskim letališčem, (iv) javno financiranje odpravnin za odpuščene delavce družbe Alitalia, (v) popust na stroške goriva, (vi) znižanje letaliških stroškov na italijanskih letališčih, (vii) prehod več kot 100 delavcev družbe Alitalia na družbi Meridiana in Air One in (viii) diskriminatorne omejitve poslovanja tožeče stranke na regionalnih letališčih, vključno z letališčem Ciampino, zanjo pomenijo izgubljeni dobiček, nekateri zadevni ukrepi pa so zlasti ugodni za družbo Alitalia ter za družbi Air One in Meridiana. Tožeča stranka meni, da ti ukrepi pomenijo državno pomoč, saj izpolnjujejo vse pogoje iz člena 87(1) ES.

Tožeča stranka alternativno in subsidiarno, trdi, da to, da italijanska letališča niso izterjala plačila dolgov od družbe Alitalia, znižanje letaliških stroškov na italijanskih letališčih, popusti na stroške goriva in diskriminatorne omejitve poslovanja tožeče stranke na regionalnih letališčih pomenijo kršitev konkurenčnega prava. Tožeča stranka navaja, da če Sodišče prve stopnje ugotovi, da nekatere od prednosti, dane družbam Alitalia, Air One in Meridiana, niso državne pomoči, ker so italijanska letališča in dobavitelji goriva, ki so podelili zgoraj navedene prednosti, ravnali samostojno, bi take prednosti pomenile diskriminacijo, ki nasprotuje konkurenci, in ki jo ne bi bilo mogoče upravičiti z objektivnimi razlogi in bi tako kršila člen 82 ES.

Tožeča stranka poleg tega zatrjuje, da ima za tako pritožbo pravni interes tako kot uporabnica letaliških storitev in letalskega goriva kot konkurentka družb Alitalia, Air One and Meridiana.

Tožeča stranka nadalje trdi, da je bila Komisija dolžna ukrepati v skladu z določbami uredb Sveta št. 659/1999 (1) in št. 1/2003 (2) ter Uredbe Komisije št. 773/2004 (3). Komisija pa po prejemu pritožb ni ukrepala, prav tako pa ni oblikovala stališča po prejemu pisnega poziva za ukrepanje.

Tožeča stranka zato zatrjuje, da je obstajala prima facie kršitev konkurenčnega prava in da nerazumno dolgo obdobje od 9 do 21 mesecev, ki je preteklo od takrat, ko je Komisija prejela pisni poziv za ukrepanje, do takrat, ko ni ukrepala, pomeni opustitev ukrepanja v smislu člena 232 ES.

(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (Besedilo velja za EGP) (UL L 1, str. 1).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Besedilo velja za EGP) (UL L 123, str. 18).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/29

Tožba, vložena 5. decembra 2007 – Centre de Promotion de l'Emploi par la Micro-Entreprise proti Komisiji

(Zadeva T-444/07)

(2008/C 37/45)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Centre de Promotion de l'Emploi par la Micro-Entreprise (CPEM) (Marseille, Francija) (zastopnica: C. Bonnefoi, odvetnica)

Tožena stranka: Komisija evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	razglasitev ničnosti odločbe Komisije št. C(2007)4645 z dne 4. oktobra 2007 o ukinitvi pomoči, ki jo je Evropski socialni sklad (ESS) dodelil z odločbo št. C(1999)2645 z dne 17. avgusta 1999 za financiranje ESS finančne pomoči v Franciji (MPEC);

—	priznanje pravice do odškodnine za javni napad na ugled organa, ki deluje v okviru naloge javnega interesa (ocenjena na 100 000 eurov);

—	priznanje pravice do posamičnih odškodnin „simboličnega eura“ zaposlenim na MPEC za ogrožanje njihovega nemotenega dela (ogrožanje prihodnosti njihove strukture zaposlovanja in s tem njihove zaposlitve, ker bi plačilo milijona eurov pomenilo zaprtje MPEC in MSD);

