Uradno obvestilo Romunije o vizumski vzajemnosti (1)

(2008/C 19/01)

Bruselj, 7. novembra 2007

Št. 9752

Stalno predstavništvo Romunije pri Evropski uniji pozdravlja generalni sekretariat Sveta Evropske unije ter v zvezi z verbalno noto št. 1629 stalnega predstavništva z dne 21. februarja 2007 in na podlagi člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 851/2005 z dne 2. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 glede mehanizma vzajemnosti izjavlja, da zaradi začetka veljavnosti sporazuma med vlado Romunije in vlado Federativne republike Brazilije o odpravi vizumske obveznosti romunski državljani od 11. novembra 2007 ne potrebujejo vizumov za tranzit in kratkoročno bivanje.

Podobno obvestilo je bilo poslano Evropski komisiji.

Stalno predstavništvo Romunije izkorišča to priložnost ter Svetu Evropske unije in Evropski komisiji izraža svoje najgloblje spoštovanje.

(1)  To uradno obvestilo je objavljeno v skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 851/2005 z dne 2. junija 2005 (UL L 141, 4.6.2005, str. 3) o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

SKLEP SVETA

z dne 21. januarja 2008

o imenovanju irskega člana upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja

(2008/C 19/02)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, zlasti člena 4 Uredbe (1),

ob upoštevanju kandidature, ki jo je predložila irska vlada,

ob upoštevanju naslednjega:

SKLENIL:

Edini člen

Za člana upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja se za preostanek mandata, ki se izteče 17. septembra 2009, imenuje:

I.   PREDSTAVNIK DELODAJALCEV

Irska: Tony DONOHOE

(1)  UL L 39, 13.2.1975, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2051/2004 (UL L 355, 1.12.2004, str. 1).

(2)  UL C 240, 5.10.2006, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

24. januarja 2008

(2008/C 19/03)

1 euro=

(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Povzetek odločb Skupnosti o dovoljenjih za promet z zdravili od 1. decembra 2007 do 31. decembra 2007

(Objavljeno v skladu s členom 13 ali členom 38 Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta  (1) )

(2008/C 19/04)

—   Izdaja dovoljenja za promet (člen 13 Uredbe (ES) št. 726/2004): Odobrena

—   Sprememba dovoljenja za promet (člen 13 Uredbe (ES) št. 726/2004): Odobrena

—   Umik dovoljenja za promet (člen 13 Uredbe (ES) št. 726/2004)

—   Sprememba dovoljenja za promet (člen 38 Uredbe (ES) št. 726/2004): Odobrena

Kdor želi dobiti vpogled v javno poročilo o oceni zadevnih zdravil ter o zadevnih odločb zdravil, se lahko obrne na naslov:

(1)  UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

Povzetek odločb Skupnosti o dovoljenjih za promet z zdravili od 1. decembra 2007 do 31. decembra 2007

(Odločbe, sprejete na podlagi člena 34 Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1) oziroma člena 38 Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (2) )

(2008/C 19/05)

—   Izdaja, ohranjanje ali sprememba nacionalnega dovoljenja za promet

(1)  UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

(2)  UL L 311, 28.11.2001, str. 1.

Postopki prenehanja

Sklep o začetku postopka prenehanja zavarovalnice Hullberry Insurance Company Onderlinge Waarborgmaatschappij U.A.

(Objava v skladu s členom 14 Direktive 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic)

(2008/C 19/06)

Italijanski nacionalni postopek za dodelitev pravic za letalski promet z omejitvami

(2008/C 19/07)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 847/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o pogajanjih in izvajanju sporazumov o letalskih prevozih med državami članicami in tretjimi državami Evropska komisija objavlja naslednji nacionalni postopek za razdelitev pravic za letalski promet med vse zainteresirane prevoznike Skupnosti, pri čemer so te pravice omejene s sporazumi o letalskih prevozih, sklenjenimi s tretjimi državami.

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2204/2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči na področju zaposlovanja

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 19/08)

(1)  Razen sektorja ladjedelništva in drugih sektorjev, za katere veljajo posebna pravila iz uredb in direktiv, ki urejajo vse zadevne državne pomoči.

(2)  Razen sektorja ladjedelništva in drugih sektorjev, za katere veljajo posebna pravila iz uredb in direktiv, ki urejajo vse zadevne državne pomoči.