—	povrnitev stroškov odvetnika in pravne pomoči, ki so bili potrebni in za katere se lahko predložijo dokazila.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo zahteva, da se razglasi ničnost odločbe Komisije št. C(2007)4645 z dne 4. oktobra 2007, s katero je bila na podlagi Poročila OLAF ukinjena pomoč, ki jo je Evropski socialni sklad (1) dodelil za financiranje v obliki splošne finančne pomoči pilotnemu projektu, ki ga je izvajala tožeča stranka.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dve skupini tožbenih razlogov, prvi so v zvezi z načinom, kako je OLAF vodil preiskavo in zaslišanje, na podlagi katerih je bila izdana izpodbijana odločba, ter izhajajo iz kršitve pravic do obrambe; drugi tožbeni razlogi pa se nanašajo na temelj izpodbijane odločbe.

Na drugi strani tožeča stranka navaja, da naj bi način zasliševanja, ki ga je izvedel OLAF, kršil več načel prava Skupnosti in nepristranske preiskave, kot je načelo domneve nedolžnosti in pravice biti seznanjen z dejansko in natančno vsebino obtožb v pritožbah, ki so podlaga za ta postopek. Poleg tega poudarja, da naj bi OLAF pomešal postopke, predvidene z Uredbo št. 2185/96 (2) s postopki v zvezi z zaslišanji na podlagi Uredbe št. 2988/95 (3). Na drugi strani tožeča stranka očita OLAF-u, da je svoje ugotovitve oprl na različne in spremenjujoče izdaje „Promocijski vodnik“.

Tožeča stranka glede temelja očita Komisiji, da je svojo odločitev utemeljila z ugotovitvami Poročila OLAF, ki naj bi hudo kršilo pojme francoskega prava „neprofitnih organizacij“ in „dajanja na voljo“. Poleg tega navaja, da naj bi OLAF tožeči stranki odrekel premoč „Promocijskega vodnika“ glede na vsebino uredbe Skupnosti. Zatrjuje tudi, da naj bi bila Komisija seznanjena in naj bi celo dovolila ravnanja, ki jih OLAF očita tožeči stranki, in ki so bila navedena v izpodbijani odločbi. Tožeča stranka nazadnje navaja tožbeni razlog, da se v tem primeru ne uporabi in ni mogoče uveljavljati Uredbe št. 1605/2002 (4), na kateri naj bi temeljil del utemeljitve OLAF-a in izpodbijane odločbe.

(1) Odločba Komisije št. C(1999)2645 z dne 17. avgusta 1999, spremenjena z odločbo št. C(2001)2144 z dne 18. septembra 2001.

(2) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(3) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(4) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/30

Tožba, vložena 7. decembra 2007 – Berning & Söhne proti Komisiji

(Zadeva T-445/07)

(2008/C 37/46)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Berning & Söhne GmbH & Co. KG (Wuppertal, Nemčija) (zastopnika: P. Niggemann in K. Gaßner, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 19. septembra 2007 (COMP/E-1/39.168 – galanterija: zadrge C (2007) 4257);

—	podredno, zmanjšanje globe naložene tožeči stranki v izpodbijani odločbi na simboličen znesek ali vsekakor na primeren način;

—	naložitev stroškov postopka toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije z dne 19. septembra 2007, C (2007) 4257 konč., zadeva COMP/E-1/39.168 – galanterija: zadrge. Z izpodbijano odločbo je bila tožeči stranki in drugim podjetjem naložena globa zaradi kršitve člena 81 ES. Komisija meni, da je tožeča stranka sodelovala pri usklajevanju povečanja cen in pri izmenjavi zaupnih informacij o cenah in izvajanj povečanja cen na trgih „ostalih zadrg“ in nastavitvenih strojev.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja štiri tožbene razloge.

Na prvem mestu navaja, da je z izpodbijano odločbo kršena njena pravica do zaslišanja, ker naj ne bi imela možnosti, da poda mnenje v zvezi z vrsto srečanj v okviru tako imenovanega „Baselskega kroga“ in „Wuppertalskega kroga“ na katera Komisija opira svoj očitek glede usklajevanja povečanja cen in izmenjave zaupnih informacij o cenah in izvajanj povečanja cen.

Na drugem mestu navaja, da so očitki glede kršitve v zvezi z omejevalnim sporazumom zastarali, ker se tožeča stranka že spomladi leta 1997 ni več udeležila na „Baselskega kroga“ in „Wuppertalskega kroga“.

Nadalje tožeča stranka navaja, da ni prišlo do nobene kršitve člena 81(1) ES, saj naj Komisija ne bi predložila potrebnega dokaza o udeležbi tožeče stranke pri morebitnem sporazumu.

Nazadnje tožeča stranka trdi, da je izračun globe očitno nepravilen. V zvezi s tem navaja predvsem nepravilnost ugotovitev tožene stranke v zvezi s trajanjem domnevne kršitve s strani tožeče stranke in težo same kršitve ter nesorazmerno višino naložene globe.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/30

Tožba, vložena 7. decembra 2007 – Royal Appliance International proti UUNT – BSH Bosch und Siemens Hausgeräte (Centrixx)

(Zadeva T-446/07)

(2008/C 37/47)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Royal Appliance International GmbH (Hilden, Nemčija) (zastopnika: K.-J. Michaeli in M. Schork, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: BSH Bosch und Siemens Hausgeräte GmbH (München, Nemčija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje z dne 3. oktobra 2007 v zadevi R 572/2006-4 naj se razveljavi;

—	toženemu Uradu naj se naloži plačilo stroškov tožeče stranke in postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „Centrixx“ za proizvode iz razreda 7 (prijava št. 3 016 227).

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: BSH Bosch und Siemens Hausgeräte GmbH.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Nemška besedna znamka „sensixx“ za proizvode iz razreda 7 (št. 30 244 090).

Odločba oddelka za ugovore: Zavrnitev ugovora.

Odločba odbora za pritožbe: Razveljavitev odločbe oddelka za ugovore in zavrnitev prijave znamke.

Tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), ker naj bi odbor za pritožbe napačno uporabil načela v zvezi s preverjanjem verjetnosti zmede, ki sta jih razvili sodišči Skupnosti v sodni praksi.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/31

Tožba, vložena 5. decembra 2007 – Scovill Fasteners proti Komisiji

(Zadeva T-447/07)

(2008/C 37/48)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Scovill Fasteners, Inc. (Clarkesville, Združene države) (zastopnik: O. Dugardyn, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Za nično naj se razglasi Odločba Komisije z dne 19. septembra 2007 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES (zadeva COMP/E 139.168 – PO/Galanterija: zadrge);

—	podredno naj se razveljavi ali zmanjša globa, naložena tožeči stranki;

—	Komisiji naj se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga, naj se za nično razglasi Odločba Komisije C(2007)4257 konč. z dne 19. septembra 2007 v zadevi COMP/E 139.168 – PO/Galanterija: zadrge, v kateri je Komisija ugotovila, da je odvisna družba tožeče stranke skupaj z drugimi podjetji kršila člen 81 ES, s tem da so se sporazumeli za usklajena povišanja cen in izmenjevali zaupne podatke o cenah in izvajanju njihovih povišanj.

V podporo svoji tožbi tožeča stranka navaja, da je Komisija napačno zaključila, da tvori z odvisno družbo enoten gospodarski subjekt, ter da ne bi smela biti solidarno odgovorna za plačilo globe, ki je bila zaradi domnevnih kršitev naložena odvisni družbi.

Poleg tega tožeča stranka zatrjuje, da Komisija ni v zadostni meri dokazala, da je njena odvisna družba sodelovala v kartelu po letu 1997.

Podredno tožeča stranka navaja, da:

—	je Komisija očitno napačno izračunala globo;

—	pri presoji trajanja in resnosti kršitev Komisija ni upoštevala vseh upoštevnih okoliščin; in da

—	ni ocenila olajševalnih okoliščin, kot je manjša vloga, ki jo je imela odvisna družba tožeče stranke.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/31

Tožba, vložena 3. decembra 2007 – Rotter proti UUNT (EU-BRUZZEL)

(Zadeva T-449/07)

(2008/C 37/49)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Thomas Rotter (München, Nemčija) (zastopnik: M. Müller, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	naj se razveljavi odločba R 1415/2006-4 četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 27. septembra 2007;

—	naj se plačilo stroškov, vključno s stroški, nastalimi v pritožbenem postopku, naloži UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Tridimenzionalna znamka „EU-BRUZZEL“ za proizvode in storitve iz razredov 29, 30 in 43 (prijava št. 4 346 185).