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 19/09)

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.5015 – Sagard/BPEF/Fläkt Woods JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 19/10)

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2008/C 19/11)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„LAPIN PORON LIHA“

ES št.: FI/PDO/005/0352/15.07.2004

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.1: Sveže meso (in drobovina)

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Ime: „Lapin Poron liha“

4.2   Opis: V trgovini z živili in pri trženju živil se ime „Lapin Poron liha“ uporablja za označevanje proizvodov iz mesa laponskih severnih jelenov. Označba zajema klavne trupe mladičev severnih jelenov, ki so mlajši od enega leta, in klavne trupe odraslih severnih jelenov (samic, juncev in samcev), ki so starejši od enega leta, ter njihove dele (kose). Meso laponskih severnih jelenov se prodaja v obliki celih klavnih trupov, polovic in četrti ali narezano na dele klavnih trupov in mišic za neposredno uporabo ali skladiščenje.

Severni jeleni (Rangifer tarandus tarandus L.) so tradicionalno rejene poldivje delovne živali z območja reje severnih jelenov na Finskem in so v zasebni lasti. Spadajo v družino jelenov (Cervidae), imajo dolge noge, štiri prste ter so rastlinojede živali in prežvekovalci.

Meso severnih jelenov je mehko, temno in ima okus po divjačini. Vlakna mesa severnih jelenov so tanjša kot pri govedini ali mesu losov. Energetska vrednost nežnega mesa severnih jelenov je skoraj tako visoka kot pri bolj mastni govedini. Meso severnih jelenov vsebuje malo maščob. Fileji (brez membrane) ali kosi mesa z notranje strani stegen vsebujejo zelo malo maščob. Maščoba je vidna plast na notranji strani stegen in na hrbtu. Maščoba v mesu severnih jelenov ima zelo veliko nenasičenih maščobnih kislin. Maščobe v mesu severnih jelenov so glede ugodnih učinkov primerljive z ribjimi maščobami. Maščoba in kri severnih jelenov vsebujeta tudi veliko polinenasičenih maščobnih kislin. Meso severnih jelenov vsebuje tudi do 50–60 % nenasičene oleinske kisline, ki znižuje škodljiv holesterol LDL.

Meso severnih jelenov ima visoko vsebnost beljakovin (okoli 23 %) in veliko prostih aminokislin. Meso severnih jelenov ima zelo veliko vitaminov, med katerimi so najpomembnejši številni vitamini skupine B. Vsebuje tudi veliko vitaminov A in E. Raven vitamina E je približno 0,5 μg/100 g. Meso severnih jelenov vsebuje od 4- do 5-krat več vitamina C kot govedina.

Raven mineralov in elementov v sledovih v mesu severnih jelenov je višja kot v mesu drugih živali. Meso severnih jelenov ima veliko kalija, kalcija, magnezija, fosforja, žvepla, silicija, mangana, cinka in bakra. V primerjavi z govedino in svinjino je v mesu severnih jelenov zelo veliko železa, tj. 3–5 mg/100 g. Je zelo bogato z bakrom in selenom. Vsebuje 5- do 10-krat več selena kot govedina.

Raven vitaminov v mesu mladičev je višja kot v mesu odraslih severnih jelenov, najvišja pa je jeseni v času zakola. Jeseni vsebuje meso mladičev 2 do 3 % več beljakovin kot meso samic severnega jelena. Vsebnost pepela, magnezija in kalija v mesu mladičev je nekoliko višja kot v mesu samic severnega jelena. Meso mladičev ima nižjo vsebnost maščob kot meso odraslih živali in nižjo energijsko vrednost. Vsebnost vode v mesu je odvisna od starosti živali, prehranjenosti in časa zakola. Povprečna vsebnost vode v mesu odraslega severnega jelena je 69 %, v mesu mladičev pa od 71 % do 75 %.

Različne značilnosti komercialnih vrst mesa so opredeljene v kategorizaciji mesa (2005) Zveze rejcev severnih jelenov za sektor reje severnih jelenov (PE-P5), v kateri je meso odraslih jelenov in mladičev razvrščeno glede na najprimernejšo uporabo.

4.3   Geografsko območje: Tradicionalno območje proizvodnje za „Lapin Poron liha“ je območje reje severnih jelenov na Finskem, ki leži precej daleč na severu med 65 ° in 70 ° severne zemljepisne širine. V skladu s zakonom o reji severnih jelenov na Finskem (št. 848/1990) to območje vključuje pokrajino Laponska (razen mest Kemi in Tornio ter občine Keminmaa), občine Hyrynsalmi, Kuivaniemi, Kuusamo, Pudasjärvi, Suomussalmi, Taivalkoski in Yli-Ii v pokrajini Oulu ter območja severno od reke Kiiminkijoki in ceste med krajema Puolanka in Hyrynsalmi v občinah Puolanka, Utajärvi in Ylikiiminki.

4.4   Dokazilo o poreklu: Za pridobitev označbe „Lapin Poron liha“ je treba izpolnjevati naslednje:

meso severnih jelenov, zaščiteno z označbo, mora biti meso severnih jelenov, ki so skoteni in rejeni na območju iz oddelka 4.3 ter ki se spomladi, poleti, jeseni in nekateri med njimi tudi zgodaj pozimi pred zakolom prosto pasejo na naravnih pašnikih,

v skladu s pravili, navodili in sektorskimi priporočili proizvodnja mesa severnih jelenov in ravnanje z njimi vključuje rejo severnih jelenov, prevoz v klavnico, predelavo (razsek), pakiranje in skladiščenje,

predelava (razsek) in pakiranje mesa severnih jelenov z območja reje severnih jelenov na Finskem morata potekati na natančno opredeljenem geografskem območju, tj. na območju reje severnih jelenov,

meso severnih jelenov proizvajajo poklicni rejci severnih jelenov, ki živijo na območju reje severnih jelenov na Finskem, so seznanjeni z zakonodajo o reji severnih jelenov in ki delajo na organiziran način v skladu z zakonodajo Finske o reji severnih jelenov.

Nadzor izvora

V skladu z zakonodajo Finske o reji severnih jelenov lastnik označi severne jelene z ušesno znamko takoj po skotitvi ali vsaj najpozneje do prihoda v klavnico.

Potem ko so severni jeleni razvrščeni za zakol in ločeni od živali, ki niso namenjene za zakol, se označijo med razvrščanjem na pašniku, pri čemer se na uho namesti značka za zakol in s tem se živali za zakol podeli številka. Ta številka spremlja klavni trup do razseka. Razsekano meso dobi serijsko številko razseka in predelave, ki spremlja proizvod do potrošnika. Razsekovalnice in obrati za proizvodnjo mesnih proizvodov morajo voditi evidenco klavnih trupov in drugega mesa, ki vstopa v obrat, ter mesa, ki te obrate zapusti. Razsekovalnice in obrate za proizvodnjo mesnih proizvodov nadzirajo občinski nadzorni organi.

Direktor klavnice in veterinarski inšpektor spremljata zakol severnih jelenov v klavnicah. Zakol poteka v skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004 in Uredbo Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo št. 38/EEO/2006 o pregledih mesa. Dovoljena je neposredna prodaja mesa severnih jelenov potrošnikom iz kraja zakola ali proizvodnje (npr. kraja razvrščanja ali farme severnih jelenov).

Reja, zakol in predelava (razsek) živali potekajo v skladu z zakonodajo Skupnosti, ustrezno nacionalno zakonodajo in delno na podlagi priporočil, ki jih izda Zveza rejcev severnih jelenov. Nadzor izvaja finska agencija za varnost hrane Evira, ki dela pod nadzorom pristojnih ministrstev. Za nadzor so odgovorni lokalni organi za prehrano in posamezni državni pokrajinski uradi.

4.5   Metoda pridobivanja: V sezoni reje severnih jelenov 2005–2006 je zimo na Finskem preživelo 200 196 severnih jelenov (severni jeleni za rejo). Skupaj se je skotilo 116 488 mladičev, od katerih jih je bilo 94 115 zaklanih jeseni in zgodaj pozimi. Jeseni in zgodaj pozimi je bilo zaklanih 30 038 odraslih severnih jelenov (samice, junci in samci).

Okoli 70–75 % živali za zakol je mladičev, ki so stari od 5 do 8 mesecev in ob zakolu tehtajo okoli 22 kg. Povprečna teža zaklane odrasle samice je okoli 35 kg; največji samci severnih jelenov lahko ob zakolu tehtajo od 70 do 80 kg.

Na leto je v skladu s sedanjimi dovoljenimi najvišjimi ravnmi zaklanih okoli 90 000 do 110 000 severnih jelenov. Pri reji severnih jelenov se vsako leto proizvede od 2 do 2,5 milijona kilogramov mesa, vrednost proizvodnje za lastnike severnih jelenov pa je od 11 do 15 milijonov EUR na leto.