Odločba preizkuševalca: Delna zavrnitev prijave.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), ker ima prijavljena znamka glede na mesne izdelke, ki so še sporni, razlikovalni učinek.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/32

Tožba, vložena 3. decembra 2007 – Harwin International proti UUNT – Cuadrado (Pickwick)

(Zadeva T-450/07)

(2008/C 37/50)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Harwin International LLC (Albany, Združene države) (zastopnik: D. Przedborski, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Cuadrado SA (Paterna, Španija)

Predlogi tožeče stranke

—	odločba drugega odbora za pritožbe UUNT v zadevi R 1245/2006-2 z dne 10. septembra 2007 naj se razveljavi;

—	toženi stranki in Cuadrado SA naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: Figurativna znamka, ki vsebuje besedne elemente „PICKWICK COLOUR GROUP“ za proizvode in storitve iz razreda 25 – prijava št. 826669.

Imetnik znamke Skupnosti: Harwin International LLC

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: Cuadrado SA

Pravica iz znamke, ki jo ima stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti: Prejšnja nacionalna besedna znamka „PICK OUIC, CUADRADO SA, VALENCIA“ in figurativna znamka, ki vsebuje besedna elementa „Pick Ouic“ za proizvode iz razreda 25.

Odločba oddelka za izbris: Razglasitev ničnosti znamke v celoti.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev členov 8(1)(b) in 56(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94.

Tožeča stranka zatrjuje, da ugotovitev odbora za pritožbe, da oddelek za izbris ni preučil dokaza, ki ga je vložila družba Cuadrado, ni pravilna in da je v nasprotju z zakonom. Navaja tudi, da med zadevnima znamkama ne obstaja verjetnost zmede.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/32

Tožba, vložena 10. decembra 2007 – WellBiz proti UUNT – Wild (WELLBIZ)

(Zadeva T-451/07)

(2008/C 37/51)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: WellBiz Verein, WellBiz Association (Eschen, Lihtenštajn) (zastopnik: M. Schnetzer, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Rudolf Wild GmbH & Co. KG (Eppelhein, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	odločba prvega odbora za pritožbe z dne 2. oktobra 2007 v zadevi R 1575/2006-1 naj se razveljavi;

—	ugovor stranke, ki je ugovarjala, z dne 9. marca 2007 št. B 809 394 naj se zavrne;

—	toženemu Uradu in stranki, ki je ugovarjala, naj se naložijo stroški tega postopka ter postopkov pred oddelkom za ugovore in odborom za pritožbe pri UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „WELLBIZ“ za storitve iz razredov 35 in 41 (prijava št. 3 844 479).

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Rudolf Wild GmbH & Co. KG.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Besedna znamka „WILD.BIZ“ za storitve iz razredov 38, 41 in 42 (znamka Skupnosti št. 2 225 175), pri čemer se je ugovor nanašal na del storitev iz razreda 41.

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru glede vseh izpodbijanih storitev iz razreda 41.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), ker naj bi bili nasprotujoči si znamki slišno, vidno in pomensko različni in ker naj prepoznavnost znamke, navajane v ugovoru, ne bi bila posebej visoka in naj torej znamka ne bi imela velikega razlikovalnega učinka.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str.1).