Rejci severnih jelenov so povezani v sistem zadrug za rejo čred severnih jelenov. Vsi rejci severnih jelenov so včlanjeni v zadruge, ki jih je skupaj 56, od tega jih je 41 v pokrajini Laponska in 15 v pokrajini Oulu. Te neodvisne enote za rejo severnih jelenov imajo strogo določene meje ter se razlikujejo glede na velikost in število severnih jelenov. Rejci severnih jelenov pri skrbi za živali vedno upoštevajo naravni utrip severa. Zbiranje severnih jelenov v čredo je najzamudnejše opravilo pri reji severnih jelenov. Druga opravila na terenu vključujejo označevanje z ušesno znamko, štetje, razvrščanje, prevoz in pašo čred severnih jelenov, zakol za osebno rabo in po potrebi zagotavljanje dodatne krme. Severni jeleni se spomladi, poleti, jeseni in zgodaj pozimi pred zakolom prosto pasejo na naravnih pašnikih. V tem obdobju dobijo vso potrebno krmo iz naravnih virov. Poletna krma severnih jelenov lahko vključuje celo več kot 350 rastlinskih vrst, ki so večinoma cevnice. Najbolj priljubljene krmne rastline poleti vključujejo močvirske rastline, latovko in druge vrste trave, ki rastejo ob potokih. Poletna prehrana je lahko prebavljiva ter ima veliko beljakovin, vitaminov, mineralov in elementov v sledeh.

Pozno poleti in zlasti jeseni se severni jeleni radi hranijo z gobami in se pasejo na območjih, najprimernejših za rast gob. Severni jeleni se hranijo z gobami, dokler ne zapade sneg, preostale gobe pa nato celo zgodaj pozimi izkopljejo izpod snega.

Pozimi je lišaj pomemben del prehrane severnih jelenov. Na številnih predelih predstavlja 30–60 % njihove zimske prehrane. Pozimi se severni jeleni prehranjujejo tudi z mahom in številnimi poganjki ter grizljajo veje dreves in grmov. Bradovec in lišaj vrste Bryoria, ki raseta na drevesu, sta del njihove zimske prehrane, zlasti pozno pozimi, ko zaradi močnih snežnih zametov ni mogoče izkopati lišajev izpod snega.

Mladiči, stari od 5 do 8 mesecev, ki ne dobijo dodatne krme, predstavljajo 70–75 % živali za zakol. Nekaj odraslih severnih jelenov, namenjenih za zakol, dobi dodatno krmo v obliki sena, pridelanega na območju reje severnih jelenov, kar omogoča, da lahko ostanejo na mestu do prevoza v klavnico na terenu ali do konca razvrščanja, če to opravilo vzame več časa kot običajno. Dodatna krma je v praksi namenjena živalim za razplod po zakolu ostalih živali in pomembno je, da imajo te živali v obdobju, ko so tla prekrita z ledom in snegom, zanesljivo oskrbo s hrano. Dodatno krmo dobiva od 30 do 50 % živali za razplod v obdobju od 1 do 4 mesecev, kar je odvisno od zimskih razmer. V številkah to pomeni, da dodatno krmo dobi okoli 50 000 živali za razplod v naravnih pogojih in okoli 75 000 živali za razplod v ogradah, 75 000 severnih jelenov za razplod pa ne dobi nobene dodatne krme. Krma se preneha dodajati spomladi, od šest do devet mesecev pred zakolom živali. Okoli 30 % dodatne krme ni z območja reje severnih jelenov.

Zakol severnih jelenov poteka na območju reje severnih jelenov v odobrenih klavnicah, ki izpolnjujejo predpise Evropske unije in od katerih jih je štirinajst v lasti zadrug, štiri v zasebni lasti, ena pa je v lasti raziskovalne ustanove. Od 4 do 5 % severnih jelenov je zaklanih neposredno v kraju, v katerem se redijo, in se neposredno prodajo kupcem.

Reja severnih jelenov, prevoz živih severnih jelenov, zakol, nadziranje zakola, pregled mesa in ohlajanje, prevoz, skladiščenje trupov in ravnanje z odpadki potekajo v skladu z zakonodajo Skupnosti, nacionalno zakonodajo in sektorskimi priporočili.