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/33

Tožba, vložena 11. decembra 2007 – Dylog Italia proti UUNT – GSI Office Management (IP Manager)

(Zadeva T-453/07)

(2008/C 37/52)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Dylog Italia SpA (Torino, Italija) (zastopnik: A. Ruo, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: GSI Office Management GmbH (Planegg, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba prvega odbora za pritožbe v zadevi R982/2005-4 z dne 27. septembra 2007 naj se razveljavi v delu, v katerem je odbor za pritožbe ugotovil, da ne obstaja verjetnost zmede v zvezi z vsemi storitvami, za katere je bila zahtevana registracija, iz razredov 35, 38 in storitvami iz razreda 42, za katere je bilo ugotovljeno, da so podobne proizvodom, ki jih pokriva prejšnja italijanska znamka; in podredno

—	izpodbijana odločba naj se razveljavi v delu, v katerem je odbor za pritožbe ugotovil, da ne obstaja verjetnost zmede v zvezi s storitvami iz razreda 38 in storitvami iz razreda 42, za katere je bilo ugotovljeno, da so podobne proizvodom, ki jih pokriva prejšnja italijanska znamka;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) naj se naloži plačilo stroškov tožeče stranke v skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: GSI Office Management GmbH

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka Skupnosti „IP MANAGER“ za storitve iz razredov 35, 36, 38, 41 in 42 – prijava št. 2 177 277.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Prejšnje nacionalne in mednarodne besedne znamke „MANAGER“ za proizvode iz razredov 9, 16, 35, 37, 39, 41 in 42 in nacionalna besedna znamka „HOTEL MANAGER“ za proizvode in storitve iz razredov 9 in 42.

Odločba oddelka za ugovore: Ugovor se v celoti zavrne.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/34

Sodba Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 7. novembra 2007 – Hinderyckx proti Svetu

(Zadeva F-57/06) (1)

(Uradniki - Napredovanje - Napredovalno obdobje 2005 - Nevpis na seznam uradnikov, ki so napredovali - Kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov - Primerjalna ocena uspešnosti - Ocenjevalna poročila različnih institucij)

(2008/C 37/55)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Jacques Hinderyckx (Bruselj, Belgija) (zastopnik: J. Martin, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Simm in M. Bauer, zastopnika)

Predmet zadeve

Na eni strani razglasitev ničnosti odločbe o nenapredovanju tožeče stranke v naziv B*8 v napredovalnem obdobju 2005 in na drugi strani odškodninski zahtevek.

Izrek sodbe

1)	Tožba se zavrne.

2)	Svet Evropske unije nosi svoje stroške in tretjino stroškov J. Hinderyckxa.

3)	J. Hinderyckx nosi dve tretjini svojih stroškov.

(1) UL C 178, 29.7.2006, str. 34.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/34

Tožba, vložena 29. avgusta 2007 – Domínguez Gonzáles proti Komisiji

(Zadeva F-88/07)

(2008/C 37/56)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Juan Luís Domínguez González (Girona, Španija) (zastopnik: R. Nicolazzi Angelats, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Toženi stranki naj se naloži, da tožeči stranki plača znesek 20 310,68 eurov iz naslova odškodnine za povzročeno škodo, ki ne zajema premoženjske in nepremoženjske škode, ter stroške tožbe.

—	Toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet te tožbe je odškodnina za škodo, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka zaradi odločbe Komisije z dne 20. julija 1999 o odpovedi pogodbe, ki jo je tožeča stranka sklenila z Generalnim direktoratom za humanitarno pomoč (ECHO) 1. julija 1999 po opravljenem zdravniškem pregledu, ki je bil določen v tej pogodbi.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe trdi predvsem:

—

da je odpoved pogodbe temeljila na oceni njegovih zdravstvenih težav, pri kateri niso bili upoštevani novejši pregledi in zato ni bilo upoštevano njegovo dejansko zdravstveno stanje,več dopisov, ki so bili naslovljeni na odgovorne osebe ECHO, v katerih je zahteval naj popravijo zgoraj navedeno napako,

—	da je Komisija kršila pogodbena pravila o tem, da pogodba začne veljati šele, ko je zdravstveno stanje zaposlenega ocenjeno pozitivno,

—	da je bila kršena njegova pravica do obrambe.

9.2.2008

Uradni list Evropske unije

C 37/35

Tožba, vložena 30. oktobra 2007 – Smadja proti Komisiji

(Zadeva F-135/07)

(2008/C 37/57)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Daniele Smadja (New Delhi, Indija) (Zastopnik: E. Boigelot, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o imenovanju tožeče stranke, uradnika, ki je bil sprva razporejen v naziv A*15, plačilni razred 4, v delu, v katerem po njegovem ponovnem imenovanju na mesto direktorja Direkcije RELEX.B, po razglasitvi ničnosti prvega imenovanja, določa njegovo razporeditev v naziv A*15, plačilni razred 1. Zahtevek za povrnitev nematerialne in materialne škode.