Meso laponskih severnih jelenov se prodaja v obliki celih klavnih trupov, polovic in četrti ali narezano na dele klavnih trupov in mišic za neposredno uporabo ali skladiščenje. Celotna predelava (razsek) in pakiranje mesa severnih jelenov, zaščitenega z označbo, potekata na natančno opredeljenem geografskem območju, tj. na območju reje severnih jelenov na Finskem. Te dejavnosti potekajo na območju reje severnih jelenov, da se zagotovi kakovost proizvodov, zlasti ker bi bil sicer potreben prevoz na dolge razdalje. Hkrati je treba preveriti izvor proizvoda in zagotoviti, da vsi proizvodi, ki se tržijo pod označbo „Lapin Poron liha“, izpolnjujejo opredeljene zahteve.

4.6   Povezava: Reja severnih jelenov je tradicionalen način preživljanja. Najstarejše risbe na kamnu, na katerih so najverjetneje upodobljeni severni jeleni, so stare več kot 3 000 let. Prvi zanesljivi podatki o reji severnih jelenov v Evropi izvirajo iz leta 892. Prostoživeči severni jeleni so ene od prvih in najpomembnejših lovnih živali. Severni jeleni izvirajo iz poludomačenih skandinavskih divjih gorskih jelenov. Iz lova na jelene se je postopno razvila reja severnih jelenov, od katere živijo ljudje na najsevernejšem delu Finske od 17. stoletja.

Uporaba mesa severnih jelenov v prehrani in njegova odličnost sta bili v literaturi prvič omenjeni leta 1555 v opisih Finske v knjigi Olausa Magnusa o zgodovini nordijskih ljudstev. Na sedanjem območju reje severnih jelenov na Finskem se severni jeleni redijo že od 18. stoletja.

Meso severnih jelenov proizvajajo poklicni rejci severnih jelenov, ki živijo na območju reje severnih jelenov na Finskem, pri čemer njihovo delo temelji na podatkih o severnih jelenih, zbranih v preteklih stoletjih; zdaj je na Finskem 5 037 lastnikov severnih jelenov, od katerih jih 800–1 000 izvira iz ljudstva Sámi.

Poleti se severni jeleni pred zakolom pasejo na barju, travnikih ob rekah in potokih, planinah in gozdnih jasah. Tako severni jeleni dobijo dovolj trave, šaša, latovke in zelišč. Poletna prehrana je lahko prebavljiva ter ima veliko beljakovin, vitaminov, mineralov in elementov v sledeh. Jeseni se severni jeleni radi hranijo z gobami. Severni jeleni so edine velike rastlinojede živali, ki lahko pridobijo dovolj energije iz lišajev, kadar je zaradi snega rast rastlin večji del leta prekinjena.

Meso severnih jelenov je edinstven in poseben proizvod na območju reje severnih jelenov. Meso severnih jelenov, zaščiteno z označbo, mora izvirati od severnih jelenov, ki so skoteni in rejeni na območju reje severnih jelenov na Finskem ter ki se spomladi, poleti, jeseni ter zgodaj pozimi pred zakolom prosto pasejo na naravnih pašnikih.

Meso severnih jelenov je edinstven proizvod zaradi težkih severnih razmer, zelo različnih letnih časov (npr. polnočno sonce ter dolga, mrzla in zasnežena zima) in izjemno hranljive poletne krme. Zaradi značilnosti območja ima meso severnih jelenov svoje tipične lastnosti: divjačinsko meso, ki ima izrazit lasten okus in druge posebne značilnosti.

4.7   Nadzorni organ:

4.8   Označevanje: „Lapin Poron liha“, ki se prodaja v obliki celih klavnih trupov, polovic ali četrti, je označeno z označbo „Lapin Poron liha“, ki se pritrdi na klavni trup in doda napis „suojattu alkuperänimitys“ (zaščitena označba porekla) ali ustrezen uradni znak Skupnosti. Navedeno je tudi, ali meso izvira od odrasle živali ali mladiča. Klavni trupi ali kosi mesa so na primer zapakirani v vakuumsko zaprto embalažo za skladiščenje ali prodajo, ki je označena z označbo „Lapin Poron liha“ (npr. žig ali nalepka), sledi napis „suojattu alkuperänimitys“ (zaščitena označba porekla) ali ustrezen uradni znak Skupnosti. Navedeno je tudi, ali meso izvira od odrasle živali ali mladiča. Ustrezne označbe so potrebne pri neposredni prodaji mesa.

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.