Predlogi tožeče stranke

—

razglasiti ničnost akta o imenovanju tožeče stranke z dne 21. decembra 2006, v delu v katerem jo kot direktorja razporeja v naziv A*15, plačilni razred 1, in določa za datum razporeditve v plačilni razred iz naslova delovne dobe 1. november 2005 po njenem ponovnem imenovanju 15. novembra 2005 na mesto direktorja Direkcije RELEX.B „Multilateralni odnosi in človekove pravice“, zaradi razglasitve ničnosti njenega prvega imenovanja na isto mesto s sodbo Sodišča prve stopnje z dne 29. septembra 2005 v zadevi Napoli Buzzanca proti Komisiji, T-218/02;

—	naložiti toženi stranki plačilo 25 000 eurov zaradi nematerialne in materialne škode in zaradi škodovanja karieri tožeče stranke;

—	naložiti tožeči stranki plačilo stroškov.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 37

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 51 9. februar 2008

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Sodišče
2008/C 037/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije UL C 22, 26.1.2008	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2008/C 037/02	Zadeva C-481/07 P: Pritožba, ki jo je vložila SELEX Sistemi Integrati SpA, nekdanja Alenia Marconi Systems SpA 2. novembra 2007 zoper sklep Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 29. avgusta 2007 v zadevi SELEX Sistemi Integrati SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-186/05	2

2008/C 037/03	Zadeva C-496/07: Tožba, vložena 14. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Češki Republiki	3

2008/C 037/04	Zadeva C-500/07 P: Pritožba, ki jo je vložila Territorio Energia Ambiente SpA (TEA) 19. novembra 2007 zoper sklep Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 17. septembra 2007 v zadevi, Territorio Energia Ambiente SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-175/07	3

2008/C 037/05	Zadeva C-501/07 P: Pritožba, ki jo je vložila S.A.BA.R. SpA 19. novembra 2007 zoper sklep Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 17. septembra 2007 v zadevi S.A.BA.R. SpA proti Komisiji evropskih skupnosti, T-176/07	4

2008/C 037/06	Zadeva C-505/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 19. novembra 2007 vložilo Tribunal Supremo (Španija) – Compañía Española de Comercialización de Aceite, SA, proti Asociación Española de la Industria y Comercio Exportador de Aceite de Oliva (ASOLIVA), Asociación Nacional de Industriales Envasadores y Refinadores de Aceites Comestibles (ANIERAC) in Administración del Estado	5

2008/C 037/07	Zadeva C-506/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 20. novembra 2007 vložilo Audiencia Provincial de La Coruña (Španija) – Lubricantes y Carburantes Galaicos, S. L. (Lubricarga) proti Petrogal Española S.A., sedaj GALP Energía España SAU	6

2008/C 037/08	Zadeva C-509/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Bergamo (Italija) 21. novembra 2007 – Luigi Scarpelli proti NEOS Banca SpA	7

2008/C 037/09	Zadeva C-516/07: Tožba, vložena 22. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji	8

2008/C 037/10	Zadeva C-518/07: Tožba, vložena 22. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji	8

2008/C 037/11	Zadeva C-519/07 P: Pritožba, ki jo je 22. novembra 2007 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča prve stopnje, razglašeno 12. septembra 2007 v zadevi Koninklijke Friesland Foods NV (nekdanja Friesland Coberco Dairy Foods Holding NV) proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-348/03	9

2008/C 037/12	Zadeva C-521/07: Tožba, vložena 23. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski	10

2008/C 037/13	Zadeva C-522/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 22. novembra 2007 vložilo Finanzgericht Düsseldorf (Nemčija) – Dinter GmbH proti Hauptzollamt Düsseldorf	10

2008/C 037/14	Zadeva C-524/07: Tožba, vložena 26. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji	11

2008/C 037/15	Zadeva C-525/07 P: Pritožba, ki jo je vložil Philippe Combescot 27. novembra 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 12. septembra 2007 v zadevi Combescot proti Komisiji, T-249/04	12

2008/C 037/16	Zadeva C-526/07 P: Pritožba, ki jo je vložil Philippe Combescot 27. novembra 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 12. septembra 2007 v zadevi Combescot proti Komisiji, T-250/04	12

2008/C 037/17	Zadeva C-529/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 28. novembra 2007 – Chocoladefabriken Lindt & Sprüngli AG proti Franz Hauswirth GmbH	13

2008/C 037/18	Zadeva C-530/07: Tožba, vložena 29. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki	14

2008/C 037/19	Zadeva C-531/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 29. novembra 2007 – Fachverband der Buch- und Medienwirtschaft proti LIBRO Handelsgesellschaft mbH	14

2008/C 037/20	Zadeva C-533/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 29. novembra 2007 – Falco Privatstiftung in Thomas Rabitsch proti Giseli Weller-Lindhorst	15

2008/C 037/21	Zadeva C-534/07 P: Pritožba, ki sta jo 30. novembra 2007 vložili William Prym GmbH & Co. KG in Prym Consumer GmbH zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 12. septembra 2007 v zadevi T-30/05, William Prym GmbH & Cp. KG in Prym Consumer GmbH & Co. KG proti Komisiji Evropskih skupnosti	16

2008/C 037/22	Zadeva C-538/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia (Italija) 3. decembra 2007 – Assitur Srl proti Camera di Commercio, Industria, Artigianato e Agricoltura di Milano	16

2008/C 037/23	Zadeva C-539/07: Tožba, vložena 30. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki	17

2008/C 037/24	Zadeva C-540/07: Tožba, vložena 30. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki	17

2008/C 037/25	Zadeva C-542/07 P: Pritožba, ki jo je 30. novembra 2007 vložila Imagination Technologies Ltd zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 20. septembra 2007 v zadevi Imagination Technologies Ltd proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), T-461/04	18

2008/C 037/26	Zadeva C-543/07: Tožba, vložena 3. decembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji	18

2008/C 037/27	Zadeva C-544/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 4. decembra 2007 vložilo Wojewódzki Sąd Administracyjny we Wrocławiu (Republika Poljska) – Uwe Rüffler proti Dyrektor Izby Skarbowej we Wrocławiu Ośrodek Zamiejscowy w Wałbrzychu	19

2008/C 037/28	Zadeva C-550/07 P: Pritožba, ki sta jo 8. decembra 2007 vložila Akzo Nobel Chemicals Ltd, Akcros Chemicals Ltd zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat), razglašeno 17. septembra 2007 v zadevi T-253/03, Akzo Nobel Chemicals Ltd in Akcros Chemicals Ltd proti Komisiji Evropskih skupnosti	19

2008/C 037/29	Zadeva C-552/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Francija) 11. decembra 2007 – Commune de Sausheim proti Pierru Azelvandru	20

2008/C 037/30	Zadeva C-556/07: Tožba, vložena 13. decembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki	20

2008/C 037/31	Zadeva C-559/07: Tožba, vložena 17. decembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki	21

	Sodišče prve stopnje
2008/C 037/32	Zadeva T-133/03: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 5. decembra 2007 – Schering-Plough proti Komisiji in EMEA (Ničnostna tožba – Delna nedopustnost – Pravni interes – Brezpredmetna tožba – Ustavitev postopka)	22

2008/C 037/33	Zadeva T-345/05 R III: Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 22. novembra 2007 – V proti Parlamentu (Začasna odredba – Preklic imunitete člana Evropskega parlamenta – Predlog za odložitev izvršitve – Neobstoj fumus boni juris)	22

2008/C 037/34	Zadeva T-120/07 R: Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 11. oktobra 2007 – MB Immobilien proti Komisiji (Začasna odredba – Državne pomoči v novih zveznih deželah – Obveznost vračila – Predlog za odložitev izvršitve – Nujnost – Tehtanje interesov)	23

2008/C 037/35	Zadeva T-349/07 R: Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 11. decembra 2007 – FMC Chemical in drugi proti Komisiji (Začasna odredba – Direktiva 91/414/EGS – Predlog za odložitev izvršitve – Dopustnost – Neobstoj nujnosti)	23

2008/C 037/36	Zadeva T-350/07 R: Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 11. decembra 2007 – FMC Chemical in drugi proti Komisiji (Začasna odredba – Direktiva 91/414/EGS – Predlog za odložitev izvršitve – Dopustnost – Neobstoj nujnosti)	23

2008/C 037/37	Zadeva T-429/07: Tožba, vložena 27. novembra 2007 – BP Aromatics proti Komisiji	24

2008/C 037/38	Zadeva T-431/07: Tožba, vložena 26. novembra 2007 – Gebr. Heller Maschinenfabrik proti UUNT – Fernández Martinez (HELLER)	24

2008/C 037/39	Zadeva T-434/07: Tožba, vložena 28. novembra 2007 – Volvo Trademark Holding proti UUNT – Grebenshikova (SOLVO)	25

2008/C 037/40	Zadeva T-435/07: Tožba, vložena 29. novembra 2007 – New Look proti UUNT (NEW LOOK)	25

2008/C 037/41	Zadeva T-438/07: Tožba, vložena 30. novembra 2007 – Spa Monopole proti UUNT – De Francesco Import (SpagO)	26

2008/C 037/42	Zadeva T-439/07: Tožba, vložena 4. decembra 2007 – Coats Holdings proti Komisiji	26

2008/C 037/43	Zadeva T-441/07: Tožba, vložena 29. novembra 2007 – Ryanair proti Komisiji	27

2008/C 037/44	Zadeva T-442/07: Tožba, vložena 30. novembra 2007 – Ryanair proti Komisiji	28

2008/C 037/45	Zadeva T-444/07: Tožba, vložena 5. decembra 2007 – Centre de Promotion de l'Emploi par la Micro-Entreprise proti Komisiji	29

2008/C 037/46	Zadeva T-445/07: Tožba, vložena 7. decembra 2007 – Berning & Söhne proti Komisiji	30

2008/C 037/47	Zadeva T-446/07: Tožba, vložena 7. decembra 2007 – Royal Appliance International proti UUNT – BSH Bosch und Siemens Hausgeräte (Centrixx)	30

2008/C 037/48	Zadeva T-447/07: Tožba, vložena 5. decembra 2007 – Scovill Fasteners proti Komisiji	31

2008/C 037/49	Zadeva T-449/07: Tožba, vložena 3. decembra 2007 – Rotter proti UUNT (EU-BRUZZEL)	31

2008/C 037/50	Zadeva T-450/07: Tožba, vložena 3. decembra 2007 – Harwin International proti UUNT – Cuadrado (Pickwick)	32

2008/C 037/51	Zadeva T-451/07: Tožba, vložena 10. decembra 2007 – WellBiz proti UUNT – Wild (WELLBIZ)	32

2008/C 037/52	Zadeva T-453/07: Tožba, vložena 11. decembra 2007 – Dylog Italia proti UUNT – GSI Office Management (IP Manager)	33

2008/C 037/53	Zadeva T-105/04: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 12. decembra 2007 – Sandoz proti Komisiji	33

2008/C 037/54	Zadeva T-329/07: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 11. decembra 2007 – UPS Europe in UPS Deutschland proti Komisiji	33

	Sodišče za uslužbence Evropske unije
2008/C 037/55	Zadeva F-57/06: Sodba Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 7. novembra 2007 – Hinderyckx proti Svetu (Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2005 – Nevpis na seznam uradnikov, ki so napredovali – Kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov – Primerjalna ocena uspešnosti – Ocenjevalna poročila različnih institucij)	34

2008/C 037/56	Zadeva F-88/07: Tožba, vložena 29. avgusta 2007 – Domínguez Gonzáles proti Komisiji	34

2008/C 037/57	Zadeva F-135/07: Tožba, vložena 30. oktobra 2007 – Smadja proti Komisiji	35